PRIMORSKI DNEVNIK
^ Mana plačana v gotovini • Postale I gruppo
Gena 90 lir
Leto XXIX. Št. 122 (8524)
TRST, sobota, 26. maja 1973
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» 7 Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Sloveoija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO ČETRTKOVEM^ ANDREOTTIJEVEM PORAZU^ V ZBORNICI^
Ponedeljkova razprava oTVpo kablu lahko spremeni v nezaupnico vladi
Spar med Forlanijem in Piccolijem - Za demokristjana Gallo-nija so republikanci že zapustili večino in je vlada že v krizi
r9lpr ' .^5. — Včerajšnji poskus vlade, da bi se izognila čimprejšnji * av.v poslanski zbornici o ravnanju ministra za pošto in teleko-d6| acjje Gioie v zvezi z vprašanjem televizije po kablu, je propa-histrijVoi čas je republikanska stranka javno izrazila nezaupnico mili,,,,.. ®ioii in zahtevala razpravo o televiziji po kablu v parlamentu. Ntil' Pa )e P°s*anska zbornica z večino glasov zavrnila Andreottijev Sre,J39; da bi se razprava o tem začela po demokristjanskem kontu, 'n sicer 11. junija in določila, na osnovi interpelacij komunisti-n socialistične skupine, da se razprava začne v ponedeljek.
Soede na to, kaj se bo v po- ---------------
, v poslanski zbornici zgo-trdil' 1® *-a Malta pravkar po-iali ' .9 bodo republikanci v^tra-■ ri svojem stališču do ministra °omeni

včerajšnje glasova-poraz za Andreottijevo v manjšini,
l"
4 Mik ,
4r s°0 ^lada je ostala 5e<WSe rePublikanci, ki so sicer del So Je vladne koalicije, čeprav ni-Vsd« R°sredno zastarani v vladi,
vah-,.
Jjfjjlutrjšnjem uvodniku bo glasilo kvii0^a V°ce Repubbiicana» ob-% je Uvodnik, v katerem pravi, v ..Mo vzdržan je republikancev ‘anski zbornici o glasovanju Nr,,
o začetku razprave o televiziji po kablju «dejanje globokega razumevanja do vlade in vladne večine*. V uvodniku je nadalje rečeno, da politika Andreottijeve! vlade ni spoštovala obljub, ki so bile dane ob njeni ustanovitvi, tako na gospodarskem kot na finančnem pdd-ročju, hkrati pa tudi glede jamstev, da se državljanom zajamči življenje v omikani družbi.
Razumljivo je torej, da bodo republikanci na seji v ponedeljek, potem ko bo predsednik vlade izrazil svojo solidarnost z ministrom Gioio, raztegnili nezaupnico na ce-
"'""■iin iiiin,,,,,,,,,,,,,,,,!,, m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, iImim„„,„„„i„,ii„„iiiii„ imuMiimm,,,,!),
TRAGIČNI EKSPLOZIJI
Druga žrtev atentata tod milansko kvesturo
je podlegel poškodbam 64-letni upokojenec Giuseppe Panzino
25- — Podčastnik ka-tino ,Jev v pokoju Giuseppe Pan-**nLstar 64 let, ki je bil hudo \ to&ti Pretekli četrtek v atentatu *iutra.ansko kvesturo, je danes Podlegel poškodbam v bol-i Je K. ^atebenefratelli. Ponzina, l k * slučaJno 113 kraju aten-C*®re a -'e na kvesturo po ne-Sifjp dokumente, so drobci ročne
ga ra,n,ili v trebuh. Nemudoma m,, ^Peljali v bolnišnico, kjer stiti u z -■ * Ur,
v
operacijo,
ki je
... ur ---------^ trajala
% , e- odstranili drobce. Upera-i-aviifi,- UsPela. zaraci; česar so « ■teli«1	da mu bodo rešili
' V preteklih dneh se je .Upokojenca nekoliko izbolj-N nen=? zJutraj Pa je njegovo 2 bil; , °ma odpovedalo, tako da atštii]i m.aa vsi poskusi, da bi ga Poj) Pri življenju.
Sega al° Pa se je tudi stanje ?°$ti pjiaajenca, agenta javne var-. .Herica Masarina, ki je bil
V trebUh' Kma-U iv. tl’5ni] U so mu z operacijo Vranico, včeraj pa so ga
.'Mii. c aena Poslabšanju znova ope-da.i je pod stalnim zdravit < *®owtvoni. Še vedno ze-
h
tudl stanje Felicite
Ol;
, ■ ki je že od dneva aten-K°*i. medtem ko stanje

>riia .bodo
se je iz-majorja karabinjer-i, kii je bil da-v kirurški oddelek. izbrati1**!0 moirali kmalu znova JPji	bi mu odstranili še
tV,- ^obe, ■
N>o
^f(®ju.trtcP?verbi dr. Antoniu Lom-ffai vod e° je. sprejel
S A^ta:
ec bombe iz pljuč.
četrtkovem atentatu
- o-	danes
■9 Ja preiskovalnega od-
N
. , -4
državnega pravdnika, ki
Si-':0 AmafPskega sodišča dr. An-. ®t. t>. J iz Neaplja ter je stai P® še niso določili na-
%>a]
tejj.s°dnik^Je,lovati. f preiskoval-
<t>^ajvodi0l?rvT IZ
brez poslancev pomote
Pri
st;- 25.

sNu glasov?
V'1St>e T' T~ Senator skupine ne-V>tranirce Rossi je 'ttt^nega Sa- min>stra in
h?Wga ministra vedeti,
ti reth
naslovil na pra-vprašanje, v če so resnič-na	je bivša stranka
lt*viiVolilneiT,adli^ih volitvah v ne‘
>i|las^v °tr°lJU -dosegla ,tist0
Hiralo h»'l- bi ji po zakonu toJve pc’., a bt bila deležna raz-t	^lh mest iz tako ime-
Vvres u- avneSa kotla». če St,. P '	11 morala imeti hivša
$tv
i5'a

- ‘zred:
osem poslancev. itpetT1 eano zanimiva in bi bi Jesne Politične posle-P "
f“SjjjpSet_res ugotovilo, da je
«j^ tako hudo prizadeta °te prj štetju glasov*
k>.
—.j %j\j opt/l lAlUf cicl
Hun5c‘iatn’a 3psnTn^a sestanek med
ki j PSDI in PSI. v okviru aUiokr * dat Predsednik so-*lložnostOV .^aoassi, da se poi-obnovitve leve sredine.
Tukaj
so sporočili, da
i lo vlado, kot je bilo to že sklenjeno na osrednjem vodstvu stranke. Kaj bo v tem primeru naredil Andreotti? Nekateri domnevajo, da bo predsednik vlade zahteval predložitev resolucije o nezaupnici vladi, ker ve, da republikanci nimajo zadostnega števila poslancev, da bi lahko takšno resolucijo predložili, hkrati pa je Andreotti prepričan, da republikanci ne- bodo nikoli postavili svojega podpisa pod imeni poslancev opozicijskih strank. Tako se bo skušal še naprej obdržati na oblasti, pa čeprav je že danes očitno, da celo republikanska stranka nima več zaupanja v vlado.
Po sinočnjem glasovanju v zbornici je prišlo na Montecitoriu do besednega spopada med tajnikom dernokristjanske stranke Forlanijem in načelnikom skupine demokrist-ja-nskih poslancev Piccolijem. For-lani je očital Piccoliju, da ob glasovanju v dvorani ni bilo navzočih precej demokristjanskih poslancev. Piccoli mu je odgovoril: «Saj moraš ti vzeti na znanje, da večini manjka ena stranka*. Mislil je pri tem na republikance, ki so se vzdržali glasovanja in že vnaprej povedali stališče, ki ga bodo zavzeli na ponedeljkovi seji.
V zvezi z včerajšnjem glasovanjem v poslanski zbornici, pri katerem je vlada ostala v manjšini, je član dernokristjanske struje «ba-se» Galloni izjavil, da ima to. glasovanje politični prizvok, ki presega običajni proceduralni incident. Vlada je ostala v manjšini, pravi Galloni, zato ker se je ena stranka večine, republikanska, vzdržala glasovanja in je bilo njeno glasovanje odločujoče.
Galloni je poudaril, da ne glede na stališče, ki ga bodo republikanci zavzeli v ponedeljek, obstaja dejstvo, da je ena stranka, ki je bistvenega pomena za vladr.o večino izstopila iz večine. To-vprašanje Gai-loni .povezuje tudi z obstojem Andreottijeve vlade in ugotavlja, da če bi prišlo do vladne krize pred kongresom, bi bila KD prisiljena svoj kongres odložiti, če pa bodo republikanci odložili formalno zahtevo po vladni krizi, da dovolijo krščanski demokraciji, da ima svoj kongres, je očitno, ugotavlja Galloni, da bo Andreot-tijeva vlada prišla na kor.gres KD kot vlada, ki je že dejansko odstopila.
64-letni upokojenec Giuseppe Panzino, slikan takoj po atentatu pred milansko kvesturo. Panzino je že druga žrtev atentata, medtem ko sta dva ranjenca še vedno v smrtni nevarnosti
Nov udarec svobodi tiska
RIM, 25. — Dva italijanska dnevnika sta danes menjala lastnika: gre za Rimski «Messaggero» in genovski «Secolo XIX», ki sta bila doslej last družine Perrone. Polovico delnic obeh časopisov je kupil skrajno desničarski založnik Edilio Rusconi, ki izdaja med drugim revijo «Gente», v kateri vsak teden objavlja grobe
• jt' -	j ’
napade
sindikate ter med drugim obtožuje krščansko demokracijo, da je nekakšen «suženj socialkomunistov*.
Uredniki obeh dnevnikov so takoj reagirali ob menjavi lastnika, o kateri so bili obveščeni v zadnjem trenutku, časnikarji «Mes-saggera*, ki je doslej zagovarjal zmerno desničarsko politično linijo, so izdali poročilo, v katerem zatrjujejo, da Se bodo borili, da bi list ohranil antifašistični značaj, ter so napovedali stavko za nedoločen čas od 30.V. dalje. Redakcija genovskega dnevnika pa je že danes stavkala, tako da jutri «Secolo XIX* ne bo izšel.
Vsedržavno časnikarsko združenje pa je izrazilo zaskrbljenost zaradi nove epizode monopoliziranja tiska, ki pomeni hudo grožnjo pluraliteti in neodvisnosti informacije. Združenje ugotavlja, da se meje svobode tiska vedno bolj ožijo, kar ovira utrjevanje demokratičnega razvoja države.
ZAKLJUČNA SLOVESNOST OB cDNIVU MLADOSTI* V BEOGRADU
Po vsej Jugoslaviji so proslavili 81 rojstni dan predsednika Tita
Prizor s programa na stadionu JLA v
Beogradu, s katerim je mladina Jugoslavije predsednika Tita
počastila Sl. rojstni dan
■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU
POMEMBEN POLITIČNI PREOKRET V LATINSKI AMERIKI
Ustoličen v Buenos Airesu 34. argentinski predsednik
Campora: boj proti imperializmu za neodvisnost Latinske Amerike - Dorticos in Aliende častni priči pri predaji oblasti - Izgredi na Plaza de Mayo: 4 mrtvi
BUENOS AIRES, 25. — Danes skim parlamentom. Zdi se, da je popoldne so v beli dvorani «case bilo zaradi strelov iz brzostrelk
Rosada* proglasili Hectorja Cam-poro za 34. argentinskega predsednica. Slovesna proglasitev se je zakasnilai za uro in pol, ker je Campora utegnil dospeti do «case Rosada* s precejšnjo zamudo zaradi velikega navala množice.
Campora je sprejel simbolične znake oblasti od generala Lanus-sa. Navzoča pa sta bila tudi dva južnoameriška predsednika, ki so jih navzoči navdušeno pozdravili. Bila sta predsednika Kube in Čila, se pravi predsednik Dorticos in Aliende. Prav ta dva južnoameriška predsednika sta podpisala zapisnik prevzema oblasti s strani Camoore kot častni priči.
Ustoličenje novega argentinskega predsednika, ki se izrecno povezuje s peronistično politično tradicijo, pa ni poteklo brez prelivanja krvi. V določenem trenutku so policijski organi odvrgli veliko število solzilnih bomb na množico, ki je bila v bliž;ni trga «Plaza de Mayo*. Do spopada je prišlo nekaj minut potem, ko je novo izvoljeni predsednik Campora prebral svoj dveurni govor pred argentin-
• - s	t ■ -	yf »' <;	»'v v / -v	T?*',
Hector Campora prisega zvestobo argentinski ustavi
Polemika o četrtkovem porazu Andreottijeve vlade v poslanski zbornici se še ni polegla. Potem ko je Andreottiju spodletelo, da bi odložil razpravo o televiziji po kablu in o ravnanju ministra Gioie na 11. junij, po demokristjanskem kongresu, in potem, ko je poslanska zbornica z večino glasov določila, na predlog komunistov in socialistov, da bo razprava v ponedeljek, pričakujejo, da se zna - to vprašanje spremeniti v nezaupnico vladi.
Na stadionu JLA v Beogradu je
bila danes zaključna prireditev ob «Dnevu mladosti*. Mladina iz vseh krajev Jugoslavije je s telovadno - kulturnim programom proslavila 81. rojstni dan predsednika Tita.
V Trstu se je včeraj začel 5. pokrajinski kongres sindikalne organizacije CGIL, na katerem raz-
pravljajo o vseh perečih problemih tržaškega gospodarstva, ki živo zanimajo tržaško delavstvo. Na sodišču so bile vložene prve kandidatne liste za deželne volitve. Socialistična stranka je začela svojo predvolilno kampanjo z zborovanjem na Trgu Goldoni, kjer sta govorila poslanec Clau-dio Signorile in Lucijan Volk, kandidat na listi PSI. Na zborovanju KPI pri Sv. Jakobu pa sta govorila pos'anka N'lde Jo*ti in Dušan Lovriha, kandidat na listi KPI.
ubitih nekaj mladeničev. Ne ve se še točno število žrtev, vendar pa domnevajo, da so vsaj 4 mladeniči izgubili življenje. Pozneje so policijske oblasti prepustile službo javnega reda civilistom, ki so imeli na rokah belo-modre spoznavne trakove.
Zdi se, da ta spopad med policijskimi organi in demonstranti, kljub razmeroma številnim žrtvam, ni v bistvu spremenil smisla današnjih slovesnosti v argentinski prestolnici. Na vsak način do sedaj še niso ugotovili pravega vzroka nemirov, do katerih je prišlo v bližini Plaza de Mayo. Ne ve se, ali gre za levičarje ali za desničarje.
Že včeraj so pričakovali, da bo predsednik Campora sporočil javnosti imena članov svojega ministrskega kabineta. V resnici se je za ta imena zvedelo šele potem, ko je Campora prisegel zvestobo argentinski državi. Za sedaj je Campora imenoval samo 8 ministrov. Me<j njimi so Jose Lopez Rega, ki je bil do sedaj osebni Peronov tajnik in ki je postal minister za socialne zadeve. Za notranjega ministra je bil imenoval Justo Antonio Rigi, peronistični levičar. Za zunanjega ministra je imenovan Juan Carios Puig, katoliški nacionalist, ki ne spada v peronistične vrste. Prav tako ni peronist tudi Jose Gerlbard, poslovni človek, ki je bil imenovan za ministra za gospodarstvo in finance. Poleg tega resorja se bo moral vsaj začasno ukvarjati tudi s kmetijstvom in živinorejo, z industrijo in rudniki, s trgovino in javnimi deli.. Za ministra za delo je bil imenovan Ri-cardo O toro, ki je bil doslej pomemben sindikalni voditelj. Za pravosodnega ministra so imenovali Antonia Juana , Beniteza, medtem ko bo Angel Robledo minister za obrambo. Ministrstvo, za zdravstvo so dodelili dr. Jorge Taiani.
Domnevajo, da bo Campora v bližnji prihodnosti imenoval še druge ministre za razne resorje. To naj bi se zgodilo po predhodnih Pogajanjih z raznimi drugimi argentinskimi političnimi strankami. Campora je namreč izjavil, da bo njegova vlada odraz splošne politične enotnosti argentinskega naroda.
V svojem govoru pred argentinskim Parlamentom je Campora navedel zelo podrobno glavne smernice svojega bodočega delovanja. Med raznimi izjavami, ki jih je podal, naj omenimo med drugim njegov zelo jasen nastop proti ameriškemu imperializmu. Posebno je poudaril, da ne bodo mogli odločati o pomembnih vprašanjih argentinske politike, notranje in zunanje, vsi tisti, ki zapostavljajo yse narodne interese in ki služijo tujim interesom ter ogrožajo narodno neodvisnost.
P svojem govoru je Campora poudaril tudi pomembnost držav tako imenovanega »tretjega sveta*, ki so že uveljavile svoje pravice, še po-sebej je omenil boj vietnamskega ljudstva za svojo svobodo ter je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je to ljudstvo končno izvojevalo mir. Še
bo glavna naloga njegove vlade tesna povezava z vsemi latinskoameriškimi državami, da bi se ustvarila močna enotnost, politična in socialna, v Južni Ameriki. Nadalje je novi predsednik izrazil mnenje, da je organizacija ameriških držav (OSA) zašla v hudo krizo in da bo treba korenito spremeniti njene strukture, če bi hoteli priti do resničnega «pana-merikanizma*. Na kcncu svojega govora je predsednik obravnaval tudi notranja vprašanja, posebno v zvezi s terorizmom in gverilo. Menil je, da je treba predvsem zdraviti to zlo pri njegovih koreninah in ne se znašati nad mladino, kot je to delala dosedanja vojaška vlada.
Ceausescu v San Marinu
Romunski danes za-
SAN MARINO, 25. -predsednik Ceausescu je ključil obisk v Milanu in odpotoval v San Marino, kjer so ga dočakali tamkajšnji voditelji ter diplomatski zbor. Ceausescu in sanmarinska kapetana so poudarili načelo enakopravnosti vseh držav, ne glede na njihovo velikost.
Tudi Bundesrat odobril temeljno mednemško pogodbo
BONN, 25. — Brandtova Ostpoiitik je danes doživela še eno priznanje, ko je nemški Bundesrat, zgornji dom, ki ga sestavljajo predstavniki raznih nemških dežel odobril temeljni med-nemški sporazum ter zakon, ki dovoljuje Zvezni republiki Nemčiji, da zahteva sprejem v Organizacijo združenih narodov. Oba zakona je poslanska zbornica že odobrila 11. maja.
Bundesrat ima sicer le posvetovalno vlogo in ne bi mogel v nobenem primeru razveljaviti sklep poslanske zbornice. Med današnjim glasovanjem je za oba zakona glasovalo 20 socialdemokratskih predstavnikov, 16 demokristjanskih se je vzdržalo, proti pa so glasovali samo predstavniki bavarske CSU, ki jo vodi znani reakcionar Strauss. Bavarska deželna vlada je pred dnevi izglasovala sklep, po katerem se je pritožila visokemu sodišču v Karlsruhu, češ da je temeljni sporazum med obema Nem-čijama protiustaven. Bavarski demokristjani namreč menijo, da gre za nasprotje z uvodom v nemško ustavo, kjer je govor o enotnosti nemške nacije. Straussova poteza očividno ni naletela na odobravanje demokristjanov drugih nemških dežel in razkol med CDU in bavarsko strujo CSU, ki jo vodi Strauss, se je tako razširil še bolj kot po porazu na zadnjih parlamentarnih volitvah.
Visoko sodišče v Karlsruhu se bo sestalo v ponedeljek. Prevladuje mnenje, da bodo sodniki spoštovali odločitve politikov. Straussova poteza bo zaradi tega zelo verjetno propadla. V pričakovanju razsodbe ne bo predsednik Heinemann medtem podpisal sporazuma, zaradi česar bi lahko sto-
Posebej pa je Campora poudaril, da 1 pil v veljavo z nekaj zamude.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 25. — Narodi in narodnosti Jugoslavije so nocoj, enako kot prejšnja leta, s štafeto mladostf, ki jo je izročil predsedniku Titu na stadionu jugoslovanske ljudske armade pred okrog 50.000 gledalci kovinarski delavec Milan Ivet.č, čestitali k 81. rojstnemu dnevu predsedniku Jugoslavije. Pred tem je okrog 9.000 mladincev in mladink, pripadnikov vseh narodov in narodnosti iz raznih krajev Jugoslavije izvedlo pester telovadno -folklorni program. V svoji čestitki mladina in narodi Jugoslavije obljubljajo predsedniku Titu, da bodo gojili bratstvo in enotnost, razvijali enakopravnost narodov in narodnosti, gradili socializem in samoupravljanje, se zavzemali za politiko miru in neuvrščenosti. Na koncu čestitke mladina in narodi Jugoslavije želijo predsedniku Titu, ca bi še dolgo let ostal na čelu Zveze komunistov in Jugoslavije.
Dan mladosti in rojstni dan predsednika Tita je mladina s priložnostnimi prirej tvami proslavila tudi v vseh ostali večjih mestih Jugoslavije. Predsedniku Titu so danes o-pcldne čestitali: Edvard Kardelj, Mijalko Todorovič, Vladimir Baka-rič, Stane Dolanc, Džemal Bijedič, Veljko Vlahovič in druge osebnosti. Predsednik Tito je s soprogo svoje goste zadržal na kosilu. V odgovor na zdravico Vlahoviča, ki je med drugim poudaril da je malo osebnosti, ki lahko tako hrabro kot Tito pogledajo v oči zgodovini in mladim rodovom, je Tito pripomnil, da človek lahko postane nekaj samo, če poleg sposobnosti, ki jih ima, ima vsakdanjo podporo ljudstva. Vsi ljudje, ki so na položajih, morajo vedeti, da je njihova dolžnost, da so tu zaradi ljudstva, da storijo vse, da bi ljudstvo bilo srečno. Trenutno stanuje v Jugoslaviji je ocenil kot tiooro, kajti odstranjeno je bilo to, kar je najbolj motilo. Tito je izrazil posebno zadovoljstvo, ker se v novi ustavi izražajo stremljenja delavskega razreda, njegove potrebe in pravice. »Srečen sem, je dejal Tito, da živim v času zgodovinskega pomena za razvoj jugoslovanske socialistične skupnost; s šestimi republikami, 5 nacionalnostmi in več narodnostmi, srečen sem, ker nam je uspelo ustvariti tak sistem, srečen sem, da smo postavili temelje, na katerih raste nova, trdna skupnost z osmimi trdnimi kore ni, na katerih raste močna država z novimi družbenimi odnosi*.
Med prvimi so danes Titu čestitali člani izvršnega biroja predsedstva ZKJ, predsedniki centralnih m pokrajinskih komitejev, predsedniki skupščine republik in pokrajin, predsedniki družbeno - poKtičnih organizacij in zastopniki zveznih organov jugoslovanske ljudske armade in drugi.
Predsednik Tito je tudi danes sprejel številne brzojavne čestitke tu jih državnikov, med njimi od prvega tajnika CK madžarske socialistične partije, od predsednika pred sedniškega sveta Ljudske republike Madžarske, od kralja Malezije, od etiaopskega cesarja Selasija od predsednika Egipta El Sadata, predsednika švicarske konfederacije, prvega tajnika enotne socialistične partije Nemčije Honeckerja, predsednika državnega sveta Vzhodne Nemčije Ulbrichta, jordanskega kra lja, predsednika Sudana, predsednika Indije, predsednice indijske vlade Indire Gandi, predsednika Alžirije, generalnega tajnika Komunistične partije Češkoslovaške Husaka in predsednika Češkoslovaške Svobode.
B. B.
RIM, 25. — Jutri se bosta srečala v Olbii na Sardiniji zunanji minister Medici in francoski zunanji minister Jobert. Govorila bosta o prihodnjem uradnem obisku predsednika Leoneja v Franciji, ki bo od 25. do 29. junija.
PISMO II RIMA
Manzonijeva
prerokba
Tokrat vam bom govoril o infekcijah: tema sicer prav gotovo ni med najbolj zabavnimi, toda kako naj bi govorili o zabavnih stvareh, ko pa beremo. da si je Italija priborila žalostno prvenstvo tifu-snih infekcij? En sam podatek bo zadostoval, da se prepričamo o resnosti problema: in gre za strogo točen podatek, saj izhaja iz statistik svetovne zdravstvene organizacije.
Podatek je naslednji: leta 1971 so zabeležili v Rimu 553 primerov tifusa in paratifusa. In veste, koliko je bilo teh primerov v istem letu v vseh ZDA ? Točno 415, kar 138 primerov manj kot v samem Rimu. Še slabši je položaj v Neaplju, kjer je kar 1.684 oseb zbolelo za tifusom. Nasprotno pa so v Bellunu zabeležili en sam primer, medtem ko iz statistik izhaja, da je dežela, ki je zabeležila najmanj primerov. Dolina Aoste, medtem ko je Apulija dežela z najvišjim odstotkom okužb sorazmerno s številom prebivalstva. Tudi na tem področju se torej znova srečujemo s prepadom med Severom in Jugom, med dvema I tali jama.
Neki izvedenec, prof. Aldo Barchiesi, docent tropske patologije na rimski univerzi, trdi, da je to daljnja posledica barbarskih invazij, ki so sledile padcu rimskega imperija. Teza sicer malce smrdi po retoriki, pa naj bo. Dejstvo je — nadaljuje Barchiesi — cela moramo voditi mnogo bolj angažiran boj proti tem pogubnim in ponižujočim okužbam, ki imajo jasno določen izvor: umazanijo.»
To je nedvomno plemenit po. ziv (ki bi — mimogrede — lahko veljal tudi za neofaši-zem); toda kako naj ga uresničimo, ko pa v istem časopisu beremo, da predstavnik federacije bolnišnic grozi z ukinitvijo sprejemov (z izjemo najnujnejših primerov) začenši s 1. julijem? In zakaj taka grožnja? Zato, ker imajo bolnišnice kredite z bolniškimi blagajnami za astronomsko vsoto 2.500 milijard, ki jih ne morejo izterjati. Medtem pa državljani (razen onih. ki bolniške blagajne ne potrebujejo) še naprej plačujejo davke in socialne prispevke, po mehanizmu, ki velja za najbolj zapletenega na svetu.
Mi torej plačujemo; bolniške blagajne so v krizi, bolnišnice kopičijo neizterljive kredite vlada pa (ki je pred petimi leti napovedala restruk-turacijo bolniških blagajn in zdravstveno reformo) naj bi krila deficit, česar pa bi nikakor ne zmogla, tudi ko bi to želela glede na astronomski obseg dolga
Kaj torej ne funkcionira? Ne da bi se v to poglabljali, lahko rečemo — in to brez strahu da bi se zmotili — da ne funkcionira prav nič. In v takem položaiu je življenje v državi v teh dneh skorajda ustavljeno v pričakovanju de-mokrščanskega kongresa, kjer se bo končno videlo, ali se bo Fanfani povezal z Morom, ali pa bo dorotejcem uspelo spraviti skupaj kvalificirano večino.
Skratka, smo država čenč, država ki jo je Manzoni tako učinkovito opisal v svojem romanu In ker ravno v teh dneh praznujemo stoletnico Mamo-nijeve smrti, dovolite mi, da ga tudi jaz počastim s citatom iz poglavja, v katerem opisuje kugo v Milanu, tako da ostanemo pri infekcijah.
«Tribunal za zdravstvo je prosil, rotil za sodelovanje, toda brez vsakršnega uspeha. In v tribunalu samem je delavnost zdaleka zaostajala za nujnostjo. Videli smo že, kako je ob prvem znaku kuge hladno deloval in zbiral vesti: in sedaj nov primer nič manj izredne počasnosti mogoče zaradi ovir s strani višjih sodnikov. Sporočilo, za katerega so se odločili 30. oktobra, so napisali šele 2. naslednjega meseca, objavljeno pa je bilo 29. novembra; medtem pa je kuga že stopila v Milan.»
Take stvari pa se danes ne dogajajo več. Namesto enega meseca, bi danes potrebovali najmanj eno leto!
MARIO DEZMANN
TRŽAŠKI DNEVNIK
LUCIJAN VOLK NA OTVORITVENEM ZBOROVANJU VOLILNE KAMPANJE PSI
DEŽELA MORA BITI PRISTOJNA ZA REŠEVANJE SLOVENSKIH VPRAŠANJ
Tajnik stranke Chersi o enotnosti vseh socialistov na deželnem kongresu ■ Član vsedržavnega vodstva Sigftorile je govoril o pričetku krize Andreottijeve vlade
Tržaška federacija PSI je včeraj z zborovanjem na Trgu Goldoni uradno pričela volilno kampanjo. Tajnik stranke Lucio Ghersi je v uvodu podčrtal pomen deželnega kongresa stranke, ko se je izkazalo, da je stranka enotna glede osnovnih političnih vprašanj. Lucio Ghersi je nato govoril o programu deželne uprave, o njenih dosedanjih dosežkih in tudi kritično ocenil neuspehe, ker ni bila dovolj odločna pri izvajanju reform.
Za njim je v slovenščini spregovoril pokrajinski odbornik in kandidat za deželne volitve Lucijan Volk, ki je dejal, da so se Slovenci borili za ustanovitev dežele skupaj z vsemi demokratičnimi silami, ker so pričakovali in kor pričakujejo od dežele večje razumevanje za specifične potrebe naše narodnostne skupnosti in hitrejše reševanje naših problemov, ki že tako dolgo čakajo rešitve.
Lucijan Volk je nadaljeval: «Ne moremo reči, da ni bilo storjeno prav nič. V dosedanjih dveh poslovnih dobah je deželna uprava — na pobudo in pritisk socialistov, ki so v njej sodelovali — priznala nekaj — in to preskromnih — podpor slovenskim kulturnim, športnim in drug;m organizacijam: izdala je nekaj zakonov, ki so tudi v prid naši narodnostni skupnosti, kot je na primer deželni zakon o podno-rah občinam in pokrajinam za iz-vaian.je dvojezičnosti.
jansko pa zaradi tega, ker gre za važno vprašanje svobode in ker so okrito proti glasovali formalni vladni zavezniki republikanske stranke. Tako je parlament podčrtal resno nevarnost fašizma, je ugotovil, da v Italiji velja ustava ter da je treba proti fašistom izvajati zakon in uporabiti vsa sredstva, s katerimi razpolaga država: sodišče in policijo. To glasovanje v parlamentu pomeni tudi konec govoričenj o nasprotujočih si ekstremizmih, saj je jasno, da gre samo za črne prevratniško dejavnost.
Andreottijeva vlada je bila v manjšini in s tem se je pričel postopek vladne krize. Obe glasovanji sta tesno povezani, saj se je Andreottijeva vlada pogosto posluževala odločilnih glasov neofašističnih poslancev.
Socialistični predstavnik je govoril o gospodarski politiki sedanje vlade in v tej zvezi omenil zaključke gospodarskega zasedanja PSI, da se u-stvari širša demokratična ljudska vlada, ki bo sposobna izvesti gospodarski in demokratični preokret.
Gospodarska konferenca PSI in njeni zaključki bodo danes v ospredju zanimivega zasedanja, ki ga prireja socialistična stranka ob 18. uri v krožku «Salvemini», ko bo govoril znani ekonomist Giolitti, katerega bo predstavil podpredsednik deželnega sveta Pittoni.
V Miljah bodo danes ob 16.30 priredili demokristjani zasedanje svojih aktivistov, katerim bo govoril predsednik deželnega sveta Berzanti. Na
milijonov za postavitev telefonskih celic ob glavnih cestah in 3 milijone za radiotelefonske naprave. V prvih štirih letih delovanja deželne službe za hitro pomoč je število opravljenih posegov prekoračilo 20.000. Danes je ob glavnih cestah 10 telefonskih celic, v kratkem pa naj bi njihovo število na-rastlo na 74. Deželni odbor je na predlog odbornika Devetaga nakazal še 15,180.000 lir za zdravstveno pomoč ledvičnim bolnikom v deželi. Dežela je doslej izdala v ta namen 50 milijonov iir.
Odkritje spomenika padlim v Gabrovcu
Danes, , v soboto, ob' 20.30 v dvorani društvene gostilne v Gabrovcu koncert pevskega zbora «Vasilij Mirk» in recitacije (Jožko Lukeš in dijaki).
JUTRI OB 10.30 ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM VAŠČANOM V NOV.
Pozdravna nagovora predsednika pripravljalnega odbora in zgoniškega župana.
Govorila bosta predstavnika združenja A N P I VLADIMIR KENDA in ARTURO CALABRIA.
Nastopili bodo šolski otroci, proseška godba na pihala, pevski zbor «V. Mirk», pevski zbor «Rdeča zvezda«, sodeluje član SSG Jožko Lukeš.
Sprevod z godbo, šolskimi o-troci, športniki, pevskimi zbori, narodnimi nošami, bivšimi borci in predstavniki borčevskih organizacij bo krenil izpred društvene gostilne, kjer bo zbirališče.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V KULTURNEM DOMU
NADA GABRIJELČIČEV A OSVOJILA SVOJE OBČINSTVO
Z naslovno vlogo v «Domu Bernarde Albe» zapušča odrske deske
V vsakem slovesu je mera žalosti. Zavest minevanja vsega in vseh. Tako je bilo nujno tudi sinoči v Kulturnem domu na tržaški premieri lorcove drame «Dom Bernarde Albe», s katero se pod naslovom Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice poslavlja od odrskih desk slovenska igralka Nada Gabrijelčičeva. Slovenska po svojem dolgoletnem delu in pomenu, goriška po rojstvu, toda predvsem naša, tržaška po najboljših sadovih svojega dela in po globoki lju bežni, ki jo je vezala na naše gledališče od tiste velike pomladi 1945, skozi vsa težka leta preizkušenj do končnega umika z odra.
Bilo je to pred trinajstimi leti.
iHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiitfifHiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
PRVI DAN ZASEDANJA V AVDITORIJU
5. pokrajinski kongres CGIL za družbeni razvoj našega mesta
Poročilo tajnika Livia Saranza - Govora predsednika kongresa Albina Gerlija in člana vsedržavnega tajništva CGIL Arveda Fornija
Prav gotovo pa dežela ni storila1 zasedanju bo prisoten minister za dovolj.	; javna dela Gulotti.- Demokristjanska
V deželni upravi je bil ustanov- j stranka bo otvorila volilno kampanjo
ljen urad za vnrašania slovenske manjšine, toda to samo na papirju, saj ta imad ne d°luje, ker mu niso še dodelili osebja. Treba je ta urad usposobiti in prav zato je nuien mo^an pritisk socialistov.
Dežela Furlanija - Julijska krajina je dežela s posebnim statutom, ker v njej živi slovenska narodnostna skupnost. Vlada pa ji oporeka pristojnost, da sprejme zakone v prid manjšine. Znano je, da je vlada leta 1965 dosegla od u-stavnega sodišča prepoved deželi, da izdaja zakone za priznanje naših pravic. Če pa že vlada hoče sebi pridržati pravico, da ureja naša vprašanja, naj to pravico tudi izvaja. V parlamentu so že dolgo časa zakonski predlogi o globalni zaščiti slovenske nacionalne skupnosti in med njimi tudi predlog socialističnega poslanca Fortune. Te zakonske predloge je treba obravnavati in odobriti.
Dežela mora zahtevati in si priboriti pristojnost, da urejuje vprašanja slovenske skupnosti, do takrat pa mora izvajati odločen pri tisk na vlado, da pride brez odlašanja do vsedržavnega zakona o g'obaIni zaščiti. Prav pri tem pa je potreben odločen pritisk socia-liriične stranke v deželnem svetu, saj je znano, da se demokristjani ne ogrevajo za hitro reševanje, da rmog'ašajo načelo «o postopnosti«, ker ho*" to po kapljicah reševati naša vprašanja.«
Član vsedržavnega vodstva poslanec Claudio Signorile je ugotovil, da je prišlo v parlamentu do dveh pomembnih političnih dogodkov, ki sta med seboj tesno povezana. Parlament je sklenil, da se preda sodišču misovski predstavnik Almi-rante, na isti seji pa je bila Andreottijeva vlada ponovno v manjšini glede na videz tehničnega : vorašanja v
v ponedeljek, 28. maja z zborovanjem, ki bo ob 19. uri v kinu Grat-tacielo in na katerem bo govoril predsednik vsedržavnega sveta Zac-cagnini.
Težave zaradi stavke osebja carinarnic
Na mejnih prehodih z Jugoslavijo na obmejnih železniških postajah ter v tržaškem pristanišču je prišlo včeraj spet do občutnih zastojev pri raz-carinjanju blaga zaradi ponovne stavke osebja carinarnic. Največje težave so občutili tudi tokrat na prose-ški železniški postaji, kjer so spet nastale dolge kolone tovornjakov, kajti vse tovornjake, ki preidejo italijansko - jugoslovansko mejo, preusmerijo na to postajo.
Občutne težave ~šo~ bile včeraj "tudi v tržaškem pristanišču, kjer sta popolnoma blokirani dve ladji, ena z 900 tonami zamrznjenih rib, druga, ki je priplula iz Grčije, pa bi morala raztovoriti 250 ton vinskega koncentrata.
250 milijonov lir za hitro pomoč
na cestah naie dežele
Deželni odbor je na predlog odbornika za zdravstvo Devetaga nakazal za letošnje leto 250 milijonov lir za izboljšanje hitre pomoči na cestah (po zakonu štev. 19 iz leta 1966). Od omenjene vsote bo dežela nakazala 206 milijonov rvt-najstim ustanovam, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, 2 milijona bodo dali za nabavo novega re-zvezi s televizijo, de- silnega voza za potrebe Trbiža, 39
Sinoči se je ob prisotnosti 234 delegatov. ki so jih izvolili delavci sindikata CGIL, zastopnikov dežele, občin in ostalih sindikalnih organizacij ter predstavništvi" sindikalne zveze za Slovensko Primorje, začel 5, pokrajinski kongres Nove zvezne delavske zbornice — CGIL. V veliki dvorani Avditorija se bo kongres nadaljeval še danes in se bo zaključil jutri dopoldne, že iz samih parol, ki so jih organizatorji razpeli ob govorniškem odru, so bili jasni nameni in cilji kongresa največje sindikalne organizacije na Tržaškem: «Ne fašizmu!« in «CGIL za ekonomsko politiko, ki naj zagotovi družbeni razvoj Trsta, za izvajanje reform, za sindikalno enotnost«.
Zbrani so soglasno izvolili predsedstvo, kateremu je bil postavljen na čelo Albin Gherli, ki je imel u-vodni nagovor. Pozdravil je goste, med katerimi so bili poleg zastopnikov drugih sindikatov tudi deželni podpredsednik Pittoni, senator Šema, miljski župan Millo in tržaški občinski odbornik Del Tutto kot zastopnik župana in odbora. Nato je Gerli po krajšem govoru, v katerem je nagla-
liiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
/ ZBOROVANJA KPI PRI SV. JAKOBU
Pri reševanju problemov manjšine gre za vprašanje razvoja demokracije
Govorili so poslanka Nilde Jotti, Dušan Lovriha in Claudio Tone!
V okviru predvolilne kampanje je bilo včeraj popoldne zborovanje KPI pri Sv. Jakobu na katerem je govorila poslanka Nilde Jotti, predsedovala pa sta Claudio Tonel in Dušan Lovriha. Vsi trije govorniki so osredotočili svoja izvajanja na vprašanje nujnosti preokreta v državi, ki je zašla z Andreottijevo d • redinsko vlado v krizo. Tonel in Lovriha sta se poleg tega podrobneje zaustavila ob perečih vprašanjih, ki zadevajo našo deželo. ii; eno dosedanjo upravo in možnosti bodočega razvoja po poti demokratičnih načel ter ob upoštevanju dejanskih potreb prebivalstva.
Tonel se je v svojem uvodnem nagovoru dotaknil vprašanj deželnega in predvsem tržaškega gospodarstva ter se nato navezal na bolj splošna družbeno politična vprašanja, ki jih je razčlenil v luči dosedanje politike krščanske demokracije in njenih zaveznikov, ki so se naslanjali na mikavne obljube in s tem uspavali prebivalstvo, ne da bi pri tem pokazali dovolj politične volje za uresničevanje vseh tistih reform, ki so pogoj za izhod iz krize, v katero je zdrknila država. Vsekakor pa se morajo, predvsem delavske množice, globoko zavedati, da je bistveni predpogoj družbenega, političnega in gospodarskega razvoja takšen preokret. ki bo dokončno odpravil s vsemi reakcionarnimi silami, ki razjedajo in ogrožajo demokratične pridobitve odporništva.
Za njim je povzel besedo deželni poslanec Dušan Lovriha, ki je najprej poudaril, da deželni upravi v devetih letih svojega delovanja ni uspelo rešiti težkih problemov, ki so se porajali in zaostrili predvsem z nevarno politiko osrednje rimske vlade Andreotti Malagodi. Med njimi je naštel vprašanje splošne zdravstvene reforme in vprašanje zdravstvene preventivne službe za delavce na vseh delovnih mestih, vprašanje reforme prevozov, ob katerem je omenil potrebo po ustanovitvi medobčinskega konzorcija z deželno finančno podporo, vprašanja stanovanjske krize, draginje itd. Ob tem je posebej orisal sedanje stanje našega mesta, ki se vedno bolj stara, v katerem pada število zaposlenih in kjer se nadaljuje stalen odtok diplomirane mladine, izobražencev in tehnikov. Potem ko je omenil vprašanje petrolejskega pristanišča in stališče krščanske demokracije do tega vprašanja, je poudaril, da se moramo v bodoče boriti za takšno deželno upravo, ki bo zmožna reševati poleg perečih družbeno - gospodarskih vprašanj tudi vsa odprta in nerešena vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi. Levosredinska koalicija v deželnem vodstvu je doslej zagovarjala tezo, da spada ta rešitev v izključno pristojnost državnih organov, je dejal govornik, medtem ko naša stranka to tezo odklanja in zagovarja stališče, da pri obravnavi manjšinske problematike ne
gre zgolj za birokratska in pravna vprašanja, temveč za vprašanje razvoja demokracije. Skratka je za to potrebna politična volja. Lovriha je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da sta trenutno pred volivci dva pomembna cilja: zrušitev Andreottijeve vlade in odprava fašistične nevarnosti v državi ter ustvaritev takšnih razmer, ki bodo prispevale k prenovitvi deželne u-stanove v demokratičnem smislu, da bo tako prenovljena dežela znala voditi novo politiko v korist vsega prebivalstva ter obenem v korist slovenske narodnostne skupnosti.
Nilde Jotti je svoje izvajanje osredotočila na pomemben političen dogodek, ki predstavlja pomemben u-speh demokratičnih sil v boju z reakcionarnimi, fašističnimi silami, ki bi rade izkoristile sedanjo zmedo in vzdušje strahu, ki so ga same ustvarile, v prevratniške namene. Poslanska zbornica je namreč z ogromno večino glasov sklenila sprožiti sodni postopek proti tajniku MSI in bivšemu visokemu funkcionarju zloglasne salojske republike Almiranteju. Ta korak mora biti spodbuda širokim delavskim množicam, je poudarila govornica, da se v duhu idealov odporništva združijo v enoten nastop proti vsem poskusom prevratništva za popolno zmago demokratičnih načel in za splošen družbeno gospodarski razvoj v državi, ki jo razjedajo konflikti.
sil potrebo po neizprosnem ho ju proti fašizmu za dosego reform in družbenega napredka v demokraciji, spre) govoril tudi v slovenščini. Poudaril jč; da «pozdrav . v slovenščini' ni' le gola formalnost, ampak podčrtuje prisotnost slovenskih delavcev v CGIL«. Potem, ko je zagotovil, da se prema! gujejo in se bodo kmalu dokončno premostile tiste morebitne težave in nesporazumevanja, do katerih je prišlo v preteklosti, je Gerli naglasil, da je CGIL edina sindikalna organizacija, ki se je tako na pokrajinski kot tudi na vsedržavni ravni zavzela za pozitivno rešitev vprašanj etničnega značaja, ki še tarejo našo manjšino. Naloga in dolžnost CGIL je tudi, je zaključil Gerli, da onemogoči vsako nacionalistično zoperstavljanje med delavci, za napredek in sodelovanje med narodi.
Zatem sta stopila na oder zastopnika CISL in UIL. Za prvo organizacijo je spregovoril sindikalist Go-sdan, ki je poudaril vprašanja sindikalnega združevanja in gospodarske krize našega mesta, za drugo pa sindikalist Fabricci, ki je med drugim podal tudi nekaj takih izjav, ki niso sprejemljive za organizacijo, ki je priredila svoj kongres. Med temi naj omenimo samo, da je predlagal, naj bi se sindikalne organizacije zoperstavile s kampanilističnim duhom genovski ekonomiji. Na oder je stopil tudi tržaški občinski odbornik Del Tutto, ki je obdelal nekaj vprašanj naraščajoče draginje in nato še Ar-vedo Farni, ki je v imenu vsedržavnega tajništva CGIL analiziral položaj italijanskega gospodarstva in politike ter odseve, ki jih ima politič-ra napetost in nevarnost reakcionarnih pobud na delavce, še zlasti pri nas.
Izvolitvi članov treh komisij, ki bodo vodile delo kongresa, je sledilo poročilo tajnika pokrajinskega sindikata Livia Saranza.
Dolgo m obsežno poročilo je bilo namenjeno obdelavi vprašanj novih pobud delavskega razreda za gospodarski, družbeni in politični razvoj v državi in v Trstu, za u-veljavljanje antifašističnih idealov in za obrambo demokracije. Tajnik Saranz je analiziral krizo v državi in njene posledice za naše mesto. Tržaško gospodarstvo je namreč zelo občutljivo tako za mednarodne kot za državne krize in to dobro dokazujejo zapora Sueškega kanala, neizvajanje reform in obljub CIPE ter sklepi Andreottijeve vlade za pomorstvo. Na kratko je analiziral tudi statistične podatke, ki dokazuje propadanje tržaške družbe (staranje prebivalstva) in njenega gospodarstva (zmanjšanje števila zaposlenih). Velik vpliv na krizo ima tudi pomikanje politične osi na desno in porajanje fašistične nevarnosti, je nadaljeval Saranz. Za napredek se je treba zavzeti s sodelovanjem med narodi, v duhu iskrenega prijateljstva.
CGIL ima tako na vsedržavni ravni kot na pokrajinski ravni svojo strategijo, ki meri k premostitvi vseh teh težav v smislu povečanja moči delavskega razreda, ki zaslona napredne interese vse družbe. Zaradi tega se CGIL ne odpove svoji razredni opredelitvi, isto časno pa išče stike z drugimi sindikalnimi organizacijami in meri k
čimprejšnji enotnosti. Prilitem »/jf Saranz naštel cilje,’ ki si jih postavlja sindikat. Za Trst je nujno potrebno dokončno rešiti vprašanja pomorstva, pristanišča, industrije in infrastruktur, na vsedržavni ravni pa je treba doseči znižanje cen in reforme pokojnin, stanovanj, zdravstva in šolstva. Za vse to je potrebno, da se delavci in njihove organizacije zavzamejo v boju proti nazadnjaškim silam-ki jim te pravice kratijo. In v tem boju, je še dejal Saranz, je CGIL v prvi vrsti.
Svoj izčrpen govor je zaključil s poudarjanjem pomena boja za demokratičen razvoj družbe, za antifašistično in republiško državno ureditev, za razvoj industrije, trgovine in pomorstva, za prereditev tržaškega gospodarstva, za sindikalno enotnost, za mir in za neodvisnost vseh narodov.
Kongres se bo nadaljeval danes dopoldne ob 9. uri.
DRUGE VESTI NA OSMI STRANI
Tako nas zdaj z občudovanjem za pogum, da je zmogla vrnitev pred občinstvo, obhaja tudi obžalovanje, da je bila tako dolgo pozabljena ob strani.
Zavoljo tega se z občutkom žalosti meša tudi kanec veselja ob ponovnem snidenju z dragim prijateljem in zadovoljstva, da mu je bila le dana možnost, pa čeprav po toliko letih, svojo umetniško pot dostojno zaključiti.
Za to se je treba zahvaliti vodji novogoriškega gledališča in režiserju Jožetu Babiču, ki je z izborom Lorcovega dela in njegovo zasedbo ponovno dokazal mimo znanega posluha za resnično umetnost tudi tanek posluh za človeka.
V «Domu Bernarde Albe«, kakor v vsem Lorcovem opusu, se usodno prepletata preteklost in sedanjost, dokler ne izbruhneta v zaključno katastrofo. Ta spopad dveh svetov je naslikan na mogočni freski samih žensk brez moških, v pravem samostanskem vzdušju, v katerega plapolajo zublji zunanjega življenja z vsem španskim ko-loritom in konvencijami. Patriarhalna okostenelost, utelešena v Bernardi Albi, materi, ki ostane že drugič vdova in s petimi hčerami sredi še treh drugih žensk, trči z novim, mladim, nezadržnim, ki sili v sonce, v svobodo, v življenje.
Nada Gabrijelčičeva je svojo vlogo odigrala zanesljivo, sugestivno in asketsko. Kruto silo in nasilje, ki je v samem značaju Bernarde Albe, je nadomestila s potrebno strogostjo in pravšnjo mero samozaverovanosti. Ustvarila je lik, ki ga bomo s hvaležnostjo dodali vsej tisti mogočni galeriji žensk, sredi katere gospoduje Filumena Marturano.
Z večjo ali manjšo uglašenostjo s svojo vlogo, vendar v več ko zadovoljivi zborni igri, so nas osvojile še Jerica Mrzel, Marjeta Gregorač, Zofka Nanut, Dragica Kokot - Šolar in Teja Glažar kot hčere, ter Berta Ukmar, Breda Urbič in Metka Franko kot mati in dekli
Uspelo sceno, ki je zapirala ta dušljivi svet in hkrati prepuščala nasilno vdiranje svetlobe od zunaj, je izdelal Sveta Jovanovič, režijo pa je zanesljivo izpeljal Jože Babič.
Zavoljo iztekajoče se sezone, nekoliko pa morda tudi zavoljo premajhne udomačenosti Primorskega dramskega gledališča na našem odru, je bil obisk vsekakor manjši, kakor si ga je sinočnji dogodek zaslužil. Prisotni pa so igri sledili z izredno zbranostjo in nastopajoče nagradili z dolgim aplavzom: veljal je predstavi, ki nam bo Ostala v spominu, predvsem pa je veljal Nadi Gabrijelčičevi in njeni odlični igri žene, ki se v svoji večno znova zatajeni bolečini ne boji gledati smrti iz oči v oči, in vsem njenim nekdanjim stvaritvam.
Miroslav Košuta
Dr. Illy predsednik organizacije EUCA
V belgijskem mestu Knokke-Heist je bil pred kratkim občni zbor članov Evropske zveze pražilcev kave (EUCA), na katerem so razpravljali o številnih vprašanjih skupnega interesa in zlasti o skupni politiki nabavljanja surove kave v deželah pridelovalkah. Na zboru so obnovili dosedanje vodstvo zveze: za predsednika je bil izvoljen dr. E. Illy iz Trsta, ki je predsednik italijanskega dela delegacije pri zvezi in predsednik Italijanskega odbora za kavo.
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
IZPRED TRŽA ŠKEGA KA ZENSKEGA SODIŠČA
ŠTIRI LETA ZAPORA ZA «KURIRJA» OPIJA
V avtomobilu mladega Jugoslovana so finančni stražniki odkrili dva kilograma surovega opija
Tržaško kazensko sodišče je včeraj obsodilo 24-letnega jugoslovanskega državljana Stojana Vlana z Reke, ki so ga obtožili, da je pred nekaj meseci vtihotapil v našo državo dva kilograma surovega opija, na štiri leta zapora, 400 tisoč lir globe ter na petletno prepoved opravljanja javnih služb.
8. marca letos je namreč izvidnica finančnih stražnikov ustavila Vlaha pred nekim javnim lokalom v Miramarskem drevoredu, ko je hotel vstopiti v svoj avtomobil, ki je bil parkiran v bližini. Po po-dirobnem pregledu avtomobila so finančni stražniki odkrili pod sedežem zavoj, v katerem sta bila dva hleba surovega opija. Mamilo in avtomobil so zaplenili, Vlaha pa pospremili v Coronejske zapore.
Med včerajšnjo sodno razpravo se je Vlah izgovarjal, da mu sploh nj bilo znano, kaj je v zavoju, ki so mu ga finančni stražniki zaplenili. Izjavil je, da mu je neka oseba v Opatiji zagrozila s smrtjo,
Šolske vesti
Tajništvo trgovskega tehničnega zavoda »žiga Zois« - Trst. Vrdelska cesta 13/2, obvešča bivše dijake, ki so opravili zrelostni izpit v šolskih letih 1968-69, 1969-70, 1970-71 in 1971-72, da so diplome pripravljene in prosi prizadete, da jih čimprej osebno dvignejo na zavodu vsak dan od 10. do 12. ure.
če ne bi prepeljal zaboja čez mejo v Trst ter ga izročil neki drugi osebi, o kateri pa tudi ni vedel ničesar povedati. Javni tožilec je s svoje strani poudaril, da se nihče ne gre kurirja pod hudo grožnjo smrti, ne da bi prej vedel, kaj pravzaprav prevaža. Zato je za obtoženca zahteval pet let zapora in pol milijona lir globe. Vlahov branilec Matejka je nad razsodbo vložil priziv.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
GOSTOVANJE
PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Poslovilna predstava slovenske igralke Nade Gabrijelčičeve
FEDERICO G. LORCA
DOM BERNARDE ALBE
drama v 3 dejanjih (dveh delih)
režija: Jože Babič scena: Sveta Jovanovič kostumi: Milena Kumar glasbena oprema: Tone Natek
Razpored predstav glej pod rubriko «gledališča».
PD «PRIMOREC» - TREBČE ŠOLA GLASBENE MATICE
priredita danes, 26. maja ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah
NASTOP
GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
Klavir, violina, klarinet, trobenta, kitara, harmonika.
Vljudno vabljeni! Vstop prost!
Ob 50. obletnici M. d. »Prosveta« Opčine
Slovensko PD «TABOR» - Opčine priredi v Prosvetnem domu na Opčinah
danes, 26. maja ob 20.30 in jutri, 27. maja ob 17. uri:
ZAKLJUČNI NASTOP GOJENK BALETNEGA TEČAJA
Nastopa 60 gojenk. Vodja tečaja: učiteljica ANICA CAH
Vljudno vabljeni !!!
MLADINSKI KROŽEK Trst
Ulica Ginnastica št. 72
priredi danes
1. OBČNI ZBOR
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo o pretekli dejavnosti
2.	Sprejem statuta
3.	Volitve novega odbora
4.	Razno
Začetek ob 19.30 Vabljeni! Ob koncu družabnost
SPD IGO GRUDEN - Nabrežina
Jutri, 27. t. -m. ob 18. uri bo v društvenih prostorih
KONCERT
domačega pevskega zbora
Sodeluje tudi član SSG Stane Raztresen.
Vljudno vabljeni!
Odkriti tatovi fotografskih aparatov
Načelnik letečega oddelka dr. Pe-trosino je po niti enem tednu zasledil tatove, ki so prejšnjo nedeljo okradli trgovino fotografskih aparatov Eurjapan v Ul. Coroneo 3. Neznanci so takrat izginili s plenom v vrednosti skoro 35 milijonov lir. Sinoči so policisti letečega oddelka vdrli v reko stanovanje v mestnem središču in tu so res našli večji del ukradenih aparatov.
Preiskava ni še dokončana in iščejo preostali del plena ter nekatere druge osebe, ki so bile po vsej verjetnosti vpletene v tatvino. Sinoči so namreč tudi ujeli nekaj oseb, niso pa sporočili njihovih imen, ker bi to utegnilo škodovati nadaljnji preiskavi. Verjetno bo danes popoldne tiskovna konferenca in bo sam dr. Pe-trosino obrazložil vse podrobnosti odkritja tatov.
Izleti
Slovensko planinsko društvo organizira jutri, v nedeljo, 27. maja izlet na Nanos ob priliki 80-letnice Planinske zveze Slovenije. Slavje priredi Planinsko društvo Vipava za primorski meddruštveni odbor. Zbirališče z osebnimi avtomobili v Vipavi na trgu ob 7.30 zjutraj.
SPDT organizira, dne 2. in 3. junija 1973 dvodnevni izlet v Karavanke na Stol. Izstopili bomo na Ljubelju. Z Ljubelja vzpon čez Zelenico na Stol (2236 m). Prenočišče v Prešernovi koči na Stolu. Drugi dar. sestop po grebenu na Dom Pristava. Planincem priporočamo, da vzamejo s seboj hrano za dva dni. Neplanin-ci si bodo najprvo ogledali spomenik žrtvam koncentracijskih taborišč na Ljubelju. Ostali čas dneva pa na Bled z ogledom Vintgarja. Drugi dan izlet v Bohinj k slapu Savice in- po želji na Vogel. Avtobus bo odpeljal ob 6. uri izpred sodne palače (Foro Ulpiano). Prosimo za poravnavo vpisnine do srede, 30. t.m., ko se bo zaključilo vpisovanje.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA,	26.	maja
FILIP
Sonce vzide ob 4.23	in	zatone ob
19.41 — Dolžina dneva 15.18 — Luna vzide ob 0.50 in zatone ob 13.00 Jutri, NEDELJA,	27.	maja
JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,2, najnižja 18,6, ob 19.	uri 22,2
stopinje, zračni tlak 1019,3 stanoviten, veter 4 km na uro severovzhodnik, vlaga 55 odstotna, nebo 6/10 poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 25. maja se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 85-letna Rosalia Urbani vd. Belianti, 79-letni Francesco Bulio, 79-letna Lidia Frizzati, 59-letna Vanda Vucci vd. Cappellazzo, 71-letna Erminia Zadaricchio, 86-letna Natalia Tarabocchia vd. Perko, 80-letni Giuseppe Polini.
Gledališča
KULTURNI DOM Danes ob 20.30 F. G. Lorca
«Do*
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. are) AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gret-ta, Ul. Bonomea 93; Godina, AI1T-gea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij).
Bernarde Albe« — abonma red B ^ prva sobota po premieri; juh1’ __ t. m. ob 16. uri - abonma red ___ prva nedelja po premieri in re okoliški.	,
Umik avtobusov za okoliški a o Avtobus št. 1: 14.55 Col, 15-00 .jj Repen, 15.05 Mali Repen,
Salež, 15.25 Prosek, 15.25 Kontove-Avtobus št. 2: 14.35 Trnovca. Praprot, 14.40 šempolaj, j4' ijaa revije, 15.00 Vitovlje, 15.0t> besu } (križišče), 15.10 Nabrežina, / ' Križ.	_ rP(j
V	torek ob 16. uri — abonm ^ G, H in J; v sredo, 30 to- ? 20.30 — abonma red D—mlad ^ sredo in red E—mladinski v ce j
V	četrtek, 31. t.m. ob 'l®- ,ur Pregelj - M. Mejak <<Tolmmci«- ^
Prodaja vstopnic vsak dela . 12. do 14. ure ter eno uro Pre“ * četkom predstav; ob nedeljah ^ znikih eno uro pred pričetkom stav pri blagajni Kulturnega (tel. 734265).
SSG	Trst11
Stalno slovensko gledališče v
n.,-,,.. vn uri v crnomu
V Novem
gostuje danes ob 20. uri v v poned., 28, t. m. ob 20. uri •	^
mestu in v torek, 29. t.m. ob • v Kočevju s predstavo Vojmiia dana« Kadar se ženski jezik ne VERDI	uri
Na današnjem koncertu -	,
v gledališču Verdi bo P°d v topjja, dirigenta Edvarda Griega ^ po dolgih letih odsotnosti, vl0„tor>aJa Johanna Martzy, ki je že na“ ^
v vseh deželah sveta in spatk*iu , je najboljše violiniste. Na sP°jj0;u za
sporedu
Mendelssohnov koncert v e violino in orkester.
Kino
Undergronnd 21.15 «Loving ^oC°^irie dele«. George Segal, Eva. fjjui. Saint, Sterling Hayden. Barvni V italijanščini.	pisciM*8*
Nazionale 16.00 «11 caso vjaa. Tony Musante in Carla la(jini
Barvni film. Prepovedano
pod 14. letom.	. igra
Excelsior 16.00 «Mordi e fuS* ’oliv'er ta Marcello Mastroianri m Reed. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Crescete Co. plicatevi«. Francesca Rom3 o, luzzi, Uhgh Criffith in \ grin. Barvni film. PrepoV mladim pod 18. letom.	mj0 for-
Fenice 16.00 «La violenza e i pyan te«. Igrata Burt Reynolds Cannon. Barvni film.	,Q deli3
Eden 16.00 «11 fascino &sCt borghesia«. Režiser Louis Barvni film.	Igr8*3
Ritz 16.30 «A viso aP«rt3' gari' Dean Martin in Rock Hudso • ni film.	igraj*
Aurora 16.30 «La cosa bu«Bjlorah®1'
peli*
eria'0
Ottavia Piccolo in Gianm ^jadio1
Barvni film. Prepovedano _
epod 14. letom.	. acdde
Capital 16.30 «La dama rjruChet * sette volte«. Barbara prepO** Ugo Pagliai. Barvni dano mladini pod i4- bari'13 Cristallo 15.45 «11 šerpf®*”
film, Jul Brynner, Dirk Bogarde.
HenrJ
hori0'
DirK tfogaroe.	ii0 po*-
Filodrammatico 16.30 . prcp°' sorella bona«. Barvni flyoII1. vedano mladini pod , rata 1 < Moderno 16.00 «Camorra«. j* garri11 bio Testi in Jean Sebe film.	,
Vittorio Veneto 15.30 “
Marlon Brando, Bichar film-no, Robert Duvall. Barv .rappatP ’ Abbazia 16.00 «11 sipano » ta Ju' Režija Alfred Hitchcock- J gari' lie Andrevvs in Paul Ne'v ni film.	. di c°*
Astra 16.30 «Storia di fifa ,.s Igr8 lo — er seguito. der P jngrassl Franco Franeta in Ciccio Barvr.i film.	„nsso»-
Ideale 16.30 «Guerriero^ r^ Ke,rP-
ta Jody Mac Crea Barvni vvestern.
Impero 16.30 «Le Gaudenzi. vedovo col c , Giu*. la buonanima«. Igra	itd8
dot*'
inibizi°n' jgeso dej
eni comP‘m{fr?;
Barvni film. Prepov pod 14. letom.
-edano
00 NA OPČINA^.
ob i®'
predvaja danes samo
SILVESTRU IN G°N*„ DBN'1* DENTE pek 7adJ)ja
ob 18. uri: «FRANZY»-napeta Hitchkockova.
Prepov. mladini pon
rrepov. mracuiu	____-—
..	irgu jy)a-
V	občinski	galeriji	na	^
razstavlja tržaška slikar	.
ria Vittes.	gl.	Ba	.
V	galeriji	Tergeste	»	pai
23 razstavlja slikar L- zstavlia
V	galeriji	Rossoni	0ieni-	m
30. t.m. slikar	Carlo	f fof tl)
V	razstavnih prosta	v	3	p
balkona v	Kulturnem	^	so	^
je odprta razstava n8D' ^ gor>8 izdelali otroci na tr,žaS3f ^br* ** osnovnih šolah	v okv	^pjgimo jjj-
slušajmo in rišimo« ®, del j paj«. Rubriki sta sestav* ^ skih oddaj	«Radio za	eCa.	^ \
bo odprta	do konca
V	galeriji »Forum« v de, sl« je odprl razstavo svoj* sk. slikar Andrej,Jenj,..e razstj^e
V	galeriji	Kraške ""“tilco
svoja Jela s kra®k°0(jprta d° ., ic Cesar. Razstava bo °.ap zStavU3 o.,
V	Tržaški	knjigam.	33 „
konca maja	novejša	p0gert
pejsaže in tihožitja	jjti
man Vljudno vabljeni^ RlCm^Jf8
V	Baragovem
razstavljata domačin ~ ^ Ra eS. m mladi ‘rtoski ume«y d*n„ Kozman. Razstava b	1
V	galeriji Cartesius ni 16 je odprla razsta slikarka Otty Stock.
Ul. !Td81
SVOJ*
Mali oglasi
PRODAJALKO za p"° OP«'P self-service iščemo nup tel. 212-197.
^morski dnevnik
Ob odkritju doprsnega kipa Sim ona Gregorčiča v Braniku

A*'/). ,	*.	-	.___________
*-->	^■ J* * .'****'.	■* "-V **** ^ t	...\ * ^* ✓'*.

-/< >/-

popoldne bodo v Braniku,
jj^^njem Rifenberku, odkrili do-sJl'1 kip Simona Gregorčiča, ne-ktfti ^ga- goričkega slavčka, ob sto-žrt C1 njegovega prihoda v to de-kof rajsko milo, ki jo je vzljubil planinski raj.
®kei? °van^e in ljubezen primor-®a ljudstva do svojega pesnika
		
je razvidna tudi iz velikega števila najrazličnejših razglednic, ki so izšle še v času življenja in po smrti priljubljenega pesnika. Razglednice bi lahko razdelili v več skupin, in sicer: razglednice, ki nam prikazujejo osebnost pesnika z biografskimi podatki in njegovimi verzi, razglednice z narodnimi (folklornimi)
motivi, v katere so vneseni njegovi stihi ljubezenske lirike, razglednice z motivi 1. svetovne vojne in njegovimi preroškimi stihi, serija razglednic pesnikovega pogreba itd.
Objavljamo razglednico, ki je izšla 10 let pred pesnikovo smrtjo in ki se nanaša na njegovo bivanje v Rifenbergu.	F. J.
■■■iiiiiitiiimiiiiiiiiiii,iiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMimimmtiiimiiim,umil,nmnmHiHHmmMnuiiimmmmmiHmiiniiuuiMHMMiiuimmmi
DANAŠNJIM NASTOPOM NA OPČINAH
Skrbne priprave 60 gojenk baletnega tečaja PD «Tabor»
Tečaj vodi z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo učiteljica Anica Cah
kulturnih društva <
niCe * okviru proslavljanja 50-let-
SveK‘ja Kuiturmh prireditev pro-- ■ ega društva «Tabor» na Opči-
štya U8tanovitve mladinskega cl~u-Ijvij prosveta* se uspešno nada-oltvjl	in jutri bodo v tem
nasl°Pile gojenke baletnega kfjda v zaključni reviji.' Gre za Vyr 2 ^eh let truda, naporov in Drrm®08*-*' tako mladih gojenk, kot ki °.v^ne učiteljice Anice Cah, iw|k v t° zahtevno vzgojno hja j e§ svojega strokovnega zna-lje^j Uck veliko ljubezni in potrp-tigv., ' Kajti poučevati šestdeset ra-deklic, kolikor se jih je ^ ,vf>‘sal° v letošnji tečaj, ni So z 'a‘'ek posel. Takšno mnenje stajj, v>dnim občudovanjem izrazili bergli* ki smo jih včeraj pred ge-0 za današnji nastop baletk ‘SW grebe Povprašali po vtisih, in a* mnenja je bila tudi prosvetna r[avka in odbornica prosvetnega r~stva «Tabor», ki je odgovor-loga a baletni odsek društva. Nato ^eljice Cahove je še poseb-.Povelj vna> nam ie med drugim stavlia-’ be upoštevamo, da se-ki j6Jaj0 baletno skupino deklice, tostj aiSo aovršile petega leta State i popolnoma razumljivo je, da *ablp,f„?. PKJgli ti otroci na odru
''Osti v brezhibni ritmični sklad-lehnični j
da nimamo pri razvijanju
popolnosti, kar
•ribiške dejavnosti selektivnih Vsertiu°V' .belimo le to, da bi bila 'latig Našemu življu, brez izjeme, ?Vfsti tI102nost udejstvovanja v tej ^to-ošča Urr>etniškega izživljanja, ki . ln utrjuje telo in duha.
ljajoJ J38 otroci sami, kako podoživ-i iihoviV°Je prve baletne izkušnje? • graf .^govori se omejujejo na Pjih v sk> <(da» ali «ne», vendar v 'ja, (jaS?.kor tli nevzdržljiva že-V oi se na odru pokazali kar prgjb®' luči. Ze zdaj potrebuje-vZporih,Ifein Pohvale, zadoščenja in ' sčas°ma pa se v njih • stega Prava ljubezen do tistega
1 ledeniškega, harmoničnega ‘aiajo „ Nekatere gojenke, ki pri--J! Vaie 'z raznih krajev tr-j^sij^Pokrajine, od Padrič pa do ji*’, vztrajno vadijo že tretje >,'per tvf10 jib je odpadlo, kar se ^»»tpkrat dogaja iz najraz-, eKa * objektivnih razlogov. Od f k£e!eČaja' ki S" Je obisl jih večalo
ga je obiskovalo gojenk, se je lani števi-na petdeset, letos pa
lečai sestdeset. Tudi za starše t °ke precejšnje breme. Svoje "aj° spremljati dvakrat
Pravli_ . Pa vaie kr, er, 7annn nr-i-
raznih igrah, kot na primer v «Pe-trčkovih poslednjih sanjah* v vlogah vil in palčkov. V teh zadnjih dneh so seveda mlade plesalke ter njihova vzgojiteljica posvetile vso skrb in pozornost pripravam za nocojšnji in jutrišnji nastop, ki bo obsegal tri dele. V prvem bodo nastopale najmlajše gojenke iz prvega letnika, ki bodo plesale ob Mo-	___________
zartovih, Chopinovih in Offenba- •
chovih skladbah. Gojenke togega R0janSka kOnZUlta llM&h
Jutri se bodo iz Ljubljane odpeljali na Gorenjsko ter si bodo ogledali Bled in Begunje nato pa še Kranjsko goro. Čez Vršič se bodo pripeljali v Bovec in Tolmin, ogledali si bodo Novo Gorico, v Trst pa se bodo vrnili ob 19,30 (Trg Oberdan). Želimo jim prijetno vožnjo in srečen povratek.
in tretjega letnika pa činstvu predstavile z raznimi odlomki iz znamenitih skladb, kot je odlomek glasbene pravljice Proko-fijeva «Peter in volk*, Griegovo »Jutro* in razni odlomki iz čudovitega «Labodjega speva* Čajkovskega. Zaključni nastop bo v Prosvetnem domu na Opčinah drevi ob 20.30 in jutri ob 17. uri. Nedvomno je to ena od priložnosti, ki bi jo bilo škoda zamuditi.
Sindikalna zborovanja na slovenskih šolah
Sindikat slovenske šole obvešča, da bodo sindikalna zborovanja za nižje srednje šole v torek, 29. maja po 4. šolski uri. Nižje srednje šole «Igo Gruden*, «Fran Levstik* in Sv. Križ se bodo sestale na proseški srednji šoli, ostale nižje srednje šole «Fran Erjavec*, «Sv. Ciril in Metod*, »šivan Cankar*, «Srečko Kosovel*, «Si-mon Gregorčič* ter strokovna šola pa se bodo sestale na svojih sedežih.
Sindikalna zborovanja učiteljstva bodo tudi v torek, 29. maja po 2. učni uri na šolah, kjer so posamezna didaktična ravnateljstva. Na zborovanjih bo šolsko osebje razpravljalo o sporazumu med sindikalnimi organizacijami in vlado.
Šolski izlet po Sloveniji
Skupina 40 dijakov slovenskih srednjih šol na Tržaškem se je včeraj zjutraj odpeljala na tridnevni poučni izlet po Sloveniji. Po zajtrku v Sežani so se dijaki med potjo v Ljubljano ustavili na Vrhniki in si ogledali Cankarjer dom, nato pa v Bistri gozdarski muzej. Po kosilu so si ogledali Ljubljano, zvečer pa je bilo srečanje z dijaki šole »Tone Čufar*.
Danes se bodo odpeljali na Štajersko in si bodo ogledali Velenje, Ravne ter sistem elektrarn ob Dravi, nato pa še Maribor.
OSMICA
Josip Lovriha — Dolina 233 — je odprl osmico.
-- ses
al V p,
mora,
M®vIiaf; na vaie> ko se začno pri-na tradicionalni letni na-
V tudi P0 trikrat*
Po^vl^V ^ključni nastop bo že hl^alke fStl' k*08*6! so imele mlade n ^va nastopa letno, o-Pa S° nekatere nastopale v
y     Itltlll 1 ■ ItllMII II 11111111 HM
hiške prireditve in razstave v nubrežinski in zgoniški občini
Pabrežinskega didaktičnega ravnateljstva priredijo zaključne Pnreditve in razstave ročnih del ter risbic v spodaj navedenih
š°la
V ■>._ skupno
Šolska prireditev
Salež
o°niku ^abr
dne
9.6
9.6
5.5
2.6
9.6
30.5
30.5
ob uri
11.30
18.
11.
18.
18.
11.
19.30 17.
Razstava ročnih del dne	od — do
10.6	9. -12.	- 16. -19.
25.6	9-30	—	17.30
10.6	9.	—	14.
6.5	9. -12. — 16. -19.
3.6	9.	—	20.
20.5.	10-	—	18.
10.6	9. -12. — 16. -19.
10.6	9.	—	19.
31.5 10.-12.-16.-20.
°rovec
2.6 in 3.6
Na dan zaključne šol. maše
10. - 19.
o šolstvu
Rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje je izdelala izčrpno poročilo o sedanjem stanju šolstva na svojem območju ter predloge za rešitev tega vprašanja. Poročilo bodo predložili občinski upravi, da ga bo upoštevala pri sestavljanju petletnega načrta.
Poročilo zajema sedanje stanje šolskih struktur, statistične podatke. predvideno naraščanje števila šoloobveznih otrok v obdobju 1973-78 ter predloge za izbiro lokacij za nove šolske gradnje. Podrobneje bomo še poročali.
Županova odredba o mletem mesu
Tržaški župan je izdal ukaz, da od 1. junija do 30. septembra se ne sme prodajati prej zmleto meso. Meso se lahko zmelje po naročilu kupca in ob njegovi navzočnosti, stroji pa se morajo očistiti v presledkih med enim in drugim mletjem. Prav tako je prepovedano imeti zaloge mletega mesa v prodajalnah in skla diščih.
župan je izdal omenjeno odredbo, da bi se preprečile nevšečnosti in nevarnost za zdravje potrošnikov, kot so pokazali izidi laboratorijske analize vzorcev mletega mesa.
Razstava in predavanje o otroških risbah
V torek. 29. maja, ob 15.30 bodo v otroškem vrtcu v Barkovljah, Ul. Vallicula 11, odprli razstavo otroških risb. Razstavo organizira ustanova ONAIRC, da bi opozorila vzgojitelje in starše na pomembno vlogo, ki jo ima pri izoblikovanju osebnosti in spodbujanju ter usmerjanju u-stvarjalnosti svobodno izražanje o-troka.
Takoj po uradnem odprtju razstave bo o spontanem otroškem risanju govoril prof. Claudio Desinan, asistent za pedagogiko na tržaški univerzi.
šolski skrbnik sporoča, da so na oglasni deski v Ul. Duca d’Aosta 4 objavljene odredbe glede dodeljevanja suplenc za šolsko leto 1973-74 v državnih otroških vrtcih. Rok za predložitev prošenj zapade 11. junija za otroške vrtnarice in 16. junija za pomočnice.
Okrogla miza o splavu
Danes ob 17.45 bo v gledališču Rossetti okrogla miza o splavu, ki jo organizira Center za zakonsko vzgojo. Govorili bodo sen. Simone Gatto, prof. Italo Sagone, dr. Li-dia Pomodoro, teolog Rosa, psiholog prof. Laura Frontori in prof. Mar-cello Bernardi, član Vrhovnega sveta za zdravstvo.
O tem vprašanju, ki je vsekakor zanimivo in predmet diskusij, bodo torej govorili strokovnjaki, ki se zaradi svojega poklicnega in vsakodnevnega dela soočajo s to problematiko.
GORIŠKI DNEVNIK
ROK ZAPADE 28. MAJA OB 20. URI
Na goriškem sodišču včeraj vložili prvih šest list za deželne volitve
Dosedanji razpored kandidatnih list: KPl, PSDI, PRI,
MSI, PSI, KD ■ Manjkajo še liste PLI, LSS in MF
26. maja 1973
V pisarni goriškega okrožnega j je. Listo sestavlja naslednjih se-J'“~ "	dem kandidatov: dr. Drago Štoka,
deželni svetovalec: Andrej Bratuž, profesor, Gorica; Slavko Bratina, profesor. Gorica; Remo Devetak, delavec, Vrh; Edvin Kovic, kmetovalec, Sovodnje; Albin Sirk, profesor, Gorica in Marjan Terpin, trgovec, Števerjan.
sodišča so včeraj predložili šest list za deželne volitve v goriškem kolegiju. Rok za vlaganje traja štiri dni ter se bo zaključil v ponedeljek, 28. maja. Prošnje sprejemajo v uradu glavnega pisarja, soba št. 30, prvo nadstropje.
Na prvem mestu je lista KPI. Predstavnik stranke Aldo Franco jo je predložil ob 8.05, se pravi takoj potem, ko so urad odprli. Komunisti so že pred šterimi dnevi zasedli prostor pri glavnem vhodu v sodno palačo, da si tako zagotovijo prvo mesto na glasovnici. Poslednjo noč se je število pripadnikov stranke občutno povečale, tako da je bilo ob 8. uri pred vhodom že nekaj desetin oseb.
Na drugem mestu na glasovnici je lista PSDI, ki jo je Oieotto Olin-do predložil 0b 8.15. Tretje mesto pripada PRI, listo je ob 8 40 predložil Luciano Luciani. Coana Luigi je ob 8.55 predložil listo MSI - DN, ki je na 4. mestu. Potem je sledil daljši premor in ob 12.15 je Guido Cuschie vložil listo PSI, medtem ko je Pietro Rodeghiero ob 13.05 prijavil listo KD.
Včeraj so torej predložili šest kandidatnih list. Če jih bodo do 28. maja ob 20. uri, ko zapade rok za vlaganje predložili v goriškem o-krožju devet ali deset, tedaj bodo simboli razporejeni v dveh stolpcih: na levi jih bo pet, na desni pa štiri ali pet. Po tej 'ogik» bo lista PSI na zadnjem mestu v :evem stolpcu, simbol KD pa prvi na desnem stolpcu. Ta razporeditev bi morala obveljati, če predložijo svojo listo, kakor se bo zagotovo zgodilo, še PLI in SDZ. Vse pa bi postavila na glavo lista «marksistov - leninistov*, ki se pojavlja kot motilna lista in skuša pridobivati glasove brez notarja in z izkoriščanjem dobre vere poštenih levičarjev. Ne pojavlja pa se ta lista samo zato, da bi vnašala zmedo na levici, zlasti med komunisti, ampak skuša vnašati razdor v delavske vrste ter s poceni argumenti dajati kapitalističnemu razredu pretvezo za zaostren boj proti vsemu delavskemu razredu.
V Gorici si že nekaj časa prizadeva zbrati podpise tudi »Movimento indipendenza TLT», ki ga vodi Markezič in ki se v Gorici povezuje z listo «Indipendenti Friuli*. vendar je njihov uspeh še zelo vprašljiv.
Slikarski natečaj v okviru mladinskih iger
Pokrajinska federacija CONI skupaj s Panathlon International Club iz Gorice organizirata drugi deželni slikarski natečaj s športno tematiko. Natečaja, ki so ga organizirali v okviru mladinskih i-ger, se lahko udeležijo vsi dijaki iz naše dežele.
Dela bodo morali udeležnci oddati najkasneje do 18. ure dne 31. maja na sedežu organizatorjev. Najboljša dela bodo razstavili od 3. do 10. junija v dvorani «Stella Matutina*, kjer bodo tudi nagradili zmagovalce natečaja.
Zaključna prireditev v Dijaškem domu
V Dijaškem domu na Svetogorski cesti bo jutri, v nedeljo, 27. maja, zaključna prireditev gojencev. Na prireditev vabijo gojenci starše, vzgojitelje in sošolce. Predstavili se bodo z recitacijami in dru gimi nastopi. Ob 15. uri pa bo v Dijaškem domu roditeljski sestanek na katerega vabi vodstvo vse starše.
Poletni urnik v palači Attems
Pokrajinska knjižnica in pokra jinski arhiv v palači Attems bosta v poletnih mesecih, od 3. junija do 29. septembra, odprta vsak delavnik od 8. do 14. ure.
Muzej v palači Attems in pokra jinski muzej na grajskem griču pa bosta tudi poleti odprta po običaj nem urniku.
RESOLUCIJA V POKRAJINSKEM SVETU
Komunisti in socialisti zahtevajo zakon o globalni zaščiti manjšine
Jože Jarc orisal nerešena vprašanja Slovencev v Italiji - Razprava o proračunu se je sinoči nadaljevala
Tudi na sinočnji seji pokrajinskega sveta v Gorici se je v okviru proračunske razprave govorilo o vprašanjih slovenske manjšine. Komunistični svetovalec Jože Jarc je dejal, da so vprašanja Slovencev še vedno odprta, kljub številnim izglasovanim resolucijam. Sedanja Andreottijeva de-sničarskesredinska vlada je šla celo korak nazaj v primerjavi s prejšnjo Colombovo, ki je vsaj poslušala zahteve enotne slovenske delegacije. Skupne konference tržaške in goriške pokrajine o vprašanjih manjšine ni bilo, za toponomastiko bi se lahko izkoristil deželni zakon o dvojezičnem poslovanju. KPI se za rešitev vprašanj slovenske manjšine vztrajno bori na vseh ravneh. Jarc je dalje kritiziral deželni zakon o gorskih skupnostih in odloženi zakon o kraš-kih rezervatih. Zakon 865 o ljudskih hišah je pozitiven, vendar ga je treba pravilno izvajati, še prej je Jarc govoril o vprašanjih deficita pokrajinskega proračuna in o centralistični politiki deželne vlade. Ob koncu svojega govora je predložil resolucijo, ki zahteva, da bi rimski parlament vendarle 30 let po padcu fašizma izglasoval zakon o globalni zaščiti Slovencev. Resolucijo so podpisali skupno komunistični in socialistični svetovalci: Jarc, Poletto, Sabbadini, Pa-
iimiiiiiim>iaiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiimiiiiaiiiiimiiiiiiimiiiiitiiiiiimiiHmiiiuiiiiiiiimmiiuiiia
AVTOCESTA VEDNO «BLIZE» GORICI
Predstavniki avtoporta v Aosti bodo posredovali svoje izkušnje
Njihova izvajanja utegnejo služiti krajevnim ustanovam in ope. raterjem pri načrtovanju in uveljavljanju avtoporta v Gorici
Gradbišče priključka avtomobilske ceste se je raztegnilo vzdolž celotne trase, ki je sedaj v gradnji, in sicer,od Fare do državne meje pri Štandrežu, kjer bo me.inj prehod in avtocestni terminal. Trasa nove ceste je pri Fari v glavnem začrtana; zemeljska dela so opravljena, zgraditi bo potrebno še priključek na staro cesto in položiti asfaltno preprogo. Živahno je vzdolž v se trase, v Sovoclnjah in zlasti ob Tržaški cesti. Pred tedni so na tem odseku, kjer se bodo v različnih nivojih križale številne poti. zaprli en del državne ceste in zgradili obvoznico, da bi lažje betonirali nosilce nadvozne ceste, ki jo bodo speljali nad železniško progo Gorica —Nova Gorica. Če izključimo mejni prehod, ki ga tudi zato še niso pričeli graditi, ker niso še rešili nekaterih vprašanj, ki sodijo v pristojnost italijansko - jugoslovanskega sporazuma o odprtju meje na tem sektorju, tedaj je na dlani, da so sedanja gradbena dela na Tržaški cesti med najbolj obsežnimi
na celotnem cestnem priključku Vi- j predstavnike «cestnega pristanišča* leš - Gorica. Kakor je mogoče opa-1 v Dolini Aosta, in sicer pooblašče-
...................................................................
NEKATERI CARINSKI USLUŽBENCI NISO STAVKAL!
Tovorni promet na prehodu Rdeča hiša se je kljub stavki normalno odvijal
Promet na železnici je bil blokiran ■ Carinski uslužbenci spet stavkajo zaradi premajhnega izrednega dodatka > Danes najbrž «bela stavka»
Kandidatna lista goriške SDZ
Tajništvo Slovenske demokratske zveze nam je včeraj sporočilo sestavo liste za goriško okrožje. Na prvih treh mestih kandidirajo osebe, ki so tudi na čelu liste Slovenske skupnosti za tržaško okrož-
ziti. hitro napreduje gradnja mostov in nasipa krožne ceste, kjer bodo razni priključki. Objekti so tako veliki in zavzemajo tolikšno pevrši-n", da bodo povsem spremenili počeno tega podrjč.a.
Spričo nag'0 se približajoče zaključne faze izgradnje tega objekta, ki bo dejansko «pripcljal» italijansko avtocestno omrežje na skrajni vzhod italijanskega ozemlja, se ponuja našim upraviteljem krajevnih ustanov povsem naravna priložnost, da se seznanijo z rešitvami, ki so jih v podobnem položaju pois"kali upravitelji na skrajnem zapadnem koncu državnega ozemlja, in sicer v Dolini Aosta, kjer se avtocestno omrežje s hitrimi cestami zajeda globoko v doline pod Mont Blan-com in se nato cepi na francosko in na švicarsko varianto torej v dve cesti, ki skozi predora peljeta v sosednji državi.
Da bi se seznanili s tovrstnimi izkušnjami avtonomne dežele s posebnim statutom Doline Aoste, je občinska uprava povabila v Gorico
Kljub nenadni stavki carinskih uslužbencev se je včeraj in v četrtek tovorni promet na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši v Gorici odvijal normalno. Drugače pa je bilo na železniškem prehodu Gorica — Nova Gorica, kjer je bilo včeraj carinjenje blaga blokirano.
Carinski uradniki namreč niso zadovoljni z izrednim dodatkom, ki ga je vlada namenila vsem državnim uslužbencem po sporazumu s sindikalno federacijo. Ta dodatek naj bi bil enak za vse uslužbence, na kateremkoli službenem mestu so, carinski uradniki pa so zaradi izjemnosti svoje službe doslej dobivali veliko večje izredne dohodke od tistih, ki jim bodo sedaj namenjeni. Zaradi tega so carinski uradniki priredili v preteklih mesecih že več stavk, od katerih je bila najbolj ostra desetdnevna stavka pred približno mesecem dni, ki je povzročila precej škode vsemu gospodarstvu v državi. Spomnimo se tudi, da je med eno izmed takih stavk prišlo na parkirišču pri Rdeči hiši do požara, v katerem so bili uničeni trije tovornjaki.
V četrtek je sindikat carinskih uslužbencev spet proglasil izredno stanje. Ta dan so uslužbenci delali samo v uradnih urah. Niso o-pravili nobene nadure, niti niso opravljali svojih funkcij izven carinskega področja. V Gorici je bil tak način bele stavke v četrtek uspešen. Včeraj pa je sindikat carinskih uslužbencev proglasil celodnevno stavko v vsej državi. V Gorici so stavkali med petdesetimi uradniki skoro vsi. Stavkali so vsi v pisarni carinske direkcije, vsi uslužbenci na mednarodnem železniškem prehodu in skoro vsi na cestnem prehodu pri Rdeči hiši. Štirje funkcionarji niso stavkali in so skoro ves dan opravljali redno delo, tako da se je prehod tovornjakov v obe smeri odvijal čisto normalno. V pisarni pri Rdeči hiši
je bil včeraj tudi nov ravnatelj goriške carine dr. Berte, ki je pred kratkim nasledil dr. Mastropasquo, ko je odšel na službeno mesto v Trst.
Na železnici je bil torej promet blokiran, na prehodu pri Rdeči hiši pa je bil promet skoro normalen in brez zastojev, ker so tudi
finančni stražniki lajšali prehod tovarnjakov. Časopisje poroča, da bo danes, v soboto, spet bela stavka. Morda bo prišlo do določenih težav danes.
Ni izključeno, da bo skušal sindikat carinskih uslužbencev napovedati podobne stavkovne akcije prihodnji teden.
nega svetnika dr. Silvia Laurenceta in generalnega direktorja geometra Ettora Calchero, ki bosta v sredo, 30. maja ob 18. uri govorila v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. Crispi 10.
Njihova izvajanja utegnejo služiti za pripomoček krajevnim ustanovam pri snovanju avtoporta v Gorici, pomembnega mednarodnega mejnega prehoda, ki mu od samega začetka namenjajo pomembno vlogo v tovornem cestnem prometu med Italijo ter Jugoslavijo in ostalimi državami evropskega središča in evropskega vzhoda.
izza, Marega, Marassi, Marizza, Waltritsch in Semola.
V začetku seje je predsednik dr. Chientarolli orisal lik pok. deželnega odbornika prof. Dulcija. Vsi svetovalci so se predsednikovim besedam pridružili.
Nato je socialistični svetovalec Semola predlagal resolucijo, ki obvezuje odbor, da z uvedbo poletnega urnika uvede enotni umik za socialne asistentke v umobolnici, cestarje in osebje IPAPI, kot zahtevajo sindikalne organizacije. Resolucijo so podpisali tudi svetovalci Poletto. Cian, Ferletičeva, Cosani in Zorzenon.
Demokristjan Cian je skupno s socialistom Semolo predlagal resolucijo, ki obvezuje pokrajinski odbor, da se sejna dvorana da na razpolago vsem društvom in ustanovam, ki jo zaprosijo, razen fašističnim.
Razprava o proračunu se je nadaljevala z odgovori odbornikov.
30 dni zapora, ker ni plačal avtomobilske zavarovalnine
Po nalogu karabinjerjev iz Co-droipa so včeraj v Gorici aretirali in zaprli 33-letnega Giorgia Colet-tija iz našega mesta. Mož bo moral namreč prestati 30 dni zapora, ker ni plačal zavarovalnine za avtomobil.
V	Vidmu aretirali
dva mladeniča iz Tržiča
V	Vidmu je tamkajšnja policija aretirala dva sedemindvajsetletnika iz Tržiča, in sicer Luciana Cian-cija, bivajočega v Ulici Canciani in Franca Ginaldija, bivajočega v Ulici Dandolo.
Do njune aretacije je prišlo po pričevanju 24-letne E. S. iz Vidma, ki je karabinjerjem izjavila, da «opravlja najstarejši poklic* po nalogu dveh omenjenih Tržičanov in da jima tudi daje del svojega zaslužka.
Danes se v Štandrežu poročita
DEVAN BRIŠKO in
NADJA NANUT
Svojemu odborniku in njegovi izvoljenki želi prosvetno društvo «Oton Župančiča obilo sreče v novi življenjski poti.
Tudi letos se je razvil boj za prvo mesto na glasovnici. Komunisti so štiri dneve stražili pred vrati, da so prišli prvi. Isto se je dogodilo tudi v Vidmu. Na sliki skupina pripadnikov raznih strank, ki čakajo v vrsti
pred sodno pisarno
Predavanje Fortune o zakonu o splavu
Poslanec Loris Fortuna je pred kratkim predaval v dvorani UGG o borbah za reformo italijanskega zakonika in še posebej o predlogu zakona, ki dovoljuje splav pod zdravniškim nadzorstvom. Predavanje je priredil kulturni krožek «Gaetano Sal-vemini*. Fortuno je predstavil predsednik krožka dr. Gianluigi Devetag.
Fortuna je prikazal položaj, v katerem se nahajajo ženske v Italiji, kjer splav ni po zakonu dovoljen. To je dovoljeno v Veliki Britaniji, v Sovjetski zvezi, v Franciji, v Združenih državah Amerike, v Ljudski republiki Kitajski, samo v Italiji in pa še v kaki zaostali državi ni to dovoljeno. Po raznih ocenah zdravstvenih institutov in tudi znanega jezuita beležijo v Italiji letno milijon splavov. Medtem ko samo majhen del splavov, to je v najnujnejših primerih, opravijo v bolnišnicah, se za druge zanimajo psevdozdravniki na najbolj umazan način. Zakonski osnutek o splavu ni torej dobil nasprotovanja le v cerkvenih krogih, ki hočejo zganjati določeno moralo, marveč tudi v krogih teh psevdozdravni-kov, ki služijo na ta način milijarde. Fortuna je dejal tudi, da nima njegov zakonski osnutek v parlamentu večine, o problemu pa italijanska javnost danes precej govori.
Po njegovem posegu se je razvila živahna debata.
Danes se poročita MARIO in IVICA PERIC. Športno združenje Mladost želi svojemu odborniku in njegovi soprogi obilo sreče na novi življenjski poti.
Partizansko združenje ANPI Rupa - Peč
vabi na
LJUDSKI PRAZNIK
na Peči.
Danes ob 20. uri tekmovanje v briškoli in ples; v nedeljo ob 17. uri nastop pevskih zborov, ob 20.00 ples.
Deloval bo dobro založen bife.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi jutri, 27. maja ob priložnosti 80-letnice PZS vzpon iz Gradišča (Vipava) na pogorje Nanosa, do zavetišča «Pri Abramu*. Odhod z lastnimi sredstvi ob 6. uri izpred bloka pri Rdeči hiši.
Množično jubilejno slavje priredi Planinsko društvo «Vipava» za primorska planinska društva. Prijave in druga pojasnila na sedežu SPD v UL Malta 2
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Nessuna pieta per Ulsana*. B. Lanchaster. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.15—22.00 «Spruzza, sparisci e špara*, K. Brussel in C. Romero. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15—22.00 «Spirito Santo e le cir.<jue magnifiche cana-glie*. F. Karis in D. Hareman. Barvni film.
CENTRALE Danes zaprto.
Jutri 17.00—21.30 »Tarzan e la pan-tera nera*. S. Hawkes in K. Swan. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «Gli altri rac-conti di Canterbory, E. Sbordano in T. De Leo, barvni fUm, prepovedano mladini pod 18. letom.
Tržič
AZZURRO 17.00—22.00 »Čari genitori*. Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Riprovaci ancora Sam*. Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 »Oggi sposi: sentite condoglianze*. Barvni film.
Nova Carica
SOČA »Dvojčici zla*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Umazani heroj Juke», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «čma karavana*, ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Morilec trka ob zori*, francoski barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežura lekarna Provvidenti, Travnik 34, te 29-72.

ODNOSI MED DOLARJEM IN MARKO
Monetarni trg v resni krizi
Zahodnonemška marka je glavni dejavnik v evropskem monetarnem svetu - Dolar je nekoč veljal 4 marke in 20 pfennigov, danes le 2.60
Pretresljaji monetarnega trga, ki se v zadnjem letu pojavljajo vse češče, izjave raznih državnikov ter guvernerjev bank, da ne morejo u-staliti tečajev; nihanje šoekulativrih kapitalov ter drseči uradni valutni tečaji, vse to zgovorno dokazuje, da ni bila še premoščena kriza, ki se je začela 15. avgusta preteklega leta. Takrat so namreč Združene države sklenile, da zaustavijo zamenjavo dolarja z zlatom in da se s tem praktično odpovejo vodilni vlogi dolarja. Pred nedavnim je minister za finance Zvezne nemške republike izjavil, da je danes odprto vprašanje, kako rešiti dolar ne pa nemško marko. S to izjavo je podčrtal, da je prav marka in gospodarstvo Zvezne republike Nemčije največja gospodarska sila zahodnega sveta in da se bodo morale druge države v glavnem podrediti dominantni vlogi Nemčije.
Celih 30 let je bil dolar mednarodna vodeča valuta. Danes je situacija popolnoma drugačna. Finančni strokovnjaki Združenih držav trdijo, da pomeni dvakratna devalvacija dolarja v štirinajstih mesecih pravi finančni polom in da je rešitev še zelo daleč.
Dolar je postal vodilna valuta leta 1944, ko je bil podpisan v letoviškem kraju Bretton Woods sporazum med 44 državami. Bistvo sporazuma je bilo naslednje: tečaji med valutami raznih držav so dogovorjeni in morajo ostati nespremenjeni; ameriški dolar pa je splošno menjalno sredstvo, ima stoodstotno zlatno kritje in se zaradi tega lahko kadarkoli spremeni oziroma zamenja v zlato. Ravno tako je bila dogovorjena fiksna cena za unčo zlata. Danes je pa tega sistema konec, dolarska zvezda je ugasnila in pustila za seboj bolj žalostno če ne celo tragično dediščino.
Izven Združenih držav je okoli ali celo nad 100 milijard dolarjev, ki ne morejo več biti zamenjane za zlato in ki romajo iz države v državo in to v glavnem v rokah velikih špekulantskih organizacij. Vsi skušajo zamenjati te razvrednotene dolarje za najtrdnejšo evropsko valuto, to je za zahodnor.emško marko, ki mora danes prenesti največji pritisk, ki si ga pravzaprav deli z japonskim jenom, saj razpolaga Japonska s 25 milijardami dolarjev tujih valut.
Dolarski presežek, ki preplavlja nemške banke, ni sicer samo sad špekulativnih kapitalov, ampak izvira v veliki meri tudi iz presežka nemške zunanjetrgovinske bilance. Tadi dve revalvaciji marki nista mnogo koristili: nemško blago, kljub podražitvam, je še vedr.o izredno iskano na svetovnem trgu, kar iz dneva v dan poveča presežek. Ostale zahodnoevropske države pa ne morejo slediti nemški finančni politiki. Ne morejo revalvirati svojih valut, ker bi v takem primeru preveč trpel njihov izvoz. Povišanje italijanskih ali francoskih cen, na primer bo pomenilo hud udarec za izvozne možnosti teh držav.
Zaradi tega je francoski minister Giscard d’Estaing predlagal sledečo rešitev: Francija mora imeti proste roke in postaviti svoj tečaj nasproti dolarju. Kolikor bi pa vrednost na borzah začela padati, bi morale banke ostalih petih držav članic skupnega evropskega trga (Danska, Irska in Velika Britanija so trenutno še izključene iz dogovorov) odkupiti presežke dolarjev, da bi rešile francoski tečaj. Predlog, ki pa ri bil sprejet, bi bil izredno koristen za Francijo. Na tak način bi imela Francija zagotovljen izvoz, a riziko padca vrednosti dolarja bi si prevzele ostale države.
Kaj pa menijo ameriški strokovnjaki? Ugotovljeno je bilo, da se je pariteta dolarja nasproti marki v zadnjih 23 letih že šestkrat spremenila. Leta 1949 je bil dolar vreden
4,20	marke, leta 1961 že 4,00 marke, leta 1969 je veljal 3,66 marke, pred dvema letoma pa že komaj 3,22 marke; februarja tega leta je bila postavljena nova pariteta in sicer 2 marki 90 a od 19. marca znaša le 2 marki irj 82 pfennigov.
Po mnenju ameriških strokovnjakov bi bila nujna ponovna revalva-cija marke; novi odnos, ki bi odgovarjal dejanski kupni moči dolarja, bi bil 2 marki 60 pfennigov za do-
lar. Na tak način pa bi se po vsej verjetnosti nemški izvoz zmanjšal in to bi vsaj deloma pripomoglo k počasnemu uravnovešenju ameriške zunanjetrgovinske bilance.
Ostale evropske države pa trenutno ne igrajo praktično nobene ali zelo skromno vlogo. Prilagoditi se bodo morale sklepom in politiki vodilnih gospodarskih sil in prenesti na svojih ramenih posledice ne preveč trezne gospodarske politike Združenih držav Severne Amerike.
O. K.
Tareur-tjugntetfeTes datfe* '
Tozeur - Dates-gathenng Tozeur - Dattel pflucken
	
feproducion jntordNt
Andrej in Vlasta Nabergoj, ki sta na letošnjem nagrajevanju naših naročnikov dobila drugo nagrado — potovanje s «Primorskim dnevnikom« — sta se nas spomnila in nam iz Tunisa poslala pozdrave, ki jih objavljamo
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Mladi grafiki iz šole Sbisa
V občinski galeriji je do pretekle srede prikazalo svoje rezultate 25 učencev tržaške svobodne grafične šole «Carlo Sbisa», ki jo vodi slikarka Mirella Sbisa. Ob tej razstavi je razveseljiva ugotovitev, da so tokrat razstavljali sami novi umetniki ali bodoči umetniki, da gre torej v glavnem za nova imena, ki se kot obetaven naraščaj vključujejo v tržaško grafiko. Kakovost razstavljenih del nam jamči, da bo tudi iz mlajših vrst izšel kak resnično pristen umetnik. Ne bi hoteli delati nikomur krivice, kajti sleherni napor zasluži pohvalo, toda med novimi imeni je na primer zelo obetaven Fulvio Vi-dali, ki se je tako rekoč hkrati predstavil z olji v galeriji Ter-geste. Razumljivo je, da so dela na takšni razstavi dokaj različna, oziroma, da je podoba takšne razstave pestra. Tako sta na primer Pierpaolo Vetta in Claudio Gus-
llllllllllllll||II|||||||||||||||||||ItfT||||||||||||||||||||||l|||||||||l||||||||||||||||l||lll|lll|||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||m|||||||||||||,||||||||||||||||||||||||||U|||,|||||||,||u|||II||,,|||||,|||||,||||,|||,,||,|,||||,t||,,|,,,||||,|,|||,,,|||I||,,,,,,,||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||l|||U
REDKOSTI IN ZANIMIVOSTI IZ ZAKLADNIC UMETNIŠKEGA SVETA
Leonardova Dama s hermelinom pod znanstveno lečo biologov
Mnenje znanega sovjetskega naravoslovnega strokovnjaka - Argumenti, da ne gre za hermelina, marveč za belega dihurja - Ce teza ne drži, bo še naprej ostala nedotaknjena zagonetnost slike
Ali jc žival, upodobljena na znani Leonardovi sliki «Dama s hermelinom*, res hermelin? Slika se zdaj nahaja v krakovskem muzeju.
Vprašanje je bilo postavljeno že nekajkrat in je vse prej kot odveč Zanimive so pripombe, ki jih je s tem v zvezi iznesel znani biolog B. Kuznecov v svojem pismu časopisu «Sovjetskaja kultura*. V pismu je rečeno:
«Znano je, da umetnostni zgodovinarji pripisujejo veliko važnost znanstvenemu opisu in interpretaciji vseh posameznosti nekega umetniškega dela. Še zlasti, če gre za velika dela preteklosti. Tudi najmanjša ugotovitev ponavadi prispeva k boljšemu razumevanju njegove vsebine ter u-metnikovega namena. Zdi se mi, potemtakem, da bi specialisti morali posvetiti vso potrebno pozornost tudi živalici, upodobljeni na sliki «Dama s hermelinom* Leonarda da Vincija, ki jo je sovjetsko občinstvo lahko občudovalo na nedavni zgodovinski raz stavi evropske slike, katera ..je., v Moskvi priredil Puškinov muzej.
«Qpazujoč živalico, ki jo žena na sliki drži v rokah, se človek vprašuje, zakaj jo imajo za hermelina. Slikar je upodobil popolnoma drugačno živalico. Naj povem, zakaj. V Italiji in drugih deželah južne Evrope so hermelini vedno rjave barve, ne postanejo beli niti pozimi. Leonardo bi bil torej moral na osnovi tega videti in naslikati le rjavega hermelina. Vrhu tega je živalica, kakor je moč sklepati na osnovi sorazmerja s podobo žene, morala biti dolga 40-45 cm, skoraj dvakrat toliko, kot v resnici meri pravi hermelin. Tudi oblika glave je drugačna od one, ki jo i-ma hermelin. Konica smrčka ni črna kot pri hermelinu, ampak svetla. In, končno, nikomur še ni do danes uspelo udomačiti kakega hermelina, vtem ko je žival na sliki upodobljena kot povsem domača žival.
«Za kakšno živalico gre? Upodobitev je tako natančna in realistična, da je moč z največjo gotovostjo odgovoriti: gre za neko vrsto belega domačega dihurja. Vse, kar nam je znanega o
dihurju, potrjuje to ugotovitev. Že od srednjega veka je bilo med domačimi živalmi južne Evrope zaslediti bele dihurje, ki so namesto mačk lovile miši. Še danes se v zahodni Evropi najde kdo, ki goji bele dihurje kot domače živali ter jih uporablja za lov na divie zajce.
Tudi značilna znamenja belega dihurja se povsem skladajo s tistimi upodobljene živalice: telo je dolgo 42-52 cm, gornja stran glave je sploščena, dlaka je bela z bledo-rumenkastimi odtenki, konec smrčka je svetel. Neredko so dihurji tako udomačeni, da povsod sledijo svojega gospodarja.
«Naj se umetnostni zgodovinarji ne čutijo prizadete, je pa takale klasifikacija od Leonarda upodobljene živali za biologa povsem razumljiva*.
V zvezi s tem pismom so nato vprašali profesorja Mareka Rost-worowskega, sodelavca, krakovskega muzeja, kaj meni o tem, kar je Kuznecov v njem zapisal.
«Ni nobenega dvoma*, je rekel Rostworowski, «da živalica, ki jo je Leonardo naslikal, ni hermelin. Profesor Kuznecov je pravilno določil značilnosti, ki jo razlikujejo od hermelina. Strokovnjaki, ki so se ukvarjali z Leonardovo sliko «Dama S hermelinom*, so zaporedoma mislili na vrsto živali, na psička. na podlasico, kuno, belega a-friškega dihurja. To zadnjo hipotezo je biln zaslediti že v člankih, objavljenih pred vojno. Med argumenti, ki so jih iznašali v obrambo te teze. je bil tudi ta, da ie meč belega afriškega dihurja, za razliko od hermelina, udomačiti. Sicer pa mnogi menijo, da je določitev simboličnega pomena te živali mnogo važnejša od njene zunanje podobe. Znano je, da so v srednjem veku upodobitve cvetlic, živali, dreves ipd. imele svoj simboličen pomen. In tudi v primeru Leonardove slike «Dama s hermelinom* verjetno ni bilo drugače. «Ermellino» (Hermelin) je bil vzdevek milanskega vojvode Lodovica Sforze, in «galle». grški prevod besede hermelin. je predstavljal začetek priimka njegove ljubice Cecilie Gallerani, za katero menijo, da je prav dama, upodobljena na Leonardovi sliki. Predpostavljajo, da je Leonardo u-
Star vodnjak v Logu
(Foto M Magajna)
iiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiuiiiiiiiHmiiiiiiHiiiiirMiiHiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiMmifiiMiiiiiiHtMiKiiiimuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiinmiiiiiitimi
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Deležni boste kritik, ki bodo tudi u-pravičene. Neko darilo vas bo spravilo v dobro voljo. Prijeten večer.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Razumevanje med sodelavci vam bo v oporo pri reševanju nalog. Pravilen odgovor vas bo rešil iz situacije.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) če je le mogoče se izogrite nepotrebnim izdatkom. Dobro razpoloženje v sredi družinskih članov.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) če ne bo šlo drugače, boste morali zaigrati «gfajr» karto. Potrpežljivost
bo potrebna. Uspeh zagotovljen.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V poslovnih zadevah veliki moralni in materialni uspehi. Ne zanemarjajte dobrih in zvestih prijateljev.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zelo zahteven načrt boste speljali do kraja. Dobro prijateljstvo se utegne spremeniti v ljubezen.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zlahka boste popravili napako, ki ste jo naredili. Intimne želje se bodo kmalu uresničile.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Spremenilo se bo delovno razpoloženje na bolje. Uspeta vam bo pre-
pričati druge o pravilnosti vašega stališča.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Mimo obdobje, primemo za urejevanje tekočih problemov. Okoliščine bodo naklonjene za vašo uveljavitev.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Čimprej rešite neprijeten spor. Velikodušnost do prijatelja bo upoštevanja vredna. Previdni bodite.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne prehitevajte dogajanj, da ne boste česa pokvarili. Pozitiven zaključek zanimive razprave. Večer v družini.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neodločnost bo pokvarila zanimiv načrt. Vaša srčna obzorja se bodo razširila. Prijetno povabita.
porabil za model belega afriškega dihurja, ki ga je, za razliko od hermelina, lažje pripravil na to, da mu je mimo poziral. Morda je tudi ta hipoteza, kot mnoge druge, zgrešena, vendar pa zagonetka, ki jo slika skriva, njeno vrednost še bolj dviguje. In prav zaradi tega, naj bi slika, neglede na ugotovljeno zoološko netočnost, še naprej ohranila svoj naziv «Dama s hermelinom*, ker se najustrezneje povezuje z njeno zgodovinsko vsebino.
Sovjetska šola kinematografij e v Moskvi
Sovjetski Državni institut za kinematografijo lahko trenutno sprejme okrog 230 slušateljev letno. Onim, ki tu diplomirajo, je omogočena zaposlitev na področju kinematografije oziroma filma, za katerega razvoj naj bi po svojih močeh in znanju prispevali.
Ta institut ima svojo zgodovino, svojo preteklost, ta pa sega daleč nazaj tja v 1. 1919, ko je bila v Moskvi ustanovljena državna šola za kinematografijo, ki se je zatem preimenovala v Državni institut za kinematografijo. V tistem času ni razpolagala z več kot desetimi snemalnimi kamerami, nekaj skromnimi prostori in skrajno majhnimi količinami filmskega traku. Skrajno varčevanje z vsemi gmotnimi sredstvi, mladi sovjetski republiki ni dovoljevalo, da bi za razvoj kinematografije dajala večja sredstva.
Ko je nekaj mesecev kasneje moskovski sovjet sklenil, da bo šolo ukinil zaradi pomanjkanja sredstev, so se kinematograiski delavci pri vladi pritožili. Vprašanje, ali naj šola še obstoji in deluje, ki ga je obravnaval svet ljudskih komisarjev, je bilo rešeno v korist kinematografije. Sicer je tudi sam Lenin pripisoval kinematografiji in filmu velik pomen. Zanjo je rekel, da v procesu spreminjanja družbene kulture predstavlja «najvaž-nejšo umetnost*. V prostorih te šole je bil posnet tudi eden od prvih sovjetskih filmov «Srp in kladivo*, režiral ga je Gardin.
Kot rečeno, je leta 1930 bila ta šola reorganizirana in se je spremenila v Institut za kinematografijo. K njenemu slovesu je v odločilni meri prispeval Lev Kulešov, ki je bil v njej prvi predavatelj. Po njegovem zgledu je nato za razvoj Instituta mnogo napravil tudi slavni režiser Eisenstein. Ta je skušal teorijo o režiji spremeniti v eksaktno znanost in je tudi kot prvi na svetu izdelal natančen program pouka v zvezi z načeli kinematografske režije. Eisensteinove izkušnje in znanje je od njega sprejel in jih začel prenašati v delo njegov naslednik Gerasimov, kateremu je bila 1. 1944 poverjena katedra za režijo in recitacijo.
Danes je na Institutu 20 stalnih predavateljev, poleg teh pa še 60 honorarnih. Vsi ti sodijo med najboljše sovjetske filmske delavce. O-mer.iti gre nadalje, da je stara šola za kinematografijo v Moskvi omogočila tudi rojstvo filma v raznih zveznih republikah. Tu so se umetniško oblikovali in dozoreli litvanski, gruzinski, kirgiški, armenski, beloruski, ukrajinski in drugi režiserji.
Sovjetski film, ki je bil, zlasti z Eisensteinovimi filmi, po prvi svetovni vojni in revoluciji med najbolj avantgardnimi in umetniško najbolj dognanimi na svetu, je potem spričo znanih pogojev in dogodkov umetniško precej nazadoval. Toda zadnji čas je spet bilo ustvarjenih več del, ki se lahko kosajo z najbolj uspelimi na svetu in to naj-poprej prav zaradi tega, ker so se odgovorni dejavniki ovedli, da umetniku ne gre vedno in povsod ukazovati, da mu je treba omogočiti možnosti čim svobodnejšega ustvarjanja, seveda če j-’ njegov odnos do družbe in lastnih umetniških ter človeških nalog pošten in dobronameren. Sovjetskemu filmu se zaradi tega obeta še kipa, uspešna prihodnost
PA POBUDO D0SEUENIH LJUDI...
Tudi staro mesto se je - pomladilo
V «mestu na gričku» že ni več praznih hiš
To, kar se sedaj dogaja v Bujah, se zdi že čudno, najmanj pa nenavadno. Vsi so bili navajeni misliti, da je to mestece neko zaspano naselje ob robu dogajanj in da so zanj značilne le one štiri gostilne, pa še kako skromno podjetje, ki daje kruh skupini domačinov. In vendar ni tako. Danes je v Bujah tovarna elektronskih računskih strojev «Digit.ron», v njeni bližini se razrašča tovarna gradbenega lepila «Bifix», v podjetju «Di-gitrc-n* pa že eksperimentirajo izdelovanje teleprinterjev, kajti v načrtu je že podjetje «Digitron Ii», ki naj bi bila tovarna za izdelovanje teh modemih telekomunikacijskih naprav.
Kdo bi si bil še pred petimi leti mislil, da bo podjetje «Buje - Ex-port», ki je bilo tedaj tako skromno, tako naglo pognalo nove poganjke, da bo to tako vitalna ustanova, ki se bo razrasla na več strani, da bo najprej osnovano podjetje «Di-gitron*, da bo nato nastalo podjetje «Bifix», da se bodo začela nova raziskovalna dela za novo podjetje v Bujah in sicer za podjetje, ki naj bi proizvajalo keramične ploščice. Za to proizvodnjo obstajajo tu vsi pogoji, kajti na tukajšnjem območju so neizčrpne zaloge temu u-strezne gline in drugih surovin.
Skupina mlajših in podjetnih razumnikov, ki so z ustanovitvijo podjetja «Buje - Export» prišli delat in živet v Buje iz najrazličnejših krajev Istre in tudi od drugod iz Hrvaške, so na eni strani ugotovili odličen položaj Buj ter bujska prirod-na bogastva, na drugi pa zaostalost in revščino tega kraja, deloma na račun nekdanje zanemarjenosti, deloma pa tudi zaradi selitve prebivalstva. Pa tudi zaradi nekdanjega pomanjkanja iniciative. Mesto Buje in vsa občina sta hirali nekje ob robu Istre in prebivalci so se sprijaznili s stanjem, ki da se ne da spremeniti. Prišli pa So mlajši ljudje, v glavnem strokovnjaki, polni iniciative in volje. Šolali so se na višjih šolah v Zagrebu in drugod po Jugoslaviji in prinesli v Buje mnogo znanja in še več dobre volje. Niso se hoteli sprijazniti s tem, kar so videli tu in so se zato takoj opriieli dela, da bi pospešili tok življenja. In to, kar se je na pri-
mer * v Kopru začelo pred petnajstimi leti, in sicer gradnja luke in industrijske cone, kar je vse pripomoglo k naraščanju prebivalstva, k pospešeni gradnji stanovanjskih blokov in hiš, kar je vse pripomoglo k dvigu življenjske ravni prebivalstva, se v zadnjih časih dogaja tudi v Bujah. Z novimi mladimi iniciativnimi ljudmi so prišle nove ideje, nove spodbude in z njimi se odpirajo nove perspektive. Doslej smo mogli našteti že nekaj korenitih in pomembnih sprememb, do katerih je v samih Bujah in tudi na področju bujske občine prišlo v zadnjih nekaj letih.
Da se je fiziognomija mesta Buje precej spremenila, se vidi že od daleč. Gre za nove obrate in za stanovanjsko področje ali za rezi-denčni del Buj, ki se razvija na področju, ki mu Bujčani pravijo Staniča ali pa tudi «spodnje Buje*. Ta mestni del je nekakšen protiutež zgodovinskemu jedru Buj, torej staremu delu mesta vrh bujskega griča.
Pa tudi v vsakdanjem življenju Buj so vidne spremembe, čedalje več je tu avtomobilov, tako da postaja parkirni prostor tudi v Bujah problem. Sicer majhen, vendar problem. Obremenjena in morda celo preobremenjena je pošta. Vedno več je telefonskih naročnikov in v trgovinah je vedno večji promet, k čemur je pripomogla tudi večja izbira blaga. Novi potrošniki postajajo namreč vedno bolj zahtevni, vsekakor bolj zahtevni kot so bili stari Bujčani.
Z novimi ljudmi se je pojavilo tudi stanovanjsko vprašanje, čeprav so v Bujah v zadnjih letih gradili precej in je nastalo več stanovanjskih hiš, ni niti v starem delu mesta prav nič več praznega.
Med novimi Bujčani je vedno več tistih, ki so si preuredili in posodobili stare hiše, tako da tudi »mestece na gričku* začenja spreminjati svoj videz. Skoraj bi mogli reči, da so mladi ljudje, ki so prišli v Buje, prinesli s sabo novih življenjskih sil in da se je zato staro mesto začelo z njimi bojevati.
T. F.
sini uglašena na našo stehnizira-no dobo, vtem ko Gabriella Ben-ci, Franco Panizon in Guido Ru-miz ne odklanjajo človeškega lika. Mnogi med njimi že več ali manj stilizirajo motive, predvsem naravo. Posebno se to vidi pri An-namarii Berze, Anni Devescovi in Renati Favrini. Beatrice Movia lepo prikazuje drevje, Gabriella Pa-pa in Guido Walcher pa cvetje.
Žimlski motivi, seveda sproščeno stilizirani, so bili tudi navzoči. Paola Costa je prikazala konje in leve, Agnese Pecorari pa ptice. Arhitektura mesta in vasi je motiv, ki so si ga izbrali Anita Scopani, Teresa Vallon, spretni Giovanni Panizon, deloma pa tudi Popy Piazza, pa tudi bolj precizni Luciano Corrier, ki se je skoraj hkrati postavil s svojimi olji na samostojni razstavi v galeriji Rossoni.
Vse kaže, da je abstraktno risarsko izživljanje v upadanju, v pojemanju. Do neke mere sta mu bila na tej razstavi zvesto Aldo Strati in Alessandra Tombesi, z geološkim priokusom pa tudi še Sabina Privitem, dočim so pri A-driani Rampini zasnove že geometrične sestave.. Če omenimo še Marijo Danielis ter Paola Tassi-ndrija smo praktično zaključili prikaz te resnično zanimive razstave, ki prav gotovo krije nove kali za nadaljnji razvoj tržaške grafike.
NA FILMSKIH PLATNIH
«
Palazzi je razstavil v galeriji Tergeste»
Že več let je minilo, odkar je imel Palazzi svojo zadnjo razstavo v občinski galeriji. Zato bi bilo pričakovati, da se bo na svoji novi razstavi v galeriji Ter geste, po tolikšnem odlašanju, predstavil v čim bolj napredni, vsekakor prenovljeni predmetnosti svojega realizma. Kot doslej pa je Palazzi tudi tokrat ostal zvest svojemu realizmu, enostavnemu prikazovanju pokrajine, morja, tihožitja.
Razlika med njegovimi starejšimi in novejšimi deli pa se vendarle opaža in sicer v nekolikanj večji tenkočutnosti do raznih podrobnosti v sicer širših razgledih in pa še v nekakšnem podčrtavanju bistvenih značilnosti upodobljenih krajev. Tako je na primer v .velikem platnu z obalnimi čermi in griči otoka Elbe bolj izrazita rdečina tamkajšnje železne rude, v podobi cestnega useka nad Katinaro pa značilna barva laporja.
Vel ke in male slike se vrstijo z razno tematiko, vendar pa niso vse na isti višini. Zdi se nam, da je morda najboljše delo na tej Palazzijevi razstavi slika hiš iz Padrič. ki je nekakšna sinteza zunanjega videza kraške vasi. Palazzi, ki je sicer po rodu iz Benetk, ki pa je zrasel v Skednju, kjer živi, in se je v mladih letih z našim Avrehjem T.ukežičem navduševal za slikcn - v naravi in Po naravi, ni odstopil od svojih mladostnih idealov. Trdno živi zasidran v svojem realizmu in zato ostaja zvest prirodi in predmetnosti, pa naj bo ta še tako skromna vsakdanja posoda ali pa kraška gmajna, ki je za dobrega poznavalca že prava naslada v uživanju barv in barvnih odtenkov, ki jih slikar doseže le z zamudnim podslikavanjem in nad-slikavanjem z nekakšnimi že prozornimi plastmi barv
MILKO BAMBIČ
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Flavtist M. Pahor, pri špinetu Dina Slama; 18.50 Orkester; 19.10 Doberdobsko prosvetno društvo «Jezero*; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Ernest Adamič: «Skladatelj Marij Kogoj; 21.30 Popevke; 22.30 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Med prijatelji glasbe; 16.20 Martellijeve reportaže; 16.40 Zborovsko petje.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.40 Glasba za dobro jutro;
9.00	Baletna glasba; 10.00 Orkester cRomagna Folk»; 11.15 Polke in valčki; 11-30 Današnji pevci; 11.45 Saksofonist Gil Ventura; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Eros Sequi: «Col našo altana*; 14.10 Plošče;
14.35	Juke box; 15.00 S studiom 04;
17.00	Za konec tedna; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Pa ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Plošče; 13.20 Preskušajo se diletanti; 14.50 Znanstvena oddaja: V svetu atomskih
SOBOTA, 26. MAJA 1973
delcev; 15.10 Oddaja za bolnike;
15.45	Veliki variete; 17.10 G. B. Shaw: «Cesare e Cleopatra*; 19.30 Kronike Juga; 20.20 Kakšna glasba vam ugaja?; 20.55 Orkester;
21.30	Jazz; 22.10 Plošče.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Pa ročila; 7.40 Pojeta Duo Viar.ella in U. Bindi; 8.40 Starejše popevke;
9.35	Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Plošča za poletje ;	13.50 Kako in zakaj? ;
14.00	Plošče; 15.40 «Alto gradimen-to»; 16.35 Glasba in publika; 17.30 Posebna reportaža ;	17.45 Ping -
pong; 18.05 Evropa poje; 19.30 Po dnevnih vesteh Giro dltalia; 20.10 Plošča za poletje; 20.50 Puccinijeva «La Boheme*.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.40 Ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Pa-isiello in Beethoven; 14.10 Orffova «Antigona*; 17.15 Kvartet Juilliard;
18.30	Lahka glasba; 18.45 Pianist Aldo Tramma; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Koncert v Milanu; 22.50 Spark: «11 colloquio».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Godala v ritmu;
10.20	Pri vas doma; 12.10 Iz opusa Marjana Lipovška; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 S knjižnega trga;
17.10	Z ansamblom Jackie Ford;
17.20	Gremo v kino; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko r.oč, otroci!; 19.15 Ansambel R. Bar-dorferja; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Melodije; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30	Šola; 12.30 Morska biologija; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Vzgojni problemi;
14.45	Francoščina; 15.35 šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Pra gram za mladino; 18.45 Človek in mraz; 19.10 V parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeno govorni spored; 22.10 Dogodek, kako in zakaj?; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.00	Giro d’Italia; 21.000 Dnevnik; 21.20 Komika; 22.35 De Mar-chi: «11 cappello del prete*.
JUG TELEVIZIJA
9.35	in 11.00 TV v šob; 16.50 Rokomet: Partizan — Borac; 18.00 Obzornik; 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja — film; 19.00 Risanke; 19.15 Kmečka ohcet '73; 19.45 Ka-bmero — risanka; 20.00 in 23.30 TV dnevnik; 20.30 Beograjska pomlad; 22.00 Šerif v New Yorku — film; 23.10 TV kažipot.
KIOSKA R»pvNA TV
19.45	Balet slov. narodnega gle dališča; 20.15 Poročila; 20.30 Film; «Povračilo»; 21.20 Mali koncert; Neapeljske pesmi.
Arthur Hitler:
«The Hospital»
Kot v Premingerjevem filmu «Such Good Friends, tudi drug ameriški film Arthuria Hillerj «THE HOSPITAL» (Anche i dottori ce Vhanno, 1971) prikazuje bolno šnico in zdravniški poklic. H* leriejev film je precej pomembn delo za razumevanje ideologi velikega dela današnjih ameriških srednjih slojev. Žal mu man)' ka dosledna režija, kajti n*1" ler (režiser filma «Love Story») s tudi tu izkaže za nerodnega 1 nepomembnega tehnika.
Škoda, kajti scenarij Paddy) Chayefskyja bi bil dopuščal ce jo kompleksnost. Če je ncfmri, film ideološko pomemben m pa tam tudi zabaven, je to P zaslugi scenarija in igre Vr01 gonista Georgea C. Scotta
Michel Deville:
«La femme en bleu»
Michel Deville je zanimiv, iran coski režiser, pri katerem prepričljivo zgrajena erotična mosfera vedno povezuje z m-^, holičnim ozadjem, ki namigu] povezavo ljubezni in smrti ao bolje kot kak «zadnji tangon-
<iLA FEMME EN BDE U* «*• villov najboljši fim. Je pa KJain temu zelo zanimiv. Tudi tu nv^ Deville posreduje simpaticno> namično vzdušje, ki združuje Ijantnost s tragiko.	-mg
Kot v prejšnjih delih se De lepo poslužuje klasične glasa > pripomore k atmosferi	nZ(j
krat je na vrsti glasba Fr Shuberta in Bele Bartoka. * ,fl. vsega tega nastopata kot P2.. gonista izvrstna igralca, K sna sta Michel Piccoli ir^Lea šari, v kratki vlogi pa že PT '. g Simone Simon. Skralka: zan delo, ki je vredno gleda pozornosti.
Melville Shavelson:
»The War Betveen Men and \Vonn'11'
Ameriški film Melvnla sona «THE \VAR BETVJEEN AND IVOMENv (Oggi sposi-tite condoglianze, 1972) h,irnori‘ duje po risbah in spisih r sta Jamesa Thurberja. Size: tgrn, da imamo opraviti s humo .. ki razmišlja o svojem m ^ ščanskem življenju; kot lahko nudil možnost za 2 • -
film kakemu dobremu rezi ^ Toda Melville Shavelson J gv prej kot dober režiser. Lfaie film ne tvori nobene oSebe! zgodbe, nobene dograjene je le serija slabo režira« ’)gnC. krat ceneno patetičnih tačka
Niti spretnost protagonista
Lemmona ga ne more res
Harry Kiimel:
«Les levires rou£eS
Belgijske - francjoskJ?~^Aa proizvodnja Harryja Pium 50-levres rouges* (La vesta -n g-tana) je zmes fantastični) pj-pine rotičnega filma. Eantasticn <«-imaio dva vira: vampin
ska «krvava grofica»
imajo dva vira: vampan matiko (protagonistka Jffhory) in ska «krvava groficam b tv0 Ma?' metafizično belgijsko sblca ritta in Delvauia (nekate jj!jtia jo še vpliv Resnaisovd «L'annee derniere d tr,nonis^e in to ne le zaradi pr°M°v obeh Delphine Seyrig, ki nast v filmih).	. B nam
;, da . sk*
---- '
ustvariti neko «idejo»
umiri j.	.. nam *
A še najbolj prepričl]iv s ^ so erotični aspekt. Zdi se 'skušal. danes zelo redki filmi, ^g, * ustvariti neko «.idejo» „mosfer skušajo zgraditi erotično ne le z golimi prizori- V je erotika v uporabi a0von rdeče ustnice, o kateri v ge<r vimi naslov), v	bam> 1 ia
ZtfoZSSZ
pripomore v veliki 171 Q tmosferi; že zdavnaj, pisali o njeni hladnosti, ~oSebde zdelo, da je ta	^
izvirne erotičnosti. Pra unicO* ^
mo
me erotičnosti.	^
pohvaliti njeno «sluzab pwoUi
ničle Ouimet. Andrea sa žena protagonista
fcarl?
irav
:ena protagonista	nar
na, pa naj bi Predstafj^ ero^f j nejšo in skoraj nezav	^u pre
Ko ne bi bilo v temJbo res ie-, napak, bi imeli pred ^ pa F pomembno delo. Tudi sligestir ,g film zanimiv. Uspe	je 2
gledalcu idejo le?°J^irn moW°°bo. dosledna z vampirja*' -skega D . lepota kot dosežek z J ^ j#
ja, kot nadstavba reahio	vs
de «hranilo» v realnosti- ^ve ga tega je film Pgg
(na sporedu ie bt t ne 9re Z(J kot mašilo); saj t temve
«intelektualistično» .’	^
dober «k°mercialen»Jd^ Gl?>ylb
Prejeli smo
pUJW .. bilten, &
štev. 16, ieto	MATICA, "dal-
LA RIVISTA DALMA gjg
daja Assodazione	*■
mata v Rimu	p
rija IV, snopič
AMERIČANA - ^Itualnos^	iV
za kulturo m jm	uSlS-	^
Ja j0 "ska^uz^ . aF
to I., štev. 1 23	jje-
1973- _ ™-it?nčEVAL® in

mo NAJ TI POVEMO?
Kako naj ti, tovariš Tito, ob zablod — kdo od nas mladih bi našem skupnem prazniku, mi ne želel spoznati tistega edinega, mladi iz Slovenije, povemo, kar tistega pravega, tistega samo so znali tako močno in globoko našega odgovora? povedati pesniki, tako utemeljeno in prepričljivo znanstveniki in zgodovinarji, s toliko spoštovanja veliki državniki, s toliko V svetu lakote, vojn, družbe-cvetja, stiskov rok, z zastavica- nih krivic, velikih, na videz nemi in vzklikanjem toliki ljudje, pomirljivih nasprotij med ljud-med katerimi si se mudil doma mi, narodi, rasami, družbenimi in po svetu, kako naj ti povemo sistemi — kdo od nas mladih bi tisto, česar ti niti tvoji in naši ne želel najti v sebi upanja in najhujši sovražniki niso mogli moči ter odkriti tistih uresnič-nikoli odrekati?	ljivili poti, ki, vsem zaprekam
navkljub, vendarle vodijo člove-
In ti ga vselej znaš najti, tovariš Tito.
Poštenje in pogum, jasnovid-
ka k človeku?
nost in delavnost, humano požrtvovalnost, neizmerno zmožnost In ti si to zmogel, tovariš učenja in svobodo duha pri iz- Tito.
biri lastne poti — kdo izmed Kako naj ti povemo, da želi-nas mladih bi vsega tega ne mo biti močne osebnosti, revolucionarji, samoupravljavci, svobodni, dejavni, miroljubni, z
hotel imeti?
In ti to imaš
tovariš Tito.
V viharnih časih se kalijo velike osebnosti, vendar velike osebnosti kujejo vsebino viharnih časov.
vsem kar je v sodobnem svetu naprednega v osvobajanje človeka usmerjenega, povezani ljudje, ker si nam ti s svojim življenjem in delom dokazal, da Kdo od nas mladih bi ne je mogoče, da je vredno, da je hotel biti revolucionar?	prav, ge je človek tak?
Tito" ^ ^ reVOlUCi°nar’ t0variŠ m vendar, kako preprosto je
to, kako preproste besede lahko Sredi zmede in zapletenosti izrazijo velike stvari: Mi, mladi družbenih pojavov, sredi revo- ljudje iz Slovenije te spoštuje* j e, ki se nikoli ne konča, sre- jemo, ti zaupamo in te imamo di tolikih možnih stranpoti in radi.	LJUBO JASNIČ
i
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
❖
♦
♦
♦
e
♦
«
♦
♦
♦
♦
♦
*
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦

Iz knjige Louisa Adamiča: Orel in korenine
Zgodba o psu Tigru
Tito: „Rad imam živali... Res je, kot so napisali tuji časnikarji, da sva s Tigrom neločljiva.**
Pričujoča odlomka o srečanju s Titom sta iz knjige »Orel in korenine«, za katero je naš ameriški pisatelj Louis Adamič zbiral gradivo v letih hladne vojne, med svojim poslednjim obiskom v stari domovini. Naslov se je pisatelju utrnil na sprehodu v bližini Tržiča, kjer je opazoval orla, ki se je ujet v močne korenine drevesa trgal iz njih in se mu je v mislih zasidral kot simbol Tita in jugoslovanske revolucije. Vzneseno je kasneje zapisal: »To je moje največje in najboljše delo.« Še več, stalo ga je življenje in ni ga videl natisnjenega.
LOUIS ADAMIČ
Ko sem pritisnil na gumb, mi je velik mlad vojak, orjak v površniku iz ovčje kože in v škornjih, podloženih s krznom, odprl vratca v velikih vratih, da bi me spustil noter. Bil je očitno neoborožen. Ni vprašal, kdo sem. Salutiral je čudovito dobro. In šel sem po deloma odmetanem privozu, ki se je vil po zasneženih tleh proti veliki trinadstropni hiši na Dedinju. Ta se ni odlikovala s kakim posebnim slogom in me je spominjala na hišo na Sewickley Heights, dom nekega manjšega pittsburškega industrialca, ki sem ga leta 1930 večkrat obiskal.
»No,« sem pomislil, »Tito ne živi v trdnjavi, polni do zob oboroženih vojakov,« kakor je pisalo pred kratkim v neki ilustrirani revij’.
Iz snega med golim drevjem in grmi so štrleli kipi Eden je predstavljal ranjenega partizana, Ki bi si ga bil rad natančneje ogledal z vseh strani. Ampak Titov tajnik — isti mladostni podpolkovnik, ki mi je bil prinesel vabilo, se je prikazal na terasi ter mi zaklical pozdrav. Gologlav in s smeh. ljajem na obrazu je pohitel k meni in me uri j el za podpazduho, da mi ne bi spodr-nilo na poledenelem privozu in stopnicah
Tajnik me je odpeljal proti vratom, ki so bila široko odprta na desni strani prostora.
Srečanje z orlom
Znašel sem se pred Tigrom, velikim nemškim policijskim psom, o katerem sem že slišal. Potihoma, grozeče je zarenčal; ko sem izgovoril njegovo ime, je preme-njal glas v dvomeče prijateljski ton, držal pa se je še nadalje tako budno. Konce njegovega repa in ušes so mu odščipnili še v detinstvu in nikakor ne more veljati za zgled pasje lepote, vendar je ves naježen od osebnosti, zlasti dokler mu Titove besede in vedenje ne posredujejo, da je prišlec dobrodošel.
»Zdravo!« je rekel Tito, -snel naočnike in vstal izza pisalne mize v kotu za vrati. Besede, ki jih je zamrmral Tigru, so pri priči spremenile napeto, krčevito žival v krotko prikazen s sproščenimi udi, in s Titom sva se srečala in si segla v roke. Nekdo naju je fotografiral, kakor sem se spom-
nil malo nevoljno nekaj dni pozneje, ko sem videl sliko v Borbi in drugih časnikih. Vedel sem, da mi to ne bo pomagalo dobiti sovjetski vizum.
Tito je bil v uniformi — v sivomodri tuniki z maršalskimi epoletami in z enim samim škrlatnim svilenim trakom reda heroja Jugoslavije; v temnomodrih hlačah in lepo zglajenih črnih škornjih.
Soba je bila dolga in ozka, prav nič zastavljena s pohištvom, po nji se je lahko sprehajal človek, kadar bi sam s seboj poskušal kaj razčistiti. Svetloba v nji je bila skoraj preveč bleščeča za moje oči, deloma tudi zaradi sončnega odseva na snegu. Na podstavku poleg okna je bil Leninov doprsni kip iz temnega brona.
Tajnik in fotograf sta se umaknila in zaprla vrata.
Tito me je odpeljal k nizki okrogli mizi z več usnjenimi naslanjači, v kotu na nasprotnem koncu sobe. Tam je stal pladenj s steklenicama srbske slivovice in dalmatinskega maraskina in s kozarčki.
Tigar se je prismuknil k meni, pomahal z odsekanim repom in dobrikajoče zacvilil. Tito se je nasmehnil in mu velel, naj leže kot dober pes. Dejal sem, da imam doma psa, in popraskal Tigra po glavi za ušesi. Zadovoljno je zagrčal in se nato, ko si je utolil radovednost in prijateljska čustva vrgel na preprogo med Titom in menoj.
Dejal sem Titu, kako sem bral, da sta neločljiva, vendar se ne spominjam, da bi bil kdaj izvedel, kako sta prišla skupaj. »Pred njim ste imeli nekega drugega psa, kajne?«
Luks prestreže kos šrapnela
kf[ '	• >'A / jau	• IJvS
Tito se je, nasmehnil, ko sem ga vprašal za Tigra, zadnje vprašanje pa mu je prineslo na obraz-resen in zamišljen izraz.
• »V začetku vojne sem imel. psa, z imenom Luks. Nekega dne so nas Nemci težko obstreljevali s topovi, uro za uro. Bilo je v zahodni Bosni. Več tovarišev in tovarišic iz vrhovnega glavnega štaba in jaz smo ležali v naravnem jarku ob steni neke soteske in se tiščali k tlom. Izstrelki vseh
vrst so trgali zrak nad nami, razprskavali blato in drobili skale.
Luks je ležal pri moji glavi in se s trupom tesno pritiskal k eni strani mojega obraza. Ni bil snažen, zaudarjal je v nebo in je bil poln uši. Mimo tega mi je zapiral razgled. Moral sem vzdigniti glavo, da bi videl, kaj se dogaja. Zelo trda nam je predla; tistega dne so bili ubiti ali ranjeni mnogi izmed tovarišev in tovarišic. Luksa sem venomer odrival. Ampak bilo je zaman; namestil se je tako, da mi je ležal skoraj na glavi in se ni hotel premakniti. Če ga nisem odrival, je ležal zelo mimo; in kadar sem ga odrinil, se mu je telo kratko malo spet zvrnilo k mojemu obrazu kot ne čisto polna vreča žita. Postal sem nestrpen in jezen, vendar ga ni bilo mogoče odriniti, torej sem ga pustil tam. Na vsem lepem sem sredi vsega trušča začutil, kako je Luksa preletel drget, nato je otrpnil. Prestregel je kos šrapnela, ki bi bil sicer šel skozi mojo glavo.«
Zapuščenec iz pasjega polka
Tito je nekaj časa gledal v svoj ustnik, nato nadaljeval: »Več mesecev po tistem nisem imel psa. Rad imam živali, zlasti pse in konje ... Proti koncu šeste ofenzive, med katero smo predrli več nemških in četniških obročev, smo selili svoj Vrhovni štab drugam in pri tem naleteli na taborišče, ki ga je zapustil nemški polk s psi.
V	Bosni so imeli Nemci cele bataljone in polke, pri katerih je imel vsak drug ali tretji vojak posebej izurjenega krvnega psa ali policijskega psa kot poglavitno postavko svoje opreme. Krvne pse so seveda uporabljali, da so nas izsledili, izvohali naše bunkerje, votline in druga skrivališča in posebne položaje, policijske pse pa zato, da so se priplazili do nas in nas napadli. Zamisel, da bi poslali te enote s psi v Jugoslavijo, je bila menda Himmlerjeva, ko mu je Hitler zaupal nalogo, naj nas izbriše. Ko je poveljstvo kampanje zoper nas prevzel Rommel, so začeli še izdatneje uporabljati pse. 2e krvni psi so bili nekaj hudega, policijski psi pa so bili hujši od volkov. Zadavili in raztrgali so marsikaterega tovariša. Naši ljudje so jih pričeli klicati za tigre ...
No, tisto zapuščeno nemško taborišče pasjega polka me je zanimalo. Sprehodil sem se po njem in zagledal tegale možakarja, privezanega k panju.« Tito je pogledal Tigra, ki je ta trenutek zapiral gobec po zehanju, ki je bilo tudi vzdih. »Bil je odrasel, toda očitno še mlad pes in skoraj mrtev. Kdorkoli ga je imel na skrbi, ga je verjetno pozabil v naglici odhoda ali pa pes ni ustrezal Himmlerjevim merilom in so ga kratko malo pustili tam. Vsekakor je bilo očitno, da že več dni ni imel hrane ali vode, zmrzoval je, bil je izmozgan, sam in prestrašen.
V	žepu sem imel košček mesa, skorjo kruha in dve ali tri kocke sladkorja. Odvezal sem ga in mu ponudil meso. Vzdignil je glavo, vendar ga ni mogel vzeti. Toliko da se je mogel premikati. Pogledal me
je in zacvilil. Nikoli, nikoli še nisem videl živega bitja v slabši koži. Tako šibak in lačen, da ni mogel jesti. Tako izgubljen. Iz čutare sem mu izlil malo vode v gobec, samo toliko, da sem mu ovlažil jezik. Zavrtel je z očmi in njegov jezik, ki je bil podoben jeziku starega čevlja, je pokazal prva znamenja zanimanja. Nov curek vode ga je kar položil — tako dobra je bila.« Tito se je nasmehnil. »Ko sem izpustil njegovo glavo, je padla po tleh kot kepa prsti.
Eden izmed fantov našega oddelka je bil tako pameten, da je začel drgniti noge in tace velikega mladega psa in mu masirati boke in tilnik in počasi se mu je začelo vračati življenje. Zdaj pa zdaj je rahlo zacvilil.
Nalil sem nekaj vode v skodelo, vendar se je ni mogel precej lotiti. Raztopili smo košček sladkorja in mu ga dali, da ga je požrl. Po masaži je začela krožiti kri in kmalu je lahko sedel, če ga je kdo držal za glavo. Požrl je košček mesa... Postavili smo ga na noge. Bil je hkrati grozna in smešna prikazen: tako velik, kot je zdaj, ampak imel je komaj polovico sedanje teže — bila sta ga sama kost in koža. Opotekel se je okrog panja, izgubil ravnovesje in nas pogledal osuplo in osramočeno, ker se ni imel bolje v oblasti. Najklavmejši pes na svetu. Ampak čudovito se je odzival dobremu ravnanju. Krepko se je trudil. Vsakokrat, kadar je vstal, smo ga nagradili z vzklikom. Eden izmed tovarišev mu je zaklical: »Vztrajaj, Tiger, dobro se držiš!«
Tigar ostane v vrhovnem štabu
Dobro se je držal in tukaj je — in se po tistem še zmerom imenuje ,Tigar’!«
Ko je Tito izgovoril njegovo ime, je Tigar budno skočil na noge in zarenčal, dokler mu ni bilo naročeno, naj utihne in leže, in nekoliko v zadregi je ubogal.
»Naj zgodbo končam,« je dejal Tito. »Navezal se je name in to« — nasmehnil se je — »je bilo tudi meni milo. Kakor rečeno, imam živali rad in po Luksu sem pogrešal psa. Tovariši in tovarišice glavnega stana so govorili o novem psu, da je .dober Nemec-, nato, da je Luksov naslednik. Ko smo ga našli, mu je bilo verjetno leto dni, in očitno je imel veliko šole slabe vrste, Him-mlerjeve vrste, ampak to se je izgubilo, ker se mi je zelo hitro prilagodil. Meni pa se je zdel prikupen in zabaven.
Se zmerom prisluhne, kadar sliši nemško besedo, ampak tovariši v hiši pravijo, da je zdaj ,dober Jugoslovan’ toda« — Tito se je nasmehnil — »to je strogo zaupno. če bi to odkrili kominformski propagandi, sti, bi to uporabili kot nov dokaz za naš nacionalizem. Vsekakor« — zdaj je Tigra samo pokazal in ni izgovoril njegovega imena — »je zdaj .dober Jugoslovan’ in razume srbohrvaško. Kadar pa ga hočem zares ošteti, ga ozmerjam po nemško in tako, kakor si morem predstavljati, da je v nacističnem slogu, in tedaj strašno trpi. Res je, kot so napisali tuji časnikarji, da sva neločljiva. To je eno izmed redkih dejstev, o katerih so poročali pravilno.«
Rejenec ni tuj otrok | Krka spet
skaljena
Rejništvo bo kmalu opredeljeno kot samostojna poklicna dejavnost___Pra-
vice iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja za rejnice
LJUBLJANA, maja — Reja otrok je kompleksno vprašanje, ob katerem velja premisliti, kdaj namestiti otroka v tujo družino, kdaj je to najbolj smiselno in za otroka najmanj škodljivo.
Reja namreč za nobeno razvojno obdobje otrok ni idealen ukrep, ker ne more nadomestiti družine Je le izhod v sili, ko izberemo manjše zlo v primeru, ko otrok ne more ostati v lastni družini, ker nima pogojev za zdrav razvoj.
To so poudarili na današnjem posvetu o rejništvu invalidnih otrok in mladostnikov, ki so ga sklicali medobčinska konferenca za rehabilitacijo invalidnih otrok ljubljanskega območja, zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, vzgojni za-
vod Janeza Levca ter društvo rejnic Slovenije. Na posvetu so predočili razvoj rejništva v Sloveniji nasploh, še posebej pa pedagoški, sociološki, psihološki vidik rejništva. Oddaja v drugo družino je pretres za otroka, če pa je otrok problematičen, reja njegovih problemov ne bo reducirala, nasprotno, še povečali se bodo. Zato so tembolj pomembni čustveni odnosi med rejniško družino in rejencem, sposobnost rejnic za vzgojo, vživljanje v otroka ter njihova pripravljenost, da otroka sprejmejo kot svojega.
Na posvetu so veliko govorili o pomenu rejništva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Reja otrok z govornimi in slušnimi motnjami se je v zadnjih desetih letih zelo razvila in je v prid sodobne metode rehabilitacije teh otrok. Pri tem je seveda izrednega pomena strokovno izobraževanje in vodenje rejnikov, da čimprej vzpostavijo ustrezno sporazumevanje s slušno prizadetim otrokom, da imajo do njega zdrav odnos, nikakor pa ne usmiljenja, ki bolj škodi kot koristi. Specifične oblike reje
uvaja za svoje gojence tudi zavod Janeza Levca v Ljubljani, ki s posebno skrbjo izbira rejniške družine za te otroke in bdi nad vzgojnimi prejemi in celotnim odnosom rejnikov do teh otrok, ki potrebujejo največjo čustveno toplino. Za rejnice je zelo pomembno, da se vendarle bliža ureditev njihovega statusa, kajti v osnutku slovenskega zakona o družinskih razmerjih ima rejništvo poudarjeno mesto in se opredeljuje kot samostojna poklicna dejavnost. To pa pomeni, da bodo imele rejnice in rejniki možnost uveljaviti pravice iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja. MARIJA ROBEK
Prijava o hudem onesnaženju reke v zadnjih dneh — Kdo je krivec?
LJUBLJANA, v maju — Sodelavci oddelka za varstvo narave pri Zavodu SRS za varstvo kulturnih spomenikov so danes poslali na Republiški sekretariat za urbanizem prijavo o ponovnem hudem onesnaženju Krke. Pri Kostanjevici so ugotovili umazano sivozeleno barvo vode in minimalno prosojnost. Tako prizadeta teče Krka že deset dni, približno od Otočca do izliva v Savo.
Po njihovih ugotovitvah taka voda zelo kvari biološko vrednost in kazi videz Krke. Domnevajo tu-da, da je polucija pustošila po rečni flori in favni. Zato sodelavci oddelka prosijo sekretariat, naj prek svojih inšpekcij in strokovnih služb ugotovi vzroke tega hudega napada na okolje, se pravi onesnaževalca, in naj proti njemu ukrepa.
ŽELJKO KOZINC
Amaterski film
Mini klub - veliki cilji
Sele po nekajletnem delovanju stalno občinstvo
Že nekaj let je tega, kar so se zbrali mladi filmski entuziasti v šiški in začeli brez denarja in brez prostorov pestro filmsko dejav-n°st, ki se ni zadovoljevala samo s tem, da je najemala in prikazovala filme filmskim ljubiteljem, marveč se je resno zavzela za filmsko Vz9ojo in razmišljala tudi o samostojnem ustvarjanju krajših filmskih stvaritev. Zdaj, v tretjem letu delovanja ima že redne sekcije, skromno finančno podporo in redne tedenske programe v Klubu poslancev v Ljubljani.
zn„ teih je postalo delovanje Mini-filma ta no tudi širši javnosti. Kakšna dva duca-miadih ljudi ga vodi, v ožjem vodstvu čanf° Ljubljančani in — zanimivo — Pulj-nc ’ Kolikor lahko sledimo njihovim zad-da Pr°gramom, se pravi ciklusom, vidimo, US ®ta njihova dejavnost in programska tos erjenost res pestri in kakovostni. Le-ha So Prikazovali dela Eisensteina, Griffit-® Dreyerja. Nato so bili zelo aktualna
s kakovostnim izborom amaterskih filmov z amaterskega festivala na Jesenicah, prikazali so izbor animiranih filmov zagrebške šole, v prihodnjih tednih pripravljajo še en tak izbor, kajti program je pritegnil Številne obiskovalce, prikazali so dokumentarce iz Zagreba, predvsem angažirana dela Krsta Papiča in Rudolfa Sremca, ta mesec pa bo še en dokumentarni večer, namenjen bosenskemu kratkemu filmu. Po-
tem pa bomo videli še kratke igrane filme, da ne omenjamo celovečernih, ki ob četrtkovih večerih prekinjajo orientacijo v kratki film. Prav ta orientacija je posebej zanimiva, saj ima občan, ki ne hodi po festivalih, le redkokdaj priložnost seznaniti se s področjem, na katerem je Jugoslavija filmska velesila.
Mini-film se je razvil iz filmskega kluba »Odsev«, katerega namen je bil popularizacija amaterskega filma. Kakšen pomen ima amaterski film, je razvidno že iz dejstva, da so se mnogi znani jugoslovanski filmski režiserji razvili prav iz takšne dejavnosti. Mini-film pa je — kot rečeno — to dejavnost razvil naprej. Zdaj ima več oddelkov: oddelek za izobraževanje, ki programira cikluse in pripravlja uvode in pogovore ob njih, oddelek za propagando snema naročene kratke filme, oddelek za otroške filme snema kratke filme, ki jih predvaja po otroških vrtcih in je iskan predvsem ob proslavah dedka Mraza; v zadnjem
času pa so razvili tudi oddelek za snemanje kratkih igranih filmov in prav zdaj snemajo film v Istri. Razmišljajo — pravzaprav so že ustvarili koncept — tudi o študijskem filmu, ki bo v svoji sekciji združeval le tiste člane, ki bodo opravili nekakšen preskusni izpit: napisati bodo morali namreč scenarij, po katerem naj bi snemali filme.
Ob tej njihovi živahni aktivnosti in da-lekosežnih ambicijah se sproža vprašanje, odkod finančna sredstva, ki so temelj vseh dejavnosti na tem področju. Vendar zanje ne: temelj njihovih aktivnosti je angažiranost in navdušenost, s katerima premagujejo tudi finačne težave. Njihovo delo nikoli ni plačano, stroške, ki jih imajo s projekcijami, snemanji, z dvorano in s podobnim, pa plačujejo domala z računalcem v roki. Na pomoč jim je priskočila Ljudska tehnika in jim nakazala pol starega milijona, posebno uslugo jim nudi Klub poslancev, ki jih očitno razume in jim računa dvorano po res »amaterski« ceni, nekaj Pa dobijo tudi od vstopnine, ki je 5 din Po obiskovalcu. S tem plačujejo filme, ki jih nabavljajo predvsem pri zagrebški Fil-moteki 16 in nato pri ljubljanskem Sava-filmu. V dogovoru pa so seveda tudi z distributerji, predvsem z Vesna-filmom in z drugimi pri nas in v vsej Jugoslaviji.
Dejavnost, ki je prerasla golo zanese-njaštvo in je prešla v resno in disciplinirano angažiranost, prav gotovo zasluži vso našo pozornost — pozornost občinstva pa tudi organizacij, ki bi jih lahko podprle
in jim pomagale, na primer kultoma skupnost, odbor za kinematografijo. Pridobili so si naklonjenost marsikaterega filmskega delavca, ki pripravlja zanje predgovore k filmskim večerom, prav tako pa tudi filmskega ustvarjalca, ki je pripravljen priti na njihove večere in se pogovarjati o svoji ustvarjalnosti s filmskimi obiskovalci.
Mini-film ima tudi že redno občinstvo, ki so predvsem mladi ljudje. Stalnih obiskovalcev je kakšnih štirideset, toda njihovo število se venomer povečuje, saj po vsakem filmskem večeru pišejo naslove, na katere jim potem vodstvo pošilja vabila za posamezne večere. Toda kmalu ne bo treba
imeti strejtkov s poštnino, saj pripravljajo dolgoročni program, o katerem bodo obvestili za več časa naprej svoje občinstvo, ki zdaj ni vedelo za teden naprej, kakšno presenečenje jim pripravljajo.
Ta ljubezniva filmska dejavnost, ki je preživela otroštvo in našla svoj prostor pod soncem in ki so jo podprle že številne ».odrasle« organizacije (med katerimi ne smemo pozabiti tudi televizije), bi zaslužila pozornost vse javnosti — seveda, če bo nadaljevala tako, kakor si je postavila svoje cilje.
MIŠA GRČAR
KOEKSISTENCA
Iz filma, ki ga je posnel koprski atelje animiranega film«
BOŽO KOS:
500 let po Koperniku: zemlja — središče?
..Pohablje
Nixon
Američani so v skrbeh, kako bo svet reagiral na najnovejše domače politične škandale — Nič kaj prijetno ozračje pred obiskom Leonida Brežnjeva
OD DOPISNIKA POLITIKE — POSEBEJ ZA DELO
NEW YORK, — maja. V zadnjih dneh so odkritja o domačih političnih spletkah v živo prizadela nepolitično javnost v Ameriki, ki jo skrbijo odnosi s svetom. Mnoge so ta odkritja spravila v obup ali jih vsaj hudo vznemirila ob misli, kako bo svetovna javnost reagirala na globoko politično krizo, in še bolj ob misli na to, kakšne prednosti utegnejo dobiti drugi zaradi tega, ker je ameriški predsednik zdaj »oslabljen« ali, kot pravijo, »pohabljen«.
Američani s strahom spremljajo najnovejši, čeprav kratkotrajni piš, ki je znova potegnil dolar v brezno negotovosti in ki povrzoča dražitev zlata. Živčno spremljajo nihanja na newyorški borzi, kjer so delnice padle najniže v zadnjih treh letih. Skoraj v brezglavem strahu ugibajo, kako bo »Rus« izrabil to priložnost in izsilil svoje pogoje na pogajanjih v Beli hiši, ki je kongres ne podpira, a bi se rada pohvalila z zunanjepolitičnim uspehom. Prebfedevajo, ko razmišljajo o težavah, ki tarejo ZDA, ko »vodijo zahodni svet« pod takimi pogoji.
Nova
resnica
Dejansko pa so ti zadnji dnevi močno osvetlili neko povsem drugačno, za razmere po hladni vojni zelo značilno novo resnico o mednarodnem položaju. Ta izpoveduje, da povojnemu svetu ni niti malo do tega, da bi se zakompliciranost ali oslablje-nost velike države, ki je eden stebrov »ravnotežja miru«, predolgo vlekla.
Največja nevarnost — predsednikov iroik
Kakor menijo pronicljivi domači opazovalci, bi bila naj večja nevarnost za Ameriko, če tako imenovane afere Watergate (pri tej aferi gre za vrsto pomembnih reči, ki niti niso v zvezi s samo zadevo) ne bi. razčistili do kraja, niti če< ne bi predsednik jasno pokazal svojega lica, niti če se kongres ne bi
zatekel k skrajnim ustavniir ukrepom. Tedaj bi bila ame riška politika v resnici za ce la tri leta in pol, do začetkr leta 1977, pohabljena, pred sednik ne bi mogel prodret z zakoni v kongresu, dežel: bi ostala nemima ali cinične ravnodušna.
Trije
»cirkusi«
Stewart Alsop je v tej zvezi včeraj pisal o »zmešnjavi«, ki jo bodo ustvarili trije »cirkusi« (senatno pričanje, neodvisni tožilec in yelika porota), poleg nešteto »manjših cirkusov«, ki so se začeli rjav-, no v času, ko bi bilo treba vso pozornost posvetiti velikim domačim in mednarodnim posvetovanjem. Že zdaj, ko prihaja na obisk Brežnjev, je nevarnost, da njegov obisk zasenčijo nova »odkritja«, ki to veliko deželo, z oceani ločeno od ostalega sveta in ne menečo se za to, kaj drugi mislijo o njej, bolj za nimajo, kakor pa državniški obiski.
V politični javnosti pa se že kažejo zgovorna znamenja o tem, da se tujina — od zaveznikov ter neuvrščenih prijateljev in nevtralnih dežel pa do »velikih nasprotnikov«. Sovjetske zveze in Kitajske — boji ravno tega če se že česa boji — da bi Nixonova vlada ostala še naprej »ohromljena«.
Tinina se boj »ohranitve«
Nevoščljivost, podtikanje ali propagandno izkoriščanje takšne krize, ali celo ideološ-
ka »poučevanja«, niso, kot se zdi, nič več priljubljena v svetu, ki ga je pomirjevanje v zadnjih letih opogumilo in u ne pozablja na vlogo predsednika Nixona v svetovni politiki, pa čeprav so domače posledice sila neugodne in se na domačem prizorišču dogajajo mučne drame.
Nekatere očitke, ki letijo na -ejsduiaj tpB.rez auepuauiv mentnosti in zagretosti, s katero razkrivajo tudi najbolj neprijetne domače pikantnosti, ocenjujejo v Ameriki sami koj zmes neprikladnega političnega poenostavljenja ter nerazumevanja ameriške zgodovine.
»Zarotniki«
Tako se ponekod govori, da za afero stoje »zarotniki«, ki bi hoteli uničiti Nixonovo mednarodno delo. Ali pa: v biltenu delegacije palestinskih Arabcev v New Yorku je rečeno, da so »tako imenovani židovski sionistični voditelji v ZDA spremenili veliki watergatski incident, za katerega so odgovorni nekateri ljudje, v hrupen škandal, hoteč izsiljevati predsednika in ga prisiliti, da popusti volji sionističnega vodstva«. Toda naj pomenijo te pripombe od strani že to ali ono, naj izražajo že karkoli, so vendar sestavni del preobrazbe — daleč od petega ali šestega desetletja, ko bi dobršen del sveta sprejel afero Watergate kot poslastico, ki jo je treba užiti do dna in izrabiti v posebne namene.
Izjava
Brežnjeva
Skoraj prav ima nevraste-nični Sulzberger (ki se v zad-
njem komentarju retorično vprašuje, »kaj vse nas čaka«), ko pravi, da bi lahko afero Watergate ocenili kot zadnji člen drame, ki se je začela z umorom Kennedyja, drame, ki se enači s polomom »pax americana«.
A tudi »pax russo-ame-ricana« se ni pokazal možnega. Vendar pa je druga stran ostala nezainteresirana za pogovore z ZDA in njenim predsednikom, zainteresirana tako zelo, da je Brežnjev v Bonnu na vprašanje o tem obisku odvrnil:
»Amerika ostane, kar je bila, čas obiska ostane, kot je bilo določeno. Mar pričakujete potres?«
Tudi zavezniki v bistvu ne reagirajo nič drugače.
Ostrejša
obsodba
Britanije
Britanci pa so bolj ogorčeno kot kdo drug obsodili Ni-aona zaradi posledic, ki jih poraja afera Watergate. Bližnji sorodniki so v takih rečeh vedno najbolj ogorčeni. Kljub temu pa podpirajo Nixonovo zamisel o novi atlantski povezanosti. Francozi so še vedno divji na ameriško gospodarsko politiko, toda kot pravijo, Pompidou na srečanju z Nixonom konec meseca ne bo afere Watergate niti omenil. Zahodni Nemci pa so na diplomatskem področju utelešena faktičnost.
Tuji diplomati prepričujejo Američane, da se jim je še najmanj bati sovražnih potez iz »zasede«, sredi afere ali pozneje. Boje pa se čedalje bolj, da ZDA zares ne bi bile za dalj časa »onesposobljene« ali da se ne bi preveč pogreznile vase, v svoje obtožbe in protiobtožbe, medsebojna očitanja in »strasti samouni-čevanja«.
JURIJ GUSTINČIČ
Ameriška Chase Manhattan Bank je v središču Moskve odprla podružnico
MOSKVA, maja. V sovjetsko-ameriških gospodarskih odnosih so zabeležili še en uspeh. V najstrožjem središču Moskve na trgu Karla Marxa je druga naj večja ameriška Chase Manhattan Bank odprla svoje poslovne prostore. Velik pomen, ki ga tukaj pripisujejo temu dogodku, je potrdil tudi predsednik sovjetske vlade Kosigin, ko je v Kremlju sprejel predsednika banke Davida Rockefellerja.
Gre za prvo zahodno finančno korporacijo, ki je v Moskvi odprla svoje predstavništvo. Moskovska podružnica Chase Manhattan Bank se bo predvsem ukvarjala s finančnimi in kreditnimi posli v Sovjetski zvezi ter posredovala svojim komitentom informacije o stanju na sovjetskem tržišču kapitala. Sicer pa je tudi doslej precejšen del finančnih poslov med Ameriko in Sovjetsko zvezo šel preko Chase Manhattan Bank. Največji posel vsekakor pomeni kredit v višini 86 milijonov dolarjev, ki ga je letošnjega marca ta banka odobrila Sovjetski zvezi za nakup ameriške opreme za veliko tovarno težkih tovornih vozil na Kami v Tatarski republiki. Drugi del ameriškega kredita za kamsko tovarno v višini 86 milijonov dolarjev pa je odobrila ame-
riška izvozno-uvozna banka.
Otvoritev moskovskega predstavništva Chase Manhattan Bank vsekakor sodi med napore za razširitev sovjetsko ameriških gospodarskih od nosov, ki se razvijajo vzpore dno in v odvisnosti od razvoja političnih odnosov med Moskvo in Washingtonom. To je bil tudi razlog za vprašanje Rockefellerju na krajši tiskovni konferenci, ali bi zaradi težav Nixonove administracije v zvezi z vvatergatsko afero lahko prišlo do preložitve obiska Brežnjeva v Ameriko, ki je napovedan za 18. junij. Ameriški finančnik je sicer izjavil, da ni pristojen za ta vprašanja, da bi mu pa osebno bilo zelo žal, če bi prišlo do preložitve obiska sovjetskega voditelja, kar prav gotovo ne bi ugodno vplivalo na razvoj gospodarskih odnosov.	MARKO KOZMAN
Ostra
obsodba
nasilja
Na zborovanju v Perthu so Hrvati iz Avstralije obsodili ustaše
PERTH, maja (Tanjug) — Hrvati, naseljeni v Avstraliji, so ostro obsodili ustaški terorizem v tej deželi. Na zborovanju v mestu Perthu, na jugozahodu Avstralije, so sprejeli resolucijo, v kateri med drugim zahtevajo, da je treba onemogočiti tuje vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije. Udeleženci zborovanja poudarjajo, da močna in neuvrščena Jugoslavija ni samo potreba današnjega syeta, .ampak tudi njegova stvarnost.
Strogo
zaupno
orožje
Novo orožje bodo menda vgradili v enega od angleških bombnikov
LONDON, maja — Tu je britansko obrambno ministrstvo potrdilo novico, da že nekaj časa dela na razvoju novega orožja, ki bi bilo sposobno na daleč uničiti vsako sovražno letalo ali pa balistično raketo. Po skopih poročilih — zadeva je še vedno pod oznako »strogo zaupno« — gre za lasersko orožje, ki ga v svojih laboratorijih v sodelovanju z Američani snujejo angleški znanstveniki.
MITJA MERŠOL
Brandt: Stališče L. Brežnjeva do NATO in EGS se je spremenilo
BON, maja (UPI). Kancler Brandt je nedavno izjavil, da je Brežnjev naposled priznal obstoj organizacije severnoatlantskega pakta in EGS. Poprej so sovjetske vlade vselej zahtevale, da razpuste vse pakte. Brandt pa je po nemški televiziji izjavil, da bo petdnevnih pogovorih z Brežnjevom verjame, da se je sovjetski voditelj sprijaznil z obrambnimi in gospodarskimi organizacijami Zahoda.
»Ne bi rad vsiljeval mnenja,« je rekel Brandt, »da Brežnjev podpira NATO, mislim pa, da je mogoče trditi, da je Brežnjev zdaj prepričan, da je za zdaj bolj pametno delati z že obstoječimi zvezami kot pa poskušati, da bi jih zamenjali s položajem, ki bi bil dokaj blizu zmedi. Najbrž ne bom preveč indiskreten, če povem, da mi je Brežnjev tudi dejal, da zdaj priznava evropsko skupnost. Pri tem nimam v mislih njegovega priznanja v pravem pomenu kot priznanja države, temveč je o tem govoril kot o stvarnosti.
t Pomoč rojakom
JAKA ŠTULAR:
problem pa ostaja
V	soboto je koroška socialistična stranka na svojem deželnem kongresu s pičlo ■ ečino — 241 proti 217 glasovom — na ne o osebno lep način odslovila svojega dolgo, hotnega voditelja, deželnega glavarja Hansa Simo.
V	enem naših komentarjev pred kon-resom smo zapisali, da imajo družbene ile na Koroškem vso pravico, da si stvari urejajo tako kot se jim zdi najbolj ustrezno, da si postavljajo ali odstavljajo leželne glavarje, zamenjujejo ali potrjuje-o strankine voditelje. Zapisali pa smo tu
di in tako sodimo tudi zdaj, ko imamo pred seboj rezultate deželnega kongresa da imajo vse politične reperkusije v tej deželi, kjer živi — ali naj bi živel v duhu dobrega sosedstva m pod zaščito pomembnega mednarodnega akta, državne pogodbe — del našega naroda, tudi svojo zunanjepolitično sestavino. Ta pa po svoji kvaliteti nujno vpliva na razvoj odnosov med Jugoslavijo m Avstrijo.
Po celovškem kongresu ni mogoče spregledati dejstva, da je koroška SPO razklana na dva dela, skoraj enako močna. Tega ne skriva niti stranka sama, s še veliko večjim zadovoljstvom pa to ugotavljajo njeni malomeščanski, zlasti nemško nacionalistični nasprotniki. In kar je res hudo, je to, da je na kongresu doživela poraz neka politika, ki je imela vsaj namen vnesti novo kvaliteto v notranje odnose dežele, s tem pa seveda tudi v tisto sestavino, ki
vpliva navzven.
Iz skrbi za nadaljnji razvoj dogodkov na Koroškem, pa tudi v Avstriji, za obstoj in razvoj naše narodnostne skupnosti v Avstriji izvirajo te vrste.
Na kongresu je bila ob mnogih hvalnicah izrečena kopica osebnih očitkov Hansu Simi, toda več kot očitno je, da ni šlo za osebnost, temveč za politično usmeritev. Ne bomo se ukvarjali z dejstvom, da je šlo za notranja, tudi osebna obračunavanja v stranki, tisto, kar nas skrbi je dejstvo, da bodo ti obračuni navsezadnje zapisani na pleča koroških Slovencev.
Volilni fiasko 25. marca letos, ki ga je doživela koroška socialistična stranka namreč ni vzrok teh obračunov, temveč zgolj ustrezen povod zanje. To ni samo naše mnenje- dunajska »Die Presse« je v svojem komentarju brez ovinkov zapisala, da je »boj zaradi krajevnih napisov« eden poglavitnih razlogov za Šimov padec. De litev duhov, ki jo je ta zgolj delni poskus uveljavljanja državne pogodbe povzročil iz celovškega žarišča na južnem Koroškem, je tisti — po našem bistveni — razlog.
Meščanski stranki, ljudska (OVP) in svobodnjaška (FPO) sta s svojo dobro uglašeno gonjo, ki sega daleč nazaj, naj. manj do plebiscitnih proslav leta 1970, zlasti pa pred marčnimi volitvami ustvarili vzdušje, ki je okužilo tudi dober del članstva socialistične stranke- Kampahja, usmerjena zoper »samovoljo« SPO, je v sa-
mem bistvu naperjena zoper politiko sožitja v deželi, zoper slovensko skupnost. Uspeh te gonje pa utegne postati usoden ne le za vladavino socialnih demokratov v Avstriji, temveč tudi za njen nadaljnji notranji razvoj.
Hans Sima je v svojem »labodjem spe-vu« v Celovcu jasno povedal delegatom, svojim prijateljem in nasprotnikom v stranki, pa tudi najširši javnosti, da je prav socialistom zadana naloga rešiti vprašanje obstoja in razvoja koraških Slovencev, če hočejo potrditi svojo načelnost in verodostojnost. SPO kot stranka, ki ima — zaenkrat še — absolutno večino tako na Ko roškem kot v državi, se tej pravni in moralni obveznosti ne more ogniti.
Kajti, dolgoletno zavlačevanje celovite razrešitve »manjšinskega vozla« na Koroškem se globoko zarezuje tudi v rovaš socialistov. Dogajanje na kongresu v Celovcu in odhod Hansa Sime sta brez dvoma posledica tega zavlačevanja, popuščanja nemško nacionalističnim silam, predvsem Heimatdienstu, ki postaja prava pol-vojaška organizacija. Dejstvo, da ni brez vpliva tudi na tako usmerjene člane SPO, je gotovo prispevalo svoje na delitev duhov v Celovcu.
Parole malomeščanskega tabora so, žal, na Koroškem še zmeraj privlačne, pa če so še tako zastarele in usodne. »Kdor voli Simo, voli Ljubljano!« eno volilnih gesel ljudske stranke, je bilo očitno prisotno
tudi na celovškem kongresu. Kdor pa je z »domovinskega stališča« sumljiv, kdor si upa — tako kot Sima — kritizirati početje Heamatdiensta, abvvehrkampferjev, skratka nemških nacionalistov, kdor pokaže voljo, vsaj voljo po upoštevanju Slovencev kot konstitutivnega dela koroške dežele, tak menda ne more voditi ne dežele ne stranke.
Taka je očitno tudi ocena zveznega vodstva SPO, ki očitno sodii, da bi bil v takem vzdušju Sima na volitvah 1975 prehuda obremenitev za stranko.
Ob tem pa je treba povedati, da tudi Sima, kljub dobrim nameram in načrtom ni znal potegniti ločnice med nemškim nacionalizmom in upravičenimi zahtevami slovenske skupnosti na Koroškem. Napačna presoja, da gre zgolj za dva nacionalizma, je nujno rodila svoje posledice.
Tako se končuje obdobje Hansa Sime. Kaj bo prinesla prihodnost? Kljub dejstvu, da je z izvolitvijo Leopolda Wagnerja zmagala na kongresu zmerna struja, so kordški Slovenci spričo dogajanja, ki smo ga poskusili analizirati, zaskrbljeni za prihodnost- V zaključnem govoru je Hans Sima dejal: »Tiidi, če bomo čakali še deset let (z razreševanjem manjšinskih vprašanj, op. ur.), se bo problem nanovo pojavil na dnevnem redu in zaostren do skrajnosti .«
Tako odhaja človek, problem pa ostaja.
raditev mostu
Ob zahodnonemško-sovjetskem gospodarskem sporazumu: bo obojestranski interes premagal vse ovire?
Nekaj je jasno: čeprav sta Brežnjev in njegov gostitelj Brandt med napornimi štiridnevnimi pogovori največ časa posvetila političnim vprašanjem, sta vendarle našla še kako uro za izčrpne pogovore o gospodarskih vprašanjih. Še več, dolgoročni sporazum o gospodarskem sodelovanju, ki sta ga podpisala, se zdi tista vez, ki bo narekovala še nadaljnje pogovore med voditelji obeh držav.
Zahodnonemško-sovjetski trgovinski od nosi so se pričeli relativno pozno, šele le ta 1958, torej v času, ko so Francija, Veli ka Britanija in druge zahodnoevropske dr žave že krepko trgovale s Sovjetsko zvezo, Kmalu pa je postalo jasno, da med obema državama obstaja precejšen interes za gospodarsko sodelovanje. Tako je že leta 1960 vrednost trgovinske menjave med obema državama skoraj dosegla vrednost poldruge milijarde mark, nato pa se je polagoma vzpenjala, čeprav je bilo do leta 1970 za uvoz sovjetskega blaga v ZR Nemčijo potrebna uvozna licenca, medtem ko je bil zahodnonemški uvoz v trgovini z zahodnimi deželami skoraj popolnoma liberaliziran.
Avgusta 1970 se je pričel tajati tudi ta led, saj je bonska vlada sklenila dovoliti brezlicenčen uvoz iz socialističnih dežel za 4.760 vrst blaga, kar je približno polovica zahodnonemške zunanjetrgovinske nomenklature blaga. Ukrep je imel precejšnje posledice, saj se je zahodnonemška-sovjetska zunanje trgovinska menjava lani povzpela na že kar dostojno višino 3,7 milijarde nemških mark.
Vzporedno z dvigom trgovinske menjave se je večala tudi vrednost zahodnonemških vlaganj v sovjetske industrijske objekte. Februarja 1970 je koncern Mannsemann iz Dii-seldorfa sklenil pogodbo o graditvi sibirskega plinovoda, katerega vrednost naj bi znašala 1,2 milijardi mark. Julija 1972 so to pogodbo razširili za nadaljnjih 1,2 milijarde mark. Oba posla sta za zahodnonemško industrijo izredno pomembna, saj bo kmalu dobivala okoli 7,7 milijonov kubičnih metrov plina na leto. S tem bo Sovjetska zveza na prvem mestu med deželami, ki ZR Nemčijo oskrbujejo z zemeljskim plinom.
Oktobra lani sta obe državi sklenili dogovor o gradnji železarne med Murmanskom in Leningradom, katere zmogljivost naj bi bila pet milijonov ton železa na leto, od česar bodo do leta 1985 dva milijona ton pošiljali v Nemčijo kot odplačilo dolga.
To pa gotovo še ni vse, saj je Bonn, kot piše pariški La Monde, predvidel, da bi Sovjetska zveza čez nekaj let lahko zagotavljala deset odstotkov energetskih potreb ZR Nemčije.
Prav zaradi tega se zahodni Nemci in Sovjeti menda že dogovarjajo o skupnem odpiranju surovinskih najdišč v Sibiriji, obstajajo pa tudi že precej določeni načrti o gradnji velikanske in supermoderne jeklarne pri Kursku, katere vrednost naj bi bila več kot pet milijard mark.
Zahodni Nemci, ki jim precej primanjkuje energije in surovin, se močno zanima-
jo za uvoz električne energije, pripravljeni pa so skupaj s Sovjeti izkoriščati najdišča niklja in pod morjem ležečo nafto. Ce še dodamo, da bi bilo v primeru dolgoročnih sporazumov Zahodni Nemčiji odprto velikansko sovjetsko tržišče, je razlogov, ki naj bi Bonn pritegoval h gospodarskemu sodelovanju s Sovjetsko zvezo več kot dovolj.
Med dodatne razloge sodi tudi dilema, * katero se prav v tem času ubadajo v Bonnu: ali še naprej »uvažati« tuje delavce (kar ni najprimernejša rešitev, saj je v ZRN že 2,4 milijona »gastarbeiterjev« in bodo v kratkem z zvišano takso na zaposlenega tujca in posebnim zakonom poskušali omejiti dotok tuje delovne sile) ali pa izvažati kapital, kar pa zaradi restrikcij skih ukrepov vlade tudi ni najprimernejša rešitev.
Interes za dolgoročno sodelovanje obstaja tudi na sovjetski strani. Sovjeti želijo iž ZRN uvoziti najmodernejšo tehnologijo, hkrati pa z delnim uvozom zahodnonemške-ga kapitala vsaj nekoliko sprostiti svoje prenapete investicijske programe. Tega, vsaj za sedaj, še ne morejo odplačevati drugače kov z izvozom energije, surovin in nekaterih izdelkov, ki so zanimivi za zahodnonemško tržišče.
Prav zaradi obojestranskega zanimanja je sporazum, ki sta ga Brežnjev in Brandt slovesno podpisala in ki govori o »razširitvi in poglobitvi gospodarskega, industrijskega in tehničnega sodelovanja«, izredno pomemben, saj odpira možnosti za široko povezovanje in sodelovanje gospodarstev obeh velikih dežel, čeprav uresničevanje določb tega sporazuma ne bo niti najmanj lahko delo.
Približno tako so menili tudi predstavniki nemške industrije, ki so se dan po podpisu sporazuma srečali z Brežnjevom v hotelu Petersburg. Sovjetskemu voditelju so jasno povedali, da si poslov s Sovjetsko zve; zo želijo, posebej še, če bodo ti dolgoročni in bodo prinašali dovolj dobička.
Vendar pa dobra volja še zdaleč ne bo dovolj. Po najnovejših ukrepih bonske vlade je postal denar za investicije zelo drag, obrestna mera pa je za Sovjete previsoka. Zato je na dlani, da bo morala vlada v Bon; nu v kratkem krepko razmisliti, kako naj utre pot velikim poslovnim dogovorom Sovjetsko zvezo in zahodnonemško industrijo. Ali drugače, ali bo — in koliko bo " privolila v državne subvencije.	.
To pa najbrž ne bo odvisno samo °d bonske vlade, pač pa tudi od tega, kako s® bodo razvijali denarni problemi v svetu ter gospodarski odnosi med ZDA in zahodno Evropo, kar pa je pravzaprav že druga zgodba.	BOŽO MAŠANOVIC
Vse napredne sile Avstrije, Slovenije in Jugoslavije naj bi se združile v akciji za gradnjo doma v Celovcu
LJUBLJANA, maja — Z obljubo vsestranske pomoči pri akciji za postavitev slovenskega kulturnega doma v Celovcu in z željo, da bi taka delovna srečanja tudi sicer postala redna oblika razgovarjanja med matično domovino in zastopniki slovenskih koroških organizacij iz Avstrije, je v torek zaključil sestanek v prostorih mestne konference SZDL v Ljubljani njen predsednik Beno Zupančič.
di širši jugoslovanski o®*3,^ V Zagrebu, kjer je že bi slovenska koroška delegacij" so svoje sodelovanje že žag tovili. Akcija, za katero n bi vzbudili zanimanje tudi svetovni kulturni javnosti, P bi gotovo morala biti ne mo izraz življenjskosti ko> kih Slovencev, ampak	___
skupno delo obeh držav Avstrije in Jugoslavije.
Zastopnike koroških	.
vencev je opoldne sbr_ia predsednik skupščine ® . Ljubljane inž. Miha K° ' popoldne so si gostje og . li razstavo slovenskih k kih uporov in reaktor v gorici, zvečer pa so sprego rili na javni tribimi v poslancev v Ljubljani. ___
Tega srečanja, na katerem so obravnavali vrsto perečih vprašanj koroških Slovencev, so se udeležili vidni zastopniki slovenske skupnosti z druge strani Karavank, in sicer za Zvezo slovenskih organizacij predsednik dr. Franci Zwitter, inž. Franci Einspieler in Joško Partl, za Narodni svet koroških Slovencev pa predsednik dr. Joško Tisch-ler, dr. Matevž Grilc in Filip Warasch. Pogovoru so prisostvovali tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Bojan Lubej, zastopniki ljubljanske mestne skupščine, in drugi, ki bi lahko po svojih močeh prispevali v začeti akciji za gradnjo Slovenskega kulturnega doma v Celovcu, h kateri je
v posebnem proglasu pred nekaj dnevi pozvala slovenska skupnost v Avstriji. Vsi udeleženci ljubljanske razprave so se strinjali v tem, da bi bil tak dom eminentnega kulturnopolitičnega pomena in da bi se v tej akciji morale povezati vse napredne miroljubne in kulturne avstrijske in slovenske oziroma jugoslovanske sile.
Dom naj bi imel poleg dvorane za kulturne nastope in konference še prostore za skupne službe slovenskih kulturnih organizacij na Koroškem, osrednjo knjižnico in znanstveni inštitut. Slovenija bo skušala pri tem prispevati finančno, materialno in tehnično, ustanovili pa bodo tu-
Nevidni „princ“
Domačini s Krfa zanikaj’o lanske izjave, da se je tod mUj dil neofašist Borghese — Urjenje mladih fašistov-
ATENE, maja — Domačini z otoka Krfa, ki so še pred letom dni izjavljali, d® ®. je tod mudil zloglasni italijanski neofašist Valerio Borghese, imenovan » ^ princ«, so si po enem letu premislili. Reporter nekega grškega časopisa, kim ugotoviti, ali so bile te izjave resnične, se je vrnil v uredništvo razočaran, Prea gei pa poln slutenj, da je vodja italijanskih fašistov po begu iz domovine zares zatočišče na tem grškem otoku.
Sumljivo je že to, kako prevejano so se vsi otočani izogibali novinarjevemu povpraševanju po dejstvih, priznanju ali vsaj sledovih. Edina, ki je za »črnega princa« vedela, je bila gospa Botti iz visokih krfskih krogov; ta je zanj »slišala od njegovega zelo dobrega prijatelja«. Povedala je tudi, da je na Krf priplul z jahto, ki je bila last sina bivšega italijanskega kralja. Toda Borghesejev prijatelj ni hotel ničesar vedeti, celo prijateljstvo s »črnim princem« je zanikoval na vse kriplje.
O Borghesejevem bivanju na otoku so lani maja kar odkrito govorili, nekoliko tišje so bile govorice o kakih štiridesetih mladih Italijanih, ki da se na Krfu urijo in so bojda fašisti. Njihovo taborišče menda ni bilo daleč od vile taiste gospe Botti. Toda gospa je odločno zanikala te govorice, češ da je bila na tujem, vilo pa da je ta čas oddala.
Zanimivo pa je, da so vsi v afero Borghese zapleteni pripravljeni trditi, da gre le za podtikovanje italijanske levice, ki želi nadeti »maslo
renj.
Kakorkoli že, reporter ižgv-
nega grškega mesta se^je	^
zagotovo prepričal,	njso
ga princa ni na Kr , kSnjh ostali niti sledovi o kak mladih fašistih,	pasle«-
se vadili za »rmačM Pe ven. Kaže pa, da je Borg _a dane bil na otoku,pe
so se mu skazili načrt
nerala Franca.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
DOMAČI ŠPORT
DAJNES
5°BOTA, 26. MAJA 1973
ODBOJKA
!• ^OŠKA DIVIZIJA
0i 5 v Gorici, Ul. Brass
Vmpia — Are tinea
* * #
j' Moška divizija
K '15 v Nabrežini
Kras - II Ca™
NtP v Irstu, Elizejske poljane
NTEr B _ Bor * # *
JIjateljska tekma
|/| P v Zagrebu
9S|čna gimnazija — Bor
KOŠARKA
JrN!r cdl ^ I^or fe* VbF###
■uti
■6'3° v Trstu
er 1904 — Polet * * *
Vdf° v ],rstu
NOGOMET
i?oKoVrarja 1973
c u v Bazovici
v°dnje — Breg
JUTRI
^BELJA, 27. MAJA 1973
NOGOMET
10l3oDlNcl
Eriiv,0 Proseku
0rie — Libertas Sv. Sergij . - * * *
cJi v Trstu- Sv. Sergij
a^caffe _ Union * * *
S^čajniki
B v Dolini
Stock
. * * *
<• 00 v Padričah
S
# * #
a — CGS
gj v Križu
a — Costalunga
j	* * *
16|sTN,K'
Bfe 5 v Dolini
a ■ Ooicina Supercaffe
sss.
1(hn
v Bazovici
^Panelle - Zaule
I7.0n	.,***
l9r. v Bazovici
Primorec
ODBOJKA
divizija
v Pordenonu
iUSiii urA

'9,tica Pordenon — Sloga . * * *
l03o KA divizija
Ihta,. Z' Trstu, Elizejske poljane
A — Breg
, KOŠARKA
ii.	oo°ŠKA divizija
'aMn>n? Kontoveiu
Vel — GMT
1l-0o	***
S«rv0|,V Pednju
ana — Polet
TELOVADBA
Ts-GO (otroci)
\.y Dolini
a KZDM (SKGZ)
IZNI TENIS
]°0qIB|CJJSKI nastop
V0 * Bologni
k Pa tudi Kras
^JUTMŠNjm
tlJEK, 28. MAJA 1973
nogomet
S°,LSK! TURNIR (mali finale)
sVu v Trstu
Volta
^ °bvestilo
ij,	Cinika61,1)0 Priredilo ženski tečaj k' V^Sliet (letniki 1962 in.mlaj-Sri 7Vaf ie do 7. junija, ob
(^^f^esvetnem domu (pri
KOLESARSTVO
V 6. ETAPI DIRKE «GIR0 D’ITALIA»
Spanec Fuente je včeraj doživel pravo katastrofo
Merckx še vedno prvi - Odlična vožnja mladega Battaglina
ISEO (Brescia), 25. — Današnja šesta etapa je bila za Špance pravi polom. Fuente, ki bi moral biti eden izmed glavnih Merckxovih nasprotnikov, je nenadoma popolnoma popustil in zgubil obilnih enajst minut.
Današnja dva vzpona, ki nista bila zelo naporna, sta predstavljala pravo zmagoslavje «roza majice», ki je odnesel obe gorski nagradi in odpravil svojega najnevarnejšega nasprotnika, Fuenteja, medtem ko se je odlično izkazal Gimondi, ki je stalno sledil belgijskemu prvaku.
Dolžina proge današnje etape je znašala 144 km, od katerih je bilo prvih 90 kilometrov, nenapornih. Gambarotto sii je tu nabral dve minuti prednosti, kateri pa je popolnoma zgubil ob začetku vzpona na San Gallo. Tu so najprej napadli Španci, vendar se je v njihovo zasledovanje podal sam Merckx in jih kmalu nevtraliziral. Na vrh je najprej prišel Merckx, kateremu so sledili Gimondi, De Scoenmacker, Battaglin, Panizza in počasi vsi ostali. Fuente je začel kazati znake utrujenosti. Takoj nato pa so se. morali kolesarji povzpeti na drugi grič, Sa.n Fertno, kjer so Pili prvi štirje kilometri zelo naporni. Merckx je odločno prešel v napad, in le Panizzi ter mlademu Battaglinu je uspelo, da sta mu sledila.
Trije ubežniki so kmalu imeli nekaj prednosti pred skupino, iz katere so se podali v zasledovanje Gimondi, Motta in Ritter, medtem ko se je kolona raztegnila. Najslabše se je godilo s Španci, ki so s težavo napredovali v ozadju. Na vrh San Fer-ma je najprej privozil Merckx, nato Panizza in Battaglin. Po 25 sekun-dar je. sledila Gimondijeva skupinica, po i 50 sekundah pa je privozil na vrh Bitossi. De Vlaeminek in o-stali so imeli minuto zaostanka, Fuente pa kar 8’30”. V spustu proti cilju je bil v prvi skupini Battaglin najdelavr.ejši, vseeno pa jih je Gimondi z Ritterjem in Motto ujel, kmalu nato pa se jim je po nori vožnji navzdol pridružil še Bitossi. Sedmerica kolesarjev se je skupaj predstavila pred ciljem. Merckx je startal tristo .metrov pred belo črto, vendar ni imel dovolj moči, tako da ga je Motta prehitel in si zagotovil prvo mesto. Belgijcu pa je ostala šesta pozicija.
. Ostali k<?te*irji so privozili na cilj v večjih -presledkih, in Fuente je zabeležil kar 11;47” zaostanka.
Jutri bo na vrsti sedma etapa Iseo Lido delle Nazioni. Dolžina proge bo merila 250 km.
Vrstni red na cilju etape Milan — Iseo (144 km):
1.	Gianni Motta (It.) 3.49’58” s poprečno: hitrostjo 37,569 km/h
2.	Felice Gimondi (It.)
3.	Ole Ritter (Dan.)
4.	Bitossi (It.)
5.	Panizza (It.)
6.	Merckx (Bel.)
7.	Battaglin (It.)
8.	De Vlaeminek (Bel.) zaost. r23”
9.	Pesarrodona (Šp.)
10. Poggiali (It.)
Skupna lestvica:	
I. Merckx	29.24T7”
2. Bitossi	zaost. 29”
3. Panizza	37”
4. Battaglin	51”
5. Ritter	1’06”
6. Gimondi	1’14”
7. Motta	1’43”
8. De Vlaeminek	1’52”
9. Poggiali	2’37”
10. Lazcano	
	
Ob priložnosti 50-letnice ustanovitve športnega društva Zarja iz Bazovice bo na turnirju nogometa (katerega se bo udeležilo 8 ekip) Goriško zastopala ekipa Sovodenj.
Tekma Sovodnje — Breg bo danes ob 17. uri na nogometnem igrišču pri Bazovici. Za to tekmo je
trener sovodenjske ekipe Marson sklical naslednje igralce, ki naj se zberejo ob 14.30 pred gostilno pri občini: G. Marson, Devetak, Cor-va, Batistič, Ferfolja, Fajt, Kovic, Petejan, B. Maršem, Sambo, Flore-nin, Tomšič, Pozzo, Zavadlav, Mon-tico, Collini.
D.
Bosi in Bisi.
Jutri bo v Bocnu prvo medna rodno srečanje na krajevni ravni, kakršnih bo v prihodnjem mesecu precej. Srečali se bosta namreč reprezentanci Tridentinske - Južne Tirolske in avstrijske pokrajine Vo-ralberg. Italijansko postavo, katero je pripravila bivša državna prvakinja Santifallerjeva. bosta o-krepali tudi dve Tržačanki, igralki Julie Badinijeva in Hauserjeva. Povabljena je bila tudi Sonja Miličeva, ki pa je morala odpovedati sodelovanje zaradi nastopa v Bologni.
V nedeljo, 3. junija bo v Zgo
iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimujsiiiiiiiiiiiiiiiiiiuJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)
RIGA, 25. — Sovjetinja Faina Melnikova je danes dosegla nov svetovni rekord v metu diska s 67,40 m. Prejšnja najboljša znamka je pripadala romunski atletinji Menisovl s 67,28 m.
BOKS
DUNAJ, 25. — Evropski prvak super velter kategorije Carlos Du-ran je danes premagal po točkah brazilskega boksarja Rodrigueza.
NAMIZNI TENIS
TEDENSKI PREGLED
V mesecu juniju vrsta turnirjev
Jutri bo S. Miličeva opravila ekshibicijski nastop v Bologni
7. MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA «ALPE - ADRIA»
Zmagoslavje Italijanov v včerajšnjih dveh etapah
Madžar Kiss ohranil rumeno majico - Bilič najboljši med Jugoslovani
Jutri bo Sonja Miličeva sodelovala na ekshibicijskem nastopu najboljših italijanskih igralcev na «Sej-mu mladih» v Bologni. Sodelovali
niku tradicionalni ženski ekipni turnir za «Kraški pokal*. Poleg domače ekipe bo nastopila tržaška Julia, ljubljanska Olimpija in ver-
KOŠARKA
Ginnastica klonila Poletu
Prvo zmago si je priboril tudi Kontovel ■ Poraz Opencev v Sežani
Doslej občinski tekmi:
so Kontovelci odigrali v fazi mladinskih iger dve eno srečanje so osvojili, drugo pa izgubili.
Kontovel — CGS 32:35 (17:7)
KONTOVEL: Ivo Starc 12, Čuk 2, Marko Ban 6, Klavdij Starc 12, Bu-kavec, Valter Ban, S. Ukmar, Pe-rini. Regent, Majovski
V	onramoi sta Marko Ban in Čuk dobro lovila odbite žoge, medtem ko sta v napadu oba Starca organizirala igro in tudi poskrbela za koše. Tako so Kontovelci dosegli prednost desetih košev, katero so obdržali do šest minut pred koncem srečanja. Takrat pa so začeli nepremišljeno metati na koš, tako da so se jim nasprotniki kmalu približali, in nato tudi zmagali. Kontovel — Flaminio 47:30
(18:9)
KONTOVEL: Regent, čuk 1, Marko Ban 15, Perini 2, Ivo Starc 21, Valter Ban, Bukavec, Klavdij Starc 8, Ukmar, Majovski.
V	tej tekmi ,sp prišli Kontovelci do svoje prve zmage. Proti Flami-niu so igrali kot" še nikdar. S hitrimi protinapadi in dobro obrambo so takoj presenetili nasprotnika. Marko Ban je tokrat zaigral odlično; v obrambi je lovil odbite žoge, v napadu pa je’ večkrat presenetil . nasprotnike s hitrimi prodori. Dohro se je odrezal tudi I-vo Starc, ki je dosegel lep izkupiček 21 točk.
I. S.
Polet — SGT 44:43 (23:23)
POLET: Sosič 16, Leniša, Rismon-do 14, Daneu 12, Malalan 2, Bri šček, Rauber, A. in M. Piecini, Grgič.
V	zelo izenačeni in proti koncu dramatični tekmi je Polet v dru-
Karavana udeležencev mednarodne amaterske dirke «Alpe - Adria« je včeraj prišla na italijansko ozemlje, kjer bo ostala še danes
gem kolu mladinskih iger premagal Ginnastico Triestino s piko razlike. Šest sekund p-red koncem je bilo stanje 43:43, Rismondo je imel na razpolago dva prosta meta. E-nega je uspešno zadel. Openski košarkarji so s prikazano igro zadovoljili.	b. 1.
Kras Sežana — Polet 109:53 (35:21)
KRAS SEŽANA: Ostrouška, Tavčar 24, Rudolf, Godnič 4, Mahnič 14, Korljan 34, Bernetič 4, Korošec 13, Žiberna 8, Trobec 8.
POLET: Kraus 8. Dolenc 1, Jugovič 4, Edi Sosič 14, Tavčar 4, Gantar 15, škerlavaj, Guštin 7.
Sodnika: Škrinjar in Tavčar (Sežana).
Prosti meti: Kras Sežana 5:12, Polet 7:14.
Pred pomembno tekmo s Servola-no so poletovd, ki nastopajo v prvenstvu L divizije, odigrali prijateljsko tekmo s članskim moštvom Krasa iz Sežane. Višji in telesno močnejši domačini so se razigrali šele v drugem polčasu, ko so s hitrimi protinapadi in uspešnimi prodori razbili Poletovo obrambo. Pri tem se je izkazal zlasti Korljan, ki je bil pod košem zelo učinkovit. Med poletovci sta bila najboljša Edi Sosič in Gantar. Omeniti moramo, da so openski košarkarji nastopili brez Adrijana Sosiča in E-dija Daneua.
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Doslej najvažnejši nastop Poleta
Poletovce čaka jutri morda najvažnejše srečanje v tem prvenstvu. Igrali bodlo s Servdano, ki je tudi na 2. mestu v lestvici. Tekma bo zato odločala o drugem mestu. Trenutno imata obe ekipi po 10 točk, Servolana pa ima za šest točk boljši količnik.
Tudi Kontovelci bodo igrali težko srečanje. Tokrat bodo sprejeli v goste ekipo Grandi Motori. ki je v prvem povratnem kolu morala kloniti pred razigrano Poletovo e-kipo.
TURNIR CDL
Lloyd A. — Bor 65:61 (45:30)
BOR: Adrijan Zavadlal 10, Koren 6, Danijel Zavadlal 2, Fabjan 22, Francia 6, Barazutti 11. Ru-des, Škerlj 4.
Prosti meti 13:24.
Za las niso borovci pripravili največjega presenečenja na ten turnirju. «Plavi» so igrali brez vsakega čuta manjvrednosti in so le zaradi dveh napak v poslednjih minutah zapravili največji uspeh v svoji košarkarski «zgodovini». Borovci ki so nastopili z okrnjeno postavo (odsotni so bili Kralj, Ambrožič, brata Hrvatič in Klobas) so
Dr.
SS^er
'9 • Peter
Partizanski
zdravnik 72
^^^hogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika
^^nda se je zelo trudila, da bi jih prepričala, da je že Mii vfs’ se združimo v močnejšo enoto. Laže se bomo ‘4 ^hujše je za nami. Ofenziva je mimo in zopet bo \ jLriti Po sovražniku. Le stežka je uspelo komandantu o tem, prepričati Cindriča in njegove.
^ lož©nje v taborišču je bilo dobro. Ni nas več motilo, 6 ^kih °d nekai st0 partizanov pred ofenzivo sedaj ostalo
'bo *LSar Levec je imel malo dela, saj skoraj ni bilo po-\ ^kepriievati nas, zakaj je potrebno biti še naprej parti-So y°mur je bilo jasno, da se nima več kam obrniti. O->r ^ samo tisti ki so bili določeni vztrajati do konca. t«Vo Je odločil za belo gardo, ta se ji je pridružil že med la, neposredno po njej Neodločneži, ki so se pritajili Doti j-.,;8? ^AoraiU opredeliti za eno ali za drugo stran. Sred-* bil° več. Tako so se v enoto vračali zdaj ta zdaj oni.
1 hotei ja 80 tudi novi, ki niso vzdržali več na vasi, ker se
> v danPrikl-jUČifci t*51™1' Naša enota je tak0 P'ostajala iz b°1j homogena in odločna.
K Sal i®"2170 so se hodili partizani umivat in preoblačit do-, an0J! blla večina iz Loške doline Pomanjkljivo taborišč-^b°riš/i Spolnjevali s priboljški od doma. Vse, česar jim u Primanjkovalo so našli pri domačih, ki so se po
svoje trudili, da bi svojim bratom in sestram v gozdu olajšali življenje.
Vse to je sedaj odpadlo. Do hiš je bilo ležko piriti. Mnogi svojoi so bili internirani, hiše partizanov izropane ali požgane. V dolini ni bilo več tako kot prej. Po hrano so hodile le močne patrole. Pri svojcih so se lahko zadrževali prav kratek čas. Biti so morali zelo previdni in opraviti na hitro. Bilo je nevarno tudi za svojce, če bi pri njih belogardisti odkrili partizana. Internacija in represalije vseh oblik so bile na dnevnem redu, za vse, ki so jih zalotili, da tako ali drugače sodelujejo s partizani. V eni noči je bilo treba vse opraviti in se hitro vrniti v taborišče še pred zoro. V taborišču sta morala vladati mir in tišina. Kakor je bila morala v enoti kmalu zopet odlična, tako je bil njen zunanji videz nad vse boren. Primanjkovalo nam je vsega, od hrane do zdravil. Oblečeni smo bali v ponošene obleke, za silo zakrpane. Zaplatam se je poznalo, da jih je šivala moška roka. Perila nisem zamenjal ne jaz ne kdo drug še od časov pred o-fenzavo. Spali smo oblečeni. Marsikdo niti ponoči ni sezul čevljev.
Kurir Polde iz Polhovega Gradca ni sezul škornjev celih šest mesecev. Nekega dne ni zdržal več, preveč so ga pekle noge. Prosil me je naj pogledam, kaj je z njegovimi nogami, da ga tako pečejo. Pomagal sem mu sezuti škornje. Noge so bile rdeče, otečene, bolne. Koža je bila tanka kot pergament, vneta in vsa izjedena od umazanega potu. Pokrita je bila z ostanki cunje, s katero je pred pol leta zavil noge. Ni bilo ločiti, ka je tkanina, kaj je blato, vse je bilo ena sama umazanija. Zaudarjalo je, da sem stiskal zobe, ko sem gledal stopala, ki so bila kot dva kosa rožnatega mesa. Iz krvavo rdeče gmote se je cedila bistra sokrvica.
«Kako si mogel toliko časa trpeti, ne da bi sd sezul škornje,« sem se čudil. Zasmejal se je m skomignil z rameni. »Doslej je bilo vse v redu,« je menil. «Na noge še nikoli niti pomisli; nisem«.
Vode za umivanje ni bilo, primanjkovalo jo je celo v kuhinji. Spali smo, kjerkoli je bilo. Navadno smo nagrebli malo list-
bodo še F. Marconejeva, Malesci, |jetno Triglav iz Kranja. Turnir bo —	‘	‘	letos na nekoliko nižji kvalitetni
stopnji, saj bodo manjkale vse najboljše igralke. Istega dne bo namreč v Dombimu mednarodno prvenstvo Avstrije, na katero bodo odpotovale Verstovškova (Olimpija), Novakova in Zakojčeva (Triglav) ter naša Miličeva.
Teden dni kasneje, 9. junija, bo na Bledu drugi turnir za «Pokal Julijskih Alp», na katerem sodelujejo ekipe in posamezniki iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Na tem turnirju bodo letos nastopila tudi dekleta. V moški konkurenci so se doslej prijavile naslednje ekipe: Sokol, Julia, Ricreatori comunali, CUS Trst, 0-limpija B, Semedela, Jesenice, Nova Gorica, Klagenfurt, Ferlach in Neuner. Lanski zmagovalec (Olimpija B) je favorit tudi v letošnji sezoni. Med dekleti bosta našo deželo zastopali ekipi Krasa in Ju-
Zadnje mednarodno tekmovanje pa bo v Pescari 16. in 17. junija. Na sporedu bo «2. pokal Jadrana*, ki so ga lani priredili na Hvaru. Turnirja se lahko udeležijo vsa društva, ki imajo sedež ob jadranski obali.
Doslej so napovedale udeležbo e-kipe iz Splita, Šibenika, Zadra, z Reke in iz Opatje z jugoslovanske o-bale, italijanska društva pa so precej zamudila, saj nekatera zaradi stavke poštnih uslužbencev še niso prejela vabila k udeležbi. Med povabljenimi pa sta seveda tudi Kras in Sokol, vendar vodstvi teh dveh društev še nista sklenili, če se bosta udeležili turnirja.
S. J.
V MLADINSKIH IGRAH
na splošno vsi zadovoljili- .Ponovno so se izkazali Koren, Francia in Barazutti. Fabjan in Zavadlal pa sta z izkušenostjo krepko pripomogla k uspešni igri.
* * *
Borovci bodo ponovno zaposleni drevi. Igrali bodo proti ekipi I-talsider.
TURNIR VDF
V drugem kolu turnirja Villaggio del Fanciullo bo skušal Polet prekrižati račune favoritu Interju 1904. Moral pa bo res igrati s polno paro, saj so košarkarji Interja na tem turnirju najboljši.
Borovci bodo nastopili brez Klobasa, Petra Žerjala in Vatovca, tako da je to srečanje odprto vsakršnemu predvidevanju.
KOŠARKA
LEMA, 25. — V finalnem kolu mednarodnega košarkarskega festivala v Peruju je Sovjetska zveza premagala Jugoslavijo s 77:75.
LIGNANO, 25. - Madžarski kolesar Ištvan Kiss je ohranil rumeno majico najboljšega na mednarodni amaterski kolesarski dirki Alpe — Adria, ki je danes iz Jugoslavije prešla na italijanska tla.
V drugi etapi iz Poreča do Ses-ljana je zmagal Italijan Zanchetta, ki je v končnem naletu premagal ostale štiri soubežnike. Etapa je bila zelo naporna, saj ni manjkalo vzponov v Istri. Na tržaško ozemlje je privozila sama skupina petih kolesarjev, ki so jo sestavljali Konigshofer, Hvasti, DelTAnese, Zanchetta in Venturato, ki je na vzponu proti Bazovici dobil nekaj metrov prednosti, katerih pa ni mogel obdržati. Tako so se na cilju v Sesljanu predstavili v petih, kjer je bil italijanski kolesar najhitrejši. Do edine spremembe je prišlo po zaslugi Jožeta Valenčiča, ki je zaostal za obilnih pet minut in tako zgubil včerajšnje drugo mesto na skupni lestvici. Avstrijec Konigshofer pa se je prebil na njegovo mesto s samimi štirimi sekundami za vodečim Madžarom.
Vrstni red na cilju druge etape Poreč — Sesljan (115 km):
1.	Zanchetta (It.) 2.58’02” s poprečno hitrostjo 37,700 km/h
2.	Venturato (F-JK A)
3.	DelEAnese (Venete B)
4.	Hvasti (Sava — Odred)
5.	Konigshofer (Štajerska)
6.	Kuvalja (Vojvodina) zaost. 32”
7.	Zakotnik (Rog)
Tretja etapa iz Sesljana do Li-gnana je bila dolga 73 km, brez velikih ovir, saj je bila pot položna od začetka do konca. Kolesarji so razvili visoko hitrost, 44 km na uro, vseeno pa je prišlo do nekaterih pobegov. Tako so takoj po letečem cilju v Cervignanu, kjer je zmagal Garbin, ušli Da Ros, Bo-nan in Gazdič, ki so si nabrali 45 sekund prednosti pred svojimi zasledovalci. Le 5 kilometrov pred ciljem jih je glavnina ujela, tako da so se kolesarji predstavili v zaključnem drevoredu skupaj. Tedaj je nenadoma, kakih 500 metrov pred ciljem silovito potegnil Qua-lizza, in si je nabral nekaj metrov
ODBOJKA
PRED JUTRIŠNJIMI TEKMAMI
Skoraj vse naše ekipe med favoriti
Sloga bi si v 2. M D z zmago v Pordenonu že zagotovila končno prvo mesto - Mlade borovke drevi v Zagrebu
Do konca prvenstva manjkata v 1. in 2. moški diviziji samo še dve koli.
1.	divizija člani
V predzadnjem nastopu čakata oba naša zastopnika precej težja nasprotnika kot v preteklem zavrtljaju. Vodeča Sloga se bo morala podati na težko potovanje v Pordenon. Ginnastica sicer ni ekipa enake kakovosti kot Sloga, toda na domačem igrišču letos še ni bila premagana. Za slo-gaše bo jutrišnji nastop, ki bo ob precej nenavadni uri (ob trinajstih), izredno važen. Če bo slovenskim odbojkarjem uspelo izbojevati tudi to zmago, bodo gotovo končni zmagovalci. V obratnem primeru pa bo treba počakati prav do zadnjega nastopa doma s poprečnim Libertasom iz Turjaka in še na zaostalo tekmo z Auroro v Remanzaccu.
01ympia bo igrala drevi doma. V goste ji prihaja tržaška Are Linea, ki jo je v prvem delu prvenstva spravila na kolena s precejšnjo težavo po petih izredno izenačenih setih igre. Ta tekma bo dokaj važna za uvrstitev pod samim vrhom lestvice. Če hočejo Goričam obstati na tretjem mestu lestvice, morajo zmagati za vsako ceno.
2.	divizija člani
Vodeči Bor se bo spoprijel z nevarno šesterko Interja B. Ta ekipa je bila v prvem delu prvenstva nevaren tekmec. Potem ko je pa bila trikrat premagana je izpadla iz konkurence za prvo mesto. Prvo srečanje se je končalo s 3:1 v korist Ples-
ničarja in tovarišev.
Na moč zanimivo bo drevišnje srečanje v Nabrežini med Krasom in italijanskim soimenjakom II Carsom. Zgoničani imajo s tem nasprotnikom odprt račun, saj jih je prvič odpravil s čistim 3:0. Glede na to, da igrajo Kraševci zadnje čase kot prerojeni, niso brez možnosti za zmago.
Končno se nudi idealna priložnost tudi Bregu, da prekine dolgo serijo neuspehov, čeprav igra v r-~teh, je Inter, ki je zadnji na lestvici, več kot premagljiv nasprotnik.
Borovke v Zagrebu
Po uspešnem zaključku prvenstva 2. divizije, na katerem so borovke osvojile drugo mesto, je vodstvo združenja odločilo, da se odzove povabilu zagrebške klasične gimnazije. Ta je namreč povabila najmlajšo postavo Bora na prijateljsko srečanje, ki bo drevi v Zagrebu. Odpor Be-a je to gostovanje odobri' kot nagrado dekletom, zaradi njihove vestnosti pri tre ningih in uspešnih nastopih.
Šesterka zagrebške klasične gimnazije je prvak šol glavnega hrvaškega mesta in samo te dejstvo že jasno kaže moč te ekipe. Tekma bo v večernih urah. jutri pa bodo imele borovke možnost ogledati si zanimivosti Zagreba.	G. F.
V 2 MOŠKI DIVIZIJI
Gladka zmaga Bora
Bor — Inter A 3:0 (15:7, 16:14, 15:3)
BOR: Plesničar (k), Kodrič, Marc, Može, Požar, Ugrin.
INTER «A»: Sivitz (k), Camber, Crismani, Sticco, Pinat, Scrosoppi in Padoan.
SODNIK: Bertocchi; zapisnikar: Do-riguzzi.
Čeprav se «plavi» v tej tekmi niso preveč naprezali, so nasprotnika odpravili s čistim izidom. Inter je bil slovenskim odbojkarjem enakovreden le v drugem nizu, ko je bil stalno v vodstvu. Sicer pa gre tak razplet pripisati zgolj medli igri Bora, ne pa uspešnim akciiani ■-asnrotnikov. Proti koncu seta je bilo dovoli da so se «plavi» nekoliko zbrali in inter je moral podpisati n~-J'rio.
Zopet smo opazili, da se borovci preveč prilagodijo igri nasprotnikov. Proti močnim ekipam znajo igrati dobro, šibkim moštvom pa večkrat prepustijo veliko točk ali celo kak set.
Za kroniko naj še zabeležimo, da je bil ta uspeh že deseti zaporedni in si je Bor sedaj že matematično zagotovil končno prvo mesto.
Za zaključek pa se neprijetna ugotovitev: borovci se na vseh tekmah le redkokdaj prikažejo z več kot šestimi igralci. V letošnjem prvenstvu sicer to ni imelo posledic, proti boljšim nasprotnikom pa je to lahko odločilnega pomena. Zato bi bila s strani nekaterih igralcev potrebna nekoliko večja resnost, saj taki primeri prav gotovo ne koristijo ugledu moštva.
Mig
prednosti, ki so mu zadostovali, da je zmagal. V sprintu za drugo mesto je bil najhitrejši Avstrijec Schattenbauer, tretji je bil furlanski kolesar Dal Bo, četrti pa Kuvalja. Skupna lestvica je ostala nespremenjena. Odstopiti pa je moral Kastelic, kateremu se je v Palazzolu pokvarilo kolo.
Vrstni red na cilju 3 etape Sesljan — Lignano (73 km):
1.	Qualizza 1.49’45” s poprečno hitrostjo 44 km na uro
2.	Schattenbauer (Štaj.) zaost. 3”
3.	Dal Bo (F-JK A)
4.	Kuvalja (Vojvodina)
Skupna lestvica po 3.
1.	Kiss (Madž.)
2.	Konigshofer (Av.)
3.	Bilič (Siporex)
4.	Zakotnik (Rog)
5.	Favalessa (Veneto)
Jutri bosta na sporedu dve etapi: Lignano — Humin (96 km) in Humin — Bovec (63 km).
Radi
etapi: 5.17'45” zaost 4” 9” 23” 26”
V ORGANIZACIJI KZDM PRI SKGZ
Jutri v Dolini srečanje mladih telovadcev
Jutri zjutraj se bodo v novi dolinski telovadnici srečali med seboj otroci iz Gorice in s Tržaškega, ki obiskujejo telovadne ure v nekaterih naših društvih. Srečanje je pripravila komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ.
Mladi tekmovalci in tekmovalke se bodo pomerili med seboj najprej v posebnem telovadnem poligonu, nato pa še v igri med dvema ogenjema. Taka srečanja so že tradicionalna in letošnje bo že četrto. Zanj vlada med vsemi našimi mladimi telovadci veliko zanimanje.
ATLETIKA
Jutri bodo na stadionu na Rojcah pokrajinske tekme v atletiki v okviru mladinskih iger. Tekmovanja se bodo udeležili vsi najboljši atleti, ki so zmagali ca občinskih igrah.
Tekme se bodo pričele ob 9. uri. V primeru slabega vremena bodo tekmovanja prenesli na četrtek, 31. maja.
NOGOMET
RIM, 25. — Italijanska nogometna reprezentanca bo prihodnji mesec odigrala dve prijateljski srečanji: 9. junija bo nastopila v Rimu proti Braziliji, 14. pa v Turinu proti Angliji. Obe srečanji bosta v okviru proslav 75-letnice italijanske nogometne zveze.
		
S [i i 1 i		1 F 1
2. -
3.	-
4.	—
5.	—
6. -
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1
1
1
X
1
X
1
X
1
1
1
X
1
X
X
1
X
1
Arezzo - Catania	X
Brescia - Reggina	1
Brindisi - Monza	X
Catanzaro - Como	1
Cesena - Taranto	1
Foggia - Mantova	1
Genoa - Bari	X
Lecco - Varese	1
Novara - Ascoli	1
Reggiana - Perugia	1
Legnano - Venezia	2
Modena - Lucchese	X
Avellino - Lecce	1
ja, legli po dva ali trije nanj, se pokrili z odejami ali površnikom. Za vzglavje je bil nahrbtnik in nekje v bližini orožje, da bi ga mogel takoj zagrabiti, če bi bilo potrebno.
O principih vojne higiene takrat nisem vedel skoraj ničesar. Šele mnogo let kasneje sem kot vojaški zdravnik izvedel, kaj je to bivak, kaj je taborišče im kaj se da vse ukreniti, da se življenje v težkih razmerah vendarle da prenašati z manj trpljenja
Teple so nas številne nadloge, na katere človek v mirnem času niti ne pomisli. Na videz nepomembne stvari dobivajo včasih tako razsežnost, da lahko ogrozijo celo bojno sposobnost e-note. Otepali smo se težav, kakor j*, kdo vedel, eden bolje drugi slabše.
Vsi smo bili ušivi, tudi jaz. Dolgo časa sem živel v prepričanju, da nimam uši. Mislil sem, da me ščemi in grize po koži zaradi prahu in nesnage, ki sem je bil poln in ki sem se je nabral, ko sem poležaval in posedal po tleh. Zaradi uši se nihče ni razburjal. Kdor ni bil ušiv, ni bil pravi partizan, se je rad ponorčeval komandant Bračič.
V popoldanskih urah ali kadar je kdo imel čas in je sijalo sonce, smo si slekli dele obleke in perila in složno ubijali sovražnike: «bela garda« smo takrat rekli ušem. Ce jih je bilo le preveč, jih nismo stiskah med nohti, ampak smo jih tolkli s kamni. Posebno po šivih je bilo ogromno gnid in uši.
Boj z ušmi je postajal vse težji in manj uspešen, kolikor je postajalo bolj hladno. V zimskem času smo se le še poredkoma slačili in ubijali uši in gnide. Poleg sovražnika in mraza nam je jemala spanje še ta zalega. Kuhati obleko in perilo ali pa ga pariti v velikih kadeh ni bilo mogoče, ker nihče ni imel ne rezervnega perila ne obleke Skoraj gol čakati na snegu, dokler se ne uničijo uši in obleka osuši, je bilo nemogoče.
Zaradi slabe osebne higiene je bilo čedalje več prisadnih pik. Zdravil sem jih tako, da sem jih obilno natapal z žganjem in odstranjevali kraste, kjer se je le dalo. Na srečo bolnikov z gnojnima kožnimi boleznimi ni bilo toliko in tudi niso obole-
vali v tolikem številu, da bi zaradi tega bila ogrožena bojna soo sobnost enote.	^
Zdravil nisem imel skoraj nobenih. Zdravniška torba in j njo vred vsa moja medicinska oprema in zdravila je os-teia \ bolnici na Ogancah. Ostale so mi Le škarje in pean, zarjaveli pinceta, nekaj joda, nekaj ampul ranzih kardiotonikov in ana leptikov, ki sem jih še našel na Ogancah. Zavojnega materiali je bilo za nekaj prgišč. Moral sem se znajti, kot sem vedel i* znal. Iz doline so mi prinesli čistih, belih bombažnih krp in ne kaj vate. Razrezali smo jih na trakove različne širine. Pred u porabo sem jih prekuhaval deset minut in jih tako steriliziral Nekoliko ohlajene sem nato še mokre uporabil.
Težave nam je povzročala tudi driska, ki nas je že od za četka spremljala. Večina obolelih je imela le blago obliko bolez m m m potrebovala zdravniške pomoči. Bilo pa je nekaj parti zanov ki so imeli pravo krvavo grižo. Tak je bil Milan in št nekaj dragih. Nobenih zdravil nisem imel zanje in hrano so mo rali uzavati kot vsi drugi. Kvečjemu smo jim skuhali čaja iz me šamce jagodovega, robidovega in lapuhovega listja, tak čaj sc pripravljali v prvi svetovni vojni in ga prodajali kot nadome stek za ruski čaj. Ima namreč podoben okus. Zraven čaja sen jim dajal oglje. Pravega animalnega oglja ni bilo. Pripravljal sen rastlinskega iz krompirja tako, da sem ga zoglenel na ognju nato pa zdrobil v fin prah. Dajal sem jim ga po žličkah s čajem ali vodo. Kakšen efekt je to imelo, ni bilo toliko važno. Važnejše je bilo, da sem jim lahko sploh kaj dal. Drugim ki so s« javljah na pregled zaradi prehlada, glavobola ali drugih težav sem mogel pomagati le z besedo.
Hrana je bila velik problem posebno v dneh ofenzive. Take kot sva se hranila midva z Markom, so se hranili tudi mnogi drugi Ni čudno, da smo bik vsi podhranjeni. Instinktivno smo zeleh nadoknaditi izgubljeno. Ko smo prišli do obilnejše hrane smo se preveč najedli. Sam sem to doživel.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DMEVNIK
Stran S
26. maj'a 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 5°1-3*2J0/^ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančne>
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali °9 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri
Glavni urednik Stanislav Renko	^
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja Irv tiska ZTT ^
USPEŠEN POLET PRVIH VESOLJSKIH MEHANIKOV
Kozmonavti na skylabu
Snoči ob 21.40 so Conrad, Kervvin in Weitz «došli» vesoljski laboratorij
KENNEDYJEV RT, 25. - Vse kaže, da se bo kljub velikim težavam polet ameriškega vesoljskega laboratorija skylab srečno zaključil. Ob 14. uri po srednjeevropskem času so ameriški znanstveniki izstrelili s kozmodroma na Kennedy-jevem rtu vesoljsko ladjo apollo s tričlansko posadko, ki bo morala popraviti vesoljski laboratorij. Ob 19.40 so bili trije kozmonavti Conrad, Kerwin in Weitz oddaljeni le 220 km od skylaba in so že lahko videli mežikajoče pozicijske luči skylaba. Ob 21.40 pa so ga dohiteli. »Rendez-vouz» je bil predviden ob 22.10 po srednjeevropskem času. V trenutku ko poročamo pa še nismo dobili vesti, da se je apollo priključil laboratoriju.
Če bo šlo vse po sreči, se bodo ameriški kozmonavti lahko nasta-
nili v laboratoriju za predvidene štiri tedne in opravili vse predvidene poskuse biomedicine, astronomije, kemije, fizike in plovbe v vesoljstvu. Čeprav bo popravilo vesoljskega laboratorija le začasno, znanstveniki menijo, da bodo trije kozmonavti kljub temu lahko opravili velik del načrta. Glavni problem bo seveda koliko energije bodo lahko imeli na razpolago, ker se je pri vzletu pokvarilo eno od štirih kril s sončnimi celicami, ki pretvarjajo sončno toploto v električno energiio. Za vsak primer pa se bo posadka skvlaba lahko po-služila tudi generatorjev, ki jih vsebuje službeni modul vesoljske ladjice apollo.
Prva naloga treh kozmonavtov je seveda popraviti okvaro na vesoljskem laboratoriju, ker bi v na-
milllllllllllllMIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllIlKlIllllllllllIllllimMIIIIIIIIlllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
ZAOSTRITEV RAZREDNEGA BOJA V ČILU
Allendejeva zakonitost in desničarsko prevratništvo
Atentat na ministra za kmetijstvo • Konservativci nihajo med političnim bojem in državljansko vojno
SANTIAGO DE CHILE, 25. — Bivši čilski predsednik Eduardo Frei, ki je sedaj postal predsednik čilskega senata, je izjavil, «da bo kongres predstavljal obrambni zid proti vsakršnemu poskusu okrnitve ali rušenja demokracije, oziroma krčenja demokratskih svoboščin v Čilu. Bo obrambni zid proti vsakršni krivici, ali nasilju, ki ga izvajajo ljudje, ki bi se hoteli izogniti zakonu in ustavi. Ta vloga parlamenta je v teh trenutkih bistvenega pomena za državo.»
Te Freieve izjave so posreden od-
PES IN GOSPODAR
Genovski sodniki so obsodili na plačilo globe in na povračilo stroškov lastnika nekega psa, ker je žival ugriznila Pie-ra Campaninija ne da bi prej zalajala ali zarenčala. Sodniki so sodbo utemeljili približno takole: ker pes ni zarenčal ali zalajal, Campanini ni mogel vedeti, da je žival nevarna, «ergo» odgovornost psa, ker je napadel moškega brez «voj-ne napovedh. Očitno je tudi, da pes ne more plačati stroškov, ki jih je imel Campanini z zdravljenjem m iz tega sledi, da je gospodar živali odgovoren in zato naj plača.
Dogodek se je pripetil pred štirimi leti v neki genovski ulici. Ko je Campanini prisopihal do svojega vozila je videl, da se je na avto udobno zleknil pes. Moški je stegnil roko, da bi ga zapodil, a pes, ne bodi ga len, ga pe krepko u-griznil. Verjetno se je počutil zelo udobno in ni nameraval brez protesta zapustiti svojega ležišča. Campanini je prijavil lastnika nevarne živali sodišču in je zahteval 770 tisoč lir odškodnine. Sodniki so bili mnenja, da je pravica na njegovi strani.
Kakšne zaključke naj povlečemo iz omenjenega dogodka: lastniki psov, naučite vaše Sultane, naj pošteno zarenčijo ali zalajajo preden napadejo človeka. Ko pa so to formalnost opravili, potem naj pa le za-rijejo zobe v nesrečneževo roko. Vsaj pravno ne boste imeli nobene sitnosti, paziti pa morate, da si ogrizeni ne kupi večje mrcine kot je vaša.
govor vodje konservativnih krogov čilske demokristjanske stranke na poziv, ki ga je pred dnevi naslovil predsednik Allende vsem čil-cem. Kot smo že poročali, je Allende med drugim napovedal, da bo kmalu predložil osnutek temeljite spremembe čilske ustave. Ta sprememba je potrebna, ker je v sedanjih razmerah delovanje državne uprave ohromljeno zaradi nasprotovanja zakonodajnih teles (senata in poslanske zbornice), kjer imajo večino konservativni politični krogi.
Predsednik Allende je dobil v teh dveh zbornicah pomembno afirmacijo, saj je dosegel kakih 42 odst. glasov. To pomeni, da vladna koalicijska skupina Ljudske enotnosti predstavlja najbolj udarno politično formacijo v čilskem političnem življenju posebno zato, ker ve, kaj je treba napraviti, da bi se Čile rešil zaostalosti, medtem ko konservativno opozicijo (demokristjane in desničarje) združujejo samo negativni činitelji, oziroma le volja, da bi se ponovno dokopali do oblasti. Prav to okoliščino je v svoji poslanici čilskemu ljudstvu izrecno poudaril predsednik Allende.
Povrnimo pa se k Freiu. Ta je na tiskovni konferenci izjavil, da ne verjame, da bi prišlo v Čilu do državljanske vojne, ker pač ni nikogar, ki bi jo hotel. V državi pa obstajajo razmere — je dejal konservativni prvak — pred katerimi Čilci ne smejo mižati.
V trenutku, ko je Frei podajal
te izjave, so desničarski zarotniki kovali atentat na ministra za kmetijstvo Pedra Hidalga. Radijska postaja ^Diego Portales* je kmalu nato objavila sporočilo, da so neznanci izstrelili rafale iz brzostrelk na ministra, ki je prišel na ogled neke velike kmetije, ki so jo bili zasedli najemniki. Na srečo ni bil nihče ranjen. Na visokega državnega predstavnika so streljali neznanci z drvečega džipa.
Ta dogodek postavlja na laž Freieve trditve, češ da v Čilu nihče ne namerava sprožiti državljanske vojne. Atentat na ministra za kmetijstvo je najboljši dokaz, da se v Čilu pripravlja v resnici državljanska vojna.
V tem trenutku pa se politični boj razvija v glavnem na ustavni in pravni ravni. To potrjujejo Freieve izjave glede pristojnosti zakonodajnih teles. Frei pa se zaveda, da bi desničarsko izsiljevanje prenehalo, če bi prišlo do ustavnih sprememb, ki bi okrnile pristojnosti parlamenta glede predsedniških odločitev. Pri tem ne smemo pozabiti, da je parlament postavil na zatožno klop dva ministra, češ, da nista spoštovala ustave.
sprotnem primeru propadel načrt skylab, za katerega je ameriška vesoljska ustanova potrošila več kot 2 milijardi in pol dolarjev to-krog 1.500 milijard lir). Prvič v zgodovini vesoljskih podvigov — in to je morda ena najpomembnejših plati sedanjega podviga — so bili kozmonavti izstreljeni, ne da bi znanstveniki pripravili podroben načrt za njihov polet. Tokrat bodo morali Canrad, Kerwin in Weitz sami odločati in programirati svoje delo Polet predstavlja zato zmago človeka nad elektronskim računalnikom. Zanimivo je tudi, kakšna sredstva so si znanstveniki izmislili, da bi rešili polet skylab. Senčnik, ki ga bodo kozmonavti namestili na laboratorij, je pravo predpotopno sredstvo v primerjavi s kompliciranimi a-paraturami laboratorija. Kozmonavti bodo morali praktično z golimi rokami razpneti pokvarjeno energetsko krilo vesoljske postaje.
Nagrade na mednarodnem filmskem
festivalu v Cannesu
CANNE1S, 25. — Mednarodna žirija filmskega festivala v Cannesu je danes podelila nagrado za najboljši film ameriškemu «Scare-crow» in britanskemu «The Hire-ling». Nagrado za najboljšo moško vlogo je dobil italijanski umetnik Giancarlo Giannini za svojo vlogo v filmu «Film d'amore e d’anar-chia» line Wertmullerjeve, za naj boljšo žensko vlogo pa je bila nagrajena Američanka Joanne Wood-ward za vlogo v filmu «L’influen-za dei raggi gamma sul compor-tamento delle margherite».
Žirija je podelila še naslednje nagrade:
za najboljši prvenec Arthurju Barronu za «Jeremy»;
posebno nagrado žirije francoskemu filmu «La maman et la putain* Jeana Eustacheja;
posebno nagrado žirije Lalouxo-vemu «11 pianeta selvaggio».
RIO DE JANEIRO, 25. — Pet otrok (trije fantki in dve deklici) je izgubilo življenje v požaru, ki je izbruhnil v njihovem stanovanju. V trenutku nesreče so bili starši nesrečnih otrok v službi.
Nesreča se je pripetila v vasi Barranco v državi Santa Caterina. Neki sesed je opazil nevarnost in je stekel do najbližjega telefona in obvestil gasilce, a ko so ti prišli na kraj nesreče, je bilo poslopje le še kadeče se pogorišče.
I, J-JM-I
Delegacija Egipta med včerajšnjo sejo konference OAE
liiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SLAVNOSTNA SEJA OAE V ADIS ABEBI
Odločitev za politiko neuvrščenosti in obsodba rasizma ter kolonializma
Govora Sadata in VValdheima • Čestitna brzojavka Tita OAE ob 10-letnici ustanovitve
ADIS ABEBA, 25. — Bližnjevzhod-no vprašanje je bila glavna tema razprave na današnjem prvem dnevu proslav 10-letnice Organizacije afriške enotnosti. Ni naključje, da se afriške države tako aktivno zavzemajo za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, saj so včeraj v zaključnem dokumentu konference zunanjih ministrov prvič zahtevale, da je treba priznati zakonite pravice palestinskemu narodu.
Z včerajšnjim dokumentom je Afrika ponovno potrdila, da se je v mednarodnih odnosih brez dvoma izrekla za politiko neuvrščanja. A-friške države So v tej najostrejši deklaraciji obsodile kolonializem in rasizem ter poudarile, da je obsežen boj edini način za osvoboditev ozemelj, ki so pod tujim gospodarskim vplivom in. upravo bele manjšine.
Na to izjavo sta se navezala alžirski predsednik Huari Boumedien-ne in predsednik Egipta Anvar el Sadat v svojih govorih o položaju na Bližnjem vzhodu. Boumedienne je zahteval, naj afriške države prekinejo vse stike z Izraelom, dokler se ne bo umaknil z zasedenih egiptovskih področij. Poudaril je, da a-friške države ne smejo imeti diplomatskih odnosov s Tel Avivom,
immiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiimimiiimiimiiiiiHiiiiiiiiuMuiiiiiimiiimiii
PO VZTRAJNIH GOVORICAH V LONDONU
Vidni poslovniki in politiki vpleteni v škandal Lambton
Kaže, da med njimi ni drugih članov vlade - Preiskava o mednarodni mreži izkoriščevalcev prostitucije - Spolnost in izsiljevanje v britanski radijski ustanovi
LONDON, 25. — Vse kaže, da so v škandal Lambton, ki je bil vzrok o-stavke podtajnika za obrambo lorda Lambtona in ministra zasebnega pečata lorda Jellicoeja, vpletene še druge vidne britanske osebnosti. Razširjeno je prepričanje, da bodo v kratkem prišla na dan imena teh o-sebnosti, med katerimi tudi ime nekega vojvode, čeprav kaže — kot je včeraj v parlamentu poudaril ministrski predsednik Heath — da med njimi ni drugih članov vlade. Vztrajno se govori le o velikih poslovnikih in parlamentarcih.
Danes zjutraj se je izvedelo, da se bo prihodnji teden sestala komisija za varnost britanskega parlamenta, ki bo skušala ugotoviti, če afera Lambton ogroža varnost Velike Britanije. Heath je včeraj odločno zavrnil to domnevo in prav tako sta jo zavrnila Lambton in Jellicoe. Kljub tem zagotovilom, pa marsikdo ni v to prepričan. Med temi je konservativni list «Daily Telegraph», ki piše, da je bilo stanovanje Lambto-nove ljubice Norme Levy čisto blizu poslopja, v katerem stanujejo diplomati in funkcionarji kitajskega veleposlaništva v Londonu.
Balkon Levyjeve, trdi časnik, je oddaljen le dva centimetra od poslopja, kjer imajo svoja stanovanja kitajski funkcionarji. Za agente pekinške obveščevalne službe — nadaljuje list — bi bilo res lahko ugotoviti, kaj so počeli ženska in njeni obiskovalci.
V zvezi s škandalom Lambton londonski večerni list tfEvemng standard* poroča, da so agenti Scotland Yarda popoldne zaslišali Normo Le-vy, vitko temnolaso prijateljico podtajnika za varnost. Dekle naj bi se zglasilo na policiji popoldne skupaj s soprogom. 25-letnim taksistom Coli-r.om Levyjem. Kaže, da je prav ta posnel Lambtona golega na postelji skupaj z Normo in nekim drugim temnopoltim dekletom. Preiskovalci menijo, da je moški skušal prodati to gradivo tedniku «News of The World».
Po nepotrjenih vesteh so preisko-
•olm" 'TSJcličoli	ifnflrr* \r 'ztrozi 7 ’
domnevno mrežo luksuznih bordelov, o kateri je pisala nemška revija «Stern». Omenjena mreža, ki naj bi bila potencialno nevarna za diplomate, izpostavljene morebitnemu izsiljevanju, naj bi imela svoje podružnice v Londonu, Parizu, New Yorku in Hamburgu. V svoje mreže naj bi ujela tudi Lambtona in Jellicoeja, čeprav ministra trdita, da sta imela le občasne stike nevezanimi prostitutkami.
Drugo dekle, ki je vpleteno v škandal, temnopolta Betty, pa naj bi odpotovala na Karibske otoke. Ni znano, če se je dekle oddaljilo zaradi izbruha afere, ali pa so jo njeni delodajalci poslali na «službeno potovanje*.
Britanska policija je iz previdnosti stopila v stik s policijskimi službami drugih držav in z Interpolom za koordinirano preiskavo o omenjeni mreži luksuznih bordelov, ki je potencialno nevarna vsem diplomatom.
Popoldne se je tudi izvedelo, da se bo moral lord Lambton 13. junija zagovarjati pred sodiščem zaradi posesti mamila.
Zaradi nepričakovanega izbruha škandala Lambton je bila nekoliko potisnjena v ozadje afera korupcije v britanski radijski službi BBC, čeprav ji britanski tisk posveča še vedno precej pozornosti. Ena od
glavnih obtoženk, popularna pevka Janie Jones, je bila danes tudi obtožena, da je skušala prisiliti ljubimca k umoru soproga.
Škandal BBC zadeva predvsem oddajo lahke glasbe «Radio Two». Zadeva je prišla na dan zaradi serije člankov, ki jih je objavila revija «News of The World» o «po-slovanju* britanske radijske postaje. Scotland Yard je takoj stopil v akcijo in neko jutro so «bobbyji» nepričakovano vrgli iz postelje 15 ljudi, od odgovornih za programe do pevcev in recitatorjev. Med temi je bila tudi Janie Jones, ki se bo morala, skupaj z osmimi pajdaši, zagovarjati pred sodiščem.
Kaj se je pravzaprav dogajalo? Morda bi prej navedli kaj se ni dogajalo, saj so «Janie Jones and Company» organizirali na radijski postaji pravcati bordel. Plačevali so v gotovini in v naravi (brezplačne počitnice z eno ali dvema prijaznima spremljevalkama), da bi pomagali prodreti določenim pevcem. Svetlolasi Janie pa še ni bilo dovolj: v prostem času je organizirala še zasebno prosti-tucijsko mrežo. Danes zjutraj pa je bila obtožena še spodbujanja k umoru. Tožilec trdi, da je skušala
ker so Izraelci zasedli del Afrike. Zahteval je nadalje, naj članice OAE prekinejo tudi gospodarske stike s Tel Avivom, dokler ne bo spoštoval resolucije varnostnega sveta OZN in se ne bo umaknil z zasedenega ozemlja.
Za njim je na govorniško tribuno stopil predsednik Egipta Sadat, katerega so prisotni državniki pozdravili z burnim ploskanjem. V uvodu je egiptovski premier pohvalil OAE za uspešno desetletno delo in je poudaril, da bo Kairo prezpogojno podprl Zambijo, v os trem boju, ki ga Lusaka bije z neokolonialisti. V ta okvir je vključil tudi boj arabskih držav proti Izraelu in je poudaril, da «sionisticni napad na Egipt gre istovetiti z napadom na vso afriško celino*.
Sadat se je nato zahvalil etiop skemu cesarju, ker je omogočil Afriki, da svečano proslavi 10-let-nico ustanovitve OAE Opazovalci trdijo, da je Sadat s temi besedami zavzel do organizacije drugačno stališče kot libijski premier Gedafij, ki je obtožil Etiopijo, da je «pod-ružnica imperiau una in sionizma*. Podobno zmerno stališče je zavzel tudi alžirski predsednik Boumedienne.
Pred dvema dnevoma je voditelj libijske delegacije zahteval, naj OAE premesti svoj osrednji sedež v Tripolis. Prisotni delegati pa so pozdravili libijski predlog z glasnim žvižganjem.
Na današnji seji je povzel besedo tudi generalni tajnik OZN Kurt Waldheim, ki je najprej poudaril večletno uspešno sodelovanje med obema organizacijama. Generalni tajnik OZN se je nato lotil specifično afriških vprašanj. V tem okviru je priznal, da mednarodna organizacija ni dosegla nobenega uspeha v pogajanjih z Južno Afriko o Namibiji.
OZN — je poudaril Waidheim — je že leta 1967 ustanovila svet za upravo Namibije, ki ga je Društvo narodov po prvi svetovni vojni izročilo v upravo Južni Afriki, Omenjeni svet je imel nalogo, da upravlja Namibijo in jo pripravi na neodvisnost, a južnoafriška rasistična vlada se je uprla in ni dovolila svetu, da bi se nastanil v glavnem mestu pokrajine.
Waldheim je nato ostro obsodil rasistično južnoafriško politiko in v okviru boja proti rasistom je pozval vse afriške države naj podprejo Zambijo, ki je v žarišču spopada z rasisti.
Kar zadeva Bližnji vzhod je generalni tajnik OZN z obžalovanjem ugotovil, da Izrael ne spoštuje resolucije varnostnega sveta OZN iz leta 1967. .
Ob jubilejne mzasedanju Organizacije afriške enotnosti v Adis Abe-bi je predsednik Tito poslal udeležencem zasedanja brzojavno čestitko, v kateri poudarja pomen organizacije za obrambo življenjskih interesov, svobode in neodvisnosti narodov Afrike in hvali rezultate njenega sedanjega dela. Tito je izrazil prepričanje, da bo Organizacija afriške enotnosti tudi v bodoče nadaljevala z napori za uresničenje svoje listine in je zaželel or-
Vprašanjc bangladeških civilistov v Pakistanu
RIM, 25. — Posebni odposlanik bangladeškega ministrskega predsednika Mustafizur Rahman Sidi-quiqui je na današnji tiskovni konferenci v Rimu govoril o vprašanju bengalskih civilistov v Pakistanu. Sidiquiqui je obenem poudaril, da v Bangla dešu živi o-krog 260 tisoč Pakistancev, ki bi se tudi radi vrnili domov. Vprašanje bi že rešili — je podčrtal di plomat — če bi se Pakistan ne krčevito upiral pomiritvi. Dodal je tudi. da je Indija pripravljena vrniti 93 tisoč pakistanskih vojnih ujetnikov z izjemo 195 vojakov, ki so obtoženi vojnih zločinov.
Sidiquiqui je nato opisal življenjske pogoje Bangladešcev v Pakistanu: so nezaposleni in no večini in^rnirani v koncentracijska taborišča, kjer jim mednarodni Rdeči križ ne more nomaffati. Dmlomai je poudaril v tej zvezi mrinost mednarodne dinlomatske akcije, da se reši enkrat za vselei ta humanitarni probi°m. ki postaja iz dneva v dan bolj pereč.
TRŽAŠKI DNEVNIK
POSVETOVANJE PRI 0 DEŽELNIH PROBLEMIH
Republikanci za preusmeritev gospodarske in socialne politike
Za stvarnejše načrtovanje razvoja Furlanije-Julijske krajine • Danes zadnja poročila in zaključki
V dvorani za konference na tržaškem velesejmu se je sinoči začelo dvodnevno posvetovanje republikancev iz tržaške pokrajine o gospodarskih, tehničnih in političnih problemih Furlanije - Julijske krajine.
Na tem prvem delu posvetovanja, ki se ga je udeležil tudi predstavnik osrednjega vodstva stranke, so govorniki načeli tri osnovna vprašanja, in sicer vprašanje politične preusmeritve v deželi v tretji mandatni dobi, vprašanje poslovne povezave med tržaškim in tržiškim pristaniščem ter vprašanje preosnove zdravstva v državi in v naši deželi.
Posvetovanje je začel notar A. Gargano, ki je opozoril na vlogo, ki j‘o imajo republikanci v tržaški občini in pokrajini ter v deželi in izrazil prepričanje, da bodo volivci v tolikšni meri podprli PRI, da bo stranka imela v tretji mandatni dobi tri svetovalce v deželnem svetu. V pravkar zaključeni mandatni dobi ni PRI imela nobenega predstavnika v skupščini, «ker se je leta 1961 umaknila iz levosredinske koalicije*. Dr. E. Volli je v zvezi z vlogo republikancev v deželnem svetu napovedal, da bo stranka vložila zakonski osnutek, po katerem naj bi bili deželni svetovalci lahko izvoljeni samo dvakrat.
Prvo poročilo na sporedu posvetovanja je podal ing. Dire, ki je izrekel vrsto kritik na račun dosedanjega delovanja deželne uprave in naglasil, da so bili njeni posegi na vseh področjih brezuspešni, ker jih ni vodilo nobeno pravo načrtovanje. Drugi petletni načrt je prav tako obsojen na neuspeh, kajti celoten razvoj dežele se v njem obravnava v luči finančnih posegov iz državnih blagajn. Ti pa še zdaleč niso zagotovljeni, kakor ni zagotovljeno predvideno naraščanje narodnega dohodka v sami Furlaniji - Julijski krajini. V tretji mandatni dobi naj bi zato deželno načrtovanje postavili na trdnejša tla in nastopali velikopotezno, ne glede na pritisk posameznih poslovnih krogov ali področij. Govornik se je dotaknil tudi «vloge mostu* naše dežele ter dejal, da bi morali s sosednimi deželami navezati stike na neprimerno višji ravni, kakor sc dogaja danes. Dežela naj bi torej iskala oporo za svoj «most» v širšem zaledju, kot so same obmejne dežele v Avstriji in Jugoslaviji.
O povezavi med Trstom in Trži-J čem je spregovoril prof. Carpi, ki
iiimiiuiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||l|||||l||||,|l|,|,l|ltll|llln||||||||||||||||||||||m|||||||||||||M|||||||||m||rnm
PO SREČANJU MED KISSINGERJEM IN LE PUC TH0JEM
Sufflvan v Saigonu poročal Van Thieuju
Vesti o novem dodatnem protokolu pariškega sporazuma
prisiliti odvetnika Johna Dolana Campbella k umoru njenega bivše- garvizaciji nadaljnjo krepitev in us-ga moža Johna Christiana-Deeja. | pehe.
SAIGON, 25. — Po vesteh iz juž-novietnamskega glavnega mesta kaže, da skuša Kissingerjev namestnik Sullivan izdelati skupno s saigonskimi predstavniki listino, ki naj bi postala še en dodatni protokol pariškega mirovnega sporazuma ali pa vsaj neke vrste memorandum. Listino bodo zelo verjetno prihodnji mesec podpisali vse štiri strani, ki so bile zapletene v vietnamsko vojno.
To so v glavnem vesti, ki krožijo po današnjih večurnih pogovorih med Sullivanom in južnovietnamskimi voditelji. Ameriški predstavnik je imel enourni pogovor s predsednikom sai-gonskega lutkovnega režima Van Thieujem, nakar je imel zelo naporno sedemurno srečanje z zunanjim ministrom Tran Van Lamom in z nekaterimi drugimi civilnimi in vojaškimi predstavniki saigon&kega režima. Po uradnem poročilu so zelo skrbno proučili vse točke, o katerih sta se domenila med svojimi pariškimi pogovori Kissinger, in Le Duc Tho, da bi Zagotovila natančno izvajanje pariškega sporazuma o prekinitvi ognja.
Pogovori med Sullivanom in Sai-gonci se bodo nadaljevali. Jutri bo namestnik posebnega Kissingerjevega svetovalca odpotoval v Phnom Penh, Vientiane in Bangkok, kjer bo poročal tamkajšnjim vladam o poteku pogovorov med Kissingerjem in Le Duc Thojem.
Vojaško dejavnost so medtem v
vsem Vietnamu omejili.
Obrambni minister Severnega Vietnama gen. Džap je imel tiskovno konferenco, v kateri je obtožil ZDA, da so ponovno začele z izvidniškimi in vohunskimi poleti nad ozemljem Demokratične republike Vietnama. A-meričani so vsilili Vietnamcem neo-kolonialistični režim, katerega izraz je skorumpirana saigonska vlada. Dejal je še, da je pariški sporazum o premirju velika zmaga demokratičnega vietnamskega ljudstva in da se Severni Vietnam bori za dosledno izvajanje vseh določil sporazuma o premirju.
Tovorni vlak eksplodiral v Arizoni
BENSON (Arizona), 25. — Vrsta bombnih eksplozij je razdejala tovorni vlak, ki je prevažal večjo količino bomb, medtem ko je vozil sredi arizonske puščave. Na srečo ni bilo smrtnih žrtev, ker sta vlakovodji pravočasno skočila z vlaka
Pred enim mesecem se je podobna nesreča pripetila na železniški postaji v Sacramentu v Kaliforniji, kjer je eksplodiralo 20 železniških vagonov polnih bomb. Tudi takrat na srečo ni bilo smrtnih žrtev.
je naštel že znane problem® -j, ške in tržiške luke ter pr?1” jer zvez s čezmorjem in zaledjem ^ nove najavljene pobude v zv ^ razvojem blagovnega tranzit -	,
tem se je govornik odločno z:	0)
za sodelovanje s Koprom 111 ioVen-za povezavo deželnega s * za skim avtocestnim omrežjem n. gradnjo plovnega prekopa J Sava-Donava.	, .
Dr. Dalla Volta je nato n ^ vprašanje preosnove zdravs je. opozoril na vrsto neskladnosti želnem zdravstvenem nacrA-.. tudi To je po govofnikovem mnenj ^lo brez prave osnove, saj D j0sno treba poprej počakati nabosti preosnovo zdravstvenih aej „ , va-v državnem merilu. Pravo naajkev nje bi zahtevalo vsaj V-- iškimi načrtov z najbližjimi itabja ^ deželami in pa odpravo vs. jrav-dejavnikov, zaradi katerih je j; ljenje v Italiji najdražje, pa najbolj neuspešno v Evrop •
Posvetovanje se bo nadaga še danes popoldne. Na vrsti ^ tri poročila, nakar bo vods_ in sedanja zbralo zaključke P°r razprave.
S. koncert simfonik sezone v Verdiju
Sinoči je bil v gledališču ^ na sporedu 5. koncert letošnj j. fonične sezone. V njem sta s e stavila dirigent Aldo Cecc ^ tržaška pianistka MaureenQr. Kot prvo točko je simfom ggf-kester gledališča Verdi izven ^0-
liozovo uverturo «Benvenuto ^ ni». V njej skladatelj zanlVjva\a, f daja vrvež rimskega k®-0® veli-katerem se odigrava kega kiparja Cellinija. v $eJ je opažen Berliozov ^u.v[siušalsfl za barvitost zvoka, ki P ^^ je vedno znova prevzame. zai0 znani in širšemu občms ^a. priljubljeni Griegov končen $esfav vir in orkester v a - mol'U' veljajo ga trije stavki,	H'
rimi sodi srednji med n ^ftitufi rične strani Grieg°wn.. ■ n0rdU' zadnji pa pritegne s svoji skimi ljudskimi motivi.	^
Kot zadnja je bila na Sej; simfonija štev. 2 v f'rrv b!*z' geja Rahmanina, ki Je s . 0čnel; nji preteklosti veljal z° . „g ČUf šo osebnost v ruski P^-.a0va s*fll kovskem. Danes pa je	ostm
va nekoliko zbledela, kei ]?adevU'
Simo-
novim in najnovejšim
njem tuj. Vendar tudi to no delo mestoma vse™e nsebnost]' melodične in harmonske P	s je
Tudi pianistka Maureen	0nsttu
tržaškemu koncertnemu	jgru>
dobro znana. Njena MaVir0Z. zan^' ne vselej tehnično P0,;s dožive °. Ijiva, izkazuje muzikam	QTiegoVe
poglobljeno oblikovanje	stv°
umetnine, kar je številno ^va-nagradilo z navdušenim	. g0 je
njem. Kvalitete orkesJ^ vodil z "	.........
veščo dirigentsko rok -le d lent Aldo Ceccato, so ^ -^ni-^Ijave zlasti v barvi i (fžosk1 novi simfoniji V njej \nterPr^
ansambel izpričal s,v0Ho]'n ruske^a cijske sposobnosti in d Mižal P0” skladatelja prepričljivo W slušalcem.	D-
Sprejet načrt o Šfadl1*' 874 stanovanj pri,,
Sv. Mariji Magdaleni ^
Deželni tehnični odboH* r£gg spodni*
S.M-M uradni®
Si ifSo
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitrt
Drzen roparski podvig v neapeljskem hotelu «0riente»
NEAPELJ, 25. — Trije oboroženi in zakrinkani roparji so danes v prvih jutrajnih urah vdrli v neapeljski hotel «Oriente». Z orožjem v roki so prisilili nočnega vratarja, da jim je odprl varnostno blagajno. Polastili so se dveh kovčkov z dragulji, katerih vrednost naj bi presegala 150 milijonov lir. Policija in karabinjerji so postavili številne cestne bloke, a zaman.
Po zasliševanju vratarja in dru-valci zaslišali prostitutko v zvezi z gih prič so preiskovalci rekonstrui-
rali drzen rop takole: štirje neznanci so se pripeljali z avtom vrste «giulia» pred hotel «Oriente». Trije so izstopili in se napotili v hotel, kjer je nočni vratar Carlo Ren-zulli pil čaj v baru gostišča. Skupaj z njim sta bila še uslužbenca Torello Cataldi in Erminio Padova-ni. Z orožjem v roki so roparji prisilTi Renzulla, da jim je odprl varnostno blagajno, kjer sta bila shranjena kovčka z dragulji. Banditi so prisilili vratarja in oba us-
lužbenca, da so se zleknili na tla. Nato so se polastili kovčkov, za prli vrata blagajne in jo hitro pobrisali.
Malo pozneje se je v foyerju hotela pojavila Michelina De Nicola, ki se je pripravljala na odhod. Začudila se je, da v vratarnici ni bilo nikogar. Nenadoma je slišala, da jo je nekdo klical. Videla je na tleh ključe varnostne blagajne in jo odprla ter rešila tri nesrečneže. Renzulli, Ca-tih . ‘A-i t :■	-‘
taldi in Padovani so skušali preluknjati zid blagajne, a jeklena stena je bila pretrd oreh za njihove gole roke.
Dragulji so bili last dveh draguljarjev, ki sta sladko spala, ko so se drzni roparji polastili njune dragocene prtljage. Eden Od dveh, Aldo Aviotti, bi bil moral odpotovati že ponoči, a je prespal še eno noč v hotelu, ker se ni počutil predo bro.
Hotel «Oriente» je znan kot zbira lišče draguljarjev, ki so ga začeli obiskovati potem ko je bil porušen drugi hotel, kjer so običajno imeli svoja poslovna srečanja. Prav zaradi teh gostov je uprava hotela zgradila jekleno blagajno. Preiskovalci sodijo, da so roparji pripravili do pičice natančen načrt za svoj tatinski podvig. Prepričani so tudi da jim je pomagal kdo, ki je dobro poznal hotel in je vedel, da bosta draguljarja prespala to noč v hotelu.
hiš na področju S.M-^ radnj Tu bo Zavod za lJudsrupino IACP zgradil najprej po7-ne\ s skupno 124 stanov ’ . pa še dodatnih 250 starjafju z za j. nja bo potekala v sk .qg2, UfeS nom štev 167 iz lataidpVa tudi čitev načrta, ki predvidite v» ljavo nove, 850 m do gahtevala rini 11 metrov, b° milijon ov j’ ložbo 1 milijarde 200 - dežela Del sredstev bo Pr‘sp6j,„i tudi nsc uprava. Odbor je s?t Jentskeg8 l0. za gradnjo novega studen	w
ma v Trstu, v katerem ^ stro ra za 159 visokošolcev deže!a škov oo prevzela nas _ -teV. smislu deželnega zak iz leta 1966.
Danes v Trbižu razprava o žicnicaft ^
v Trbižu se bo dakneSzveze P°d občni zbor itokjan:sk (jrerUB' jetij, ki vzriržujejo 21 udeiežili j), Skupščine se b°d	deiefe\o
predstavniki državn.h ^	^
oblasti. Zasedanje	ada»-
U 1 r on v hotelu	. Va
ob 15.30 v	nroui^l' . -ako*
želni odbornik za PJ l0 zak
bo Prebral poroedo 0 d jutri J,
nodaji na tem P°ar	zbora "
do udeleženci občnega^ ^ skali Trst, kjer « tehnična P a.
nekatera središča za gledovanje vlečnih m
prav za žičnice.