Slovesnost ob dnevu državnosti »Samostojna Slovenija, ki jutri praznuje 16. rojstni dan, bo čez nekaj mesecev kot članica evropske družine narodov prevzela vodenje Evropske unije«, je na slovesnosti na predvečer dneva državnosti v nedeljo, 24. junija, v Kamniku uvodoma dejal Borut Pahor, predsednik Socialnih demokratov in evropski poslanec. Na tradicionalni slovesnosti, ki jo je organizirala Občina Kamnik skupaj z veteranskimi organizacijami, je sodeloval moški pevski zbor PSPD Lira in Mestna godba Kamnik, progam pa je povezoval Franc Pestotnik. Številne udeležence in goste je pozdravil župan Tone Smolnikar, ki je poudaril, da je prireditev v spomin na osamosvojitvena dogajanja v letu 1991 postala že tradicionalna. Več na 2. strani. Borut Pahor: Srečno Sloveniji za njen 16. rojstni dan... Na Kamfest v poletnih večerih Kamniški del Festivala uličnih gledališč Ana Desetnica, ki je minulo soboto s tremi predstavami navdušil in nasmejal gledalce, je vsako leto nekakšen uvod KD Priden možic v poletno dogajanje. Avgusta se namreč začne že peti KAMFEST - FESTIVAL Z RAZGLEDOM, ki bo letos potekal od 12. do 25. avgusta, ki ga KD Priden možic vsako leto organizira v sodelovanju s soproducenti. Kot ste že vajeni, bo ha dveh prizoriščih vsak dan ob 18. uri najprej otroška predstava - OTROŠKI ODER (parkirišče Kavarne Veronika), ob 20. uri se dogajanje preseli v palacij Malega gradu - GLAVNI ODER, kjer bo vsak večer koncert, ob 22. uri pa zopet na parkirišče Kavarne Veronika - VEČERNI ODER, ki je namenjen intimnejšim koncertom, gledališkim predstavam in spremilo dogajanje, ki smo ga poimenovali Dogodki z Dodano Vrednostjo (DDV), v okviru katerega se bodo zgodile tudi tri fotografske sobote. Več na 4. strani. Kamfest - festival z razgledom ponuja mnogo raznovrstnih dogodkov za vse okuse in generacije. Glavni oder je v čudovitem ambientu palacija Malega gradu. JUHUHU, POČITNICE SO TU! Čas dopustov je dobrodošel prav za vsakogar, a poletnih počitnic se vedno znova najbolj razveselijo šolarji. Kot so mi povedali, se veselijo sončnih dni na morju, počitnic pri dedku in babici, ki jih razvajata, dogodivščin s prijatelji na bazenu, sladoleda, pa tega, da so lahko zvečer dlje pokonci, da lahko zjutraj dlje spijo ... Dvomesečne šolske počitnice pa marsikateremu staršu, ki si sicer oddahne od otrokovih šolskih obveznosti, povzročijo nove skrbi: kam naj gre otrok in kaj naj počne vse dolge dni, ko staršev ni doma. Otroci, ki sem jih včeraj obiskala v počitniškem varstvu (na fotografiji), ki ga v prostorih osnovne šole Toma Brejca organizira Zavod Mladinski center Kotlovnica, vabijo v svojo družbo, pravijo, da je pri njih luštno in vselej zanimivo. V družbi vrstnikov in ob pomoči mentorjev rišejo, ustvarjajo najrazličnejše izdelke, igrajo družabne igre ali pa si imajo enostavno veliko povedati, torki in četrtki pa so pod vodstvom športnih pedagogov namenjeni športnim aktivnostim na zunanjem igrišču, v naravi, v telovadnici in na kamniškem bazenu, kjer otroci še posebej razigrano preživijo del dneva. Na podlagi dobrih izkušenj iz lanskega leta je počitniško varstvo v prostorih OŠ Toma Brejca, ki je prijazno odprla vrata tudi med počitnicami, letos organizirano prav vse dni počitnic do 31. avgusta med 7. in 16. uro, namenjeno pa je predvsem otrokom do vključno 3. razreda, ki jih starši težko pustijo same. Dnevni prispevek za varstvo s programom, ki vključuje tudi kosilo, je 6,15 evrov, prijave in vse potrebne informacije pa dobite pri vodji počitniškega varstva Heleni Sterle, tel.: 041/957-609. Prav vsem pa želim brezskrbne in prijetne počitniške dni, ki se jih boste radi spominjali še dolgo v jesen! SAŠA MEJAČ VSE ZA MOBILNO TELEFONIJO NA ENEM MESTU • sklepanje razmerij družbe Mobitel d.d. • odkup in prodaja rabljenih aparatov • avtoinstalacije, navigacije • prodaja mobilnikov • avtoakustika e • servis AvtoAkustika POSLOVALNICE www.avtoakustika.si •DOMŽALE: 031 555 333 •JARŠE: 041 988 988 • KAMNIK: 031 555 222 Pooblaščeni zastopnik družbe Mobitel d.d. MUZEJSKA POLETNA NOČ V KAMNIKU Medobčinski muzej Kamnik se je tudi letos pridružil akciji slovenskih muzejev, galerij in drugih razstavišč pod naslovom Muzejska poletna noč, katere namen je predstaviti muzeje in galerije kot prostore sproščenega preživljanja prostega časa. V soboto, 16. junija, je tako kamniški muzej od desete ure dopoldan pa vse do polnoči odprl svoja vrata, pokazal svoje zaklade in pripravil raznovrstne prireditve, katerih vrhunec je bil prav gotovo koncert jazzovskih priredb slovenskih ljudskih pesmi Big Banda RTV Slovenija z vokalistko Evo Hren (na sliki). Več na 4. strani Pred vami, dragi bralci, je predpočitniška številka Kamniškega občana. Tudi ustvarjalci vašega priljubljenega informatorja si bomo malce oddahnili ter si nabrali novih moči in idej za prihodnje zanimive in aktualne vsebine časopisa, ki bo ponovno med vami 23. avgusta. Članke in oglase lahko oddate do petka, 17. avgusta; zahvale in oglase pa do torka, 21. avgusta, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net I < 1 S I ... mi imamo ... k/im naprave E* 041/631-148 za 290 EUR + ddv ■ve DO TERU Varčujmo z energijo! >lotne De Dietrich A ogrevalna jalke t h e r m » o u e ▼ tehnika STIEBEL ELTRON g z? Tb&stecmUzz na dtm. Naročila m td.: 060 335 226 1 PIZZERIA •3 s ČHdjbotjM zaihti v mertu. is# vrt ^ 6KsfYiK3irshi36f dKcoiuvL, td: 0183117 60 CMerccdor center Mengeš • Trzin • Črr G8GD Audi Mm avto Debevc avto? Hm servis? mer, Seveda mu www.avtoDebev< tel. 01/72 30 3301 Stroka bo odločila o novogradnjah ali adaptacijah osnovnih šol Na seji Občinskega sveta pred »parlamentarnimi počitnicami« so svetniki porabili dobre tri ure za razpravo o dosedanjem opravljenem delu občinske uprave za načrtovano reševanje problematike osnovnih šol Toma Brejca in Frana Albrehta. Ze iz razprave je bilo razvidno, da nekateri svetniki želijo drugačno dinamiko, nekateri celo nove lokacije pri načrtovanju razvoja osnovnega šolstva v Kamniku. Skoraj 2 milijona EUR-ov vredna investicija novega vrtca pa je majhen zalogaj v primerjavi z novo investicijo, ki jo načrtujemo na področju osnovnega šolstva. Župan Tone Smolnikar je tudi na seji poudaril, da ne gre za njegove predvolilne obljube, ampak za nujno takojšnje ukrepanje, predvsem pri reševanju statičnih problemov obeh šol in tudi za skrb pri zagotavljanju boljših pogojev. Ze v lanskem letu je občinska uprava seznanila javnost o potrebni dograditvi in adaptaciji obeh mestnih šol, OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca. Oba objekta ne izpolnjujeta zahtevanih zakonskih pogojev za izvajanje predmetnika devetletne osnovne šole. Poleg tega sta oba objekta potrebna tudi statične sanacije, izdelani študiji o protipotresni trdnosti objektov sta namreč pokazali, da bi bilo potrebno pred dograditvijo in adaptacijo objektov zgradbi tudi statično ojačati. Tako se je porodila ideja o morebitni novogradnji obeh šol. Župan je imenoval odbor za izgradnjo šol in vanjo vključil tudi zunanje sodelavce in strokovnjake, ki imajo obilico izkušenj prav z izvajanjem pedagoškega procesa in z gradnjo šol. Odbor je podrobno preučil podatke o obstoječih prostorskih kapacitetah in potrebnih prostorih za vsako šolo posebej. Podatki o demografskih gibanjih šolskih okolišev obeh šol, z upoštevanjem trenda natalitete in trenda priselitev kažejo na to, da je potrebno zagotoviti potrebne pogoje za delo učencem za 42 oddelkov ob predpostavki, da se načrtuje na oddelek povprečno po 25 učencev. Tako povprečje otrok na oddelek omogoča uspešno pedagoško vzgojno in izobraževalno delo ter optimalno organizacijo dela po predmetniku in učnih načrtih. Odbor je preučil več različnih variant dograditve, adaptacije, novogradnje in medsebojnih kombinacij, ki bi siner-gijsko združile potrebe in finančne zmožnosti občine glede na možne vire prihodkov za pokrivanje investicije, ki se suče okoli 15 milijonov EUR-ov. Odbor je glede na vse vhodne podatke ocenil, da bi bila najprimernejša varianta novogradnja OŠ Frana Albrehta in adaptacija ter dograditev OŠ Toma Brejca, seveda pa je končna odločitev odvisna od rezultatov javnega projektnega natečaja, ki ga mora občina po zakonu izvesti skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, na katerem posebna strokovna in neodvisna komisija izbere optimalno rešitev, ki bo upoštevala tudi možnost zagotovitve optimalnih pogojev za delo glasbene šole in knjižnice, ki sta prav tako umeščeni v prostor ureditveni načrt K - 9 ŠOLE. Predhodni postopki za izvedbo javnega projektnega natečaja so že izpeljani. V kratkem bo, na osnovi prejete ponudbe, podpisana pogodba z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije o izvedbi natečaja. Po zaključku natečaja bomo pripravili tudi javno predstavitev pridobljenih projektnih rešitev in razloge za izbor najboljše variante, ki bo tudi osnova za izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in izgradnjo šol, s katerim želimo zagotoviti kar najboljše pogoje za delo učencev, urejen promet in parkirišča, zunanje površine za šport in rekreacijo ter preživljanje prostega časa Kamničanov in hkrati kar najboljši prehod celotnega kompleksa v staro mestno jedro. V občinski upravi se zavedamo, da za tako velik projekt potrebujemo čim večji konsenz pedagoške stroke, staršev, politike in ostale strokovne javnosti, zato smo še pred izvedbo javnega projektnega (urbanističnega in artii-tekturnega) natečaja seznanili občinski svet z rezultati dela odbora za izgradnjo šol in s postopki, ki nas še čakajo pred končno odločitvijo o investiciji. Gradivo je s podrobno dodatno obrazložitvijo obravnaval Odbor za družbene dejavnosti,na katerem so sodelovali tudi predsedniki svetov staršev in svetov šol in oba ravnatelja. Gradivo je bilo v celoti podprto, celo pohval ni manjkalo, niti s strani t.i. opozicije. Še posebej je predlog kot dober pohvalil Matej Tonin (NSi). V razpravi na seji Občinskega sveta so sodelovali vsi predstavniki svetniških skupin, svetnice in svetniki, nekateri celo večkrat. Na vsa vprašanja je občinska uprava dala podrobna pojasnila, svoje poglede na gradivo pa sta podala tudi ravnatelja obeh šol, Rafko Lah in Mojca Rode Škrjanc, ki sta tudi člana odbora za izgradnjo šol. Ko je bilo na koncu skoraj triurne obravnave potrebno sprejeti sklep, da se je Občinski svet seznanil s poročilom, pa so se tega glasovanja svetniki SDS in NSi vzdržali. Zlasti predsedniki svetov staršev in svetov obeh šol, niso mogli razumeti, kako je mogoče takšno sprenevedanje, »da nisi seznanjen z zadevo«, o kateri se razpravlja skoraj celo popoldne, hkrati pa so vsi podprli dodatni sklep, ki se je navezoval na predhodni sklep, s katerim je bila dopuščena možnost novogradnje za obe šoli. Proti temu sklepu sta glasovala samo dva svetnika SDS. Ob tem pa ni odveč opozoriti na predvolilne besede županskega kandidata Demetra Sadnikarja, da tudi SDS želi graditi nove šole. V občinski upravi smo prepričani, da nismo v ničemer prehitevali postopkov, ki so potrebni za začetek gradnje oz. opredelitev, kako in na kakšen način umestiti nove oz. posodobljene šole v prostor, temveč smo-želeli občinski svet in javnost seznaniti z osnovnimi izhodišči, ki so podlaga za strokovne in šele kasneje za »politične« odločitve. Zato nam je še toliko bolj nerazumljiv odnos opozicije, ki želijo s svojimi potezami na škodo otrok, učiteljev, vodstva šol in staršev ustaviti korake, ki jih je župan začrtal že lani spomladi in ne šele pred volitvami. ANTON KAMIN, dipLekon. podsekretar - vodja oddelka za družbene dejavnosti Vi sprašujete, župan odgovarja Ali se bo res v Kamniku postavilo mamuta v naravni velikosti? Leta 1938je bilo ob gradnji mostu v Nevljah najdeno zelo dobro ohranjeno okostje mamuta, ki je sedaj razstavljeno v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Na območju Slovenije so bili ostanki cijski odbor, ki je izmed pri-mamutov najdeni na kar spelihponudb izbral najbolj 16 najdiščih, vendar nikjer s ustrezno ponudbo za posta-takopopolnim okostjem kot vitev mamuta. Najprimer-v Nevljah. V Evropi obstaja nejša lokacija je po mnenju samo še v Leipzigu podobno odbora na koncu omenjene dobro ohranjena najdba. urejene pešpoti, ki bi vodila Ker gre za edinstveno od Plečnikovega mostu do najdbo v evropskem meri- sotočja rek. Mamut naj bi lu in ker bo naslednje leto bil zato obrnjen proti južne-70. obletnica najdbe, smo mu delu tržnice, s čimer bi ob tej priložnosti razmišlja- omogočili pogled na njegov li o postavitvi primernega profil z Maistrovega mostu spominskega obeležja na in iz parka ob obvoznici. V atraktivni lokaciji. Zato smo skladu z osnutkom načrta pričeli z načrtovanjem izde- pa naj bi bila omenjena pot lave skulpture neveljskega predvidoma oblikovana kot mamuta v naravni veliko- časovni trak od dnevaposta-sti, ki bo predvidoma dolga vitve mamuta do časa pred okrog 6 metrov in visoka ne- 20.000 leti, v katerem je ma-kaj manj kot 4 metre, svoje mut živel. V okviru te pred-mestopa bi našla na sotočju stavitve bodo obeleženi vsi Kamniške Bistrice in Nev- pomembni dogodki v kam-Ijice. Predlagano skulpturo niški zgodovini. Celoten pro- in njeno držo so na osnovi jektpa bo po našem mnenju primerjave z okostjem ma- ravno zato primeren tudi kot muta potrdili strokovnjaki učni pripomoček. V primeru, Prirodoslovnega muzeja, ki da bomo zbrali dovolj fina- bodo s strokovnega vidika nčnih sredstev, bomo raz-spremljali izdelavo skulpture mislili o izdelavi mamuta v mamuta v naravni velikosti, bronu, saj bi bila s tem mate-Podobne skulpture oz. temat- rialom zagotovljena trajnost ske parke zasledimo npr. v skulpture. Velenju in avstrijski Gornji Skratka, naša želja je, da Radgoni nam ta projekt uspe realizi- Z namenom izbire naj- rati in na tak način meddru-bolj primerne in strokovno gimpopestriti tudi turistično utemeljene lokacije za po- ponudbo Kamnika, stavitev skulpture pa je bil župan ustanovljen tudi organiza- ANTON TONE SMOLNIKAR EKOTRŽNICA VSAK PETEK V KAMNIKU Vsak_petek popoldne od 17. do 19. ure deluje na kamniški tržnici EKOTRŽNICA, na kateri kmetje prodajajo svojo, po ekoloških načelih pridelano hrano. Ekološko pridelana živila so zdrava kakovostna živila, polnovrednega okusa. Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako tudi prispevamo k varovanju našega okolja. Vsak teden je na ekotržnici šest do sedem ponudnikov, ki imajo za vse izdelke tudi certifikat kot rezultat kontrole in certifikacije kontrolnih poročil. Certifikat vsebuje naslednje podatke: naziv kontrolne organizacije, ime ali naziv pridelovalca, kontrolno številko kmetije/ obrata, datum izvedene kontrole, predpise, po katerih je bila kmetija/ obrat certificiran(a), status posameznih pridelkov in živil (konvencionalni, iz preusmeritve, ekološki), čas veljavnosti certifikata, pogoje za ohranitev veljavnosti ceritifkata, številko in datum izdaje certifikata. Pri prodaji pridelkov in živil z oznako »ekološki«, mora biti certifikat na vpogled pri prodajalcu. Certifikat potrjuje ekološko kakovost živil in ga na podlagi kontrol izda s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pooblaščen Oddelek za kontrolo ekološkega kmetijstva pri KGZS Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor (Sl 01 E KO). Certifikat izda s strani MKGP pooblaščena institucija Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (Sl 1 EKO). Zaupanje in razumevanje med potrošnikom in kmetom je za vse nas bistvenega pomena. Z nakupom na ekotržnici in ekoloških kmetijah dobi potrošnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki. Prav to je prednost za kupca ekoloških živil. Vsak teden ekotržnico popestrimo s spremljajočim programom. V sredi junija so učenci OŠ Marija Vere - Duplica pripravili degustacijo za vse obiskovalce, kjer ni manjkala tudi potica iz mete in pirine moke. Eva je obiskovalce razveselila z ovčko Beko, ki so jo otroci tudi hranili. Konec junija je gospod Bine prikazoval pletenje peharov, košar in ponudil tudi druge izdelke domače obrti, ki so jih obiskovalci lahko tudi kupili. Ta petek bodo učenci podružnične šole Motnik predstavili prikaz uspešnega sodelovanja z ekokmetijo. Otroci pa bodo v svojem kotičku izdelovali putke iz pirine slame. Občina Kamnik Vodja projekta Irena Studen Popravek V prejšnji številki Kamniškega občana sem v poročilu s sedme seje občinskega sveta navedel napačno trditev. Zapisal sem namreč, da so svetniki podprli dva sklepa svetniške skupine LDS. Njihov prvi sklep (v katerem so predlagali, da se v javnem natečaju, s katerimi bo občina zbirala najboljšo rešitev za adaptacijo in dograditev osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca, dopusti tudi možnost novogradnje OŠ Toma Brejca) so svetniki res podprli z večino glasov, drugi sklep (v katerem so se zavzeli, da predmet javnega natečaja obsega tudi stavbo nekdanjega zdravstvenega doma, v katerem so sedaj Matična knjižnica, Glasbena šola, telovadnica in nekatere javne ustanove) pa so predlagatelji umaknili, ker je bil ta predlog že pred tem upoštevan oziroma vključen v projekt adaptacije in dograditev osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca. Za netočno navedbo se vsem bralcem in prizadetim opravičujem. ZORAN JEREB OBISK PODŽUPANA V KS PEROVO Člani sveta KS Perovo smo želeli naše dosedanje delo, problematiko področja KS in cilje za vnaprej pobližje predstaviti podžupanu Občine Kamnik Rudolfu Pfajfarju, ki je zadolžen za delo s krajevnimi skupnostmi v kamniški občini. Do prijetnega srečanja z njim je prišlo v četrtek, 7. junija. G. Pfajfar je povedal, da se bo v mesecu juliju preplastila Steletova cesta od »Svetilnika« do stavbe SKG-ja in da se bodo na njej postavile 3 grbine, ki bodo služile umiritvi prometa. Hkrati se bodo uredili tudi pločniki in klančine ob cesti, s čimer bo poskrbljeno za bolj prijazno sprehajanje staršev z vozički in pred- na Steletovi cesti se nadaljuje, pripombe KS glede lokacijskega načrta Bll-TITAN-SVIT pristojni na Občini Kamnik proučujejo, glede nujne obnove dotrajanih mostov čez Mlinščico (Sp. Perovo) pa nam je podžupan svetoval, naj spremljamo razpise Občine Kamnik s tovrstno tematiko in takrat zaprosimo za sofinanciranje projekta. NAŠE PROŠNJE, PREDLOGI, CILJI... Podžupan Pfajfar je prisluhnil predstavitvi dosedanjega dela sveta KS, problematiki KS in našim ciljem. Predlagal nam je, naj vse svoje predloge, prošnje, pripombe in zahteve naslovimo na Parkirišče Steletove 5 kliče po nujni obnovi! vsem za potrebe invalidov. Občina Kamnik je pri tem upoštevala naše predloge oz. prošnjo, ki smo jo poslali že pred meseci. Zaupal nam je tudi, da bodo kamniški cvetličarji, ki so se navdušeno odzvali povabilu Občine Kamnik, pas ob Ljubljanski cesti in otočke na njej v prihodnjih mesecih zasadili s cvetjem in tako poskrbeli za lepši izgled prometnice. Na pešpoti ob cesti pa bodo postavili več košev za smeti. Priprave oz. postopek za predvideno gradnjo garažne hiše Občino Kamnik in nam ob tem obljubil, da se bodo zaposleni na občini, in tudi on sam, pri reševanju zadev potrudili po svojih najboljših močeh. Nasvet smo vzeli zelo resno in na Občino Kamnik že naslovili nekaj dopisov: 1. Prošnjo za postavitev več ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov in aktivno vključitev sveta KS pri določanju lokacij, saj se je na območje naše KS priselilo veliko novih prebivalcev in zdajšnje število le-teh ne zadošča (pred nekaj dnevi so naši prošnji ugodili). 2. Zahtevo za preplastitev cem do stanovanjskih blokov ter močno razpokanega parkirišča se sprostile poti nujni intervenci-pred Steletovo cesto 5 ob novo ji (gasilcem, rešilcem, policiji...) asfaltirani cesti, ki vodi k vrtcu in smetarjem. Čeprav znak prepoveduje parkiranje, so dovozne poti, pločniki in zelenice na Zikovi vselej zaparkirane. na Steletovi cesti, in ureditev dovoza na parkirišče, s čimer se bo rešil problem odvodnjavanja parkirišča, lepši pa bo tudi estetski videz; sedaj v primeru večje količine dežja rta parkirišču zastaja ogromna količina vode. 3. Prošnjo za zaprtje celotnega področja med stanovanjski bloki Zikove ulice za ves promet s spuščajočimi stebrički (oz. drug podoben način), kar sicer že prepovedujeta 2 prometna znaka, vendar ju vozniki ne upoštevajo; s tem se bo otrokom zagotovilo varno igranje na igriščih, zagotovil se bo prost dostop stanoval- IGRIŠČE ZA STAREJŠE OTROKE NA ZIKOVI ULICI Člani KS smo se na predlog Občine Kamnik odločili, da bomo med stanovanjskimi bloki Zikove ulice, skupaj z občino, poskrbeli za ureditev igrišča za starejše otroke. Predvidena so igrišča za košarko, odbojko in nogomet. Zadeva je še zelo sveža, zato bomo več o tem napisali v eni izmed prihodnjih številk Kamniškega občana. KATJA TROTOŠEK, tajnica KS Perovo Kamniški OBČAN-Izdajatelj Bistrica, d.o.o„ Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@slol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13- do 17. ure, torek in četrtek od 8. do 12. ure, Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d„ 5. 7. 2007. Slovesnost ob dnevu državnosti v Kamniku POLEPŠAJMO KAMNIK! Borut Pahor: Tudi v tekmovalnem svetu lahko zagotovimo občutek varnosti... Kulturni program v počastitev praznika so sooblikovali Mestna godba Kamnik in moški zbor Lire. trasirani. In da bo slej ko prej prišlo do neke odločitve, ki bo spet velikopotezna in da bomo Slovenci izkoristili te možnosti in priložnosti, ki so nam dane, da se razvijemo v neko odprto visoko razvito družbo. Za to imamo vse možnosti.« Na koncu je Pahor poudaril potrebo po strpnosti in razumevanju drugače mislečih,saj bomo samo tako v današnjem tekmovalnem svetu uspeli tudi zmagovati, to pa je pogoj za oblikovanje solidarne družbe, kar bo dalo vsakemu izmed nas tudi občutek varnosti. »To so bila hrepenenja generacij, ki so želele samostojno Slovenijo. In 0 hrepenenja srečne generacije, | ki lahko samostojno Slovenijo 1 uživa,« je zaključil govornik in I zaželel Sloveniji vse najboljše | za rojstni dan. ^ Župan Tone Smolnikar je nato predstavniku enote vete- »Samostojna Slovenija, ki jutri praznuje 16. rojstni dan, bo čez nekaj mesecev kot članica evropske družine narodov prevzela vodenje Evropske unije,« je na slovesnosti na predvečer dneva državnosti v nedeljo, 24. junija, v Kamniku uvodoma dejal Borut Pahor, predsednik Socialnih demokratov in evropski poslanec. Na tradicionalni slovesnosti, ki jo je organizirala Občina Kamnik skupaj z veteranskimi organizacijami, je sodeloval moški pevski zbor Prvega slovenskega pevskega društva Lira in Mestna godba Kamnik, progam pa je povezoval Franc Pestotnik. Številne udeležence in goste je pozdravil župan Tone Smolnikar, ki je poudaril, da je prireditev v spomin na osamosvojitvena dogajanja v letu 1991 postala že tradicionalna. »Kamničani imamo na te dogodke poleg lepih tudi grenke spomine, saj je v osamosvojitveni vojni ugasnilo življenje našega občana. Tudi Kamničani smo skupaj z ostalimi Slovenci le dočakali trenutek, na katerega so čakale številne generacije Slovencev,« je izpostavil župan Tone Smolnikar in besedo predal slavnostnemu govorniku Borutu Pahorju, evropskemu poslancu in predsedniku Socialnih demokratov. Kamniška noč Letošnje praznovanje Dneva državnosti je Občina Kamnik pripravila v okviru dvodnevnih prireditev, poimenovanih Kamniška noč, ki so se odvijale v soboto in nedeljo, 23- in 24. junija, na Glavnem trgu. Sobotno dogajanje je minilo v narodno-zabavnem vzdušju, saj so na Glavnem trgu zaigrali Veseli svatje in ansambel Nagelj. Še pred tem pa je Podokničar Franc Pestotnik ob pomoči vasovalcev iz Tunjic (pevci Tunjiškega okteta) pripravil pravo podoknico. Na balkon stare meščanske hiše je uspel zvabiti Kamničanko Martino Bohte v originalni meščanski črni noši. Osrednja slovesnost v počastitev praznika slovenske državnosti je potekala v nedeljo, ko sta ob zvokih Mestne godbe Kamnik in pesmi Lire zbrane nagovorila župan Tone Smolnikar in kot slavnostni govornik Borut Pahor, evropski poslanec. Da šo na svoj račun prišli tudi mlajši je poskrbel ansambel Atomik Harmonik. Borut Pahor se je najprej vprašal, ali se je kdo med nami, ko smo pred šestnajstimi leti na trgu pred slovensko skupščino razvili slovensko zastavo in ko je predsednik republike Kučan kot predsednik samostojne države sprejel prvi raport, zavedal, da bomo v teh letih doživeli tako nagel in uspešen razvoj. »Seveda je v vsaki zgodbi o uspehu mogoče sem in tja najti tudi napake, saj nihče ni popoln. Vendar, če se Slovenci ozremo nazaj na preteklih šestnajst, lahko ugotovimo, da puščamo za seboj neko dediščino, na podlagi katere lahko sedanje in prihodnje generacije gradijo naprej varno in uspešno prihodnost... Ko je na kratko orisal družbene razmere v takratni Jugoslaviji in Sloveniji, je nadaljeval: Sredi osemdesetih let tako nastane 57 številka Nove revije, začenjajo se alternativna gibanja, popušča neka politična napetost, hkrati pa rastejo pričakovanja po demokratičnih spremembah. In dejansko pride do slovenske politične pomladi po mirni poti, pride do spremembe sistema, imamo prve demokratične volitve, na katerih zmaga Demos. Velika zasluga Demosove vlade je bila v tem, da je imela ta vlada pred seboj dva velika cilja: prvi cilj je bil osamosvojitev države, drugi pa nova slovenska ustava. Demosovi vladi gre zasluga, da je ta cilj zelo jasno definirala, prav tako ji gre zasluga za to, da je znala spodbuditi dialog z opozicijo. Takrat sem bil poslanec v republiški skupščini in sem sedel v opozicijskih klopeh. Ta dialog je pripeljal do podpisa sporazuma o plebiscitu, ki smo ga potem z veliko večino zase in za mednarodno javnost sprejeli in v bistvu razglasili našo željo in zahtevo po ustanovitvi neodvisne države.... Ker je vladalo politično soglasje o potrebi tako veliko potezne spremembe naše državnosti, so se zanjo opredelili tudi ljudje. Zaradi vsega tega je bilo mogoče, da je pred šestnajstimi leti predsednik Kučan izrekel znane besede, da so nocoj dovoljene sanje, jutri pa bo nov dan... Ko so potem v desetdnevni vojni naši vojni veterani in vsi ostali, ki so sodelovali pri obrambi domovine, zavarovali odločitev ljudi na plebiscitu, je postalo jasno, da bo prej ali slej Slovenija postala priznana država in v začetku leta 1992 se je to priznanje tudi zgodilo. Tako se je Slovenija kot samostojna država vrisala na politični zemljevid sveta. Leta 1992 Slavnostnega govornika Boruta Pahorja so pozdravili tudi mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednica kamniških socialnih demokratov, župan Tone Smolnikar ter podžupana Rudi Pfajfar in Brane Golubovič. ni bilo lahko. Bilo je potrebno zasukati naš gospodarski, politični in celotni družbeni ustroj. Takrat je bilo zelo pomembno, da je po padcu Demosove vlade prišla nova vlada, ki je takoj nadaljevala zastavljeno pot proti cilju. To so bile Drnovškove vlade, ki so si zadale za cilj vstop Slovenije v Evropsko unijo in v Zvezo Nato. Prav tako je bilo pomembno, da je podobno kot Demosova vlada, bila takratna oblast sposobna v devetdesetih letih doseči sporazum o vstopanju v Evropsko unijo v zvezo Nato. K temu sporazumu so prispevali tudi državljani. Leta 2002 smo lahko Slovenci na referendumu glasovali za to, da vstopimo v EU in Nato. 1. maja 2004 pa se je to tudi dejansko zgodilo. Želim povedati, da smo Slovenci za vse velikopotezne odločitve, o katerih smo se odločali in v njih uspeli, potrebovali dvoje: da nam je bilo jasno, kaj želimo, in drugič, da smo se okrog tega cilja bolj ali manj poenotili. Menim, da v sedanjih razmerah ni nič drugače, vstopiti smo v EU, ki ji bomo celo predsedovali, in sedaj se moramo med seboj dogovoriti, kaj je naš cilj in naša ambicija za prihodnost. Imamo dve možni poti: ena je, da ostanemo povprečna razvita družba, druga možnost pa je, da se tako kot nekateri drugi, žilavi, trmasti in uporni narodi odločimo za to, da bomo nadpovprečni.. Rad bi spomnil, da je kmalu po nastopu predsednik Drnovšek skušal oblikovati vrednostno soglasje Slovencev s pogovori o prihodnosti Slovenije, spomnil bi, da smo dosegli sporazum med sedanjo vlado gospoda Janše in opozicijo v Partnerstvu za razvoj. Morda je vse ostalo preveč na pol poti, vendar se mi zdi, da so koraki v prihodnost pravilno ranov vojne za Slovenijo Janku Blagšiču izročil spominski venec, ki so ga veterani s praporom na čelu odnesli k spominskemu obeležju vojne za Slovenijo. Na Glavnem trgu se je nato ob zvokih glasbenih ansamblov Atomik Harmonik in drugih razvilo pravo ljudsko rajanje, ki je trajalo še pozno v poletno noč... F. SVETEU Gredice na vmesnih zelenih pasovih vzdolž Ljubljanske ceste nas ponovno urejene in cvetoče pozdravljajo na poti proti mestu. Ob odprtju stanovanjske soseske in treh voznih pasov sredi marca so namreč vrtnarji Arboretuma Volčji Potok lepo zasadili gredice, ki pa jih je postopoma preraščal plevel in uničevala suša, zato niso bile več v ponos mestu. V Arboretumu Volčji Potok, ki je pogodbeni izvajalec za hortikulturno ureditev občine v letošnjem letu, so pred dobrima dvema tednoma na novo zasadili in uredili gredice na prometnih otokih sredi sicer zelo prometne Ljubljanske ceste, kar zahteva usposobljenost tudi glede zagotavljanja prometne varnosti. Na občini pa upajo, da bodo jeseni vsaj na nekaterih, prometno manj izpostavljenih delih mesta, predvsem pa na Šutni in v njeni bližini, uspeli izpeljati akcijo ureditve cvetličnih korit in gredic s pomočjo kamniških cvetličarjev, podjetij, trgovcev in lastnikov lokalov. Občina pa jim bo podala roko tudi z organizacijo razstave cvetja, adventnih venčkov... Pod skupnim sloganom POLEPŠAJMO KAMNIK je Občina Kamnik namreč pred časom naslovila na kamniške cvetličarje, trgovce, podjetja in lastnike lokalov pobudo, da bi poskrbeli za nasaditve in njihovo vzdrževanje po bližnjih zemeljskih kotičkih in cvetličnih koritih. Kot je pojasnil Podžupan Rudolf Pfajfar, se prvemu pisnemu pozivu niso odzvali v velikem številu, a se je nato ob osebnih obiskih in na sestanku s cvetličarsko sekcijo kamniške obrtne zbornice pokazal interes cvetličarjev, da se priključijo prizadevanjem za polepšanje mesta in okolice. Občina pa želi k sodelovanju pritegniti še trgovce, podjetja, lastnike lokalov, da bi vsak poskrbel za lepo okolico pred svojim pragom. »Seveda se moramo skupaj dogovoriti o možnih lokacijah nasaditev, korit oziroma velikosti javnih površin ter o načinu reklamiranja njihove dejavnosti, saj zasaditve predstavljajo in reklamirajo del njihove ponudbe. Vsekakor bomo s predsedniki krajevnih skupnosti še obiskali trgovce in podjetja in jih skušali pritegniti k našemu projektu, ki ga bomo realizirali v jesenskem času z novimi zasaditvami, da bo utrip Kamnika v drugi polovici leta še lepši. V zahtevnejše ureditve večjih parkovnih in cestnih površin pa se trenutno ne bi vključevali. Izjema bi lahko bil Evropski park, kar pa je stvar posebnega dogovora.« Tudi mestna oprema naj bo v okras mestu Podžupan Pfajfar je še povedal, da Občina Kamnik skupaj z izvajalcem gospodarskih javnih služb - Komunalnim podjetjem Kamnik pripravlja nov pristop pri izbiri mestne opreme, kot so klopi, koši za smeti, koši za pasje iztrebke, jaški itd, in tudi korita, želijo pa v projekt vključiti vse zainteresirane (tudi z nakupom). Načrtujejo, da bi bila mestna oprema po posameznih delih mesta različna glede na specifičnosti (npr. staro mestno jedro in novejši stanovanjski predeli), povezovale pa naj bi jo skupne značilnosti in preplet starega s sodobnim za prijazno in enotno podobo mesta z okolico. Ker za takojšnje, večje zamenjave ni zadostnih sredstev, potrebno pa je počakati tudi na dokončanje celostne prometne ureditve, bo Občina Kamnik to opravljala postopoma glede na razpoložljiva proračunska sredstva. Bo pa v jesenskem obdobju nameščena najnujnejša mestna oprema, med drugim tudi koši za odpadke ob Ljubljanski in Steletovi ulici, pa tudi drugod bo mogoče še kaj postoriti. SAŠA MEJAČ Novi vrtec bo septembre sprejel 142 malčkov Na uspešno zaključen javni razpis za oddajo koncesije predšolske vzgoje in varstva, ki jo v zadovoljstvo skoraj sto družin od februarja letos izvaja vrtec Peter Pan, smo že skoraj pozabili. Na prosto mesto v vrtcu pa čakajo novi malčki in seveda njihovi starši. Zato občina pospešeno gradi novi vrtec na Perovem, vreden skoraj dva milijona evrov. Kot je povedal Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, je Gradbeno podjetje SGP ralo opremo. Novi vrtec na naslovu Kovinarska cesta 11, Kamnik, bo z začetkom šolskega leta zagotovo v celoti usposobljen za sprejem novih 142 malčkov.« Že današnji pogled na sodobno zasnovan objekt od zunaj in v notranje prostore odkriva, da vrtec ne bo samo nov, ampak tudi zelo prijeten, funkcionalen in prijazen do otrok, vzgojiteljev in staršev. V pritličju so svetli in barviti prostori za varstvo otrok prve starostne Graditelj Kamnik večino gradbeno obrtniških skupine, ki bodo skozi atrij direktno dostopali del končalo v roku. »Tako je občinska komisija na zelenico in zunanje igralne površine, otroke skupaj z nadzornikom že pregledala objekt, druge starostne skupine pa pričakujejo prosto-zapisala manjše pomanjkljivosti, določila rok ri v prvem nadstropju, ki omogočajo dostop na za njihovo odpravo in predala objekt podjetju igrišče in zelenico po zunanjih stopnicah. Bruma iz Kamnika, ki bo dobavilo in zmonti- SAŠA MEJAČ Ana Desetnica in Kamfest -poletje v Kamniku KD Priden možic je v soboto pripravil kamniški del Festivala uličnih gledališč Ana Desetnica. Na spodnjem Kamfestovem odru - na parkirišču Kavarne Veronika smo si ogledali tri predstave, ki so med gledalci izzvale veliko smeha in navdušenja. Prva je bila predstava Priden možica Tomaža Lapajneta z naslovom Aida, kjer so se kot nastopajoči v operi lahko preizkusili tudi nekateri Kamničani sami, drugi dve predstavi pa sta bili predstava čilenskega gledališča Teatrapo umetnika Francisca Obregona, ki je zapel v predstavi Zingaros, in cirkuška predstava Plazidos Domingos gledališča Rolabola. Ana Desetnica pa je vsako leto nekakšen uvod Priden možica v poletno dogajanje - avgusta se namreč začne že peti KAMFEST - FESTIVAL Z RAZGLEDOM, ki bo letos potekal od 12. do 25. avgusta, ki ga KD Priden možic vsako leto organizira v sodelovanju s soproducenti. Kot ste že vajeni, bo na dveh prizoriščih vsak dan ob 18. uri najprej otroška predstava - OTROŠKI ODER (parkirišče Kavarne Veronika), ob 20. uri se dogajanje preseli v palacij Malega gradu - GLAVNI ODER, kjer bo vsak večer koncert, ob 22. uri pa zopet na parkirišče Kavarne Veronika - VEČERNI ODER, ki je namenjen intimnejšim koncertom, gledališkim predstavam in literarnim večerom. Kamfest bo pospremilo dogajanje, ki smo ga poimenovali Dogodki z Dodano Vrednostjo (DDV), v okviru katerega se bodo zgodile tudi tri fotografske sobote. 11. avgusta (dan pred otvoritvijo Kamfesta) bo Foto klub Kamnik na Trgu svobode in v rovu pod Malim gradom odprl svojo tradicionalno razstavo na prostem - OKO KAMNIKA - KAMEN. 18. avgusta bo kamniški fotograf Primož Hieng v Samčevem predoru postavil fotografsko razstavo KAMNIK - PORTRET IZ ZRAKA in s tem tudi uradno odprl novo kamniško razstavišče, poimenovano RAZSTAVIŠČE 1882 - to je namreč leto, ko je bil Samčev predor zgrajen. Tretja fotografska razstava pa se bo odprla 24. avgusta, ko bodo člani Foto kluba Kamnik na ogled postavili najboljše posnetke festivala. Čaka nas pester avgust. Pridite nas kaj pogledat! Za Priden možic ANA STANOVNIK PERČIČ Priden možic, Kamfest in Ana Desetnica! Naš junij je že dolga leta v znamenju zaključka sezone Doma kulture Kamnik in začetka prireditev na prostem. Obisk je bil dober, nad programom ste bili nekateri bolj, drugi spet manj navdušeni, a brez slabe vesti lahko potegnemo črto pod sezono in pošteno povemo, da smo spet pripeljali Dom kulture brez večjih pretresov do zasluženega dvomesečnega počitka. In sedaj, spoštovani meščani in meščanke, si predstavljajte, da vložite v svojo službo ves svoj čas in večino svoje energije, zaključite obračunsko leto z odliko, hvalijo vas od tu in tam, a ne veste, kje boste naslednje leto. To se namreč že leta in leta dogaja ekipi Doma kulture Kamnik. Kljub uspešnemu tehničnemu, programskemu in poslovnemu vodenju, kljub ogromni podpori razvijajoči se Kotlovnici, kljub prerojenim Srednjeveškim dnevom, kljub Ani Desetnici v Kamniku in odličnemu Kamfestu razen vedno močnejšega trepljanja po levi in tudi desni rami ekipa Doma kulture uradno ne ve, ali naj začne s pripravo za naslednjo sezono. Medtem, ko moji programski kolegi že stojijo v vrstah na poletni razprodaji predstav za sezono 2007/2008 (verjemite, ni hec, res imajo nekatera gledališča poleti razpisane popuste na predstave za naslednjo sezono) jaz mečem kamne v Bistrico in čakam. No, malo pretiravam v korist zgodbe. Stvari na občini se po zadnjih volitvah resnično premikajo in res je, da že dolgo časa iščemo takšno rešitev, a kaj, ko vsi hočemo jesti palačinke in hkrati obdržati jajca. Bo že. Usedite se na vlak ali avto, odpeljite se na festival Lent, v Ljubljano na Ano Desetnico ali pa si jo privoščite kar v Kamniku. Poglejte, kaj vse dogaja vsepovsod, tudi v našem Kamniku. Potem pa na morje, da boste spočiti za vsakodnevno hojo na malograjski hrib. GORAN ZAVRŠNIK KDPM Turistično-informacijski center Kamnik Tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV DOM KULTURE KAMNIK Tel.: 041/360-399 ali 01/839-76-06, www. dom kult ure, org Od 12. do 25. avgusta 2007 Poletni kulturni festival KAMFEST vsak dan ob 18. uri: PREDSTAVA ZA OTROKE na OTROŠKEM ODRU (parkirišče Kavarne Veronika) vsak dan ob 20. uri: KONCERT na GLAVNEM ODRU (palacij Malega gradu) vsak dan ob 22. uri: KONCERT, GLEDALIŠKA PREDSTAVA ali LITERARNI VEČER na VEČERNEM ODRU (Parkirišče Kavarne Veronika) MUZEJSKA POLETNA NOČ V KAMNIKU Medobčinski muzej Kamnik se je tudi letos pridružil akciji tem pa smo v Domu kulture Kamnik (kamor je bil koncert pre-slovenskih muzejev, galerij in drugih razstavišč pod naslovom seljen zaradi slabe vremenske napovedi) uživali ob jazzovskih Poletna muzejska noč, katere namen je predstaviti muzeje in priredbah slovenskih ljudskih pesmi Big Banda RTV Slovenija galerije kot prostore sproščenega preživljanja prostega časa. pod vodstvom dirigenta Tadeja Tomšiča in odlične vokalistke V soboto, 16. junija, je tako kamniški muzej od desete ure Eve Hren, ki se ji je pri dveh skladbah pridružil posebni gost dopoldan pa vse do polnoči odprl svoja vrata, pokazal svoje Aleš Hadalin. Aranžerji Tadej Tomšič, Izidor Leitinger, Marko zaklade in pripravil raznovrstne prireditve, katerih vrhunec je Mozetič, Ste ve Klink in Jaka Pucihar, glasbeniki z različnimi bil prav gotovo koncert jazzovskih priredb slovenskih ljudskih okusi in preferencami, so se bogatega ljudskega izročila lotili pesmi Big Banda RTV Slovenija z vokalistko Evo Hren. vsak s svojega zornega kota, zato smo v zanimivem večeru doživeli slovensko ljudsko glasbo na nov, drugačen način. To Popoldan je bil namenjen družinam in otroški ustvarjalnosti, je bil tudi zadnji koncert v ciklu Študent&Muzika in JazzZaprice saj so na razstavi v gradu Zaprice predstavili izdelke otrok, ki so 2007, ki sta ga v letošnji sezoni z združenimi močmi organizira- nastali v ustvarjalnih delavnicah v okviru Maleševega otroškega la Študentski klub Kamnik in Društvo glasbenikov Slovenije, likovnega salona v preteklih letih. Kar na vrv so izobesili ris- Marko Kumer, vodja projekta Muzejska poletna noč v Kamni-bice različnih motivik in tehnik, razstavili kipe, slike, stripe ku nam je po zaključku celodnevnih prireditev, na katere je bil in fotografije. Odprtje razstave je spremljal nastop otroških vstop brezplačen, zadovoljen povedal: »Muzejsko poletno noč zborov Vrabčki in Cicibani pod vodstvom zborovodkinje Ma- v Kamniku smo letos pripravili že četrtič, s pestro programsko rine Aparnik. Otroci od 3. do 15. leta pa so se pod vodstvom ponudbo pa želimo v muzejske in galerijske prostore privabiti izkušenih mentorjev podali na skrivnostno in pustolovsko pot tudi občinstvo, ki se nam običajno izogne, z našimi stalnimi in v preteklost, vse do pradavnih slikarjev jamskih slikarij. zvestimi obiskovalci pa želimo na neformalnih srečanjih na- Kot običajno, so se tudi letos dogodki stopnjevali do večernih vezati še bolj neposredne in prisrčne stike in utrditi odnose. družabnih in koncertnih zaključkov ob urah, ob katerih muzeji Menim, da nam je to uspelo tudi letos, saj so bili vsi dogodki in galerije v običajnih dneh Zaprejo svoja vrata in pogasijo luči. zelo dobro obiskani in so pozitivno odmevali med kulturno- A tokrat so v muzeju v gradu Zaprice »šele« ob 23. uri odprli umetniško orientiranim občinstvom v lokalnem prostoru.« __ razstavo mladega likovnega ustvarjalca Oliverja Piliča, pred SASA MEJAČ Foto klub Kamnik OKO KAMNIKA -KAMEN Foto klub Kamnik bo tudi letošnje poletje postavil svojo tradicionalno fotografsko razstavo na prostem z naslovom OKO KAMNIKA- KAMEN. Letos smo si za temo izbrali KAMEN, kar pomeni, da lahko pričakujemo čudovite fotografije kamniških planin, prav tako pa tudi arhitekture in še marsičesa, kar bo ustvarila domišljija avtorjev. - S kamnom je povezana tudi lokacija letošnje razstave, postavili jo bomo na Trg svobode - stari srednjeveški trg v najstarejšem delu Kamnika, s katerega je vhod v rov, kjer bo tudi na ogled del razstave. Na trgu bodo fotografije razstavljene v konstrukciji, ki ste jo že videli na Glavnem trgu in pred šuten-sko cerkvijo. Razstavo bomo odprli v soboto, 11. avgusta, ob 19. uri, ko si bomo v rovu lahko ogledali video inštalacijo UTRIP, ki jo je pripravilo društvo MD KID. Letos je Rednikovo leto, zato je del razstave posvečen tudi njemu. V sodelovanju s TD Kamn‘k, ki letos pripravlja več dogodkov ob obeleževanju Plečnikovega leta, bomo polovico lesene konstrukcije opremili s fotografijami Rednikovega dela v Kamniku. Razstava Oko Kamnika - Kamen je vključena v program festivala Kamfest, ki ga organizira Kulturno društvo Priden možic, in sicer v sklop 3 fotografskih sobot v okviru programa Dogodki z Dodano Vrednostjo (DDV). V Foto klubu letos pripravljamo tudi že našo drugo razstavo pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije. V novembru bomo namreč v Galeriji Peroz odprli razstavo STARE TOVARNE. Izbira galerije seveda ni naključna - Peroz je lociran v kompleksu kamniškega Stola. Spet vabimo tudi vse navdušence nad analogno čmobelo fotografijo, da se nam oglasijo, če želijo svoje fotografije izdelati sami v klasični temnici. Naša temnica je namreč aktivna v prostorih, ki jih imamo v okviru MC Kotlovnica v kleti Doma kulture Kamnik. ANA STANOVNIK PERČIČ Foto klub Kamnik USPEŠNO ZAKLJUČENA PRVA SEZONA KOTLOVNICE Zavod Mladinski center Kotlovnica je ob zaključku sezone pripravil tridnevni festival Pozdrav iz Kotla 2, na katerem ni manjkalo glasbe, delavnic, filma, likovne in drugih umetnosti. Od 14. do 16. junija so se čez dan vrstile delavnice na prostem, prve so bile ustvarjalne delavnice (v sodelovanju s Klubom staršev) za najmlajše obiskovalce in družine, za katere je skrbela Helena Sterle. Mentor Jan Outrata je usmerjal produktivnost Ateljeja v luftu, kjer so obiskovalci ustvarjali umetniške stvaritve iz gline, predstavili so se tudi mladi literati z LiteRacijo, svoje pesniške zbirke in misli so brali pod javorji. Svoje spretnosti so predstavili kamniški skejtarji, ki so si pred vhodom v mladinski center postavili improvizirane skejtarske elemente. V prostorih Zavoda Mladinski center Kotlovnica Kamnik se je že pred festivalom Pozdrav iz Kotla 2 odprla razstava ONO avtorice Miše Gams, letos že sedma razstava mladih avtorjev v Galeriji Kurilnica. V razstavnem prostoru za fotografije so si obiskovalci lahko ogledali Utrinke iz Kotlovnice. Ta razstava je s fotografijami Foto kluba Kamnik predstavila delčke celoletnega dela mladinskega centra. Predstavili so se tudi mladi s plesno predstavo, ki je sad delavnic sodobnega plesa pod mentorstvom Braneta Potočana. Glasbeni del festivala se je prvi dan zaključil s koncerti kar štirih bendov (Nismo sami, Sunbite, We cant sleep at night, Moveknow-ledgement z N’tokom na čelu) z različnimi pogledi na rock glasbo, drugi dan je bil elektronsko obarvan, kamniška mladina se je lahko zabavala ob zvokih kar sedmih elektronskih mojstrov. Naslednji dan pa je bil glasbeno obarvan s sproščujočo glasbo skupin The Vibes in Funky Yunky, na tem koncertu smo upihnili svečko za Vaša Tl Matična knjižnica Kamnik Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da je knjižnica iuliia in avgusta odprta: ponedeljek: 13. do 19. ure torek: sreda-. četrtek: petek: sobota: 13. do 19. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure zaprto prvi rojstni dan Kotlovnice in se posladkali s torto. Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik je sodeloval pri izvedbi in organizaciji tekmovanja s srednjeveškimi katapulti med srednjeveškimi dnevi. Inovativna ideja za tekmovanje za Vitomirjev prstan se je porodila v glavah Kulturnega društva Priden Možic, finančno pa je idejo podprla Agencija za razvoj podjetništva in turizma. Varstvo otrok med počitniškimi delovniki Tudi poleti Zavod mladinski center Kotlovnica Kamnik ne bo počival, skupaj s Klubom staršev skrbimo, da čez poletje otrokom do vključno 3. razreda ne bo doma dolgčas in zaposlenim staršem ne bo treba skrbeti za njihovo varnost. Organizirali smo varstvo otrok pod budnim očesom mentorjev med poletnimi delovniki od 7. do 16. ure v prostorih Osnovne šole Toma Brejca. Otroci tako v družbi svojih vrstnikov preživijo zanimive in zabavne počitnice s športnimi aktivnostmi, kopanjem, sprehodi, ogledi zanimivosti. Za vse, ki se zanimate za varstvo svojih malčkov, je na voljo številka: 041/957-609 (Helena), kjer dobite vse potrebne informacije. Ustvarjalni in radovedni otroci lahko igrate YU-GI-OH vsako soboto od 10.00 do 12.00 na Šutni, nasproti cerkve, kdor pa bi rad vedel veliko o zdravi in dobri prehrani pa naj pripelje starše ob petkih ob 17.00 na EKO tržnico na kamniški živilski trg. Čaka nas največji kamniški festival Kamfest, katerega glavni producent je Kulturno društvo Priden možic. Soprodu-cent festivala je Zavod mladinski center Kotlovnica Kamnik, z energijo ter seveda z dodatnimi rokami bo prispeval svoj del. Zahvaliti se moramo Občini Kamnik, ki zavod finančno podpira, ter upravitelju Doma kulture Kamnik Kulturnemu društvu Priden možic, ki sprejema vihravost mladine in s Kotlovnico sodeluje. Čeprav naj bi se vrata mladinskega centra poleti zaprla, se pri nas vedno kaj dogaja, več podrobnosti lahko izveste na naši spletni strani: www.kotlovnica.si. Ekipa MC Kotlovnica Dislocirana enota v Šmarci je od 1. julija do 31. avgusta zaprta. ABONMA 2007/08 Jeseni bomo prižgali odrske luči 10. jubilejne sezone Kulturnega doma Franca Bernika Domžale GLEDALIŠKI ABONMA - šest odličnih gledaliških predstav slovenskih poklicnih gledališč KONCERTNI ABONMA - šest koncertov vrhunskih slovenskih in tujih umetnikov z izbranim programom © Postanite naš abonent! tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si Kulturni dom Franca Bernika Domžale VSETUHINJSKO KRESOVANJE NA SV. VIDU Na predvečer Dneva državnosti se je na sv. Vidu nad Tuhinjem zbralo okrog 200 ljudi, ki so z zahvalno mašo in kratkim kulturnim programom proslavili šestnajsti rojstni dan Slovenije. Po programu je sledilo veselo kresovanje. * Tokrat lahko rečemo, da je potekalo že tradicionalno (četrtič zapored) vsetuhinjsko kresovanje na sv. Vidu, ki zbere mlado in staro, da se poveselijo rojstnega dne Slovenije. Kot kažejo izkušnje, se vsako leto zbere več ljudi, letos se je zbralo rekordno število ljudi, nekaj več kot 200. Ob 20. uri je tuhinjski župnik Jože Tomšič daroval mašo za domovino, sledil je kratek kulturni program, ki ga je povezoval Uroš Bajde. Tunjiški oktet je najprej zapel slovensko himno Zdravljico. Nato staVili Slapnik in Janko Kodra prejela posebna zahvalna darila za opravljena dela na sv. Vidu. Janko Kodra je opravil preko 200 prostovoljnih ur dela, Vili Slapnik pa je uredil in napravil oltarno mizo. Tunjiški oktet je zapel še nekaj domoljubnih pesmi, potem pa je občinski svetnik Matej Tonin podal slavnostni govor ob Dnevu državnosti, ki ga je zaključil z naslednjimi besedami: »Dan državnosti je torej velik praznik, ki jasno kaže, da Slovenke in Slovence še vedno več stvari povezuje kot razdvaja. Današnji praznik kaže na našo enotnost in narodno samozavest! Naj duh samozavesti, enotnosti in složnosti iz leta 1991 zaveje tudi danes, jutri in zavedno. Vse najboljše Slovenija!« Sledila je predstavitev 15-mi-nutnega filma o obnovi sv. Vida, katerega avtor je Vojko Tonin. Film je bil projiciran na cerkev sv. Vida. Po kratkem kulturnem programu pa je sledilo veselo kreso- vanje ob dobri hrani in pijači, ki je trajalo dolgo v noč. Ob koncu se je potrebno zahvaliti še tuhinjskim gasilcem, ki so budno pazili na kres. CVETKA SLAPNIK Ob dnevu državnosti: ' NA PREDVEČER PRAZNIKA KRES NA GORI Dom je tam, kamor spadaš, tam, kjer si srečen, kjer se te veselijo, te pričakujejo in te imajo radi. (.Martin Zver - odlomek iz recitacije) Turistično društvo Gora sv. Miklavž Šmartno v Tuhinjski dolini je tudi letos s Kulturnim društvom Srednja vas na predvečer dneva državnosti, 24. junija, organiziralo praznovanje dneva državnosti s sv. mašo za domovino, kulturnim program in kresovanjem. V pridigi nam je naš rojak - misijonar Jože Grošelj, ki deluje v Zambiji, med drugim povedal, da so bili na ta dan pred šestnajstimi leti na obisku v Zambiji študentje medicine in novinarja časopisa Mladina. Spremljali in pogovarjali so se o dogodkih v domovini, a le g. Grošelj je tedaj zares verjel v osamosvojitev naše domovine. Kulturni program, ki ga je povezovala Maja Korošec, je potekal na dvorišču pred cerkvijo. MePZ Mavrica je pod taktirko Roka Juhanta zapel Zdravljico, Ljudske pevke iz Kamnika so zapele narodne pesmi, harmonikar pa je zaigral venček narodnih. Tjaša in Mojca sta recitirali pesmi DOM in MIR, Nejc in Robi pa zaigrala na svoji harmoniki^ Podžupan g. Brane Golubovič je v svojem nagovoru izrazil veselje, da imamo svojo domovino, ki praznuje že 16. rojstni dan. Predsednik TD Jože Korošec je pohvalil številne udeležence in prijatelje Gore ter izrazil zadovoljstvo ob opravljenem delu z željo po nadaljevanju začrtane poti. V letošnjem programu je kar nekaj prireditev in tudi večji gradbeni poseg - obnova obrambnega stolpa. Na predvečer rojstva domovi- ne je domača glasbena skupina »Veseli oferači« napravila »ofreht« domovini in še vsem tistim, ki so praznovali rojstni dan. Zagorel je kres, udeleženci pa so se razdelili na posamezne skupine, kot se je neka gospa slikovito izrazila, da imamo danes pa res veliko tozdov. Tako smo v toplem večeru prepevali v izbi z ljudskimi pevkami, uživali ob kresu, pogovoru in druženju pred mežnarijo. Na harmoniko nam je igralo kar več harmonikarjev, tako da se tudi plesa nismo branili. Uspešen zaključek LIONS leta na Zapricah Charter night LIONS kluba Kamnik in dobrodelna dražba Na gradu Zaprice se je na petkov večer 15. junija odvilo še zadnje dejanje letošnjega LIONS leta, t. i. charter night. Člani kluba so najprej na letnem zboru članstva sklenili, da so z delovanjem kluba v preteklem letu zadovoljni in so zato tudi v naslednjem letu vodenje kluba zaupali zdajšnjemu predsedniku Borisu Kralju. Po zboru članstva so na dobrodelni dražbi likovnih in kiparskih del kamniških umetnikov skupaj z LEO klubom Kamnik zbrali štiri tisoč evrov za pomoč socialno ogroženim otrokom in mladostnikom iz naše občine. Dogodek, ki se ga je udeležilo okoli sto ljudi, med njimi tudi najvišji občinski možje, je popestril kulturni program z Nuško Drašček, Zvonetom Hribarjem in balerino Ajdo. Člani LIONS kluba so v letnem poročilu o delovanju kluba izpostavili večje število akcij, ki so bile tudi bolj uspešne, kot v preteklih letih, večje število aktivnih članov in dobro vzdušje v klubu. V prihodnjem letu si, pod ponovnim vodstvom Borisa Kralja, obetajo nadaljevanje uspešnega izpolnjevanja svojega poslanstva, ki je zajeto tudi v Boris Kralj in Špela Bovha, predsednika LIONS in LEO klubov Kamnik sta bila z obiskom in izkupičkom dražbe nadvse zadovoljna. Nino z družino in člani LEO kluba Kamnik pred dobrodelno predstavo Fani teatra v Domu kulture, s katero so zbrali 4500 evrov za pomoč pri nakupu kombija in popravilo komunikatorja. geslu LIONS klubov: Pomagamo. Tudi v prihodnjem letu bodo akcije podobne letošnjim: jeseni pomoč učencem pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov ter pri plačilu stroškov šole v naravi, preko celega leta pa sodelovanje z VDC Sožitje ter drugimi ljudmi in organizacijami, ki bodo potrebovali pomoč. DAN VZGOJE V ZUIM KAMNIK Zboru članstva in volitvam je najprej sledil nastop mlade balerine Ajde Bergant, ki je s prikupno eleganco jemala dih gledalcem v polni dvorani gradu Zaprice. Za njo je napetost pred dražbo s humornim nastopom in recitalom iz zakladnice narodne dediščine odganjal dramski igralec Zvone Hribar. Oba sta požela zaslužen aplavz, nato pa se je začela dobrodelna dražba. Na njej so bila ponujena kiparska in likovna dela, ki so jih podarili znani kamniški umetniki Alojz Berlec, Bogdan Potnik, Boris Bratuž, Črtomir Frelih, Dušan Sterle, Greta Boltar, Ivo Kordaš in Miha Kač. Dražbo je vodil Matic Romšak, ki je spretno ustvarjal napetost in vsem sodelujočim pripravil prvovrstno doživetje. Z dražbo sta LEO in LIONS klub Kamnik zbrala 4000 evrov. S tem izkupičkom bodo kupili učbenike in delovne zvezke trem otrokom iz Tuhinjske doline, ki so tragično ostali brez matere, preostanek izkupička pa bo namenjen drugim socialno ogroženim otrokom in mladostnikom. Napetost (in resnost) po dražbi je pri obiskovalcih dokončno odpravil nastop pevke Nuške Drašček, ki je zapela nekaj najlepših slovenskih pesmi. Tudi ona seje, kot vsi ostali nastopajoči, odpovedala svojemu honorarju, saj so vsi prišli pomagat. Večer se je s pokušnjo vin Jerneja Frangeža na grajskem dvorišču zaključil v sproščenem vzdušju, v dobri družbi in zadovoljstvu ob uspešnem zaključku LIONS in LEO leta. V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik smo 25. maja obeležili šesto obletnico Dneva vzgoje. Ker je Leto kulture, smo tudi naše celoletno ustvarjanje posvetili oživljanju kulturne dediščine, ta dan pa je bil namenjen zaključku enoletnega projekta, ki smo ga poimenovali IZ NAŠIH KRAJEV SKOZI ČAS. Pri raziskovanju kulturne dediščine smo se osredotočili na tri slovenske regije: Prekmurje, Gorenjsko in Primorsko, zato smo k sodelovanju povabili Dijaški dom Murska Sobota in Dijaški dom Koper, ti pa so se povabilu prijazno odzvali in nas ob tej priložnosti tudi obiskali. Ko smo raziskovali različne regije, smo ugotovili, da so med nami kulturne, družbene in etnične razlike, ki izvirajo iz preteklosti našega naroda. Te razlike nas bogatijo, zato jih je vredno ohranjati. Prireditev se je začela s kratkim kulturnim programom in pesmijo pastirice Kati: Lep je naš kraj, ki so jo odpele Mateja, Maruša in Sara. Po uvodnem pozdravu naših voditeljev: Anje, Mihe in Gašperja ter kratkem nagovoru Ane Zadnik, ravnateljice Doma, so se začele tematske delavnice, kjer so otroci in mladostniki ustvarjali izdelke, ki izvirajo iz bogate zakladnice kulturne dediščine in so značilni za Gorenjsko. V prostorih Zavoda in na zelenici pred njim so tako potekale različne delavnice: poslikava panjskih končnic, glasbena delavnica in izdelava pastirskih piščalk, poslikava glinenih - gorenjskih majolik ter zasaditev gorenjskih nageljnov, risanje gorenjskih nageljnov na lesene ploščice, peka orehove potice, peka palačink in priprava šabese, izdelovanje cvetja iz krep papirja in dekorativnih predmetov iz školjk. Zadnji dve delavnici so pripravili gostje iz Murske Sobote in Kopra. Ob zaključku smo si razstavljene izdelke iz delavnic še ogledali ter prisluhnili komentarju vodij delavnic. Naše pevke Mateja, Maruša in Sara so še enkrat odpele pesem Lep je naš kraj, voditelj Miha pa je vse navzoče povabil na piknik in veselo druženje. MAJDA ZALETELJ MARJETA JAZBEC Razprodana dvorana Doma kulture za Nina in Sašo Hribar v zadnji predstavi Poleg LIONS kluba v Kamniku že dve leti uspešno deluje tudi LEO klub. Prepričanja, ideje, vizije in načini dela so pri obeh enaki, le da LEO klubi po vsem svetu združujejo mladino. Zadnja dobrodelna akcija LEO kluba Kamnik je bila pomoč Ninu pri zbiranju sredstev za nakup novega kombija in popravilo komunikatorja, ki smo jo izvedli s pomočjo Doma kulture Kamnik in Faniteatra iz Medvod. Velika dvorana Doma kulture je bila konec maja nabito polna, Hribar in sodelavci pa so obiskovalce dobri dve uri spravljali v smeh do solz. S pomočjo vseh skupaj bo LEO klub Ninu za nakup opreme, ki jo za življenje nujno potrebuje, podaril 4500 EUR. O prihodnjih akcijah in preteklem delu LEO kluba si lahko več preberete na spletni strani www.leokamnik.si. lahko pa se nam tudi pridružite in pomagate. LEO klub Kamnik Kresovanje v Mekinjah Ob 25. juniju - dnevu slovenske državnosti je v Mekinjah v Rebru nad Špornovo kapelico potekal tradicionalni mekinjski kres. Pod pokroviteljstvom KS Mekinje so ga pripravili številni mladi Meici-njčani in člani Nove Slovenije (Milan VVindschnurer). Kresovanje je bilo v nedeljo, 24. junija, z začetkom ob 21. uri. Ob kresovanju so organizatorji pripravili krajši kulturni pro- gram, kjer so nastopili pevke in pevci cerkvenega zbora iz Mekinj ter Matej Slapar (Tuhinjski) s harmoniko, zbrane Mekinjčane pa je nagovoril dr. Damjan Hančič, ki je orisal nekatere dogodke, ki so privedli do samostojne slovenske države. Tudi za pogostitev je bilo poskrbljeno, kres pa so varovali neveljski gasilci. MATEJ SLAPAR MESTNE LEKARNE » LEKARNA KAMNIK LEKARNA NOVI TRG ZA PRIJETNE DOPUSTNIŠKE DNI Za zdravje največ naredimo sami, pomagamo pa vam tudi v lekarni, še zlasti pred odhodom na težko pričakovane počitnice, ki naj bi minile brez neprijetnosti in težav. Poleg strokovnih nasvetov in izdaje zdravil na recept in brez recepta vam nudimo vse, kar potrebujete^za vašo počitniško lekarno med dopustom. Svetujemo vam pri izbiri pravih sredstev za zaščito pred soncem, insekti, alergijami, pri izbiri zdravil brez recepta za alergije, potovalne bolezni, sončne opekline. Naš nasvet je dobrodošel tudi pri izbiri medicinsko tehničnih pripomočkov, sredstev in pripomočkov za prvo pomoč pri poškodbah in prehranskih dopolnil. Samo v lekarni pa vam ponudimo širok izbor kvalitetnih izdelkov za nego in zaščito kože pred soncem znamk Avene, Eucerin, Mustela, Nux, Uriage, Vichy. Stanovalci Doma starejših občanov na pomladnem pikniku Pred časom so se stanovalci kamniškega doma starejših občanov skoraj polnoštevilno zbrali na že tradicionalnem pomladnem pikniku v parku Doma. Ob zvokih tuhinjskega ansambla Špica, raznih zabavnih igrah in prigrizku je to popoldne kar prehitro minilo. Ob tej priložnosti so medse povabili tudi mlade prostovoljce iz okoliških šol, ki med šolskim letom pridno obiskujejo stanovalce, z njimi igrajo družabne igre, jih popeljejo po parku ob Nevljici in podobno. Direktorica Doma Marija Rems se je vsem mladim prostovoljcem s skromnim darilom zahvalila za njihovo sodelovanje. F.S. Mlade prostovoljke iz OŠ Komenda-Moste pravijo, da v Dom starejših občanov vedno rade prihajajo (na sliki s socialno delavko Doma Sabino Ravnikar, ki jim pomaga pri njihovem delu)... Življenja rešujejo tudi krvodajalci 4. junij je dan slovenskih kr- Da je kri nenadomestljiva vodajalcev, saj so prav na ta življenjska tekočina se zaveda-dan pred 62. leti v Sloveniji mo prav vsi, daje krvodajalstvo konzervirali prve steklenice prostovoljno, anonimno, nepla-krvi, zato je ta dan postal dan čano tudi. Velikokrat slišimo, slovenskih krvodajalcev. Od koliko operacij opravijo, koliko takrat, pa do danes, je kri da- hudo poškodovanih so prepe-rovalo več kot štiri milijone ljali v bolnišnice, malokrat pa, krvodajalk in krvodajalcev, da so za uspešne operacije in za darovali so že več kot milijon reševanje življenj ponesrečenim in pol litrov krvi. zaslužni tudi in predvsem krvo- dajalci, saj brez njih tudi mnogih operacij ne bi bilo, pa tudi marsikatero življenje bi bilo izgubljeno. Podeljena priznanja krvodajalcem Da se krvodajalcem vsaj malo zahvalimo, na kamniškem Rdečem križu vsako leto pripravimo krvodajalsko proslavo s kulturnim programom, ki ga že več let pripravlja ga. Karla Urh s svojimi učenci iz osnovne šole Stranje, podelimo priznanja za večje število odvzemov. Letos smo podelili 26 Da je kri nenadomestljiva življenjska tekočina, se zaveda tudi lepo število krvodajalcev v naši občini. Rdeči križ Kamnik se jim je na nedavni slovesnosti za njihovo humanost zahvalil tudi s podelitvijo priznanj (na fotografiji del prejemnikov priznanj za številna darovanja krvi). Foto: Mark Agovič POVABILO NA SPOMINSKA SREČANJA Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik vabi vse občane na spominsko srečanje ob tragičnem dogodku pred 65. leti v Gradišču pri Šmartnem, ki bo v nedeljo, 8. julija, ob 15. uri, pri spomeniku v Gradišču. Vabimo tudi na spominsko srečanje ob 66. obletnici oborožene vstaje proti okupatorju na Kamniškem, ki bo v soboto, 28. julija, ob 18. uri, pri spomeniku padlima Mlakarju in Miklavčiču, pri Titanovi brvi v Kamniku. Skupnost borcev Šlandrove brigade pa vabi na spominsko srečanje na Špiku v nedeljo, 5. avgusta, ob 11. uri, pri spomeniku, kjer je bila ustanovljena Šlandrova brigada. Graditelj ffi RAZPIS ŠTIPENDIJ za POKLIC TESAR in ZIDAR Kandidati k vlogi za pridobitev štipendije priložijo zlasti: - potrdilo o vpisu v šolo - osebne dokumente, državljanstvo RS, spričevala - zdravniško potrdilo o zmožnosti opravljanja izbranega poklica Popolne vloge kandidati oddajo v kadrovski službi SGP GRADITELJ d.d., Maistrova 7, 1240 Kamnik (tel.01/831-88-00), do 31. 8. 2007. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v mesecu septembru 2007. priznanj krvodajalcem, ki so kri darovali več kot dvajsetkrat, 13 priznanj za 30 darovanj, 11 priznanj za 40 darovanj, 5 priznanj za 50 darovanj krvi, 3 priznanja za 70 darovanj ter po eno priznanje za osemdesetkrat in 90-krat darovano kri. Priznanja podelimo tudi našim najbolj zvestim in delovnim prostovoljcem, ki jih predlagajo naše krajevne organizacije, letos so priznanja dobile gospe Marija Čehun iz Most, Franja Goltnik iz Šmartna in Jana Sušnik iz Črne, priznanje pa so prejeli tudi učitelji in učenci iz osnovne šole Frana Albrehta Kamnik, saj je naše sodelovanje iz leta v leto obširnejše. Po končani podelitvi smo v preddverju dvorane še malo poklepetali in prigriznili. S ponosom pa zapišemo, da bo v Kamniku kmalu že četrti krvodajalec, to je g. Skamen Matevž, kri daroval 100-krat in se tako pridružil »največjim krvodajalcem« Borisu Dolencu, Alojzu Kuharju in Janezu Repanšku. Prav v teh dneh je potekala letošnja druga krvodajalska akcija v Domu kulture Kamnik, prvi dan je kri darovalo 139 krvodajalcev, drugi dan pa 144, pri čemer je potrebno poudariti, da veliko krvodajalcev ni čakalo na kamniško akcijo, saj je preko javnih občil slišalo, da so se zaloge krvi zmanjšale in so zato darovali kri kar v Ljubljani, drugače bi bila številka še mnogo višja. KRVODAJALCI, ČESTITAMO VAM IN SE VAM ZAHVALJUJEMO, PREPRIČANI PA SMO, DA SE VAM LAHKO ZAHVALIMO TUDI V IMENU TISTIH, KI STE JIM REŠILI ŽIVLJENJE! LIDIJA ZAGORC GASILCEM USPELO UKROTITI POŽAR V VOLČJEM POTOKU V sredo, 27. junija, smo bili ob 18:31 preko telefona in pozivnikov s strani Regijskega centra za obveščanje 112 obveščeni, da je zagorelo ostrešje gospodarskega poslopja v Volčjem Potoku 7. Vzrok požara je bil udar strele. Ob 18:34 uri so s kompletnimi posadkami izvozila gasilska vozila: GVC 16/24 PGD Kamnik in nato še vozila: TRV-1, PV-1, GVC 16/40 in GV-1 z skupaj 29 gasilci. Ob 18:46 sta izvozili vozili PGD Duplica s 6 gasilci in sicer z vozili GVC 16/25 in GV-1. Na mesto požara je ob 18:39 uri prva prispela avtocisterna GVC 16/24 PGD Kamnik in takoj za njo vsa ostala vozila. Po prihodu na mesto požara in oceni situacije je vodja intervencije preko radijskih zvez zaprosil za pomoč. Regijski center 112 je preko pozivnikov aktiviral gasilce PGD Šmarca, ki so s 16 gasilci izvozili ob 18:54 uri z orodnim vozilom GV-1 in vozilom za prevoz moštva GVM. Gasilci iz PGD Radomlje so na mesto požara prišli samoiniciativno z avtocisterno GVC 16/25 ter 6 gasilci. V PGD Kamnik je bila aktivirana še ekipa za podporo s 4 člani in vozilom GVM ter bolničarja. Ob prihodu gasilcev na mesto požara je ogenj zajel že celotno južno stran strehe in se počasi širil na severno stran ostrešja. Domači so iz gospodarskega poslopja, kjer je ogenj zajel že polovico ostrešja, evakuirali koze iz hleva, gasilci pa so pomagali pri evakuaciji kokoši. V bližini gorečega poslopja sta približno 7 in 15 metrov oddaljeni stanovanjski hiši. Vodja intervencije je bil poveljnik PGD Kamnik Jože Oblak ml. Gasilci so izvedli pet napadov, tri z južne strani objekta, enega z zahodne in enega s severne strani. Dobava vode je bila iz bližnjih hidrantov, ki pa niso dovajali zadostne količine vode. Požar je bil lokaliziran v 15 minutah po prihodu prve gasilske enote na mesto požara. V požaru je poleg škode na gospodarskem poslopju nastala škoda tudi na kmetijskih strojih. Skupaj je pri gašenju požara sodelovalo 58 gasilcev z desetimi vozili, od tega iz PGD Kamnik 29 gasilcev, PGD Duplica 6 gasilcev, PGD Šmarca 16 gasilcev in 7 gasilcev iz PGD Radomlje. Intervencija je od proženja pozivnikov ob 18:31 uri trajala do 22:10 ure, ko je bil požar v celoti pogašen in ni bila potrebna požarna straža, torej skupaj 3 ure in 40 minut. BRIGITA VAVPETIČ, Foto: Jože Oblak, PGD Kamnik Počastitev spomina na dr. Petra Deržaja v Češnjicah Neprijazne sence ne morejo prekriti pozitivnih vrednot osvobodilnega boja Nad vasico Češnjice pod Menino planino so se junijsko nedeljo razlili zvoki slovenske partizanske pesmi iz mladih grl osnovnošolcev podružnične šole Šmartno v Tuhinju. Ob spomeniku partizanskega zdravnika dr. Petra Deržaja, ki je tu padel 24. decembra 1944 v boju z nemškim okupatorjem skupaj s sedemnajstimi partizani, so se zbrali številni domačini in nekdanji borci sjcupaj s krajani krajevne skupnosti dr. Petra Deržaja in sodelavci istoimenske bolnice v Šiški. Jože Goltnik, član sveta KS Zg.Tuhinj in predsednik Delavske zveze OO SD Kamnik, je pozdravil udeležence slovesnosti in jih pozval, da z minuto tišine počastijo spomin padlih partizanov pod obronki Menine planine. Potem, ko so predstavniki krajanov Češnjic in KS Petra Deržaja položili venca k spomeniku, je zbranim spregovorila mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednica OO Socialnih demokratov Kamnik- Komenda, ki je poudarila, da dr. Peter Deržaj, partizanski zdravnik, ki je star komaj 31 let padel za svobodo, ko je v vasi iskal hrano za svoje ranjence, na nek način pooseblja partizanski boj proti okupatorju. Tako kot mnogi partizani in domoljubi, ki so v času druge svetovne vojne tvegali ali žrtvovali svoje življenje za obrambo svoje družine, svojega doma, svojega jezika in domovine, je klicu domovine sledil tudi on. Zato je prav, da se vedno znova spomnimo veličine partizanskega upora, pogumnih pripadnikov številnih generacij naših prednikov, ki so v slo- venski zgodovini zapisani kot branitelji slovenske zemlje in slovenstva. Čeprav bi nekateri danes radi izničili narodnoosvobodilni boj. Ko je spregovorila tudi o nekaterih aktualnih problemih sedanjega časa, je poudarila, da žal danes dobrobiti naše gospodarske rasti in napredka uživajo predvsem nekatere elite in ob tem opozorila na nizke plače, čedalje nižjo zdravstveno in socialno varnost, zlasti mladih, ki jih čedalje bolj zaposlujejo le za določen čas in podobno. V obdo- bju tranzicije so postali konkurenca, produktivnost in dobiček pomembnejši od demokracije, človekovih pravic, od varnega in zdravega okolja, od pravne, socialne delovne in zdravstvene varnosti ljudi. V tej zvezi je ponovno izpostavila sedanje rušenje javnega zdravstva in pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Ko je omenila partizansko zdravstvo, kjer je deloval tudi zdravnik dr. Peter Deržaj, je poudarila, da so takratno zdravstvo v težkih razmerah odlikovale velika požrtvovalnost, odrekanje, predvsem pa velika humanost. Z vrednotami solidarnosti, požrtvovalnosti in humanosti je bil še desetletja prežet celoten zdravniški stan. To so bil vrednote, ki se jih danes skuša nadomestiti z individualizmom, konkurenčnostjo in pehanjem za profiti. V imenu nekdanjih borcev in krajanov KS dr. Petra Deržaja iz Ljubljane je zbrane pozdravila Mija Pokrs-nik. Ob koncu se je spet oglasila partizanska pesem in recitacije učencev, ki sta jih vodili Ema Bajde in Urša Kotnik. Stoji tam gori partizan in napevi drugih borbenih in domoljubnih pesmi, ki so jim ob zvokih Albinove harmonike pritegnili tudi nekdanji borci, med njimi so bili Lovro, Branko, Božo in ostali udeleženci sicer skromne, a prisrčne proslave, so odmevali daleč po obronkih Menine planine... F. SVETELJ Čestitamo! Študij fizioterapije Je uspešno zaključila KATJA VRHOVNIK. Že več let se razdaja skavtom in Vodi telovadbo koronarcev, ki se z njo veselimo, ji čestitamo inji na njeni poti želimo vse dobro. Zlati jubilej so 14. junija proslavili učenci kamniške gimnazije četrtih a, b in c razredov iz davnega šolskega leta 1956157. Mnogi so se ob tej priložnosti srečali prvič po petdesetih letih, odkar so zadnjikrat skupaj »gulili« šolske klopi. Od tedanjih 110 učencev se je po srečnem naključju na slavnostnem srečanju zbralo kar 70 sošolcev in tudi štirje profesorji z ravnateljem na čelu. Srečanje po petdesetih letih Svoj zlati jubilej so 14. junija proslavili tudi zdaj že sivolasi učenci kamniške gimnazije četrtih a, b in c razredov. Mnogi so se ob tej priložnosti srečali prvič po petdesetih letih, odkar so zadnjikrat skupaj »gulili« šolske klopi. Od tedanjih 110 učencev se je po srečnem naključju na slavnostnem srečanju zbralo 70 sošolcev in tudi štirje profesorji z ravnateljem na čelu. Večina prisotnih se je najprej zbrala v cerkvi sv. Jurija v Nevljah, kjer je v spomin na že več kot dvajset pokojnih sošolcev opravil mašno daritev »naše šole list«, župnik z Dovjega, ki mašuje tudi v najvišje postavljeni kapelici na Kredarici pod našim očakom Triglavom. Ob poglobljenem nagovoru župnika Franca Urbanija so se marsikomu orosile oči. Na orgle je igrala Veronika Šarec, hčerka naše sošolke Katarine Rojc. Po maši se je že težko pričakovano srečanje nadaljevalo s stiski rok, objemi in poljubi med nekdanjimi sošolkami in sošolci v bližnjem gostišču. Kar dva prisotna razrednika Marijo Bohinec in Jaša Kordiča ter profesorico telesne vzgoje Vero Ferbežar, še posebej pa ravnatelja, prejemnika letošnjega zlatega priznanja občine Kamnik prof. dr. Avguština Laha, smo pozdravili stoje s prisrčnim aplavzom. V spomin in v zahvalo na šolske dni pred pol stoletja smo jim izročili majolike z grbom našega mesta in z dodanima letnicama med zadnjim in ponovnim srečanjem. Nismo pa pozabili tudi na profesorje, ki se srečanja niso mogli udeležiti. Delegacija treh sošolcev je obiskala Dom starejših občanov v Kamniku ter izročila cvetje in pozdrave z dobrimi željami g. Viktorju Mihelčiču in g. Zori Bergant, kar sta sprejela z ganjenostjo. Pozdravni nagovor je z izbranimi besedami in toplino v srcu ter božajočim glasom podal, kot se za intelektualca z visoko izobrazbo spodobi, župnikov brat Jože Urbanija, predavatelj na filozofski fakulteti. Svoje iskrene misli s spomini na polstoletno prehojeno pot sta dodala še prisotna profesorja. Z laskavim namigom sta povedala, da so jima leta, preživeta na začetku njune poklicne poti med dijaki kamniške gimnazije, ostala v najlepšem spominu, ker smo bili pravi angelčki v primerjavi s poznejšimi izkušnjami v našem glavnem mestu. Čas je pokazal, da je bil že skrajni čas za naše srečanje, ko smo se z radostjo v očeh ponovno spoznavali in skupaj obujali spomine na najstniške dni. Skupna želja vseh je bila, da se v tako lepem številu ponovno srečamo čez pet let. Pogostejša pa bodo odslej tudi dvostranska oziroma srečanja manjših interesnih skupin. Ka-komajhne stvari lahko pripravijo veliko veselja, dokazuje majhna, na podstrešju pozabljena knjižica oziroma zvezek z naslovom: Letno poročilo Gimnazije Kamnik, ki je bila osrednji kažipot, da smo se ob iznajdljivosti in sposobnosti organizatorjev kamniški gimnazijci dvanajstega šolskega leta 1956/57 pred dnevi lahko ponovno zbrali skupaj iz najrazličnejših krajev Slovenije in tudi širše. Ali pa je morda za srečno naključje zaslužna letošnja sedmica, ki menda vsem prinaša srečo. Pisalo se je leto 1957... Na koncu si oglejmo nekaj zanimivih primerov polstoletne zgodovine povezanih z našo sedeminpetdesetico. Pred petdesetimi leti je ogledal luč sveta »Fičo«, s katerim smo se po cesti z oznako E-57 popeljali v Evropo in pokadili največkrat omenjeni in zapisani Filter 57. Ne smemo pozabiti na naše rojake na Koroškem, ki se jim zelo počasi z veliko muke vendarle uresničuje sedmi člen, a leta 1957 so se le razveselili odprtja vse bolj obiskane Slovenske gimnazije v Celovcu. Nam pa se je tega leta odprlo okno v svet preko televizijskega oddajnika na Krvavcu. Za našo državno samostojnost in demokracijo je veliko, če že ne odločilno, prispevala prav 57 št. Nove revije. Ne pozabimo na zgodovino in zberimo lepe spomine na preteklost ter jih povežimo skozi trenutek sedanjosti ter se s ponosom na prehojeno pot veselimo prihodnosti in še naprej dodajajmo kamenčke v lepši mozaik nas in naših zanamcev. STANE BENKOVIČ Zasluga prof. zgodovine In kdo je kriv oziroma zaslužen za jubilejno srečanje? To je vsem prisotnim in tudi prof. Jaši Kordiču, ki tega ni vedel, razkril učenec, ki pa ga je prof. Kordič že prvo leto v gimnaziji »vrgel« zaradi neznanja letnic balkanskih vojn. Naslednje leto v prvem razredu ni bilo več zgodovine, učenec pa je tako le ujel pravi vlak, da je skupaj s sošolci po naključju pripravil nepozabno jubilejno srečanje. Vlak je bil kriv »Kamničan« je pred poznejšo ukinitvijo težko sopihal iz Ljubljane proti svojemu mestu še predvsem v mrzlih zimskih dneh, ko se je pojavil led na tirih. Zamud so se veselili predvsem nevozači, ki so uro brez profesorja izkoristili za razne vragolije in druge »interesne« dejavnosti. To se je zgodilo tudi na takrat še »prepovedani« Velikonočni ponedeljek in začelo se je sekanje pirhov. Sredi hrušča in trušča se je v razredu nepričakovano pojavil nepovabljen gost - sam ravnatelj tovariš Lah, ki je v hipu prekinil akcijo in popisal sodelujoče v igri ter jim zagrozil z ukori. V napeti igri je pač zatajil dežurni obveščevalec s pogledi skozi ključavnico na hodnik. Ukorov kljub vsemu ni bilo, drobiž pa je romal za Rdeči križ. BISERNA IN Zb Društvo upokojencev Kamnik je 21. junija pripravilo sprejem za svoje člane, ki so v prvih mesecih tega leta praznovali zakonske jubileje. Srečanje je spremljal prijeten program, v katerem so sodelovali: društvena folklorna skupina, Ljudske pevke Predice in ansambel Vaški fantje, seveda pa ni manjkal Božo s svojo harmoniko. Folklorna skupina je s slavljenci tudi zaplesala prvi ples. Marjana, Stane in Julka so jubilantom izrekli tople želje in čestitke v imenu kamniških upokojencev ter jim podarili spominska priznanja, rožico in darilce, kamniški župan Tone Smolnikar je vsem čestital in zaželel še dolgo in bogato življenje ter jih po- Z leve: zlatoporočenca Edita in Janez Kladnik, bisernoporočenca Julijana in Jožef Berlec, zlatoporočenci Francka in Anton Hribar ter Marija in Drago Jeglič. Z leve: zlatoporočenci Marija in Janez Prezelj, Draga in Stanislav Osolnik ter Marija in Jernej Klemenc. yabil, da potrdijo biserno in zlate zakonske zveze tudi na občini. Njunih 60 zakonskih let BISERNO POROKO sta slavila JULIJANA, roj. 1925, IN JOŽE BERLEC, roj. 1919, iz Kamnika, Mlakarjeva ulica 2. Poročila sta se 25.5.1947. Njuno dolgo skupno življenje ,e nadvse bogato in zanimivo. Ustvarila sta si lastno družino s Petimi otroki, rodilo se je že se-nem vnukov in trije pravnuki. Jože je velik del življenja posvetil gasilstvu, še danes se intenzivno ukvarja z zgodovino gasilstva, rav zaradi izrednega čuta za človeka mu je občina Kamnik Podelila naziv častnega občana. J 'Jana z nasmehom pove, da sta se spoznala v tovarni. Skrbi za družino in gospodinjstvo, z veseljem pa se ukvarja tudi z vrtom. Veliko je bilo dogodkov v življenju, v spominu pa je ostala predvsem 60-letnica poroke in - seveda rojstvo otrok. NAŠI ZLATOPOROČENCI S POLSTOLETNIM ZAKONSKIM STAŽEM PASO: KLADNIK EDITA, roj. 1935, in JANEZ, roj. 1932, iz Kamnika, Ul. Franca Pirca 2. V zakonu sta dobila hčerko in tri vnuke. Pravita, da zdravje ni njaboljše, a nekako kar gre. Njuno prvo srečanje, ki ga je po- zneje zaokrožila poroka, je bilo v Črni v rudniški menzi. Oba se ukvarjata z deli na vrtu, pa tudi reševanje križank ju veseli. Kot vesel dogodek v življenju označujeta rojstvo hčerke. HRIBAR FRANCKA, roj. 1938, in ANTON, rojen 1932, iz Tuhinja, Mali hrib 7, sta se poročila 11.5.1957. Z zdravjem sta kar zadovoljna. Srečala sta se na vasi, kjer so se družili mladi. Dobila sta pet otrok in osem vnukov. Oba se ukvarjata z delom na kmetiji. Francka gospodinji, pa tudi pri ostalih delih rada poda roko. JEGLIČ MARIJA, roj. 1936, in DRAGO, roj. 1933, iz Kamnika, Svetčeva pot 10, sta poročena od 19.1.1957. Sta vesele narave in prve stike sta navezala na plesu pri GIZELI. Rodili so se trije otroci in že tudi šest vnukov. Z zdravjem pravita, da gre za silo, prosti čas preživljata v vrtu. Drago je tudi aktiven planinec, srečen dogodek je bilo rojstvo otrok, zelo pa sta vesela tudi vnukov. KLEMENC MARIJA, roj. 1932, in JERNEJ, roj. 1931, iz Kosiš 12, sta se poročila 23.2.1957. V pogovoru sta si zaželela, da bi dočakala biserno poroko, med najsrečnejši dogodek štejeta rojstvo sina. Hudomušno povesta, da je bilo njuno prvo srečanje Z leve: zlatoporočenci Vincenc in Rozalija Smolnikar, Marija in Viljem Šuštar ter Julijana in Anton Šmi-dovnik. 50 let skupnega življenja sta okronala tudi Cecilija in Matevž Slapnik. pri sosedu. Rada se ukvarjata z vrtom in sadjem. OSOLNIK DRAGA, roj. 1935, in STANISLAV, roj. 1927, iz Hruševke 3, sta poročena od 21.6.1957. Zelo srečna sta bila ob rojstvu treh otrok in tudi šestih vnukov. Sta vesele narave, srečala sta se na veselici, danes pa še z veseljem pomagata mladim na kmetiji. Zdravje ni najboljše, želita pa si dočakati biserno poroko. PREZELJ MARIJA, roj. 1937, in JANEZ, roj. 1932, iz Kamnika, Vegova 4, sta poročena od 16.2.1957. Rojstvo otroka, treh vnukov in pravnuka označujeta kot ene najbolj veselih trenutkov na njuni skupni poti, ki jo je rodilo srečanje na vasi. Med srečne dogodke v življenju štejeta še posebej selitev v lastno hišo. Zadovoljna sta z zdravjem, z veseljem delata na vrtu, reševanje križank pa jima popestri njun vsakdan. SMOLNIKAR ROZALIJA, roj. 1933, in VINCENC, roj. 1932, iz Šmartna 12, sta se poročila 4.5.1957. Tudi za Rozalijo in Vincenca je bilo rojstvo hčerke zelo srečen dogodek. Rodila pa sta se že tudi dva vnuka in dva pravnuka. Trajnejše vezi med njima so nastale ob vsakodnevnem srečevanju na vasi, kjer sta živela. Z zadovoljstvom skrbita še za ko- koši in zajce, pa tudi na vrtu kaj postorita, čeprav sta bolj šibkega zdravja. ŠMIDOVNIK JULIJANA, roj. 1932, in ANTON, roj. 1928, s Tunjiške Mlake 4, sta poročena pa od 4.3.1957. Dobila sta dva otroka in tri vnuke. Zdravja sta še kar dobrega, pomagata pa pri delih na kmetiji. Trajnejše medsebojne vezi sta začela tkati na nekem silvestrovanju. Nadvse sta se veselila rojstva otrok in vnukov. ŠUŠTAR MARIJA, roj. 1938, inVIIJEM, roj. 1937, iz Šmartna 21, poročena 8.6.1957. Srečala sta se na Velesejmu v Zagrebu. Z zdravjem je Marija kar zadovoljna, Vili pa nekoliko manj. Dobila sta tri otroke in osem vnukov. Oba sta bila zaposlena v industriji. Marija se ukvarja z gospodinjstvom, Vili pa rad popravlja različne stroje in poprime tudi za vsako dmgo delo. Vsa srečna sta pričakovala rojstvo otrok. Naslednji dan pa sta Marjana in Stane obiskala še SLAPNIK CECILIJO, roj. 1933, in SLAPNIK MATEVŽA, roj. 1925, z Velikega hriba 1, ki sta skupno zakonsko pot sklenila 9-6.1957. V družini se je rodilo pet otrok in sedem vnukov. Vedrih lic sta povedala, da sta se prvič srečala na plesu v Buču. Nadvse sta se veselila rojstva otrok. Zaupala sta nam, da se je v družini Matevža rodilo dvajset otrok, v dmžini Cecilije pa sedem. V nadaljevanju so se jubilanti zadržali v prijateljskem razpoloženju in poklepetali o marsikaterem življenjskem dogodku, ki se ohranja v njihovem spominu. STANE SIMŠIČ MR Gib (odpmtjjB prenovljene pesMvsiliniee SKB banke donacija kamniškim glasbenikom Gostovanje OŠ Frana Albrehta - Podružnične šole Vranja Peč na VValdorfski šoli v Ljubljani Kaj se zgodi, če se otroci igrajo odrasle? Nastane odlična komedija v izvedbi ekipe »mladih igralskih veteranov« iz Vranje Peči, ki si zaslužijo svoje mesto v Guinnessovi knjigi rekordov. Stari so namreč od o do 10 let in polni presenečenj. Kamniška poslovalnica SKB banke je 11. junija odprla vrata prenovljenih prostorov na Glavnem trgu 13 v središču mesta. Ob slovesnosti uradnega odprtja 19. junija, ki se ga je udeležilo mnogo gostov, poslovnih partnerjev in komitentov SKB banke, sta Cvetka Selšek, predsednica uprave SKB banke, in Andre-Marc Prudent, podpredsednik uprave SKB banke, podarila Glasbeni šoli Kamnik donacijo v vrednosti 2.000 EUR za nakup glasbila, ki jo je prevzela ravnateljica Darka Skalar. Mladi glasbeniki pa so v zahvalo pripravili prijeten glasbeni program. Poslovalnica SKB banke v Kamniku, ki jo vodi Franka Močan, je celovito preurejena v sodobno bančno poslovalnico, ki strankam zagotavlja celovito bančna ponudba, razporeditev prostorov pa omogoča bolj oseben pristop pri poslovanju s strankami. Prostorsko je razdeljena na tri različne dele: na zunanji strani je bančni avtomat, v notranjosti lahko stranke v enem delu opravijo gotovinske posle, dragi pa je po novem popolnoma ločen od blagajniških poslov in je namenjen sklepanju tistih bančnih poslov, ki zahtevajo svetovanje in osebno obravnavo z veliko mero zaupnosti, ki jih v SKB banki kot sodobni banki namenjajo posebno pozornost. Kot je poudarila Cvetka Selšek, predsednica uprave SKB banke, je prenova poslovalnice Kamnik pomembna tako za SKB banko, kot tudi za lokalno okolje, saj je mesto Kamnik kulturno in upravno središče občine in se nahaja na pomembnem križišču med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije. Naravne znamenitosti, zgodovinske danosti, kulturni turizem in šport dajejo kraju priložnosti za nadaljnji razvoj. Hkrati pa lahko SKB banka s svojimi kakovostnimi in konkurenčnimi bančnimi produkti podpira tudi razvoj več kot 700 podjetij in prav toliko samostojnih podjetnikov v tem cvetočem poslovnem okolju. SKB banka, ki je del vodilne evropske bančne skupine Societe Generale, ki je prisotna v 77 državah sveta, posebej aktivno podpira kulturne organizacije, zato se je ob odprtju prenovljene poslovalnice odzvala potrebi Glasbene šole Kamnik po obogatitvi njenega in-strumentarija in ji podarila donacijo 2.000 evrov za nakup novega glasbila - roga. SAŠA MEJAČ Govorimo o dramskem krožku podružnične šole Vranja Peč pod mentorstvom Sare Lužovec. Za seboj imajo že sedem različnih predstav. In zakaj si zaslužijo mesto med rekorderji? Vsi ti igralski nadarjenci prihajajo iz ene same osnovne šole. V predstavi sodelujejo prav vsi učenci in vse učiteljice osnovne šole, vsi do zadnjega. Vseh 16 učencev in obe učiteljici, Urška Maja Pavlič in Maja Jesenik Štefin, če smo čisto natančni. Povejte, kje na svetu boste našli osnovno šolo, kjer je 100 odstotkov učencev navdušenih gledaliških igralcev? Samo v Vranji Peči - in nikjer drugje. Z igro v Ujetništvu so se najprej predstavili domačemu občinstvu - staršem in jih seveda navdušili. Gostovali so še v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Takole pa je izgledalo gostovanje na Waldorfski šoli v Ljubljani: - soparno predpraznično popoldne, ki ni vedelo, ali naj nas osreči z dežjem ali ne. Učitelji Waldorf-ske šole so v staro in toplo stavbo nekdanje Ljudske kuhinje povabili bodoče gledališke bisere, da pokažejo, kaj znajo. Vaški fantje in punce so se odločili, da mestu pokažejo ... predstavo o mestu, z naslovom »V ujetništvu«. Da so učenci res veterani, je jasno vsakemu, ki se je vsaj enkrat smejal ob njihovih predstavah. Igrajo, kot da jim nihče ni povedal za tremo. Krasi jih samozavest, ki se je ne bi sramoval noben Kekec, in odločnost, ki lahko zraste samo v klenem vaškem okolju. To ni ušlo tudi ostremu očesu znanega igralca Romana Končarja, ki si je ogledal zadnjo predstavo. Čestital jim je za zavzetost in srčnost ter se fotografiral z bodočimi igralskimi upi. K Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo v soboto. 14. julija, od 10. do 12. ure VITEŠKE IGRE v soboto. 21. iuliia. od 10. do 12. ure POLETNA ZABAVA ob zvokih zabavne glasbe, dobrot z roštilja, za otroke pa še slikarska delavnica v soboto. 28. iuliia. od 10. do 12. ure ZABAVA S PODOKNICARJEM IN ANSAMBLOM VESELI BEGUNJČANI v soboto. 4. avgusta, ob 10. uri DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ v soboto. 18. avgusta, ob 10, uri Ansambel RESONANCA v ponedeljek in torek, 20. in 21. avgusta LUMPIJEVA VARNA POT V SOLO Vožnja z avto Vabljeni na oddelek mesnice v našem centru, kjer smo pripravili bogato izbiro dnevno svežega mesa in mesnih izdelkov za žar: * masa za pečenje: masa za žar, mleto mešano meso, oblikovano ( čevapčiči, pleskavice), mleto goveje meso ( čevapčiči šiš - NOVO) * nabodala: piščančja, puranja, prašičja * meso marinirano: kotleti, sv. rebra, sv.krače, piščančja bedra, piščančje peruti in še in še.... Sprejemamo naročila po telefonu 01/830-87-42. Njihova najnovejša predstava je kovnica smeha za otroke med gledalci, a tudi odrasli se bodo morali trdno držati za trebuh. Avtorica igre, vodja dramskega krožka, je glavne elemente komedije zgradila okoli nesporazumov med tipično neusklajenima sodobnima staršema, brezskrbnimi otroki, pedantnimi možmi postave, vsega hudega navajeno fotoreportersko ekipo, zgovornima sosedama, ki verjameta televiziji bolj kot resničnosti, in veseljaško razpoloženimi gasilci. Avtorica in učiteljici si v ozadju delijo šepetalsko-reži-sersko vlogo. Ne bomo vam razkrili vsebine igre. Kdor je ne bo videl, je zanj bolje, da ne ve, kaj zamuja. A ne gre le za eno predstavo. V mesecu juniju so igrali na srednjeveških dnevih v Kamniku. Z Waldorfsko šolo pa napovedujejo izmenjavo dogodkov, ki bo morda prerasla v tradicionalno. Kaj bi na to rekel Humprey Bogart? »Mislim, da je Roman Končarje otrokom čestital za zavzetost in srčnost. Foto: Meta Erazem to začetek čudovitega prijateljstva«. Čisto za konec: seveda so ljudje, brez katerih gostovanja na Waldorfski šoli ne bi bilo: Martin Gaberc - to je bila njegova ideja, Meta Erazem, ki je idejo uresničila, učiteljici Waldorfske šole Vera Grobelšek in Stanka Žabkar, ki sta pripravili čudovit in topel sprejem, starši 3. b razreda Waldorf-ske osnovne šole in prijatelji, ki so finančno podprli ta projekt. Iskrena hvala vsem. BOJAN STRAŽE Recital srednjeveške poezije Najina ljubezen je kakor glogovo vejevje... Od petka, 8. junija do nedelje 10. junija, so se v Kamniku odvijali že tradicionalni srednjeveški dnevi. Na trgih in po ulicah potekajo prireditve, ki pričajo o življenju v »mračnem času«. Vendar pa o mračnosti in nazadovanju ni ne duha ne sluha. O tem so nas prepričali tudi dijaki ŠCRM Kamnik pod vodstvom profesorice Nataše Hribar, ki so v petek zvečer na slikovitem gradu Zaprice priredili recital srednjeveške poezije. Prostorje bil kot nalašč za takšno prireditev. Okolje gradu je pričaralo čudovito vzdušje, tako smo obiskovalci zares dobili občutek, da vstopamo v svet v srednjem veku. Recitatorji in glasbeniki so bili oblečeni tako, kot so nekdaj izgledali trubadurji, grajske gospe in grajski glasbeniki. Proti koncu srednjega veka so po Evropi potovali potujoči pevci - trubadurji in minezengerji. To so bili ponavadi meščani ali ljudje z roba družbene lestvice. Ustvarjali so neverjetne umetnine in bili mojstri takratne ljubezenske poezije. Trubadurje je gnala ljubezen do nedotakljive dame. Njihova ljubezen je bila globoka in iskrena, saj so morali premostiti velike razdalje. Dama, kateri je namenjena pesem, je ponavadi nedosegljiva za trubadurja, ker je višjega stanu ali pa je poročena. To je tudi vzrok za vsa potovanja po daljnih krajih, s katerimi si trubadur želi prislužiti ljubezen svoje dame. Njeno slavo nosi po svetu, vendar je ne omenja z imenom. Trubadurji so peli predvsem po dvorih in si pri drugih plemenitih gospeh zaslužili njihovo usmiljenje in varstvo. Seveda jih je povsod spremljalo njihovo zvesto glasbilo fidula. Za glasbo so ta večer poskrbeli člani Ansambla za staro glasbo ateljeja Carl Orff pod vodstvom magistre Bernarde Rakar. Čeprav je bila trubadurska ljubezen ponavadi le platonska, pa sta bila v redkih primerih trubadur in gospa tudi ljubimca. Če je za to zvezo izvedel gospod, se potujočemu pevcu ni godilo nič dobrega. O žalostni usodi nekega trubadurja so nam pripovedovali tudi recitatorji. Ko je gospod izvedel, da njegova gospa goji nežna čustva do trubadurja, ga je dal ubiti, njegovo srce pa so pripravili za večerjo. Ko ga je gospa pojedla, so ji na pladnju prinesli še njegovo glavo. Gospa se je nato ubila. O moči ljubezni med trubadurjem in gospo govori še ena pesem. Dijaki so recitirali in tudi odigrali pesem, ki govori o tapiseriji, na kateri sta upodobljena omenjena ljubimca. Pesem pravi, da naj bi lika ponoči oživela in se sprehajala po sobanah. Dijaki so pesmi dodali tudi dramski prikaz, kar je poudarilo intenzivnost in verjetnost. Omeniti pa je treba še trubadur-ke. Ne samo moški, tudi ženske so upesnile svoja občutja do ljubljenega trubadurja. Zabeleženih je samo trideset takšnih pesnic, vendar pa njihova dela prav nič ne zaostajajo za deli moških trubadurjev. Pesmi se lahko celo še bolj vtisnejo v spo- lil SPECIALIZIRAN SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE min poslušalcu, saj predstavljajo trubadurstvo ženskih čustev. Dijaki ŠCRM in glasbeniki Ansambla za staro glasbo ateljeja Carl Orff so ustvarili res čudovito predstavitev srednjeveške poezije. Za uresničitev le-te in združitev vseh sodelujočih se moramo zahvaliti predvsem mentoricama profesorici Nataši Hribar in magistri Bernardi Rakar. Recitatorji, ki so nadvse čudovito izpeljali večer, so bili Rok Bertoncelj, Tina Kralj, Uroš Perovšek, Tilen Špenko, Sabina Ramič in Anže Rus. Srednjeveško vzdušje so pričarali glasbeniki Barbara Grkman, Mojca Zmrzlikar, Jerneja Kladnik, Benjamin Lah, Ana Močnik in Rok Zabret. Za tehnično opremo so poskrbeli Nejc Lenček, Domen Rakef in Luka Pajek, fotografsko pa je prireditev opremil dijak Maks Kadivec. Prireditev je bila sijajna in upamo, da bodo takšne prireditve postale bolj pogoste, saj pomagajo obujati poezijo in literaturo, ki je v današnjem svetu nekoliko zapostavljena. Tanja Ropaš, 1.c, ŠCRM Kamnik BELA TEHNIKA: GAGGENAU SIEMENS ©BOSCH BLANCO Vabljeni v prenovljeni Salon bele tehnike kuhini 35831 v DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 8.00-19.00, sobota 9.00-13.00 -sL- 12 UR NOGOMETA V TUHINJU V soboto, 16. junija, se je na športnem igrišču v Zgornjem Tuhinju odvijala največja športna prireditev ŠD Tuhinj v tem letu, ki je dokazala, da je nogomet v teh krajih še vedno šport številka 1. Že pred nekaj meseci je na bi ponovno oživili maratonsko enem od sestankov upravnega igranje nogometa na tuhinjskem odbora ŠD Tuhinj padla ideja, da igrišču. Z idejo so se vsi strinjali in kmalu je postalo znano, da se bo v goste povabilo igralce sosednjega športnega društva ŠD Šmartno. Datum, ki je vsem najbolj ustrezal, je bila ravno sobota, 16. junija, in priprave na športni dogodek leta v Tuhinju so se lahko pričele. Tako so se nogometaši obeh športnih društev v soboto odpravili na igrišče v Zgornji Tuhinj, kjer se je malo pred osmo zjutraj pričela prireditev imenovana »12 ur nogometa v Zg. Tuhinju«. Igralci Oba predsednika s pokaloma: Matjaž Hriber- obeh moštev so se nik - ŠD Šmartno in Matej Tonin - ŠD Tuhinj pred začetkom tek-s pokaloma. me po poslušanju slovenske himne najprej pozdravili in potem ogreli. Ko je bližnji cerkveni zvonik odbil osmo uro zjutraj, se je pričel 12-urni nogometni maraton, prijateljski obračun med športnima društvoma ŠD Tuhinj in ŠD Šmartno. V vsakem moštvu je lahko na celotnem maratonu igralo 25 igralcev, od katerih so bili naenkrat na igrišču poleg vratarja še štirje igralci. Sodelovali so lahko le člani obeh društev, igrali pa so tako starejši kot tudi mlajši ljubitelji nogometa. Obema ekipama je organizator zagotovil dovolj športnih majic v uradnih barvah obeh društev, ki so jih igralci uporabljali kot športne drese. Tuhinjci so zastopali svoje oranžne barve, Šmarčani pa so igrali v ognjenih rdečih barvah. Majice so bile potiskane z logotipi donatorjev, imenom prireditve in novim logotipom ŠD Tuhinj. Skozi vseh 12 ur se je rezultat precej spreminjal. Na začetku so povedli Šmarčani, a so jih Tuhinjci kmalu ujeli in dalje ves čas vodili, nasprotniki pa so rezultat le enkrat izenačili. Ves dan ni bilo niti kaplje napovedanega dežja, čeprav so si ga igralci obeh moštev zaradi neznosne vročine še tako želeli. Sredi dneva, okoli 13. ure, je organizator poskrbel tudi za energijo igralcev, saj je priskrbel zelo okusne klobase s kruhom. Seveda pa so se, tako kot med vsakim dolgotrajnim naporom, pričele med igralci pojavljati razne nevšečnosti, kot na primer slabost zaradi vročine in napora, kakšna praska na kolenu ali komolcu ob nezaželenih padcih, krči preutrujenih mišic in bolečine v nekaterih sklepih. Maraton je le maraton in je znan kot test vzdržljivosti. Končni rezultat je pokazal, da so v teh dvanajstih urah nogometa več kvalitete in vzdržljivosti vendarle pokazali domači igralci. Tekma se je končala podobno kot se je pričela. Ko je zvon na sosednjem zvoniku odbil osmo uro zvečer, se je tekma lahko zaključila. Tako se je pričelo veliko slavje obeh ekip, saj sta obe dokazali, da je nogomet v naših krajih še vedno šport številka ena. Seveda je takoj po tekmi sledilo še nekaj uradnih procedur, kot so zaključni pozdrav igralcev, zahvalna govora vodij obeh moštev, podelitev pokalov in skupinsko fotografiranje. Dejstvo je, da sta obe ekipi pokazali izredno voljo in predanost nogometu in se prepričali, da je lahko napor tudi zabava in druženje, ki ti ostane v lepem spominu. Ni lahko 12 ur nepretrgoma sodelovati na tako zahtevni prireditvi, zato pohvale vsem petdesetim igralcem obeh moštev. Šmarčani so obljubili, da drugo leto sledi povratnih 12 ur nogometa na njihovem igrišču, mi pa upamo, da si bomo vsi do takrat že odpočili in umirili bolečine v naših nogah. Še enkrat se za sodelovanje zahvaljujemo ŠD Šmartno, Žigu Bajdetu, ki je prireditev organiziral in vodil, saj se je le tako lahko izpeljala brez zapletov. Obenem pa se zahvaljujemo tudi vsem donatorjem,"brez katerih prireditve ne bi mogli izvesti, in tudi vsem dekletom, ki so pomagale pri pijači, hrani in družabnih dogodkih ob prireditvi. ANDREJ SLAPNIK Jezerska cesta 121,4000 Kranj; Tel: 04 280-9000 Jarška cesta 11. 1230 Domžale; Tel. 01 729-9000 Domini« Masljeva 11,1230 Domžale, C!MZlV tel- Ol 724 1 6 56 jl nfl Sltomnlk ljubljanska c. 21A (TPCDuplica| * tel. Ol 831 17 86 www.sima.x-slo.com flSnnOOELl - AWTOMEHflWtKA miou&iNtiizEERimniro NA ZALOGI PNEVMATIKE mma! gUggglll www.aclovse.si J' '■-*% 'e ^ / jJV/V Auris. Nova Toyota. TODAV TOMORROVV Lovše 12-urni košarkarski spektakel Fanatiki v svoji zaključni akciji preskoka avtomobila! Kaj vse lahko stori entuziazem in peščica športnih zanesenjakov, smo lahko videli v soboto, 16. junija, na športnem igrišču pri osnovni šoli v Stranjah. Tam se je odvijala že tradicionalna 12-urna košarkarska tekma med ekipama Stranj in Vrhpolj, ki postaja vse bolj in bolj praznik ljubiteljev košarke. Tako smo to soboto v peklenski vročini videli zanimivo srečanje treh peterk na vsaki strani, ki so se medsebojno merile v košarki. Vmes so potekale dobro organizirane spremljajoče dejavnosti, ki so popestrile dogajanje in animirale gledalce in tudi nastopajoče. Plesna skupina Frike iz gimnazije Kranj je s svojim nastopom ogrela predvsem moški del publike, še bolj pa so bili zanimivi zmagovalci letošnje Šolske košarkarske lige med akrobatskimi skupinami. Ja, prav ste uganili, nastopili so Fanatiki iz gimnazije Šentvid pod vodstvom mentorice Bojane Vrščaj. Fantje so v zadnjih štirih sezonah kar trikrat zmagali v ŠKL-ju in njihov nastop je bil prava paša za oči. Na koncu so za piko na i preskočili še osebno vozilo, kar je med gledalci izzvalo pravi val navdušenja! Po dvanajstih urah telesnih naporov je semafor pokazal rezultat 835:750 za domačo ekipo. Sledila je slovesna podelitev pokala zmagovalni ekipi in knjige (avtobiografija) Petra Vilfana z osebnim posvetilom Cirilu in Janku Cevki za dolgoletne zasluge pri organizaciji spektakla. Večer se je končal ob ognjemetu (Mare, hvala) in dolgem proslavljanju. Na koncu ne gre brez zahvale glavnim pokroviteljem, sponzorjem, prostovoljcem in ravnatelju OŠ Stranje Borisu Jemcu za pomoč pri organizaciji. Žoga čaka in nasvidenje na novem spektaklu v prihodnjem letu! Tekst: JANEZ BALANTIČ Foto: CIRIL ČEVKA-CIC Na koncu smo zmagovalci vsi! TRIATLONCI PRVIČ LETOS NA OLIMPIJSKI RAZDALJI - KA tIČANI ZOPET ODLIČNI Šmartinsko jezero v okolici Celja je v nedeljo, 24. junija, gostilo najboljše slovenske triatlonce. Prvič letos so se pomerili na olimpijski razdalji: 1500 m plavanja, 40 km kolesarjenja, 10 km teka. Tekmovalci TK POS ELEKTRONČEK TRISPORT KAMNIK so bili zopet odlični, tako na olimpijskem triatlonu kot tudi mlajši v disciplinah akvatlona (50 m plavanje, 400 m tek/ 100 m plavanje, 800 m tek/ 400 m plavanje, 2000 m tek). Tekma je štela za slovenski pokal in ekipno državno prvenstvo. Kamničani so si pridobili lepo število točk. Uvrstitve tekmovalcev TK POS ELEKTRONČEK TRISPORT so bile naslednje: Triatlon Veterani I: Romšak Matic (1. mesto), Gantar Gregor (3. mesto) Triatlon Veterani II: Kregar Miro (1. mesto), Ekart Viktor (3.mesto) Ekipno Triatlon moški: 6. mesto Akvatlon: ml. deklice: Uršič Katarina (L), Capuder Tinkara (2 ), Drolc Žana (3.) ml.dečki: Planko Matevž (1.), Gantar Gašper (3 ), Kregar Drejc (4), Polak Blaž (5.) išps^ deklice: Uršič Liza (2.) dečki: Bodlaj Rok (8 ), Lipovšek Žiga (9 ) st. deklice: Klemenc Maruša (L), Dujakovič Ana (2), Grilje Lucija (4.) st. dečki: Lipovšekjan (3.) kadetinje: Romšak Tjaša (L), Grkman Ana (2.) kadeti: Grilje Štefan (1.) ml. mladinke: Vrhovnik Manca (1.) ml. mladinci: Hribar Domen (L), Vrhovnik Rok (2.) Iskrene čestitke vsem tekmovalcem. Naslednja tekma za slovenski pokal bo predvidoma konec julija v Krškem. Že 7. julija pa se bodo najmlajši pomerili na celovškem Ironkids akvatlonu, kjer so lani v mednarodni konkurenci dosegli lepe rezultate. Naj vzpodbudimo tudi vas. V času dopustov si vzemite čas za gibanje - tek, kolesarjenje in plavanje so najprimernejše oblike telesne aktivnosti. Dobra kondicija je varovalo pred stresom, zagotovilo dobrega počutja in prednost v poslovnem svetu. Mogoče se celo prijavite na Triatlon za vsakogar, ki se bo v organizaciji Trisport kluba Kamnik zgodil 8. septembra na Bledu. Vse informacije najdete na www.trisDort-klub.si. ROMANA CAPUDER M/* TERME SNOVIK SVET termalnih Užitkov MiMšM tebm m ©Umik® Za letošnje poletje smo pripravili pestre počitniške tabore za otroke: jezikovni, športni in plavalni tabor. Tedenski termini, v katerih bodo otroci v varstvu naših animatorjev, bodo zabavni in poučni, veseli in razigrani, razposajeni in varni, igrivi in ustvarjalni, skratka -nepozabni. Prostih le še nekaj mest v avgustu: - plavalni tabor (13. 8. - 17. 8) - športni tabor (6. 8. - 10. 8.) - jezikovni tabor ( 20. 8. - 24. 8.) Informacije: Tel.:oi/83 44 100; www.terme-snovik.si, info@terme-snovik.si (o SANACIJI OŠ FRANA ALBREHTA Po dolgoletnih prizadevanjih in skrbeh staršev in vodstva šole zaradi neustreznosti in nevarnosti naše šole so se v zadnjem času sprožili postopki za spremembo tega stanja. V šolskem letu 2006/07 sta bili izvedeni požarna vaja in statična analiza potresne varnosti šole, obe sta potrdili strahove staršev o nevarnosti šolskih prostorov. Na svetu staršev je bila ustanovljena delovna skupina, ki v okviru šole skrbi za usklajevanje na nivoju šole. Dejstvo, da v vseh letih obstoja šole ni bilo nobenega resnega potresa in nobenega požara, nas ne sme uspavati v misel, da je sedanje stanje dobro in primerno. Zaradi odprave nevarnosti in zaradi izpolnitve zahtev in normativov, ki veljajo v devetletni OŠ, bi bili potrebni obsežni posegi v obstoječo šolo in dodatne prizidave. Občina se je kot lastnik šolske stavbe aktivno vključila v reševanje problema u problem pa je širši in se nanaša na celotno območje šol na tem prostoru. Neustrezni oz. pomanjkljivi so tudi prostori OŠ Toma Brejca, glasbene šole, telovadnice na Kajuhovi ulici in matične knjižnice, nemogoča pa je tudi prometna situacija v tem prostoru, s katero se starši vsakodnevno spopadamo. Župan g. Tone Smolnikar je ustanovil strokovno delovno skupino, v kateri sta med drugim tudi ravnatelja in predsednika sveta zavoda iz obeh osnovnih šol. Strokovna delovna skupina je oblikovala več možnosti sanacije obstoječega stanja znotraj razpoložljivega prostora in zemljišča (v urbanistični dokumentaciji označenega kot K9 - šole). Izoblikovalo seje sedem možnih različic. Med njimi se je kot najustreznejša pokazala varianta, po kateri bi se OŠ Frana Albrehta porušila in nadomestila z novo šolsko stavbo. Ker gre za velike in drage posege v prostor šol, ki jih ni možno izvesti v času počitnic, je ta različica predvidela postopnost posegov, ki bo omogočala dokaj normalen in nemoten potek pouka. V prvi fazi se bo zgradila nadomestna šolska stavba OŠ Frana Albrehta, vezana na obstoječo telovadnico, ki se ohrani. V drugi fazi se bodo učenci OŠ Toma Brejca preselili v prostore stare šole Frana Albrehta, šola Toma Brejca pa se bo sanirala in dogradila glede na potrebe devetletke ali pa ravno tako porušila in zgradila nova, nadomestna šolska stavba. V tretji fazi se uredile pa se bodo prometne in zunanje površine šol (športne, zelene, parkirne površine). Župan kot predlagatelj je predvidene posege s pomočjo sodelavcev iz strokovne delovne skupine predstavil tudi svetnikom na seji občinskega sveta. V večurni razpravi so vse svetniške skupine podprle sanacijo zdajšnjega stanja, saj se mnogi svetniki zavedajo nevzdržnosti obstoječih prostorskih in varnostnih razmer. Ker pa več glav več ve, so se pojavile še dodatne ideje, ki jih bo po tehtnem premisleku potrebno upoštevati ob načrtovanju. Načrtovanje predvidenih objektov se bo izvedlo preko javnega natečaja, ki bo prinesel arhitekturno urbanistično ureditev celotnega območja in arhitekturno rešitev posameznih stavb. Na podlagi natečaja in izbrane rešitve se bo sprožil postopek spremembe ureditvenega načrta za območje K9-šole, nato pa bodo izdelani projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo gradnje. Javni natečaj bo objavljen v mesecu juliju in se bo zaključil predvidoma konec septembra ali v začetku oktobra. Predvideno je, da se sprememba ureditvenega načrta in izdelava projektne dokumentacije izvedeta v približno letu dni, tako da bo v letu 2009 gradnja že stekla. Veselimo se lahko, da bodo naši otroci v prihodnosti ( ki je časovno že dokaj jasna) vstopili v nove šolske prostore, ki bodo varni in ustrezni sodobnim zahtevam. Hkrati se veselimo, da bo varnejši, lepši in bolj funkcionalen tudi zunanji prostor ob (obeh ) šolah, ki bo nudil učencem tudi dejavnosti, za katere so danes prikrajšani (bazen, atletska steza, zunanje športne površine). Ustreznejši bodo prostori glasbene šole in knjižnice. Varnejša bo pot v šolo in iz nje in samo upamo lahko, da bomo čas do izgradnje celotnega kompleksa dočakali brez nesreč, ki nam zaradi neustreznosti prometne ureditve danes vsak dan visijo nad glavo, brez morebitnih potresov ali požara. Odgovornost vseh sodelujočih ( občinskega vodstva, svetnikov, vodstva obeh šol in tudi nas staršev ) pa je, da si prizadevamo za čim hitrejšo in čim bolj gladko pot do zastavljenega cilja. IRENA PAVLIČ, namestnica predsednice Sveta staršev OŠ Frana Albrehta ________________________________________________/ PREVERIMO, KDO PIŠE ZAVAJAJOČE ČLANKE O SPORNI OBDELAVI ODPADKOV V SUHADOLAH - odgovor na članek, objavljen v rubriki »pisma - mnenja - odmevi« Ker moj odgovor Odboru za ohranitev kvalitete podeželskega bivalnega okolja in Okoljevarstvenemu forumu OO Socialnih demokratov Kamnik-Komenda v Kamniškem občanu 7. junija 2007 očitno ni bil všeč, sta Ivanka Špende in Daniel Kovačič v prejšnji številki Kamniškega občana 21. junija v rubriki »Pisma -mnenja - odmevi« objavila članek z naslovom »Preverimo, kdo piše zavajajoče članke o sporni obdelavi odpadkov v Suhadolah«. Ker po mojem mnenju zavajajoče članke pišeta in objavljata zgoraj navedena, sem jima spet (tokrat zadnjič!) primoran odgovoriti. Pa pojdimo po vrsti: Ad. A: Seveda se strinjam, da »prostorske plane in druge plane razvoja« (tako pisca) potrjuje Občinski svet in tega se v Komendi držimo. Prav občinski svet je v planskem dokumentu potrdil, da je suhadol-ska gramoznica med drugim namenjena tudi deponiji inertnega materiala, zbiranju in sortiranju komunalnih odpadkov ter skladiščenju in predelavi ekološko nespornih proizvodov. Program priprave (to je začetek operativne izvedbe planskega akta na nivoju občinskega lokacijskega načrta) pa sem v skladu z 2. odstavkom 27. člena takrat veljavnega Zakona o urejanju prostora (ZU-reP) sprejel župan. Namigovanje s strani piscev članka, da sem s tem prekoračil svoje pristojnosti, je torej zavajanje ali pa posledica nepoznavanja zakonodaje. Ad. B: V članku se pisca spet izkažeta z nepoznavanjem zakonodaje. Ce na kratko povzamem postopek po tedaj veljavnem ZUreP: 1. in 2. prostorski konferenci, kiju skliče ju pripravljavec lokacijskega načrta, sledi pridobitev smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora, priprava predloga lokacijskega načrta terjavna razgrnitev in javna obravnava tega predloga. Ko bo predlog lokacijskega načrta za suhadolsko jamo pripravljen, bo javno razgrnjen, opravljena pa bo tudi javna obravnava. Torej javna razgrnitev in javna obravnava še nista bili opravljeni, ker je predlog lokacijskega načrta v pripravi. Trditev, da občinska uprava v postopku kar naenkrat upošteva novi Zakon o prostorskem načrtovanju (ZNačrtP), »ker ji tako ugaja« (tako pisca), je spet zavajanje. Če bi pisca prebrala ta zakon, bi vedela, da se postopek lokacijskega načrta, kije bil začet po starem ZUreP in v katerem javna razgrnitev še ni bila opravljena ( kar velja v konkretnem primeru ), nadaljuje po določilih novega ZNačrtP (98. člen ). Ad. C: Izdelovalec študije o varovanju podtalnice je s strani občinske uprave prejel vse relevantne podatke za objektiimo oceno tveganja, spet pa poudarjam predvsem, da je Ministrstvo za okolje in prostor pozitivno ocenilo okoljsko poročilo v postopku celovite presoje vplivov na okolje, v katerem je posebej obdelano tudi varovanje podtalnice. Pisca pravita še, da se ne spominjata trditve strokovnjaka na javni tribuni v Mengšu, da podtalnica zaradi predelovalnice odpadkov (MBO) ne bo ogrožena. Na jami tribuni sem ga osebno prosil, da to trditev še enkrat ponovi, ker bodo prisotni njegove besede sicer že čez uro ali dve pozabili. Nisem se zmotil: čeprav je zagotovilo še enkrat ponovil (upam, da obstaja zvočni zapis z jame tribune), sta pisca vse skupaj očitno preslišala ali pozabila. Ad. D: Spet zagotavljam, da bi v primeru gradnje MBO uporabili najnovejšo tehnologijo, torej najmanj takšno, kot je uporabljena v predelovalnici na Dunaju in da kmetijstvo zaradi MBO ne bi bilo prav nič prizadeto. Ker je bila v prejšnji točki omenjena ogroženost podtalnice, bi v povezavi s kmetijsko dejavnostjo oba pisca vprašal, če morda vesta, zakaj je v Sloveniji najslabša kvaliteta podtalnice prav na kmetijskih območjih? Mislim, da odgovor ni potreben. Ad.EinF: Sfrrašujem se, zakajpisca ne zahtevata javnih tribun v primerih, ko se v bližini naše občine in naših naselij gradijo farmacevtska postrojenja v Občini Mengeš, kose gradi klavnica ali kompleks kutjih hlevov ob meji v Občini Kamnik itd, S tem ne mislim, da so v Mengšu ali Kamniku naredili kaj narobe - povedati hočem le, da MBO ne bi imel prav nič več vplivov na okolje in okoliško prebivalstvo, kot omenjeni objekti, le izraz »predelava komunalnih odpadkov« ima v primerjavi z izrazoma »izdelava zdra vil« ali »klanje živine« drugačen, populistom všečen prizvok. In še zaključek: Če pisca dvomita o številu prispelih pobud v postopku Strategije prostorskega razvoja Občine Komenda (po ZNačrtP je to sedaj Občinski prostorski načrt), si jih lahko kadarkoli ogledata na Občini Komenda. Za debel fascikel jih je in so v delovnem osnutku tudi že grafično prikazane. Zakaj pa letos, ko so še na razpolago evropska nepovratna sredstva, nisem razmišljal o drugih lokacijah za MBO, je jasno vsakomur, ki se (če na hudomušno vprašanje hudomušno odgovorim) vsaj malo spozna na postoj)-ke sprejemanja in spreminjanja strateških planov. Ti postopki lahko trajajo več let (mimogrede: od julija 2004 do sprejetja ZNačrtP v aprilu letos je bilo občinam celo zakonsko prepovedano sprejemanje ali spreminjane strateških prostorskih planov), v tem času pa bi vlak z nepovratnimi sredstvi odpeljal. Po našem prostorskem planu paje tak objekt moč graditi le v suhadol-skijami, kjer je po mojem mnenju še vedno najugodnejša lokacija za tovrstne objekte. Ker se predelovalnica odpadkov, kot sedaj kaže, ne bo gradila v suhadolski jami, je z moje strani polemika v zvezi z regijsko predelovalnico odpadkov končana. Oba pisca j>a vabim, da nas (preden namerno ali nenamerno spet zapišeta zavajajoče trditve) obiščeta na občini, kjer smo jima pripravljeni kadarkoli odgovoriti na njuna vprašanja ali pojasniti vse dosedanje in predvidene postopke. TOMAŽ DROLEC, Župan Občine Komenda V SDS ŽELIMO SAMO STROKOVNI PRISTOP Za nami je ena izmed bolj zanimivih sej Občinskega sveta. Kljub na prvi pogled lahkemu dnevnemu redu so se kar dobro začela kresati različna mnenja pri načrtovani obnovi šol Toma Brejca in Frana Albrehta. V SDS smo tako mnenja, da morata obvezno ostati dva različna zavoda. To je sicer dražja varianta, ima pa ugodnejše posledice z vidika socialnih pogojev. Tako varianto podpira tudi pedagoška stroka. Mnenji SDS in občinske uprave se razlikujeta predvsem v načinu umestitve novih (ali obnovljenih) šol. Naše mnenje je, da bi morali v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo razpisati javni natečaj, kjer bi strokovna javnost dala predloge za izdelavo prostorskih aktov in idejnih rešitev novih šol, ni pa nujno, da točno v območju obstoječih dveh šol, ampak lahko tudi širše. Povsem nova lokacija za šole bi lahko bila na primer v Mekinjah. Eden izmed naših največjih argumentov za novo lokacijo šol je predvsem v tem, da je pri sedanji postavitvi šol prometna ureditev kaotična, kronično pa primanjkuje tudi parkirnih mest. Tudi dovoz na glavno cesto ne zmore dovolj velikega pretoka, saj uvoz direktno v križišče brez levega pasu v klancu pač ni primeren. Ker se nam standard, hvala bogu, samo izboljšuje, lahko pričakujemo v prometnem smislu samo še večji kaos. Občinska uprava je tako predvidela za OŠ TB 18+3 parkirnih mest, za OŠ FA pa 24+3 parkirnih mest. Trenutni podatki kažejo, da ima OŠ TB 44 zaposlenih, OS FA pa 62 zaposlenih samo na matični šoli. Sprašujemo se, kje je prostor za obiskovalce. To je po našem mnenju mnogo premalo in zadeva ne bi bila dobra niti nekaj let, kaj šele desetletij. Primer takega (zavestnega?) pod dimenzioniranja sta OŠ Stranje in OŠ Šmartno, kjer že primanjkuje prostora za parkirna mesta in igrišča. Zaradi omenjenega prometnega kaosa smo v SDS predlagali, da bi ena izmed točk občinskega sveta potekala »v živo« pri obeh osnovnih šolah, kjer bi se svetniki lahko prepričali o nastali situaciji. V SDS smo mnenja, da nismo tako bogati, da bi izdelovali slabe projekte in jih čez nekaj let z velikimi stroški popravljali, ampak raje že danes poskrbimo, da bomo projekte solidno in skrbno pripravili, tako da z njimi ne bomo imeli nobenih težav več desetletij. Argument za postavitev ene izmed šol na periferijo je tudi dejstvo, da se v nekaterih krajih po Sloveniji šole že zapirajo (Ljubljana). Če bomo v Kamniku prenehali z izgradnjo blokovskih naselij, bo verjetno v naslednjih desetletjih problem prevelikega števila šol nastal tudi v Kamniku. V tem primeru bi to šolo, ki bi jo danes zgradili na periferiji, enostavno preoblikovali v dom za ostarele občane, ki ga bomo kot starajoča se družba z gotovostjo še potrebovali. Če pa bo slučajno v Kamniku dovolj otrok, bo pač ena izmed šol v prijetnem okolju kamniške periferije. Glavni proti argument g. župana je bila cena zemljišča, ki naj bi bila cca. 2,3 mio. EUR. To se na prvi pogled res zdi veliko. Če pa pomislimo, da bo tam šola stala 50 ali več let, je strošek zemljišča samo še 50.000 eur/leto. To pa je seveda sprejemljiv znesek, v primerjavi s koristjo. Naslednji argument proti novi lokaciji s strani uprave je dejstvo, da bi za novo lokacijo morali spremeniti prostorske plane. Res je, da ta postopek traja več kot eno leto. Nima pa to vpliva na sam časovni plan izdelave obeh šol, saj tako ali tako naša občina nima namena, niti denarja delati obe šoli hkrati. Izdelava obeh šol bo potekala v različnih fazah. Najprej bo na vrsti izdelava osnovne šole Frana Albrehta, šele za tem pa izdelava nove šole Toma Brejca. Razlog, da prihaja do tako različnih pogledov na samo urbanistično ureditev, pa je na žalost dejstvo, da v Kamniku nimamo nobene vizije razvoja. Tako ne vemo, ali bomo še naprej stihijsko gradili bloke (v SDS temu odločno nasprotujemo), ali bomo postali turistično, trgovsko, spalno ali kakšno drugačno mesto. V naši stranki si seveda želimo, da bi Kamnik postal turistično mesto. Ker pa te vizije v Kamniku nimamo, je vsak izmed predlogov vprašljiv in nasprotna stran lahko vedno znova najde nove in nove protiargumente. Pomanjkanje vizije razvoja se odraža tudi v pomanjkanju projektov, s katerimi bi naša občina kandidirala za državna in evropska sredstva. S takimi projekti bi vsekakor MORALI razbremeniti naš proračun in tako bi lažje naredili nove šole in rešili šolsko problematiko za več desetletij. Od drugih točk, ki so bile tema Občinskega sveta, velja omeniti točko »Pokrajine«. Mislim, da smo tu vse stranke precej enotne in tako smo sprejeli sklep, po katerem bi se vključili v Osrednjeslovensko regijo, seveda brez Ljubljane. Center te regije mora biti po našem mnenju v Kamniku. Upamo, da bo našemu županu in poslancu g. Rudiju Veršniku ta, za našo občino velik podvig, tudi uspel. V to pa bo potrebno vključiti mnogo skupnih naporov in pri tem izključiti morebitne druge nesporazume. Bodimo enotni vsaj tu. V petek, 15. junija, smo svetniki SDS organizirali okroglo mizo, kjer smo načeli teme nove prostorske ureditve v Kamniku. Ponovno se bomo zbrali v jesenskem času. Vabljeni. ROBERT KOKOTEC SDS Kamnik Pogled LDS Kamnik na izgradnjo novih šol v Kamniku Strokovna rešitev z dvema samostojnima šolama V Liberalni demokraciji Kamnik smo si pri odločitvi o načrtu gradnje dveh t.i. mestnih šol na prostoru K9-ŠOLE, ki ga je v obliki informacije na seji občinskega sveta predstavila občinska uprava, postavili za cilj, da mora biti celoten prostor z novima šolama načrtovan tako, da bo prijazen otrokom, pedagoškim delavcem ter staršem. Obenem pa, da se istočasno pripravljajo tudi rešitve za objekt, v katerem je glasbena šola, knjižnica in telovadnica. V ta namen smo podprli župana pri ustanovitvi skupine, ki je delala na projektu »mestnih šol«. O dosedanjem delu je skupina poročala predstavnikom svetov staršev in svetoma zavodov obeh šol ter Občinskemu svetu, kar pozdravljamo, saj se zavedamo, da lahko tako velik projekt uspe samo s sodelovanjem. V LDS podpiramo izgradnjo dveh šol, ki sta dva samostojna javna zavoda predvsem zaradi argumentov, ki jih je predstavila stroka. Manjše šole so prijaznejše do otrok in učiteljev, v vzgojno-iz-obraževalnem procesu dvigujejo pripadnost vseh udeležencev, omogočajo preglednost dela in učinkovitost vodenja, doseže se pristnejši osebni stik med učenci, starši in zaposlenimi in v njih je običajno manj medvrstniškega in drugega nasilja. V želji, da pridemo do najboljših strokovnih rešitev, podpiramo predlog občinske uprave, da postopek javnega natečaja in izbor najboljše rešitve izvede Zbornica za arhitekturo in prostor, ki ima potrebno znanje in izkušnje. V projektni nalogi, ki jo pripravlja Občina in je temelj za objavo javnega natečaja, pa se zapišejo nekatere smernice udeležencem natečaja, ki so bile predstavljene na občinskem svetu. Predstavljeno je bilo: - Da ostaneta dva javna zavoda. - Da se zgradi nova telovadnica z dvema vadbenima enotama za potrebe OŠ Toma Brejca. - Da mora pouk med gradnjo v obeh šolah potekati nemoteno. - Da se pri načrtovanju ureditve prostora in gradnje obeh šol upošteva, da gre za vhod v staro mestno jedro. - Da je predmet javnega natečaja tudi prostor, kjer so glasbena šola, telovadnica, knjižnica in nekatere druge javne institucije. - Da se celostno uredi mirujoči promet z opcijo podzemnih garaž. Parkirišča morajo biti zasnovana tako, da se v času, ko ni pouka, lahko uporabljajo tudi za potrebe prireditev v mestnem jedru. Urejen mora biti tekoči promet, najbolje krožni, ter intervencijske poti. Predvideti je potrebno umeščenost kolesarske in pešpoti. - Da se načrtuje skupne športne, rekreacijske in parkovne površine, ki bodo v popoldanskem času in ob vikendih predstavljale prostor za rekreacijo in prosti čas Kamničank in Kamničanov. - Da se lahko del prostorov osnovnih šol v času brez pouka uporablja za izvajanje programa različnih interesnih skupin. - Da se upošteva energetski vidik (energetsko varčno gradnjo in, če je to možno, uporabo alternativnih virov energije) in vsi ostali vidiki varčnosti (toplota, električna energija, pitna in sanitarna voda). Sredstva za investicijo, ki je ocenjena med 13 in 14 milijonov EUR, bo občina zagotavljala v posebnem proračunskem skladu, ki se bo napajal predvsem s sredstvi občinskega proračuna in posojila. Poleg tega obstaja možnost pridobivanja sredstev tudi iz drugih virov, ki jih je potrebno izkoristiti v največji možni meri, saj se s tem zmanjšuje breme občine. Če naštejemo samo nekaj možnih virov: - Občina se lahko za gradnjo prijavi na razpis Ministrstva za šolstvo in šport. - Občina se lahko za gradnjo zunanjih športnih površin prijavi na MŠŠ in Fundacijo za šport. - Občina se lahko prijavi na razpise MOP, Ekološkega sklada RS in Evropska sredstva s projektom energetsko varčne gradnje ter uporabo alternativnih virov energije. - Predlagamo, da se skupaj z vodstvom šol prouči možnost, da se preko javno-zasebnega partnerstva izbere partnerja z referencami, ki bo prevzel zagotavljanje šolskih malic in kosil za obe šoli, v zameno pa bi moral sodelovati pri financiranju izgradnje dveh razdelilnih kuhinj in jedilnic. Vsem naštetim smernicam, željam in zahtevam navkljub se v Liberalni demokraciji Kamnik zavedamo, da ima zadnjo besedo pri izboru najboljše rešitve za gradnjo obeh šol stroka. Le strokovno zamišljena in argumentirana rešitev, ki poleg finančnega, urbanističnega in arhitekturnega vidika upošteva tudi pedagoški in socialni vidik, bo lahko šolarjem, učiteljem in občanom olajšala življenje, delo in prosti čas. Konec koncev gre za projekt, ki bo nejjosredno ali posredno vplival na življenje vseh nas. Za LDS Kamnik MARKAGOVIČ www.kamnik.lds.si SPREJET JE BIL NOV ZAKON O ŠTIPENDIRANJU Verjetno se vsi strinjamo z rekom, da na mladih svet stoji in naloga države je, da čim bolje poskrbi zanje - da jim omogoči pogoje, da dosežejo želeno izobrazbo, s čimer si bodo zagotovili zaposlitev in konkurenčnost na trgu dela. Zato je potrebno, da se celotni šolski sistem odziva na potrebe družbe, zlasti gospodarstva in da se zagotovi medsebojno sodelovanje med izobraževalnimi in znanstvenimi ustanovami, javnimi zavodi in gospodarstvom. Z velikim soglasjem je bil na junijski seji državnega zbora sprejet ZAKON O ŠTIPENDIRANJU. Področje štipendiranja je bilo do sedaj urejeno z nekaj členi v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, podrobneje pa v Pravilniku o štipendiranju. Tak sistem je bil nepregleden in razdrobljen. Skrajni čas je, da smo dobili Zakon, ki bo to občutljivo in pomembno problematiko uredil sistemsko. In kaj prinaša Zakon o štipendiranju? 1. Do sedaj so upravičenci vlagali vloge za pridobitev štipendije na Zavodih za zaposlovanje, sedaj pa se odločanje prenaša na Centre za socialno delo, saj se za oboje - pridobitev štipendije ali otroškega dodatka, zahtevajo enaka dokazila. Centri za socialno delo imajo že sedaj v svojih bazah večino podatkov, ki so potrebni tudi za odločanje o štipendiji in njeni višini. To pomeni racionalizacijo in pocenitev dela države, obenem pa pocenitev tudi za uporabnike, ki jim na ta način omogočamo prijaznejše in enostavnejše uveljavljanje pravic. Tako urejen sistem bo zagotavljal tudi lažje izvajanje nadzora nad dodeljevanjem in načrtovanjem sredstev. 2. Novi zakon prinaša VEČJE število štipendij (10.000 novih štipendij). Kljub povečanju števila dijakov in študentov smo bili v zadnjih letih priča zmanjševanju števila republiških štipendij in drastičnemu zmanjševanju števila kadrovskih štipendij, ki zagotavljajo povezavo med izobraževanjem in gospodarstvom in sledijo trendom na trgu dela, ki so pogoj za večjo zaposljivost mladih. Z namenom, da bi zagotovili več štipendij - dodatnih 7000 štipendij, vsebuje zakon nov način določanja vstopnega cenzusa za pridobitev štipendije. Do sedaj je bil cenzus vezan na ZAJAMČENO plačo in je predstavljal izločitveni kriterij, zaradi katerega štipendije niso mogli dobiti tudi nekateri dijaki in študenti iz socialno šibkejših družin. Dvig vstopnega cenzusa na 60 % MINIMALNE plače bo vplival na povečanje števila štipendij v revnejših družinah, obenem pa je predlagano izrazitejše povečanje dodatka glede na dohodek v družini štipendista. S sprejetim amandmajem je določen poseben cenzus za dijake in študente, ki študirajo oz. se izobražujejo izven kraja bivanja. Z zakonom se bo za 11 % dvignila do sedaj republiška, odslej državna štipendija, za 22 % se bo pri državni štipendiji zvišal najvišji dodatek glede na dohodke v družini, kar pomeni višje štipendije za revnejše, za 21,7 % se bo zvišal dodatek za področje izobraževanja. 3. Zanimanje delodajalcev za dodeljevanje kadrovskih štipendij je v zadnjih letih izrazito upadalo, na kar so, poleg ekonomskega stanja v gospodarstvu, vplivale tudi nizke ekonomske vzpodbude, ki so jih bili deležni delodajalci. Sedaj se to spreminja - kadrovske štipendije bodo v 50 % sofinancirane s strani države. Več kadrovskih štipendij bo pozitivno vplivalo na enakomernejši razvoj regij in vračanje študentov po zaključku šolanja iz univerzitetnih središč v regijo, s čimer bo posameznik s svojim znanjem prispeval k zmanjševanju razvojnih razlik med posameznimi regijami. 4. Pozitivni trend, dvig števila štipendij, lahko zasledimo le pri štipendijah za nadarjene oz. t.i. Zoisovih štipendijah. Tu se z novim zakonom opušča nekatere kriterije npr. testiranje intelektualne nadarjenosti, ohranja pa se učni oz. študijski uspeh, saj je v preteklosti prihajalo do anomalij - v nekaterih okoljih je prihajalo do izrazito'velikega števila Zoisovih štipendistov, kar je bilo v nesorazmerju s številom prebivalcev. Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z novim Zakonom o štipendiranju namenja 21 milijonov evrov več za štipendiranje v šolskem in študijskem letu 2008/09. Prepričan sem, da bo sprejeti zakon spodbuda za mlade in finančna razbremenitev za starše, kar pa je bil ob sprejemanju tega zakona naš osnovni namen. RUDI VERŠNIK, poslanec SDS v DZ V Novi Sloveniji ZA dve osnovni šoli in PROTI igralništvu V Novi Sloveniji Kamnik želimo opozoriti na dve napačni informaciji, ki krožita v javnosti glede našega stališča do urejanja infrastrukturne problematike osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca ter glede stališča do investicije v igralniški megazabaviščni center na Goriškem. ZA DVE OSNOVNI ŠOLI V prejšnji številki Kamniškega občana je bila v poročilu s seje občinskega sveta zapisana informacija, da so se svetniki NSi vzdržali pri glasovanju o informiranju o postopkih za adaptacijo in dograditev OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca. Ker avtor članka iz neznanih razlogov (verjetno zaradi velike časovne stiske) ni podal razlage, zakaj je do tega prišlo, smo se v izogib neustreznim razlagam tega dejstva v kamniški javnosti, odločili podati pojasnilo: Občinska uprava z županom na čelu je za zadnjo sejo občinskega sveta pred svetnike predložila gradivo na osmih straneh, v katerem je nakazala različne možnosti reševanja infrastrukturnih problemov OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca ter na koncu zelo jasno izpostavila najboljšo rešitev, to je rušitev in kasnejša novogradnja OŠ Frana Albrehta ter adaptacija OŠ Toma Brejca. Svetniki Nove Slovenije so zgolj izrazili dvom nad izbrano rešitvijo, po mnenju svetnikov Nove Slovenije in tudi po mnenju kamniške strokovne javnosti bi morali najboljšo rešitev izbrati na podlagi strokovne in poglobljene analize v okviru javnega arhitektonsko-urbanističnega natečaja. Vodja svetniške skupine NSi Matej Tonin je na seji dejal: »Na podlagi predloženega gradiva težko verjamem, da je najboljša rešitev izgradnja nove OS Frana Albrehta in adaptacija OŠ Toma Brejca, mogoče je najboljša rešitev novogradnja obeh osnovnih šol. Mislim; da imamo svetniki premalo strokovnih kompetenc, da bi odločali o tem. Strokovni javnosti moramo prepustiti, da pove, katera je najboljša rešitev.« Potrebno pa je poudariti, da je Tonin že v začetku razprave jasno povedal, da Nova Slovenija Kamnik podpira vsa prizadevanja za rešitev infrastrukturne problematike tako OŠ Frana Albrehta kot tudi OŠ Toma Brejca. Dodal je še, da v Novi Sloveniji nasprotujejo združitvi obeh osnovnih šol v eno veliko osnovno šolo, saj so osnovne šole z več kot 1000 učenci popolnoma neobvladljive ustanove in lahko povzročijo ogromno socialno škodo. Poudaril je, da se v Novi Sloveniji zavzemajo, da se infrastrukturni problemi obeh osnovnih šol uredijo v okviru dveh ločenih zavodov. Že na sami seji in tudi v naslednjih dneh smo bili deležni številnih očitkov, da so bila naša razmišljanja nerazumljiva in da nismo hoteli razumeti posredovane informacije. Ti očitki so daleč od resnice. Na sami seji so prav svetniki NSi zahtevali, da se razjasni o čem bo občinski svet sploh glasoval, saj je bilo iz gradiva razumeti, da bodo svetniki z glasom ZA že izbrali v gradivu predloženo najboljšo varianto, medtem ko so župan in predstavniki občinske uprave zagotavljali, da se bo o najboljši varianti še odločalo. Šlo je torej za veliko razliko med govorjeno besedo in zapisano besedo, na kar so v neformalnih razgovorih na hodniku priznavali tudi nekateri svetniki županove koalicije. Delno »krivdo« (objektivno) za zaplet pri razumevanju besedila, je v nadaljevanju seje javno prevzel nase tudi podžupan Brane Golubovič, zadolžen za koordinacijo na področju družbenih dejavnosti, ki se je svetnikom opravičil za te nedorečenosti. Lahko pa še dodamo, da je vodja svetniške skupine NSi Matej Tonin predlagal 5-minutni premor, med kgterim bi natančneje opredelili sklep, o katerem bi glasovali, vendar je bil njegov predlog zavrnjen. Tako so svetnice in svetniki glasovali o sklepu, ne da bi natančno vedeli o čem glasujejo: ali glasujejo o tistem, kar je bilo predstavljeno ustno ali o tistem, kar je bilo predstavljeno pisno, šlo je torej za dve različni zadevi. Zaradi navedenih razlogov so se svetniki NSi vzdržali glasovanja o sklepu, da so seznanjeni z reševanjem infrastrukturne problematike obeh šol, saj niso vedeli kakšne posledice ima glas za ali proti, medtem ko so odločno podprli amandma LDS, ki je bil zelo jasen in je govoril o možnostih novogradnje in ne zgolj o adaptaciji OŠ Toma Brejca. PROTI IGRALNIŠTVU V zadnjem obdobju je bilo ogromno nejasnosti tudi glede našega stališča do morebitne investicije v megazabaviščni center na Goriškem. Gre za predvideno gradnjo velikega zabaviščnega centra na Goriškem, ki bi poleg igralnic vključeval še kongresni center, nastanitvene kapacitete in druge turistično - športne objekte. Center naj bi gradila ameriška družba Harrah’s Entertainment v sodelovanju s slovenskim Hitom. Predvidenih je okrog 6 milijonov obiskovalcev letno. Občinski odbor Nove Slovenije Kamnik je o tem projektu razpravljal že v začetku junija 2007. Člani in članice odbora so bili enotnega mnenja, da investicija v megaza-bavišče prinaša več negativnih posledic kot pa pozitivnih. Pri tem je bil zlasti izpostavljen slab vpliv igralništva na prebivalstvo, ki tako kot droge in alkohol vodijo v odvisnost in posledično v razne družinske in osebne katastrofe. Poleg slabega vpliva igralnic pa bi 6 milijonov letno predvidenih obiskovalcev pomenilo veliko ekološko obremenitev za okolje, v katerega bi bil umeščen igralniški park. Poleg kamniškega odbora pa so o igralništvu razpravljali tudi nacionalni organi Nove Slovenije. Izvršilni odbor NSi se je zavzel za omejitev igralništva, poslanska skupina NSi pa je napovedala, da bi v tem trenutku glasovala proti spremembam zakona, ki bi omogočile tovrstno investicijo. Predsednik NSi dr. Andrej Bajuk je na svoji zadnji novinarski konferenci še enkrat poudaril: »Nova Slovenija je demokratična stranka in kot taka ne sme zatreti javne razprave o investicijah, končno besedo ali bo investicija na Goriškem realizirana ali ne, pa je na lokalni skupnosti (goriških občinah) in na Državnem zboru, ne pa na ministru za finance, kot želijo številni prikazati. Kaj bo povedala lokalna skupnost bomo videli, jasno pa je, da Nova Slovenija ni navdušena nad igralništvom, na podlagi sedaj znanih informacij bi poslanska skupina Nove Slovenije nasprotovala spremembam zakona, ki bi omogočile realizacijo investicije.« V Novi Sloveniji Kamnik Vam želimo lepe in prijetne počitniške dni in upamo, da si boste v teh poletnih dneh odpočili in nabrali novih moči. Vas pa že sedaj povabimo k branju najbolj ažurne kamniške spletne strani www.nsi-kam-nik.net. kjer boste lahko čez celo poletje brali o vsem dogajanju na Kamniškem. Nova Slovenija Kamnik www.nsi-kamnik.net NOVA OSNOVNAŠOLA FRANA ALBREHTA V bližnji prihodnosti bodo učenci kamniške Osnovne šole Frana Albrehta dobili težko pričakovane nove prostore za šolske in obšolske dejavnosti. Kratek pogled na obstoječo solsko stavbo V sedanjo Osnovno šolo Frana Albrehta so učenci vstopili prvič daljnega leta 1963- Štirietažna šola, ena od dodanih etaž naj niti ne bi bila načrtovana, je že takrat vzbujala pomisleke o njeni varnosti, še posebej pa so bili ti pomisleki upravičeni po potresu v sedanji Republiki Makedoniji, ko je velik del mesta Skopje utrpel strahovite posledice potresa. Po tem potresu so se kriteriji za gradnjo stavb v takratni Jugoslaviji bistveno zaostrili oz so se približali standardom takratnih razvitih držav. V šolski stavbi osnovne šole Frana Albrehta se od takrat pa vse do danes ni spremenilo nič bistvenega. Morda le to, da so zaradi pomanjkanja učilnic, kabinetov in drugih potrebnih prostorov postavljali zasilne učilnice kar v prostor šolskih avel. Na ta način so res pridobili potrebne prostore, ki pa so akustični neprimerni, tisti na zahodni strani se toplotno pregrevajo, po površini pa ne ustrezajo najbolj osnovnim normativom, hkrati pa so s tem dejanjem dodatno zmanjšali komunikacijske površine v šolski stavbi. Stavba tako ostaja brez prepotrebnih kabinetov za pripravo na pouk, za shranjevanje učil in učnih pripomočkov, knjižnica je premajhna, jedilnica je toplotno neizo-lirana in hkrati edini večnamenski prostor za skoraj 600 učencev, garderobe še dodatno zasedajo majhne površine, večina garderob pa se zaradi prenatrpanosti nahaja v najvišji etaži, kar pomeni, da učenci vso nesnago odnesejo po vsem stopnišču v najvišje nadstropje, zbornica meri 50 kvadratnih metrov, po osnovnih standardih naj bi merila okrog 100 kvadratnih metrov, kuhinja deluje v okviru najbolj minimalnih standardov, tudi specialne učilnice so pomanjkljivo opremljene. Obstoječe instalacije (vodovodne cevi, topolovodne cevi, električna napeljava, kanalizacijske cevi, telefonski in drugi kabli) se zaradi dotrajanosti materialov pogosto kvarijo, prepuščajo vodo, vzdrževanja so relativna draga oz predraga. Stavba tudi sicer ni toplotno izolirana, vse učilnice pa so na pregreti južni strani, tudi salonitna streha brez strelovoda je v slabem stanju. Šolska stavba nima ustreznih požarnih izhodov, še več, evakuacijska vaja spomladi 2006 je pokazala, da potrebujemo kar 6 minut za izhod iz šolske stavbe. Zunanje površine so relativno neurejene: ploščad pred vhodom ne omogoča odvodnjavanja, prostor pred vhodom je brez strehe, pozimi poledenel.... Dve šoli (dve šolski stavbi) ali ena velika stavba? Organizacija je celota, ki je sestavljena iz delov in odnosov med deli ter jasno razmejena z okoljem. Dve šoli v dveh šolskih stavbah omogočata jasno in transparentno pedagoško, poslovno in organizacijsko vodenje. Vsak zavod je skupnost, ki ima svojevrsten utrip, pristop, vodenje, klimo. Po novem tudi specifiko vrednot, vzgojni načrt, hišni red in drugo. Koliko učencev obiskuje osnovno šolo Frana Albrehta? Na matični, nekateri ji rečejo centralni šoli v Kamniku, je v tem šolskem letu 565 učencev v 24 oddelkih, 196 učencev na Podružničnih šolah Mekinje, Nevlje, Tunjice in Vranja Peč v 9 čistih in 5 kombiniranih oddelkih, skupaj torej obiskuje Osnovno šolo Frana Albrehta 761 učencev. Kaj kažejo demografski podatki? V obstoječem fiksnem šolskem okolišu Osnovne šole Frana Albrehta je po podatkih demografske aplikacije Sokol zaznati naslednja dejstva: na matično šolo se bo v naslednjih petih letih vpisalo povprečno po 40 prvošolcev v posameznem šolskem letu, v oddelku bo najmanj 22 do 23 učencev, na matični šoli pa najmanj 24 do 25 oddelkov. V te podatke niso zajeti novi priseljenci v novonastalih stanovanjskih soseskah. V povzetku matične šole lahko ugotovimo, da je šola dvooddelčna šola na razredni stopnji in tri do štiri oddelčna na predmetni stopnji, ko v matično šolo pridejo še učenci s podružničnih šol. Na Podružnično šolo v Mekinje se bo v naslednjih petih letih vpisalo povprečno 14 prvošolcev v posameznem šolskem letu, v oddelku bo povprečno 13 učencev, če bo šola dobila prizidek dveh učilnic, pa bo vsako leto v šoli po 5 oddelkov, v tem in naslednjem šolskem letu bo del petošolcev odšlo na šolo v Stranje, del pa v Kamnik, v naslednjih petih letih pa bo demografski trend narasel iz 12 na 18 prvošolcev. Na Podružnično šolo v Nevlje se bo v naslednjih petih letih vpisalo povprečno po 19 učencev v posameznem šolskem letu, v oddelku bo povprečno 19 učencev, na šoli pa po 5 oddelkov pod pogojem, da bo šola pridobila še eno novo učilnico. Šolski okoliš Podružnične šole v Nevljah je relativno najbolj stabilen šolski okoliš. Na Podružnično šolo v Tunjicah se bo v naslednjih petih letih vpisalo povprečno po 7 učencev v posameznem šolskem letu, v oddelku bo povprečno po 11 učencev, na šoli pa po 3 oddelki in sicer en čisti oddelek in dva kombinirana. Trend v okolišu Tunjice je zelo gibljiv, kar pomeni, da število vpisanih prvošolcev izmenično narašča in upada. Na Podružnično šolo na Vranji Peči se bo v naslednjih petih letih vpisalo povprečno po 2 prvošolca v posameznem letu, v dveh kombiniranih oddelkih pa bo povprečno po 6 učencev. Značilnost okoliša je majhno število učencev in velika oddaljenost od matične šole. V čem bo prednost nove šolske stavbe? Nova umestitev v prostor, nova celovita ureditev stavbe in zunanjega prostora, prometna ureditev, ureditev športnih površin, komunikacijskih površin, parkirišč, uporaba sodobnih in učinkovitih gradbenih materialov upoštevaje sodobna gradbena znanja, klimato-loške spremembe, so pomemben razlog, da bodo nekatere sedanje, predvsem pa bodoče generacije spoznavale omiko, kulturo, znanje in odličnost v sodobnih, kulturnih in za šolsko delo kar najbolj funkcionalnih prostorih. Kaj pomembnega smo opravili do sedaj? Starše naše šole smo ažurno obveščali o vseh tekočih dogajanjih v povezavi s sanacijo oz novogradnjo, pripravili smo analizo obstoječega šolskega okoliša, vključevali smo se v vsa dogajanja v povezavi s pripravo novih idej, kamor smo bili pozvani, sodelujemo v delovni skupini za gradnjo šol, udeležili smo se seje občinskega sveta, kjer smo tudi svetnikom predstavili pomembna dejstva. Komu se mudi? Starši Osnovne šole Frana Albrehta so z vprašanji že jeseni leta 2005, ko so v goste povabili kamniškega župana, postavili ključno vprašanje požarne in potresne varnosti. Mudi se vsem, ki smo odgovorni in se čutimo odgovorne ne le za izboljšanje osnovnih pogojev bivanja in šolskega ustvarjanja, ampak za kar najbolj celovito rešitev, ki pa mora upoštevati vsa sodobna dognanja, dejstva in strokovne predloge vseh strok, vpletenih v ta velik projekt. RAFKO LAH, ravnatelj Reševanje prostorske stiske OS Toma Brejca Vsi se že nekaj let zavedamo in vsak dan znova občutimo, da je prostorska stiska na OŠ Toma Brejca čedalje hujša. Že za osemletko je bila šola premajhna, devetletka pa je prinesla ogromno novih zahtev, predvsem večjih potreb po prostorih in njihovi opremljenosti. Zelo velike težave imamo že na razredni stopnji, saj eno učilnico kombiniramo s pred-metno2stopnjo, druga pa meri le 27,3 m u preurejena je iz nekdanje računovodske pisarne in že štiri leta predstavlja le začasno rešitev, saj sprejme največ 21 učencev. Velik problem je, tudi jedilnica, saj meri le 38,3 m , v njej pa se dnevno zvrsti 150 otrok, ki so naročeni na kosilo. V prihodnjih letih predvidevamo še večje število otrok, ki bodo kosili v šoli, saj so zaradi podaljševanja delovnega časa staršev potrebe po podaljšanem bivanju iz leta v leto večje. V računalniški učilnici je prostora komaj za 12 računalnikov, ker prostor meri le 38,3 m . Tudi knjižnica je občutno premajhna, čeprav smo letošnjo šolsko leto s preureditvijo učilnice pridobili 36,8 m . O specializiranih učilnicah, ki so za 9-letko izredno pomembne, lahko le sanjamo, kabineta pa sta na šoli samo dva. Pouk športne vzgoje prav tako ne poteka v skladu s sodobnimi usmeritvami v 9-letni osnovni šoli, saj matična telovadnica ne ustreza normativom, mlajši otroci pa se morajo seliti v sosednjo telovadnico na Kajuhovi cesti. Sanitarije so dotrajane, potrebno bi bilo nadaljevati z obnavljanjem elektro inštalacij, zamenjavo svetil in oken ter nameščanjem zatemnitve oken. Lanskoletne meritve so pokazale še statično ogroženost stavbe. Ob vsem naštetem težko zagotavljamo kvaliteten pouk. Potrebe v prihodnosti kažejo na 18 oddelčno šolo, tprej moramo pridobiti kar 1500m v primerjavi s trenutnim stanjem. Zelo sem se razveselila dejstva, da me je kot ravnateljico OŠ Toma Brejca g. župan Anton Tone Smolnikar imenoval v komisijo, ki se ukvarja z reševanjem prostorske stiske mestnih šol. K problemu smo vsi člani komisije pristopili celostno, iskali smo različne možnosti, ki bi bile najboljše za vse udeležence vzgojno izobraževalnega procesa. Osebno sem zagovornica manjših šol, saj predstavljajo boljšo rešitev s socialno-pedagoškega vidika. Veseli me, da tako g. župan kot občinski svet podpirata usmeritev komisije v prid dveh manjših šol, saj lahko s tem dvigujemo kvaliteto vzgoje in izobraževanja v Kamniku. Hkrati podpiram celostno odprtost javnega natečaja, ki bo omogočila optimalno prostorsko rešitev. Na naši šoli smo v zadnjem letu aktivno sodelovali,pri iskanju rešitev, vključeni smo učitelji, starši in svet šole. Prvič v svojih 21-ih letih dela na OŠ Toma Brejca so opazni premiki, da bomo tudi na naši šoli v nekaj letih delali v pogojih, ki jih narekuje sodobna šola. Verjamem tudi, da bo reševanje prostorske problematike potekalo istočasno z reševanjem na OŠ Frana Albrehta in se bomo na obeh šolah hkrati veselili novih pogojev dela. Naj ob tej priložnosti vsem bralcem Kamniškega občana zaželim prijetno poletje. Ko vas v letošnjem dopustu prijeten večerni sprehod popelje mimo OŠ Toma Brejca, namenite misel tudi lepši prihodnosti šole. MOJCA RODE ŠKRJANC, ravnateljica OŠ Toma Brejca ŠKKJEVIH 10 www.studentski-klub.com V petek, 29. junija, smo končno dočakali dolgo pričakovani super žur ob 10. obletnici delovanja Študentskega kluba Kamnik. S predpripravami se je organizacijska ekipa trudila kar nekaj časa, »zares« pa se je začelo ob 20. uri na Glavnem trgu. Do nastopa skupine Kingston pa smo morali počakati do 21. ure. Člani zasedbe so z vsemi svojimi uspešnicami obiskovalce spravili na noge in v zrak, zabavali so se mladi in mladi po srcu. Sledile so nagradne igre, »obmetavanje« z napihljivim] žogami, ŠKKjeva okusna torta ter naši drugi gostje Dan D. Še vedno nabito poln trg so Kingstoni uspeli obdržati v pričakovanju čisto do konca, ko je bila na vrsti njihova trenutno največja uspešnica. Večer se je zaključil v zgodnjih jutranjih urah in prav gotovo ŠKKjevih 10 let še nekaj časa ne bomo pozabili. Slike povedo več kot tisoč besed, zato si oglejte reportažo na vvvvvv.studentski-klub.com/kamnik. Vesele, doživete, razburljive in nepozabne poletne počitnice vam želi vaš ŠKK! MIRTA KADIVEC pr-kamnik@studentski-klub.com LETNA PLESNA PRODUKCIJA KUOD BAVANI Barvitost orientalskega plesa vedno znova navdušuje 10. junija se je v Domu kulture Kamnik odvila lahko rečemo že tradicionalna letna plesna produkcija KUOD Bayani. Učiteljice iz orientalske plesne skupine Bayani, ki redno poučujejo v Kamniku, Celju in Lukovici so predstavile sadove šolskega leta. V dobri uri bogatega in barvitega plesnega programa so se predstavile tri začetne in dve nadaljevalni skupini klasičnega orientalskega plesa in skupina, ki se uči moderni t.i. »Tribal« stil. Videli smo lahko še dve posebni točki in sicer ples s palico - Saaidi in moderni indijski Punjabi fusion, ki so jih plesalke osvojile na vsakoletnih tematskih plesnih delavnicah KUOD Bayani, posebne solo nastope učiteljic in skupinsko točko Ba-yani. Dvorana je bila tudi tokrat razprodana že dober teden pred produkcijo, tako da so se v društvu Bayani odločili, da prihodnje leto izvedejo dve ponovitvi. Plesna šola KUOD Bayani bo aktivna tudi poleti, s polno paro pa bo začela spet septembra, ko bo v svoje vrste sprejela tudi nove članice. Zaključek šolskega leta 2006/2007 na osnovni šoli Frana Albrehta DOMOVINA JE TAM, KJER SEM DOMA V petek, 22. junija, smo se ob 9. uri dopoldne učenci in učitelji OŠ Frana Albrehta zbrali v športni dvorani na zaključni slovesnosti. Kot je že običaj, smo obeležili državni praznik, podelili pohvale in nagrade uspešnim in prizadevnim učencem, se veselili konca šolskega leta. Bila pa je zaključna slovesnost tudi nekaj posebnega - zahvalili smo se posameznikom, predstavnikom institucij, ki so šoli pomagale, omogočale kvalitetnejši pouk in stike s svetom. Prireditve so se udeležili veleposlanik kraljevine Nizozemske, njegova ekscelenca John C. M. Groffen, ki smo se mu zahvalili za uresničitev mednarodnega projekta E-twinning; direktorica Zbrano so prisluhnili programu. Tretji z leve veleposlanik kraljevine Nizozemske nj. ekselenca John Groffen. Matične knjižnice Kamnik gospa Breda Podbrežnik Vuk-mir, ki je spodbudila izvedbo več projektov, posebej Zgodb mojega kraja; in gospod župan Anton Tone Smolnikar, ki je podelil knjižne nagrade in predstavil načrte za bodočnost šole Frana Albrehta. Zahvali veljata tudi predsednici upravnega odbora šolskega sklada ge. Blanci Rumble in ge. Miri Lanišek, nekdanji učenki šole, iz podjetja Milax Homec, ki se prireditve žal nista mogli udeležiti. Po državni in evropski himni so učenci s kratkim recitalom pesmi na temo Domovina je tam, kjer sem doma oživili spomin na razglasitev samostojne države Slovenije, na dan državnosti. Kje smo doma? Kje se dobro počutimo? Iskrivo so odgovarjali učenci, pa tudi scena - mozaik, ki se je razvil v slovensko zastavo. Doma smo v Kamniku, ob vodi, pri babici, dedku, za računalnikom, doma smo v Sloveniji, doma smo v Evropi, je izzvenelo srečanje gostov, učencev in delavcev šole. IVANKA UČAKAR Vsi smo pritegnili pevskemu zborčku petih razredov. Foto: Danica Mati Djuraki DIJAKI ŠCRM TUDI LETOS NADPOVPREČNO USPEŠNI NA ŠPORTNIH PRIZORIŠČIH MESEC ŠPORTNA PANOGA KATEGORIJA DOSEŽKI IN DIJAKI/NJE September 2006 Gorsko kolesarstvo Dijaki - kategorizirani 5. mesto - Uroš Globočnik in 13. mesto -Blaž Petek September 2006 Gorsko kolesarstvo Dijakinje - nekategorizirane 1. mesto - Manca Vrhovnik Januar 2007 Športno plezanje Dijaki in dijakinje - kategorizirani 4. mesto - Rok Hribar in 14. mesto - Urška Kramar Januar 2007 Športno plezanje Dijaki in dijakinje - nekatego-rizirani 2. mesto - Grega Stamenovič, 3. mesto -Anže Arko, 5. mesto - Živa Lavrinc, 7. mesto - Ajda Mali, 8. mesto -Miha Babnik in 11, mesto - Anže Ves in Januš Grilje Marec 2007 Smučanje Dijaki - nekategorizirani 1. mesto - Aleš Rode in 2. mesto - Uroš Podbelšek Marec 2007 Deskanje na snegu Dijakinje u kategorizirane 3. mesto - Anja Hudoklin April 2004 Plavanje Dijaki in dijakinje -nekategorizirtani 1."mesto - Jure Čolnar, 1. mesto - Živa Lavrinc in 4. mesto - Ben Podgoršek April 2004 Plavanje Dijakinje - kategorizirtani 9. mesto - Teja Koželj, 13. mesto - Gaja Lorenci Junij 2007 Atletika Dijaki - posamično 1. mesto - Lenart Grkman, 7. mesto - Jernej Zorman Junij 2007 Atletika Dijakinje - posamično 1. mesto - Maruša Novak, 8. mesto - Neža Grkman Konec šolskega leta se ne- ših dijakov. Letos se je nekoliko zadržno približuje, zato smo spremenilo le to, da smo naj-pripravili pregled športnih pri- odmevnejše rezultate osvojili zorišč in odličnih rezultatov na- med individualnimi športnimi V VRTCU PETER PAN JE ŽIVAHNO Vrata našega vrtca smo odprli februarja 2007 in vtem času polno zaživeli. Po začetnem uvajanju in medsebojnem spoznavanju, saj nas je bila večina prvič v vrtcu, smo že postali samostojni in izvajamo različne aktivnosti. Obiskali smo Arboretum, Matično knjižnico Kamnik, bili smo na pastirskem dnevu v Vačah in spoznavali živali v ljubljanskem Živalskem vrtu. Ogledali smo si lutkovno predstavo Obuti maček na Ljubljanskem gradu. Muca Copatarica pa nas je obiskala kar v vrtcu in nas podučila kako se popravljajo copati. Ustvarjali smo na cvetličnem in raziskovali na arheološkem dnevu ter se pod domačo češnjo sladkali na češnjevem dnevu. Za konec šolskega leta smo se skupaj s starši poveselili na zaključnem pikniku, kjer nas je zabaval čarovnik Grega. Sedaj že uživamo v poletju in se veselimo novega šolskega leta, ko znova začnemo z dodatnimi dejavnostmi, kot so angleščina, računalništvo, glasba, likovno ustvarjanje, plesni vrtec. Takrat pa se bomo odpravili tudi na nove izlete. Vrtec Peter Pan Razveselili smo se tudi obiska Muce Copatarice. panogami. Tekmovali smo tudi v nogometu, košarki, odbojki in odbojki na mivki, najvidnejše rezultate pa smo dosegli pri gorskem kolesarstvu, športnem plezanju, smučanju, plavanju in atletiki. Skupaj smo osvojili 10 medalj na državnih šolskih prvenstvih, zelo dobrih rezultatov na državnih in seveda pred tem na regijskih prvenstvih pa je še mnogo več. V tabeli so prikazane uvrstitve po posameznih panogah na državnih tekmovanjih. Vsem dijakom in dijakinjam iskrene čestitke z željo, da bodo uspešni še naprej in to na vseh področjih svojega življenja. ŠEMSO MUJANOVIČ, prof. športne vzgoje Med uspešnimi športniki - dijaki ŠCRM je tudi Maruša Novak, atletinja, ki obeta. Je državna prvakinja v disciplini skoku v višino! oSL STOL Stol d.d. in Stol Pisarniški stoli d.o.o. prodajata: rabljeno pisarniško pohištvo, vzorčne stole in dvosede »Primošten« (pomožno ležišče) Za informacije in ogled v prostorih na Ljubljanski c. 45 v Kamniku pokličite na telefon: 01 8301 111 Odbojka na mivki DRŽAVNA PRVAKA DO 18 LET STA IGRALCA CALCIT KAMNIKA Po uspešni dvoranski sezoni, ko so mlade ekipe Calcit Kamnika igrale kar na štirih finalnih turnirjih, se bo, kot kaže, trend odličnih rezultatov nadaljeval tudi v odbojki na mivki. Mlada kamniška igralca Kle- Damirjem Šabcem (Prvačina), na men Hribar in Bernard Bezek, si- drugem pa sta Makovec in Šabec cer tudi kadetska reprezentanta zmagala, druga pa sta bila Bo-Slovenije, sta na državnem prven- jan Kristan (novi igralec Calcita) stvu v kategoriji do 18 let prepri- jn Kamničan Dejan Matijaševič čljivo opravila z vso konkurenco in (Triglav). Jani Makovec tako tre- osvojila naslov državnih prvakov nutno vodi na lestvici za Pokal Slovenije, ki se bo v soboto nadaljeval v Portorožu. V serijo turnirjev pa se bo letos vključil tudi OK Calcit Kamnik, ki bo 13. in 14. julija organiziral turnir Šport Bar Open, ki bo štel za točke za Pokal Slovenije. Turnir bo imel enega največjih nagradnih skladov, zato se obeta udeležba vseh najboljši ženskih in moških ekip v Sloveniji in tako lahko po dolgem času v Kamniku pričakujemo vrhunske dvoboje slovenskih dvojic. Minuli konec tedna pa so kamniški v tej kategoriji in si tako priigrala odbojkarji organizirali prvega tudi pot na Evropsko prvenstvo, izmed štirih turnirjev za Rauch ki bo letos potekalo v Brnu na Hit Pokal, ki se ga je udeležilo Češkem. V finalu sta Kamničana 23 ekip, na koncu pa so slavili premagala ekipo Logatca, tretja lanskoletni zmagovalci igralci pa sta bila igralca Fužinarja. Pri GM Bara (Koprivec, Jakomin, Ku-dekletih je naslov odšel v Grosuplje, Kamničanki Nika Obolnar in Petra Vrhovnik pa sta osvojili peto mesto. Odlično pa gre igralcem Calcita tudi v Pokalu Slovenije, saj so po dveh turnirjih daleč v najboljšem položaju. Na prvem turnirju v Mokronogu sta slavila Alen Džordževič in Gregor Perhaj (oba Calcit Kamnik), pred Minuli konec tedna so kamniški odbojkarji organizirali prvega izmed štirih turnirjev Janijem Makovcem za Rauch Hit Pokal, ki se ga je udeležilo 23 ekip in pa četica lepotičk za izbor Miss (Calcit Kamnik) in mivke2007. Kamniška odbojkarja Bernard Bezek in Klemen Hribar sta osvojila naslov državnih prvakov v odbojki na mivki v kategoriji do 18 let. Čestitamo! mer in Nograšek), pred Bučami in AC Lovše. Naslednji turnir bo na Zbiljah, sledita pa še turnirja v avgustu v Portorožu in Mengšu. Posebnost teh turnirjev je tudi bogat spremljevalni program, saj poleg samega tekmovanja organizirajo tudi izbor za Miss mivke 2007. Konec meseca - 28. julija pa bo odbojkarski klub Kamnik organiziral že tradicionalni 41. turnir trojk Radenska Open, ki ga bo letos spremljal tudi bogat spremljevalni program. Bojan Kristan okrepil Calcit Kamnik V Odbojkarskem klubu Kamnik v prestopnem roku niso stali križem rok. V svoje vrste so uspeli zvabiti reprezentanta Bojana Kristana, ki je nazadnje igral za Maribor, že nekaj časa pa je treniral s Kamničani. Prav tako bosta dokončno v Kamnik prestopila tudi Martin Hrast in Primož Dirntiš, v klub pa so pripeljali tudi mladega organizatorja igre s Koroške Roka Filipančiča. Kot kaže, pa bo klub kot edini zapustil Gregor Perhaj. Z vsemi ostalimi so se v kamniškem klubu dogovorili za igranje tudi v prihodnje. Ker pa so si v OK Calcit Kamnik v naslednji sezoni postavili visoke cilje - preboj med štiri najboljše slovenske ekipe, ni izključeno, da bo kamniški klub okrepil še kakšen slovenski igralec, morda pa tudi tujec. Cicol. NOGOMET VRNITEV SELEKCIJE U-12 V PRVOLIGAŠKO DRUŠTVQ Po nesrečnem izpadu iz 1. lige pred dvema letoma se je selekcija U-12 vrnila v prvoligaško društvo. Pot do tega uspeha nikakor ni bila lahka, saj sta za preboj v višji rang tekmovanja potrebni dve enakovredni ekipi, kar pomeni cca 20 igralcev. Lani so v 2. ligi MNZ osvojili tretje mesto in za las zgrešili napredovanje v 1. ligo. Za minulo sezono pa so si zastavili visok cilj: takojšnjo vrnitev med najboljše. Ni jih bilo malo, ki so menili, da je ta cilj nedosegljiv. V 2. ligi tek- mujejo moštva iz osrednje in južne Slovenije in to ekipe, ki imajo tudi do dvakrat boljše pogoje za vadbo kot Kamničani:(01impija, Domžale, Kočevje....). Nobena od teh ekip pa ni imela takega srca in želje po uspehu kot Kamničani. Po jesenskem delu prvenstva je ekipa Kamničanov zaostajala 8 točk za Kočevarji. Glede na to, da se lahko v enem krogu doseže 12 točk, razlika ni bila velika. Trener Komatar Marko in njegov pomočnik Keranovič Senad sta veliko razmišljala, kaj storiti, da bi razliko zmanjšali. V nepravem trenutku pa so začele igralce pestiti poškodbe. Takrat bi marsikdo vrgel puško v koruzo in pozabil na 1. ligo, a ne pa Komatar Marko. Poskusil je še z zadnjim orožjem in z obstoječim kadrom močno okrepil treninge, čeprav se je s tem povečalo tveganje za nove poškodbe. Fantje so trenirali 3 - 4 krat na teden, velikokrat tudi dvakrat na dan . Menim pa, da so glavni ključ do uspeha treningi med prvo- t| selekcije U-12 NK KAMNIK - Stojijo: tehnični vodja Keranovič Senad, Kočar Priomož, Avdič Seid, 'c D®niel, Belavič Žan, Avdič Sead, Štritof Gregor, Berlec Jaka, Salihi Lirim, Kranjc Rok, Kosmatin v. ,a? ’-Kralj Andraž trener: Komatar Marko; Čepijo: Bilič Mišo, Koželj Andrej, Pančur Leon, Martič v, cj.Vr, ert Matic, Keranovič Aladin, Fetič Aladin, Kranjc Anže, Hribar Klemen, Iskra Mark; Ležita: Klopc,c Robert, Lakner Jan. Glavni športni dogodek je bil prikaz hokeja na vozičkih. Mladi iz kamniškega ZUIM-a so nas navdušili. | ŠPORTEK kotiček [ Dobro jutro, Kamnik! Konec maja in v začetku junija je društvo Športek z namenom oživitve mesta in popestritve dogajanj pripravilo vrsto različnih prireditev pod skupnim imenom Dobro jutro, Kamnik. Prvi dan, ponedeljek, je bil namenjen kulturnemu dogajanju. Predstavili so se nam mladi obetavni pesniki, o katerih bomo prav gotovo še slišali. Prijeten večer je popestrila folklorna skupina društva upokojencev iz Kamnika, ki je navdušila žal malo številne prisotne. Posebno simpatične pa so bile Predice, ki so nam predstavile stare ljudske pesmi. Torek je zaznamovala Mojca z ustvarjalno delavnico. Otroci so v njeni družbi ustvarjali mojstrovine s papirjem. Zanimive slike, trganke in origami so nastajali izpod malo tresočih rok mladih umetnikov. Še najbolj zanimivi pa so bili okvirji za fotografije. Seveda so vse izdelke malčki lahko odnesli domov. Predstavila so se tudi dekleta društva SOKOL, ki so nas prepričala, da aerobna vadba ni le lahkotno poskakovanje v ritmu prijetne glasbe, temveč je kar naporen trening, ki razmiga celotno telo in prispeva k dobri telesni kondiciji. Okolje in zdrav način življenja sta bili vodilni temi sredinega popoldneva. Zanimivo predavanje in praktičen prikaz priprave sokov za različne bolezni nam je pripravila Dragica. Kvalitetna in množična zasedba na šahovskem turnirju je še dodatno popestrila idilično okolje pod Malim gradom. Četrtek je bil namenjen razvedrilnim športnim dejavnostim, ki majskimi prazniki. Medtem, ko so konkurenčne ekipe praznovale, so kamniški fantje marljivo trenirali. Po končanih praznikih se je prvenstvo nadaljevalo in rezultati trdega dela so bili takoj vidni. Poražene so bile vse ekipe, ki so se tudi potegovale za mesta, ki vodijo v 1. ligo. Kot po tekočem traku so padala moštva iz Ljubljane, Domžal, Kočevja, Dobrove, itd.. Pred zadnjim krogom je imela ekipa Kamnika eno točko prednosti pred Kočevarji in težko gostovanje v Litiji. Za osvojitev 1. mesta so potrebovali vseh 12 točk in to jim je tudi uspelo, pa čeprav so sodniki na tekmi izključili trenerja in ključnega igralca Jako Berleca. Kljub temu je ekipa NK Kamnik dokazala,da je iz pravega testa in z dvignjenimi glavami zapustila litijsko igrišče. Eden od staršev nogometašev je bil tako prepričan v zmago kamniških fantov, da je že vnaprej dal natisniti majice z napisom PRVAKI! Samozavesti Ti res ni manjkalo, Drago! Na koncu prvenstva je ekipa Kamnika postala prvak 2. lige s štirimi točkami naskoka pred Kočevarji in kar 34 pred Domžalami. Vse čestitke fantom in njihovemu trenerju Marku Komatarju, ki poleg naporne službe ogromno časa prebije na nogometnem igrišču in prenaša vse svoje znanje na mlade nogometaše. Želimo, da bo ekipa U-12 NK Kamnik uspešno nastopala tudi v 1. ligi MNZ, kjer jih čakajo še močnejši nasprotniki. Zahvaljujemo se tudi podjetjem, ki nesebično pomagajo kamniškemu nogometu. PETER nam lahko dobro služijo ob vsakokratnem druženju. Streljanje z lokom, metanje pikada, balinanje s ploščicami, metanje obročev, hoja s hoduljami in druge družabne igrice znajo popestriti vsakdan. Glavni športni dogodek pa je bil prav gotovo prikaz hokeja na vozičkih. Nastopili so gojenci zavoda za usposabljanje invalidne mladine, ki so nam dokazali, da so tudi hendikepirani sposobni marsikaterih aktivnosti. Dokazali so, da se lahko vključijo v normalno življenje, le arhitektonske ovire počutje. Tony Tuhinski je poskrbel za glasbene užitke. V soboto in nedeljo so otroci uživali in ustvarjali v okviru keramične delavnice pod vodstvom Brigite Herjavec. Spoznali so osnove ročne izdelave, poslikave in glaziranja keramike. Zabavnim športnim igram sobotnega popoldneva je sledil glasbeni večer. Najbolj pogumni so svoj glasbeni talent lahko predstavili na odru. V sončnem nedeljskem dopoldnevu smo se s kolesi zapeljali Tudi najmlajši so spoznavali, da je zdravo lahko tudi okusno. moramo odstraniti oziroma prilagoditi njihovim potrebam. Zanimiv četrtkov večer pa nam je pripravil trio ANABELLA s prav prijetno glasbo. Najbolj pogumni so se celo sprostili ob plesu. Naravno vzgojo in nego rastlin ter nove trende pri zaščiti in gnojenju rastlin sta nam predstavila mag. Boštjan Peteline in Marija Dolenc. Pester petkov program je nadaljevala Kentaverska (strelska) polna luna z Meto Malus in modna revija spodnjega perila, ročno poslikanega z motivi rastlin, ki glede na naše astrološko znamenje blagodejno vplivajo na po Kamniku in bližnji okolici. Iskali smo kolesarske steze. Z žalostjo ugotavljamo, da je tovrstna ponudba zelo skromna. Kot domačini sicer poznamo nekaj kolesarskih stez, vendar so v zelo slabem stanju, poleg tega pa jih večina sploh ni označena. Vsem športkom, ki so pomagali pri prireditvi in vsem nastopajočim, ki so omogočili prijetne urice, se zahvaljujem za sodelovanje in jih hkrati vabim k sodelovanju in pripravi prireditev tudi v bodoče. Metod Simičak Društvo ŠPORTEK PLANINSKI KOTIČEK in reševanje (padalcev) z dreves. Celotno vajo in eno delovno točko je vodil Rado Nadvešnik, na ostalih delovnih točkah pa so vodili usposabljanje inštruktorji GRSJanez Ažman, Boštjan Grilje, Jernej Lanišek in Vilko Rifl. Vaja je bila v Kurji dolini, kjer so na dveh velikih balvanih in v steni Velikega Knofa ustrezna mesta za različne manevre. ZAMENJAVA VLEČNE VRVI ŽIČNICE NA KOKRSKO SEDLO Žičnica na Kokrsko sedlo je bila postavljena leta 1962, prenovljena in posodobljena 1979, v letu 1986 pa je bila tudi zamenjana pretrgana vlečna vrv. Od takrat je minilo dobrih 20 let in zato je bilo zaradi varnosti nujno potrebno namestiti novo vlečno vrv. To seje zgodilo med 15. in 19. majem. V tem času so člani gospodarskega odseka PD Kamnik pod vodstvom Jožeta Klenca ob sodelovanju članov GRS Kamnik, predvsem pa podjetja »Splet-ko-nus« iz RTC Krvavec pod vodstvom Janeza Uršiča, ki je opravil vsa strokovna dela, zamenjali staro vlečno vrv z novo. Poleg tega so zamenjali tudi ležaje pogonskega kolesa. VAJA GRS IZ REŠEVANJA V KOPNEM Vnedeljo, 10. junija, je Društvo gorske reševalne službe Kamnik izvedlo redno vajo iz reševanja v kopnem. Poleg 28 članov in pripravnikov kamniške GRS so se je udeležili trije iz GRS Ljubljana in trije iz Gorske policijske enote. Udeleženci so na petih delovnih točkah obdelali pristop k ponesrečencu, osnovni pregled in oskrbo pri sumu poškodbe hrbtenice, nalaganje v različne vrste nosil, uporaba nosil »Transaco«, pobiranje in nalaganje ponesrečenca sredi strme stene v različna nosila, pobiranje ponesrečenca, ki visi na vrvi v trikotni sedež in spust, uporaba grilona v steni ali strmem terenu, izdelava vrvnih ograj in gibanje ob njih, priprava sidrišč, spust po vrvi z desonder-jem z vmesnim prevpenjanjem v steni Optimistično v glavno turistično sezono Statistika na Turistično informacijskem centru kaže, da je prva polovica leta uspešna in v novo turistično sezono vstopamo optimistično predvsem zaradi novega programa v.d. direktorja Igorja Kralja. Tudi zaradi poletnega odpiralnega časa, Turistično informacijski center je odprt vsak dan med 9.00 in 20.00, dnevno zabeležimo veliko obiskovalcev, vedno več pa se jih odloča za ogled notranjosti kapele na Malem gradu, ki je odprta vsak dan med 10.00 in 18.00. Med obiskovalci prevladujejo domači, vedno več pa je tujcev, katerim Kamnik z okolico predstavlja dobro alternativno turistično de-stinacijo. Kamnik še naprej ostaja mesto z izredno dobro organiziranostjo dnevnih ali večdnevnih vodenih izletov, saj njihovo število iz leta v leto narašča. Poleg bogate kulturne dediščine Kamnika in okolice, skupine rade dan zapolnijo z ogledom Velike planine, Kamniške Bistrice, Arboretuma ali pa s sproščanjem v Termah Snovik in Naravnem zdravilnem gaju. Med njimi prevladujejo predšolske, šolske in upokojenske skupine, uspešno pa smo izvedli tudi vodenja zahtevnejših skupin. Med njimi so si Kamnik z okolico ogledali tuji novinarji, skupaj z občino Kamnik smo pripravili srečanje paraplegikov Osrednje Slovenije. Da bi nivo lokalnih vodnikov ostal na dovolj visoki ravni, smo skupaj s 7 občinami Podjetne regije uspešno izvedli tečaj za turistične vodnike, pri čemer smo pridobili 9 novih vodnikov, ki so se letos prvič morali pred komisijo preizkusili v znanju tujih jezikov. Tako kot lani pa bomo v glavni turistični sezoni vsako soboto in nedeljo (med 7 julijem do 9. septembrom) organizirali redna turistična vodstva, iz Arboretuma do Kamnika pa bo vozil turistični vlakec. Več o rednih vodstvih si preberite na www. kamnik-tourism.si, kamor dnevno objavljamo tudi tekoče dogodke in prireditve, ki jih v tem poletnem času ne manjka. Alenka Hribar Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 16/ 02, 3/04 in 32/07) župan občine Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programa oživitve starega mestnega jedra Kamnika v avgustu 2007 1. Občina Kamnik bo sofinancirala program oživitve starega mestnega jedra Kamnika v avgustu 2007, ki bo pokrival naslednje dejavnosti: glasbeno, gledališko, lutkovno, plesno, likovno, literarno dejavnost ter morebitne druge vsebine s področja kulture. 2. Na razpisu lahko kandidirajo: pravne osebe, ki niso javni zavodi, in fizične osebe. Okvirni obseg razpoložljivih sredstev: 33.210,00 EUR. 3. Razpisna dokumentacija z obrazci in pojasnili, v katerih so določeni, tudi posebni pogoji za izbiro, je na razpolago na spletni strani občine Kamnik (www.kamnik.si) in sicer od datuma objave razpisa. 4. Zadnji rok za oddajo prijav na razpis je do 19. 7. 2007, do 12. ure. 5. Z izbranim kandidatom bo župan sklenil pogodbo o sofinanciranju. 6. Prijave s pravilno in natančno izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programa oživitve starega mestnega jedra Kamnika v avgustu 2007 -NE ODPIRAJ!«. 7. Več informacij prek telefona: 01/8318-142 (g. Juričan, svetovalec za kulturo). ŽUPAN Anton Tone Smolnikar TEK EKSTREMOV V PREMAGOVANJU 1975 METROV VIŠINSKE RAZLIKE Letos že 10. jubilejni gorski tek na Grintovec Gorski tek na Grintovec v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež bo letos 29. julija s startom ob 9- uri pri domu v Kamniški Bistrici. Tek je 4. tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih in obenem državno prvenstvo navkreber, kjer tečejo tekači v 14 kategorijah na različno dolgih progah. To je resnični tek ekstremov v premagovanju 1975 metrov višinske razlike na dolžini 9600 metrov, tek presežnikov, poznan v svetu in doma. Vrhunska gor-skotekaška prireditev - odlična tako po organizaciji, množični udeležbi domačih in tujih tekačev (leta 2006 - 326 tekačev ) kot močni konkurenci. Vedno znova nas presenečajo meje človeške zmogljivosti, kar dokazujejo vsakoletni novi rekordi pri članih in članicah : od prvega kralja Grintovca leta 1996 - Marjan Zupančič z 1.29:45 in prve kraljice Grintovca Marije Trobec - 1.51:24 do absolutnih rekordov leta 2006 / 1:31:50 / Ana Pichrtova(CZE) in 1:15:43 / Jonathan Wyatt (NZL). Tek je odmeven tudi v različnih medijih, od člankov v domačih in tujih revijah različnih ljubiteljev ter strokovnjakov gorskega teka do reportaž na lokalnih in nacionalnih TV in radijskih postajah ter številnih obiskov spletne strani http://www.kgtpapez.com. Pobudnik teka na Grintovec je Dušan Papež, ki je tik pod vrhom Grintovca po peturni hoji utmjen izjavil, da se mu zdi nedoumljivo, da bi nekdo lahko iz doline celo pot tekel do vrha. Takrat je obljubil Daretu Božiču, da bo dal tistemu, ki celo pot teče do vrha, lepo vsoto denarja. Besede so obrodile sad, ko so v PGD Mengeš res organizirali 1. tek na Grintovec. Od takrat je Dušan Papež vsa leta prispeval čedno vsoto denarja za Kralja Grintovca, dokler leta 2001 ni ustanovil Kluba gorskih tekačev Papež in vzel tek za svojega. LOKOSTRELSKI KLUB KAMNIK KAR TRIJE DRŽAVNI PRVAKI V DISCIPLINI FITA KROG V koroškem Dravogradu so letos organizirali že drugo državno prvenstvo v lokostrelstvu. Najprej so se v tem delu Slovenije v maju srečali mladi slovenski lokostrelci na šolskem državnem prvenstvu, v soboto, 23. junija, pa so se na državnem prvenstvu srečali še slovenski lokostrelci, ki tekmujejo v dveh slogih: v ukrivljenem in sestavljenem loku. Prvenstva se je udeležilo sedem najboljših kamniških lokostrelcev, udeležba iz ostalih klubov pa je bila nekoliko okrnjena. Kljub temu pa je v Dravograd prišla večina najboljših slovenskih lokostrelcev, ki je na dobro organizirani tekmi postregla z nekaj zelo dobrimi rezultati. Dobro voljo na začetku tekmovanja je nekoliko pokvarilo vreme, ki je v primerjavi s prejšnjimi dnevi postreglo s preobratom. Bilo je hladno, vetrovno in deževno, na kar pa nekateri udeleženci tekmovanja niso bili pripravljeni. Marsikdo je bil prezebel in moker do kože. Toda, ker so pogoji za vse enaki, se tudi RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe itfl I BO/ d.o.o. Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! Iz vznesenih besed je nastal ekstremni tek, ki je v svoji 10-letni zgodovini prešel vse razvojne stopnje športne prireditve: se rodil kot izziv, odraščal kot slovenska gorskotekaška prireditev in dozorel v vrhunski državni in mednarodni tek. Tako Grintovec že deseto leto nekako magično vabi v svoje naročje kralje višin: vztrajne, uporne, polne moči in energije ne glede na vreme, čas, starost. Kajti vsi, ki v limitnem času dve uri in pol dosežejo vrh, so kralji višin, zmagovalci, ki so bili boj s samim seboj in z goro. Priteči na vrh je zmaga vsakega posameznika, številni navijači in somišljeniki ob progi, še zamaknjen pogled v dolino... poplačan je ves trud, treningi, samodisciplina; tam zgoraj vlada prava evforija, ki jo moraš doživeti. Leto za letom se torej podira magična meja, padajo rekordi, zato se bodo tudi letos na teku za Pokal Slovenije in državnem prvenstvu hkrati potegovali za naziv kralja Grintovca, državnega prvaka in rekorderja proge v različnih kategorijah. Razglasitev rezultatov, podelitev bogatih praktičnih in denarnih nagrad, medalj in priznanj bo ob 15 . uri v domu v Kamniški Bistrici. Zaradi množične udeležbe tekačev ter zahtevne in težavne organizacije teka so nujne pred-prijave do 25.7. Tek na Grintovec ni običajna prireditev, je pravi praznik doline , ki ima neko posebno vzdušje domačnosti in prijateljstva. To je prireditev , ki vključuje preko dvesto pomočnikov, prijateljev in ljubiteljev teka, ki prostovoljno z vsem srcem in zanosom pomagajo pri izvedbi. Zatorej ste 29. julija povabljeni tekači, ljubitelji teka, spremljevalci tekačev, navijači, skratka vsi, ki menite, da je tek na Grintovec res nekaj posebnega, edinstvenega in neponovljivega. MIRA PAPEŽ v takšnih ekstremnih pogojih pokaže kvaliteta posameznikov. Pozneje, ko je posijalo sonce in se je tudi nekoliko ogrelo, se je tekmovanje prevesilo v drugo polovico, ko so članice in člani začeli tekmovanje v absolutnem državnem prvenstvu. Kamniški lokostrelci so se v FITA krogu veselili treh zlatih medalj in sicer je med članicami zmagala Darja Verbič s 1243 krogi (štiri razdalje), prav tako pa je postala absolutna državna prvakinja. Med dečki je postal državni prvak Klemen Strajhar s 1293 krogi (štiri razdalje), med mlajšimi dečki pa je zmagal Jakob Jaka Pestotnik s 645 krogi (dve razdalji). Bronasto medaljo sta osvojila Mateja Andrejka med članicami s 1142 krogi in Luka Kolenko med kadeti s 1194 krogi. Matej Fiderš-ekje med člani osvojil 5. mesto, med kadeti pa sta si Jaka Komočar in Gregor Rajh razdelila 8. oziroma 9. mesto. V nadaljevanju sezone naše lokostrelke in lokostrelce čaka še kar nekaj težkih domačih in mednarodnih tekmovanj. Še posebno bomo držali pesti za naše reprezentante v Nemčiji, kjer bo julija potekalo svetovno prvenstvo v tarčnem lokostrelstvu, v hrvaškem Bjelovarju pa bo v avgustu evropsko prvenstvo v disciplini Field, kjer bo eden izmed favoritov kamniški lokostrelec Mihael Kosec. VSE V ZLATO! LKK Božič IN Koširjeva zmagala v šahu DU Gorenjske Na posameznem prvenstvu društev upokojencev Gorenjske v pospešenem šahu, ki je bilo 5. junija v Kranju, je pri moških med 42 udeleženci nepričakovano zmagal mojstrski kandidat Anton BOŽIČ (DU Kamnik), ki je ugnal favorizirane m.k.: Karnarja, Ravnika, Penka, celo mojstra Ivačiča itd., ter zbral 7,5 točk iz 9 partij. Pri ženskah je potrdila lansko zmago mojstrica Pavla KOŠIR (DU Kamnik) pred Pongracevo z Jesenic in na skupnem turnirju zbrala 5 točk. Pokazala je, da trenutno nima prave konkurence, saj dosega dobre rezultate tudi na moških turnirjih. Obema naše čestitke! Moštveno prvenstvo PZ DU Gorenjske na 4 deskah v pospešenem šahu pa je bilo že 15. maja prav tako v Kranju. Ekipa DU Kamnik (Penko, Božič, Veskovič, Koširjeva) je dosegla dobro 3. mesto za Domžalami in Kranjem ter pred Komendo, Jesenicami, Radovljico, Škofjo Loko, Tržičem in Naklom. Na ciklusu hitrih turnirjev DU Kamnik (drugi ponedeljek v mesecu) je bil skupni pomladanski zmagovalec Igor PENKO (zmagovalec tudi jeseni 2006), za njim so se uvrstili: Grčar, Veskovič, Ravnikar, Koširjeva, Verbole itd. Šahovska sekcija upokojencev DU Kamnik ima igralni prostor v stavbi društva. Kolodvorska 5 (pri tunelu), vsakodnevno pa se igra rekreativni šah v gostinskem lokalu »Marjanca« v isti stavbi. Vabimo nove upokojence, da se nam pridružijo. Na tem mestu se zahvaljujemo legendarnemu predsedniku DU Kamnik g. Stanetu Simšiču, ki daje tudi šahu kot miselnemu športu vso potrebno podporo! Vodja SS DU Kamnik Penko Igor Anton Božič je najboljši ša-hist med upokojenci Gorenjske ... ... mojstrica Pavla Košir pa je najboljša šahistka med upokojenkami Gorenjske. 110 let koče na Kokrskem sedlu Tradicionalno srečanje planincev ob DNEVU KAMNIŠKIH PLANIN bo v nedeljo. 22. julija, ob 11. uri pri koči na Kokrskem sedlu. Srečanje bo združeno s 110-letnico Cojzove koče. Kamniški planinci ob tej priložnosti pripravljajo zanimiv kulturni program, zato k temu praznovanju vabijo vse ljubitelje gora. STANE SIMŠIČ KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah pd 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. PLUS VELIKO VEČ. CHEVROLET AHAC&CO,, d.o.o., Domžale.Mala Loka 15.1230 Domžale.Tel: 01/56,27100.www.ahac.pizem.si Slike so simbolne. Povprečna kombinirana poraba goriva: 5.2 - 8,81/100 km. Povprečna količina emisij CQ; 127-210 5/km. Za dodatne informacije in podrobnosti o ponudbi se obrnite na AHAC&CO. Naročnik oglasa: AHAC&CO. d.o.o„ Domžale. * Navedena ponudba in cena za akcijo Chevrolet M0| vključuje vsr dostopne popuste in velja za model Spark, koda A5MG55C (7.790 C) v okvira posebne finančne opcije. V akcijo Chevrolet MOJ sta vključena tudi modela Aveo koda H5MA55C. in lacetti, koda X5M855C. Ponudba Chevrolet MOJ velja m omejeno količino vozil. Toje MOJ Chevrolet, že za 7.790 ugodnosti v Citroen Mengeš DARILO: navigacija GARMIN AVTO DETR.d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ prihranek (958.560 srg teL;(0l) 7237-313, fax: (01)7230-297 do 4.000 EUR e‘mail; avtodetr@s,ol-net CITROENU KSSrSS52E£5.«5S: . f 800). ____________ e.rfKt«™ m* j Nm PREDSTAVLJATE Sl N£, KAJ VSE LAHKO CITROEN STORI ZA VAS STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Zahvala ob smrti moje žene Štefke V imenu žalujočega sorodstva, najinih hčera, dveh vnukov in pravnukinje se iskreno zahvaljujem vsem tistim, ki ste se večkrat ustavili ob naši hiši in spregovorili z njo prijazno besedo, ker hoditi po ponesrečeni operaciji kolka skoraj ni bila več sposobna. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste jo v duhu pokropili z blagoslovljeno vodo v znak upanja na vstajenje. Enako se zahvaljujem vsem za pisno in ustno izražena sožalja, za podarjene vence in vsako darovano rožo, ki je bila izročena v znamenju ljubezni, spoštovanja in hvaležnosti, prav tako hvala za vsako podarjeno svečo. Hvala vsem Vam, ki ste jo na njeni zadnji poti spremljali v tako velikem številu! Duhovnikoma hvala za svečano opravljeno sveto mašo in pogreb, Tunjiškemu oktetu hvala za prelepo petje v cerkvi in še posebej ubrano ob odprtem grobu. Dobrih del, ki so edina deviza v onostranstvu, je veliko odnesla s seboj. Storiti nekaj dobrega za sočloveka v stiski je bilo njeno načelo, kar pa ji ni bilo v njeni potrebi niti malo vrnjeno. Umrla je razočarana nad sedanjim zdravstvom, nad podkupljivostjo in kupljivostjo zdravnikov in vsega kadra, ki zvesto sledi sedanjim idolom; zdravnikom na nekaterih klinikah, pri tem je izvzeta hematološka! Takih zdravnikov, kot so bili njeni idoli prof. dr. Bedjanič, prof. dr. Lunaček, prof. dr. Žargi, prof. dr. Assejeva, prof. dr. Cerar, dr. Lazar, dr. Sedlarjeva, dr. Kri-žnikova itd., da ne naštevam naprej - ni več. Izrodil se je pregovor: da je slab učenec tisti, ki ne prekosi svojega učitelja! Po dobrih delih in požrtvovalnosti jim mlajši ne sledijo - žalostno. Edino vodilo jim je denar! Beseda sočutja jim je nepoznana. Mož Gordan Ambrožič M. v imenu ožjega sorodstva MALI OGLASI INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. INŠTRUKCIJE angleščine in matematike za osnovno in srednje šole. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 031/712-478. PROSIM, če mi kdo podari radio stolp, aparat za peko kruha, gobelin, kolo, plišaste igrače ... Tel.: 030/922-504. Otroci so naše največje bogastvo. Vašemu malčku lahko nudim skrbno in zanesljivo varstvo na mojem domu v Domžalah (hiša). Inf.: 040/845-656, 01/72 11 146. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša draga URŠI ŠKRJANEC rojena Mazovec Hvala vsem, ki ste nam ob tem žalostnem dogodku stali ob strani: zdravstvenemu osebju, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, gospodu župniku, pevcem in flavtistu za slovo na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Junij 2007 Tam, kjer se čuje pesem slavčkov, lepa, mila, tam poleg tega gaja, stoji Domača hiša ... ZAHVALA V 78. letu nas je nesrečno zapustil naš * dragi FRANCE JAMŠEK Morje ga je prevzelo, morje ga je objelo, morje mu je dalo večni počitek.. Iskrena HVALA reševalcem iz morja in zdravstvenemu osebju iz Izole. Hvala osebju Oddelka CIIM Kliničnega centra za neutruden boj, da bi našega dedka iztrgali objemu smrti. HVALA vsem sorodnikom, sosedom iz Podgorske in Ogrinčeve ulice, znancem ter sodelavcem SGP Graditelj, Agencije RS za okolje in Ginekološke klinike Ljubljana za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. HVALA g. Malešu za tople besede ter pevcem Moškega pevskega zbora Solidarnost za srčno zapete pesmi ob njegovem slovesu. HVALA g. župniku Tonetu Dularju za izbrane besede, prepletene z osebnim izkustvom, s katerimi je orisal našega dedka, hvala za izbrano Božjo besedo - besedo tolažbe m upanja ob zadnjem slovesu v cerkvici na Žalah. Hvala pevcem komornega zbora Ecce in Slovenskega okteta za nebeško prelivanje zvokov, ki je sušilo solze in odpiralo pogled navzgor. Hvala vsem, ki ste nam in nam še tako ali drugače pomagate celiti odtrganino, ki je nastala v naši družini z njegovim odhodom tja »v srečni dom nad zvezdami, kjer bivajo vsi blaženi....« Ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči: žena Amalija, hčeri Nada in Brigita z možema Marjanom m Matijem, sinova Dušan in Bogdan z ženama Petro in Kristino, trinajst vnukinj in vnukov, sestri Marija in Tončka ter ostalo sorodstvo _____ Junij 2007 In Ti si tako dober, saj z menoj si bil usmiljen in da zdaj sem Tvoj, Gospod, podaril si mi odpuščanje. (France Balantič) ZAHVALA Umrl je naš dragi deda FRANC LUŽOVEC st. z Duplice Ob slovesu od našega deda se zahvaljujemo sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče, uslužbencem Komunalnega podjetja Kamnik za pogrebne storitve, gospodoma duhovnikoma za cerkveni obred s sveto mašo in pevcem, ki so ga spremljali z občutenim petjem. Hvaležni smo gospe Mariji Rot za njeno dolgoletno prijateljevanje z našim dedom (še posebno v času njegove bolezni). Vsi njegovi Duplica, junij 2007 Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA V 29. letu nam je tragična nesreča vzela dragega sina, brata, vnuka in zaročenca TOMAŽA KREGARJA iz Stolnika 8a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, njegovim sošolcem in znancem za razumevanje in vsestransko pomoč, izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za maše, denarno pomoč in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo LD Stahovica za slovesen lovski pogreb. Kemijski industriji Kamnik, MORS-u ter ŠCZRS-ju. Zahvalo izrekamo tudi g. župniku Selanu za opravljen pogrebni obred, mešanemu pevskemu zboru Stranje ter govornikoma g. Igorju Krenu, direktorju KIK-a, in g. Janezu Prekletu, starešini LD Stahovica, za besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi Stolnik, Rožično, junij 2007 Zaposlimo kvalificiranega mizarja MIZARSTVO GOLOB DARKO, Rožično 1 D, Kamnik, Tel.: 041/642-095 ali 01/83 17 825. ZAHVALA Po 87-ih letih se je zaključila življenjska pot naše mame TEREZIJE BERGANT roj. Žurbi iz Podgorja Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in mojim sodelavcem Žurbi teama za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala župniku g. Dularju za tolažilne besede in opravljen pogrebni obred ter pevcem kvarteta Krt za zapete žalostinke. Žalujoči: sin Roman z družino Podgorje, junij 2007 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 69. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ata, brat in stric JAKOB HRIBAR z Duplice Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše. Hvala tudi osebju ZD Kamnik, g. župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem PGD Duplica za izrečene besede slovesa ter pevcem kvarteta Krt za čustveno zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga imeli skupaj z nami radi in ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: žena Štefka, hčerki Ani in Marta z družinama ter drugi njegovi Duplica, junij 2007 Življenje naše je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan... Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran. ZAHVALA V 71. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric STANE BERNOT iz Nevelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi PGD Nevlje za spremstvo in lepe besede slovesa, pevcem za sočutno zapete pesmi ter župniku za lepo opravljen pogreb. Hvala tudi osebju ZD Kamnik za skrbno pomoč v času njegove bolezni. Žalujoči: vsi njegovi Junij 2007 Mercator Center Kamnik Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787 ' PIZZERIA Najboljša zgodba r utshi ELITA KAMNIK ZNOVA PRESENEČA OD 9. 7. 2007 VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLAČIL DO - 40% OBIŠČITE NAS, PRIČAKUJEJO VAS PRIJAZNE PRODAJALKE. ANATOMSKO OBLIKOVANA OBUTEV PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK ©d št 16 - 40 * CICIBAN _ , .. * SUPERFIT frgovma z obutvijo * FR0DD0 Sandali teva za lahek poletni korak I (lava O' ZINTERSPOFT Kjer se šport začne www.clark.li Razprodal3 'tssr*-**’ Postani modna zvezda! ft um tenu sl priratti KHOIHIUIM ia HMfllVM paiUim polelro kotetcijo i tijMMh Inku. dno . r I g I SEZONSKA RAZPRODAJA 9.T.- 22.07.2007 V mesecu JULIJU: BREZPLAČNA ZAŠČITA OBLAČIL PROTI UV SEVANJU ........... ČISTILNICA IN PRALNICA IttJu WJMSll IM m POSEBNE USODNOSTI V JULUU 2007! I 8 1 1 Zlatarna Celje \v\Y\Y.zlatarna-celje.eii ' __ « * m r k iSkr MM VmM vedno nekaj O ACCESSORIES simpCE Frizerski salon S8 01/839 47 10 Podaljševanje las... osi J V/ EMONA OBALA Naj bqMp\)c itjra POLETNA SEZONSKA RAZPRODAJA Od 9. do 23. julija 2007 Razprodaja določenega teksKegaTbllga Določeni In posebej označeni tekstilni izdelki M MOD, ANA I 50 ,ZMde,lki,t0j'na|i"ni-m^"0 1TvM31,0 'ef,° B'EAi>nQvE Sezonska/’* ___ razprodaja od 9. 7. do 23. 7.07 mESsnn DPSIKH www.mestna-optika.si eVg)(5V3 Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel.: 01 839 53 10, www.fabiani-nogavice.si Podarite sebi ali vam najdražjim katero od prelepih cvetlic, rezanih ali v lončku. Ne pozabite na posebno ponudbo tega meseca in ugodne cene. 1^- L* 1 Butik cvetlic Kdlia, WWW.kalia.si Telefon: 830 9752 KAMNI kV 100TIC Butiki za Male Živali Strokoven nasvet in #rok ižbor brane, opreme In vsega kar potrebujejo vaši ljubljene! ZOOTIC Kamnik, tel,: 01/839 52 16 WWW.ZQOtlC.Sl V LOTERIJA SLOVENIJE MEDHREtSEMI Srečka z največ dobitki Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure.