170. številka.
Ljubljana, v petek 27. julija 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrsk* dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za, tuja dežela toliko več, kolikor znaša
poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiriatopne petit-vrate po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, p& se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" rrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj. se bla« govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon st. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Imenovanje dr. Rieglerja.
Že dolgo ni javnega mnenja na Slo venskem nobena stvar tako neprijetno presenetila in tako globoko razburila, kakor imenovanje nadsvetnika dr. Rieglerja višjim državnim pravdnikom. Nihče ni pričakoval, da dobi to velevažno mesto kak slovenski uradnik, pač pa se je in to po vsi pravici pričakovalo, da se bo justična uprava pri tem imenovanju ozirala na potrebo ju-stice same, in upoštevala, da je znanje slovenskega jezika pogoj dobri in pošteni justici, da je za vestno in pravično urado-vanje neizogibno potrebno. Pa tudi to pričakovanje se ni izpolnilo.
Ko je bilo mesto višjega državnega pravdnika izpraznjeno, šli so nekateri slo venski poslanci k ministrskemu predsedniku Korberju in k pravosodnemu ministru baronu Spens Boodenu, in ju opozorili na dejanjske jezikovne razmere v graškem višjesodnem okrožju ter jima polagali na srce, naj se imenuje višjim državnim pravdnikom funkcijonar, ki je zmožen obeh jezikov. Poslanci so imeli nado, da njih koraki ne ostanejo brez uspeha, kajti ministrski predsednik je priznal, da je „selbstverstandlich", da mora biti ^*šji državni pravdnik vešč obeh jezikov.
Nekaj časa je stvar dobro stala. Nekaj časa so prišli v poštev samo taki prosilci, ki so vešči obeh jezikov. Prejkone je mej drugimi prosil za to mesto tudi nadsvetnik Ledeni g, ki je popolnoma vešč obeh jezikov, in prejkone je smel nekaj časa opravičeno upati, da postane on in nihče drugi višji državni pravdnik. Iz sledečega bo raz-videti, od kod je prišlo, da je pogorel jezikovno in strokovno popolnoma sposobni lisjak Ledenig. in je bil imenovan dr. Riegler. Da bi Ledeniga vsaj nekoliko ohladili, doletelo ga je pri ti priliki — dasiravno je bil šele pred kratkim odlikovan — novo odli kovanje. Postal je dvorni svetnik, menda da bi pod tem plaščem pozabil, da je propadel pri kompetenci za mesto, na katerem
bi ga Slovenci radi videli, dasi je v vsakem oziru naš nasprotnik.
Ko smo se Slovenci potegnili za to, da naj postane višji državni pravdnik fank-cijonar, ki je zmožen obeh jezikov, pa naj pripada katerikoli narodnosti, ker prebiva v višjesodnem okrožju 1,200 000 Slovencev, mobilizirala se je takoj vsa nemška birokracija in na čelo ji je stopil sam višjesodni predsednik grof Gleispach, ki si sedaj na naše stroške skuša zopet pridobiti milost graških nacionalcev. Gleispach se je z vso odločnostjo in z vso brezobzirnostjo uprl zahtevi, da bi moral biti višji državni pravdnik zmožen slovenskega jezika, rekoč: „Hier handelt es sich um ein Princip". Gleispachov princip je torej, da višji državni pravdnik v Gradcu mflra biti vselej Nemec, in da ne sme biti zmožen slovenskega jezika, četudijepolovicavseh aktov, kar jih ima rešiti višje drž. pravd-ništvo, pisana v slovenskem jeziku. Gleispach stoji torej načeloma povsem na tistem stališču kakor „Grazer Tagblatt"!
Ta princip, ki ga je proglasil grof Gleispach, izvira iz tiste kratkovidnosti avstrijske birokracije, ki je največ kriva, da je jezikovni boj v naši državi postal tako srdit in tako divji, in kakor je videti, ne bo ta intolerantna in brezobzirna birokracija prej mirovala, dokler tudi na Kranjskem in na Štajerskem ne razneti ravno tako strastnih bojev, kakor divjajo zdaj na Češkem.
Poleg grofa Gleispacha mobilizirali so se proti slovenski zahtevi, da bodi višji državni pravdnik graški zmožen obeh jezikov, zlasti 5e gospodje v j u -stičnem ministrstvu Iz zanesljivega vira vemo, da se je neki me-rodajni načelnik v justičnem ministrstvu izrazil: „Das ist eineUn-verschamtheič, das ist eine Arro-ganz von den Slovenen, I a s s sie diesenPosten in denBereioh ihrer politischen Pratensionen ziehen. Die   Oberstaatsanwaltscl aft  i m
reindeutschen Graz muss deutsch sein."
Iz teh besed govori naravnost blazen fanatizem, čigar obseg se šele prav spozna, ako se pomisli, da sta v celem graškem višjesodnem teritoriju samo dve nemški okrožji, ljubensko in graško, pri petih (ljubljanskem, novomeškem, celjskem, mariborskem in celovškem) pa imajo opraviti največ s slovenskimi strankami. Besedam omenjenega sekcijskega načelnika v justičnem ministrstvu ne moremo danes posvetiti tistega komentarja, ki ga zasluži. Te besede so tako nečuvene, da bi bila tudi najmilejša kritika konfiscirana, zahtevamo pa od naših poslancev, ako hočejo veljati za može, da te besede na pristojnem mestu primerno komentirajo.
Nastop grofa Gleispacha in pa omenjenega sekcijskega šefa nam kaže, po kakih načelih se vodi naša justična uprava, in kaže nam, komu se imamo zahvaliti, da je bil imenovan višjim državnim pravdnikom gosp. dr. Riegler. O političnem mišljenju d rja. Rieglerja nas poučuje dejstvo, da je bil mož dlje časa predsednik nekemu nemškemu radikalnemu društvu To društvo je imelo tako tendenco, da se je celo r.emškim birokratom zdelo neprimerno, da je avstrijski državni uradnik njega predsednik; zahtevali so torej, naj dr. Riegler odstopi, ki pa tega ni hotel storit in ni odstopil, dokler mu ni justični minister to naravnost zapovedal.
Navedena dejstva pričajo, da se nemška birokracija ni ničesar naučila, in dasi je s svojo nerodnostjo privlekla državo že skoro do propada, se vendar ne poboljša. Ti sekcijski šefi in višji sodni pred sodniki mislijo, da živimo še vedno v letih 1850 do 1860 in vodijo državno upravo še danes po tistih zastarelih in povse ples-nivih načelih, ter si domišljajo, da v teh načelih tiči kvintesenca vse modrosti. V tem, ko lazi in prosjači ministrski pred-sredni k okrog Čehov  in  napenja svoje
možgane, da dobi kak lek za pomirjen]« na Češkem, se kliče Slovencem, če zahtevajo, naj bo zanje nastavljeni višji državni pravdnik zmožen slovenskega jezika vsaj toliko, da bo razumel akte in mogel vsaj nekoliko zanesljivo opravljati svojo službo: „das ist eine Arroganz, das ist eine Unver-schamtheit." Pač pravo čudo bi bilo, če bi se v očigled takemu postopanju justičnega ministrstva ne poostrile razmere tudi na jugu, in če bi ne postale take, kakor so na severu. Nečemo dalje pridigovati tem gospodom. Ti so slepi, ker hočejo slepi biti in se gotovo ne bodo spremenili, dokler tudi pri nas ne bomo začeli postopati tako, kakor se postopa na Češkem.
V LJubljani, 27 julija. K položaju.
V soboto ima ministrstvo sejo. Morda donese kaj podatkov glede bodoče taktike naše vlade. — „N. Tir. St." pišejo, da bode notranja politika počivala do 18. avgusta, to je do cesarjevega 70. godu. Vendar pa vlada ni brezdelna, nego pripravlja jesensko zasedanje državnega zbora. — Češki listi poročajo iz Krakova, da je konservativni del poljskega kluba sklenil, pogajati se s Čehi, zlasti s fevdalci, glede obnovitve ožje zveze v političnih vprašanjih. Pogoji te zveze se določijo natančnejše kot doslej. — Češki listi poročajo tudi, da se do jeseni tudi brez Jaworskega obnovi desnica, seveda na temelju drugih (?) pogojev kakor dosedaj. Vlada se trudi, da bi obnovitev stare desnice onemogočila, ker se boji, da bo sicer zbližanje Nemcev in Čehov obteženo. Vlada bi rada sestavila druge stranke v večino, v nadi, da doseže tako prej mir. — Predsednik državnega zbora dr. Fuchs je v Altenmarktu poroča! o položaju Dejal je, da ni izgubiti upanja, da se položaj izboljša. Nasilna sredstva ne morejo pomagati, zato pa je treba vedno in vedno poskušati, da se doseže edinstvo. Dotlej pa je k sreči na razpolago § 14. Večina desnice je vendarle tabor Avstrije. Avstrija ni danes več nemška
LISTEK.
Ne ubij!
Ruski spisal knez Dmitrij Golicin-Muravli n.*) Dragi brat, pošiljam ti svoj rokopis. Spisal sem ga v težkih urah — v takih urah, kakoršne mi, hvala Bogu, naklanja osoda Čim dalje redkejše. V svojem življenju sem skril samo eno pred teboj, in sedaj izveš še to. Zakaj sem to skrival pred teboj, — tega ti dobro pojasniti ne morem. Bržčas me je bilo sram, govoriti s teboj o tem, kar me je mučilo. In prevelikih bolesti itak ni možno spravljati v razgovor, dasi, kakor si gotovo opazoval, so nekateri ljudje zmožni, razgovarjati o svoji nesreči celo s prvim, ki ga srečajo, toliko đa ne na ulici, vpričo desetih neznanih obrazov, in sicer iz neke plitke duševne gizdavosti. Jaz pa sem molčal, in ti nisi slutil ničesar. Ti, ki mi stojiš blizo, ti, ki si moj.
*) Ta Golicinova povest je bila spisana leta 1897. kot odgovor in kot protest proti nazorom, katere razvija grof Tolstoj v svoji „Kreutzer-jevi sonati". „Ne ubij!" zastopa tudi docela nasprotno stališče kakor „Kreutzerjeva sonata". Knez Golicin je zbudil s to svojo povestjo največjo senzacijo v literarnih krogih ter žel splošno priznanje. Njegova povest je prevedena že v najrazličnejše jezike; tu pa podajam še natančen slovenski prevod po izvirniku.
Prevajal k a.
Morda porečeš, ko prečitaš to: „On je postopal prav, — kakor dober človek . . Sicer pa verjemi, da mi ni potreba odobravanja . . . Nedvomno, prav sem imel.
Dolgo je ležal ta rokopis pri meni, a nisem se mogel odločiti, da ti ga dam. Pošljem pa ti ga sedaj.
*
Zadnjikrat — tega je jed naj st let — sva prebila skupaj dolgo, cele tri mesece pred mojo poroko. Spominjaš se, kako lep čas je bil to za me! Bil je ta čas svitel, jako svitel. Predokušal sem srečo, kakor bi naju bodoče, tihe, trajne radosti že ozar-jale s svojo svitlobo. Naju, to je mene in njo — Nadjo. Dokler se nisem seznanil z njo, sem mislil, da je nemožno najti človeka, ki bi bil kakor nalašč ustvarjen za mojo dušo. V njej sem našel vse, kar mi je bilo potreba. Spoznaval sem v njej nove poteze, in vsako pot sem občutil, v koliko mi je ta novost tisto neobhodno potrebno, po čemer sem hrepenel. Ko sva se sestala prvikrat (bilo je to pri kneginji Šavrovi, kamor sem prišel takrat na obisk), me je presenetila njena izredna krasota. Meni so jako ugajale njene oči. ki so bile tako ostre, tako odkritosrčne. In med tem, ko je njena mati z veliko zgovornostjo pripovedovala o Švicarski, se jaz, s primernim občudovanjem odgovarjajoč, nisem mogel odtrgati od teh očij, zročih na me 8 takim
izrazom, kakor bi hotele reči: „Čemu se hliniš, kakor da te Švicarska zanima?"
No, jaz sem bil pripravljen, še dolgo poslušati o bernskih medvedih in o genev-skem dolgočasu. Bilo mi je prijetno, gledati Nadjo. Toda jaz sem se po mnenju kneginje kmalu dovolj nagledal, in zahtevala je od mene, naj ji povem svoje mnenje glede tega, je li je Rusiji Carigrada potreba ali ne.
Jaz sem odgovoril, se poslovil in odpeljal. Že na ulici sem se deloma oprostil Nadinega čara in parkrat sem se spomnil nelepih prstanov njene matere. Tri ure pozneje pa sem pozabil obedve.
Druzega dne sem se z njima sestal iznova. V gledališču namreč. Igrali so „Ru-salko". Po prvem dejanja sem vstal in ju zagledal. Sedeli sta v prvem nadstropju lož. Poklonil sem se; odzdravili sta mi z ljubeznivim smehljajem, jaz pa sem se takrat odločil, da grem k njima v ložo.
To pot ni napravila zunanjost Nade name nikakega vtiska. Seveda, tudi jaz sem videl, da je bila graciozna in njeno lice jako lepo; no, vse to je stopilo na drugo mesto. V prvi vrsti me je mikal njen pogovor, ki ni bil tak, katerega je možno uganiti vselej že naprej, kakoršen je običajen mej dejanji. Kakor sem spoznal pri tej priliki, se je bilo z njo mogoče pogovarjati o vsem, in ne samo o glasbi, o vre-
menu in o Švici. Sicer pa je to ona sama potrdila jako odločno.
Ko sem jo vprašal: „AU tudi pojete?" je odgovorila takoj:
„Ne, ne pojem; igram na klavirju, nič bolje, nič slabše kakor druge, v gledališču sem precej redko, Patti sem slišala trikrat z veseljem, a v poslednji vojni ni bil ubit nihče mojih sorodnikov."
Strme sem jo gledal.
„No, da," pojasnila je ona; „odgovorila sem na vsa vprašanja, katera ste mi hoteli nedvomno staviti, — sedaj pa se moreva mirno razgovarjati."
„Nadja!" je ostro zaklicala mati.
Jaz pa sem hitel reči: „Nadežda Ni-kolajevna ima popolnoma prav."
In začel sem dokazovati to jako dolgo, ker sem bil tako zmeden in se kakor nav-lašč nisem mogel spomniti nobenega, raz-ven neumnega razgovora.
Zato pa je tudi moja bodoča tašča krenila na tir medaktnega pomenkovanja. Potem je brez prenehanja pripovedovala svojo biografijo. Vdova je, njen mož je umrl pred sedmimi leti vsled kapi, ona premore dve posestvi, ima v Moskvi hišo, ljubi Pe-terburg, kjer se je rodila, kjer je vzrastla in bila odgojena; za ves svoj svobodni denar kupuje razne državne papirje, Nadja je imela domačo odgojo, katera ni nič slabša, kakor odgoja v Smolnem. (Dalje prih.)
država, nego le zveza državic, ki je nastala vsled svobodne združitve narodov. Zategadelj pa treba sprave narodov. To je krščansko stališče. Končno je izjavil Fnchs, da če tudi nemška katoliška in krščansko-socijalna stranka nista zjedinjeni, pa vendarle skupaj lahko zmagujeta.
Kaj se godi na Kitajskem? Upanje, da so poslaniki in drugi tujci v Pekinu vendarle še živi, usiha iznova. Najnovejša poročila zbujajo bojazen, da so poslaniki in drugi tujci v Pekinu res ,na varnem", t. j. v grobeh. „Standard" namreč poroča, da je visok kitajski uradnik v Či-fuju 9. t. m. pisal svojemu sorodniku v Šanghaju, da se vrše v Pekinu boji nepre stano, in da je le še 300 oseb v poslaništvih živih. .Daily Ne\vs" pa piše, da je kitajski tolmač angleškega poslaništva ušel iz Pekina ter povedal, da je bila takrat, ko je zapustil mesto, večina Članov poslaništev pomorjena in položaj še živečih obupen. Sir Robert Hart je umrl 2. julija. Američanski poslanik, Con-ger, pa je pisal 4. julija pismo, ki je došlo v Tsientsin šele 21. t. m., in v katerem pravi: . Velika nevarnost je, da nas pomore vse. Rešitev mora priti kmalu, sicer bo prepozno". Odtlej, ko je Conger to pisal, pa je minilo že 23 dnij' Sploh se zdi, da so se vršili spočetka t. m. v Pekinu ljuti poulični boji med pristaši raznih strank in raznih prinčev, v teh bojih pa so padli tujci. Tudi v Peterburgu ne verjamejo menda več, da bi bili poslaniki še živi, k večjemu če so njih življenje ohranili Kitajci zato, da porabijo tujce kot t a 1 n i k e. — Nesloga med velevlastmi je čim dalje večja. Te dni so sklenili v Taku zbrani admirali raznih velevlastij z večino glasov, da prevzamejo varstvo železniške proge od Tonkuja do Tsientsina Rusi. Angleški in američanki admiral sta pismeno protestirala. Ameriški predsednik Mac Kmlev je sporočil kitajskemu cesarju, da Amerika ne bo pustila da bi se kršili njeni interesi na Kitajskem, ter se vojne proti oficialni Kitajski ne bo vdeležila. Potemtakem bo Amerika, če ne bo drugače, pomagala celo Kitajski proti drugim! Zares, vedno lepše! Nemški cesar je govoril o krvavi osveti, Mac Kinlev pa govori o mirovnem posredovanju in o šči tenju samo lastnih interesov. Med tem se Kitajci pridno pripravljajo na veliko vojno. „DaiIy Telegraphu" poročajo iz Cantona 24. t. m.: Namestnik podkralj Taksu je objavil razglas, v katerem sporoča besedilo cesarjevega dekreta, ki se glasi: „Izgubili smo Tsientsin. V Pekinu se delajo velike priprave. Miru ni možno doseči prej, dokler ne končamo vojne. Bojimo se, da bodo podkralji in guvernerji ščitili tuje poslanike tako, da bodo smatra'i to za povod, skleniti mir, ter da bodo zanemarili obrambne odredbe. V tem slučaju nam bodo prinesle pokrajine brezkončno škodo. Zato pa se morajo energično pripravljati na defenzivo in ofenzivo; sicer morajo nositi posledice, ako bomo izgubili vsled njihove omahljivosti in napačnega postopanja kaj svojega sveta." Libungčang ne pojde v Pekin, nego ostane v Šanghaju. Konzuli so mu izročili šifrirana pisma na poslanike v Pekinu. Lihungčang jih mora cddati. Baje hoče počakati, da pridejo odgovori. No, potem bo čakal pač predolgo! Lihungčang u ne verjame nihče več in vse se smeje njegovi ponudbi, da napravi sam z 20.000 možmi mir, dočim bkratu trdi, da bodo vsi beli v Pekinu pomorjeni, ako se mu približa taja armada!
Vojna v Južni Afriki. Buri iz republike Oranje dajo pod svojim genialnim vodjo Devvetom Angležem že dva meseca toliko opravka, da ima več kakor polovica Robertsove vojske samo to nalogo, da lovi burske oddelke, ki podirajo železniške proge, trgajo brzojavne žice in love provijantne kolone in vlake. Ti burski oddelki pa štejejo komaj 3000 mož. Minoli mesec so ujeli kar 800 Angležev yeomanry-skega polka in milice. Buri so jim slekli uniforme ter jim pobrali orožje, jih oblekli v stare burske cape in jih odvedli v Natal. Častnike pa so za vsak slučaj pridržali Angležem primanjkuje namreč prav posebno častnikov. Te dni pa so blizu Roodevala vzeli Buri cel vlak, poln živil. V vlaku pa je bilo 2C0 mož in dva častnika. Ker je bil tega kriv baje general Colvile, ga je Roberta poslal na Angleško, njegovo 9. divizijo pa je razpustil ter jo razdelil med Hunterja in Methuena. Sedaj poskuša Roberta doseči kak uspeh proti transvaalskim Borom. 16.
t. m. je začel pomikati svoje čete po vshodu in severju. Generali, ki izvršujejo Robertsova povelja so, French z dvema brigadama na jugu, Polecarev/ v središča, Hamilton in polkovnik Mahon pa na severju. Buri so ae umaknili proti Lvdenburgu, kamor pojde tudi Kruger. Del Borov pa je ostal severno Bushveldta, da poskusi pretrgati angleške zveze Divizija generala Carringtona, ki ae je v aprila s 5000 možmi izkrcal pri Beiri ter je premarširal vso Rhodesijo, je končno vendarle dospela do severne meje Transvaala ter je imela ob reki Selons bitko. Baje je zavzela pozicije Borov z naskokom. Obe stranki sta imeli hude izgube. Sedaj bodo imeli Buri torej opravka tudi s Carringtonom, ki bo prodiral s severne strani. No. nič še ne kaže, da bi bili Buri vojne že naveličani, in da bi jim zmanjkovale poguma. Pač pa so Angleži — zlasti v Londonu — že na trnju ter vse komaj čaka, da bi bilo vojne konec. — Šele nedavno so poročali listi, da je lord Roberts bolehen in utrujen, sedaj pa je prinesel list „Indćpendance Belge" iz Londona brzojavko, da bo Roberta poklican domov in nadomeščen z drugim vrhovnim poveljnikom. Roberts napreduje Angležem baje prepočasi, ker si radi vojne na Kitaj skem, in radi vojne v severni Afriki žele že konca vojne v Južni Afriki. Toda kje naj Angleži vzamejo boljšega vojskovodjo kakor je Roberts? In kako dolgo pa mislijo Se vojskovati se z Buri, ko je vendar guverner Millner že pred dvema mesecema trdil, da je vojne »prav za prav že konec"? Kakor Millner, se je motil tudi marsikdo drugi, dasi je poznal odpornost Burov. Angleži so poslali pred kratkim zopet 15.000 mož in parnik .Rembrand" je naložil na Reki še 900 konj za Južno Afriko. Konca torej res še menda ne bo tako kmalu.
Dopisi.
Z dežele, 24. julija. (V ori e n t a -cijo nas Slovencev.) Nemci v rajhu se neznansko množijo. Že morajo skoraj polovico živil kupovati. V pretečenih 25 letih so se pomnožili za 10 milijonov, v 10 letih se bodo od 60 na 70 milijonov pomnožili. LJšteti so seveda tudi slovanski delavci, katere Nemčija v ogromnem številu za svoje industrijalno in poljedelsko delo vsako leto dobiva, in ki se gotovo po-nemčijo. Vsaka ped poljedeljske zemlje je tam zasedena. Nemška vlada je sama začela latifundije in fideikomise trgati. Vlada kupuje veleposestva ter naseljuje na njih kmete. Ali to je še vse premalo. Nemčija vidi, da je v zagati, da se ne more lahko razširiti, da ne more lahko pridobiti več poljedeljske zemlje. In to dela hud strah. Naj se znotraj še toliko okrepča, vendar mora veliko ljudi telesno in duševno gine-vati, če ni močnih srednjih stanov, dobrega kmeta ter meščana. Ti pa ne morejo biti, če je vse v industriji v delu, če so tri četrtine prebivalstva brez posesti, ali če mora iti vsako leto polovica milijona ljudstva v proletarija Kje dobiti več zemlje, je vprašanje, ki Nemce vznemirja Kaj če pade Rusija nad Nemce? Trikrat toliko jih je več in 40krat več zemlje imajo in moderno puško zna vsak človek rabiti. Vse ima kolonije ali jih išče. Kaj bo iz Nemčije? Odličen nemški publicist, ki je razpravljal o tem, kako se naj nemški srednji stanovi okrepčajo, piše mej drugim sledeče: Naloge nemške zunanje politike je posneti iz tega, da nimamo dosti poljedelske zemlje, da bi mogli izvršiti notranje reforme, konsolidacijo srednjih stanov, meščana in srednjega kmeta. Zaradi tega ni bodočnost našega naroda osigurjena, in nevarnost, ki nam po Slovanih, Tartarih, Mongolih preti, postaja vedno večja. Narod si mora več zemlje pridobivati in sicer v tej meri, kakor se množi, kakor rase njegova kultura in njegova činiteljska moč, Če neče revno poginiti. To je naravni zakon; svetovna zgodovina ne pozna v tem izjeme. Kako velikanske dežele in ljudstva imajo Angleži in Rusi pod svojo oblastjo, ve vsakdo. A vedno pridobivajo nove. In Nemci, ki sicer niso tako številni, kakor Rasi, ki so pa duševno in nravstveno dragim narodom naprej in Rasom tako, da jeden Nemec za 10 Rusov tehta, bi se dali zapreti v zagato in bi se odrekli vsakemu razvitja svojih moči? Ali ni gotovo, da nas mora roški kolos streti, če ostanemo v tem razmerju ? Lega našega ozemlja bila bi srečna sredi tega sveta, če bi majhna nemška domovina bila le ležišče korenin drevesa, od
koder bi isto zamoglo svoje veje raztegniti v širni izhod; ta zemlja pa je mišjelovka, če smo primorani samo v tem kotu zemlje ostati. Kaj nam pomaga naša višja kultura, naša sedanja premoč, če nima vse to torišča, da se razviti more. Mesto da z miljonom rok preminjamo puščave v paradiže, obsojamo pol milijona k revščini in nedelavnosti, ali k nekoristnemu, človeka nevrednemu dela, in porabljamo dražega pol milijona zato, da prvega pol miljona ljudi v kordi drži, da se ne spunta. Mesto da bi svoje moči izrabljali v razširjenje naše kulture, naših spretnosti v izhodni Evropi, se kregamo doma, intrigiramo, pišemo akte, delamo nebroj postav, sodimo hudodelstva, katerih je po večjem država kriva, ker ne pomaga ljudem do dela, ali jim celo iste zapira. V malih presledkih se bo nemštvo po 10 milijonih ljudi pomnoževalo. Vsak tak naraščaj ima v sebi moč, kako novo Nemčijo ustvariti v obsegu zdajšnjega rajha. Mesto da bi se temu mlademu življenju odprlo torišče, da svoje moči vežba in otrdi, kar bi človeško srečo potisočerilo, obsojamo naraščaje ljudstva k gnjilobi. To slabi našo moč; duševna in telesna moč našega ljudstva gineva. Rusi postajajo leto sa letom močnejši. Veliko sveta imajo, veliko ljudi, in še ga pridobivajo. In kakor nizko tudi ti Rusi, Tatari, Mongoli kultu-relno stoje, moderno bojno orožje znajo rabiti in nas po svoji velikanski moči v števila lahko zdrobijo. Torej za biti ali ne biti gre nemštvu. če zgodaj ne storimo, kar je storiti, bo po preteku par desetletij stara naša domovina satrapija carske države. — Dotični publicist potem popisuje, kako Nemec v Ameriki in v južni Rusiji dobro kot kolonist dela, in obžaluje, da v Nemčiji toliko .Iumpenproletarijata" neproduktivno pogine. On razpravlja o pojavu, da se v Nemčiji dosti slabotnih otrok rodi, ker proletarec spravlja največ le duševno in telesno slabotne otroke v svet. To vse pride od tega, ker ljudstvo ne najde primernega dela, ker ga je preveč. V zdravem ljudstvu, ki ima dosti torišča za vežbanje svojih moči, se slabotni otroci ne rodijo, ali le redko. Potem nasvetuje, naj si Nemčija mirnim potom, po zvezah z druzimi, sosednimi državami, pridobi odprte meje v Rusijo. Kmalo se bo videlo, kaj potem nastane. Nemške kmetske vasi in nemška mesta v Rusiji nastanejo, in te kolonije bi bile mostovi v Malo Azijo in Syrijo in tam bi se ustvarila filijala Nemčije. „Samo trgovinske zveze nam Nemcem ne morejo trdno pridobiti teh dežel". Z Rusijo se je treba baviti in dobro se je treba Nemcem informirati o njenih razmerah. Ali je res, kakor ruski in nemški pisatelji o Rusiji pišejo, da Rusi svojega polja ne morejo v redu držati, da se tam ne samo pridelki leto za letom zmanjšujejo, ampak tudi humus, površje poljedelske zemlje, ali ni res ? če je res, potem je naša prokleta dolžnost, da prevzamemo mi Nemoi oskrbovanje te velikanske žitnice Evrope. Če pa to ni res, in ni res, da bi Rusi iz svojih moči ne mogli dobiti moderne industrije, in če je vse neresnica, kar se piše o podkupljivosti ruskih uradnikov, o popače-nosti ruskega plemstva ter popovstva in ruskih kmetov, in če stojijo Rusi na isti kulturni višini, potem velja: Faimus Troes! Potem se pojdimo Nemci solit, potem bo naša uloga skoraj doigrana. Za temi Rusi je Kitajska s 360 milijoni prebivalcev, ki hočejo moderni tehniki postati, ki imajo vse spretnosti za to, na drugi strani pa stoji svetovna moč Angleške in orjaške zje-dinjene ameriške države. —a—
Josip Torbar -j-.
Po kratki ali težki bolezni umrl je včeraj zjutraj v Zagrebu jeden najodličnejših in najzaslužnejših rodoljubov na slovanskem jugu*- predsednik jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti gospod Jos. Torb ar.
Pokojnik se je rodil dne 1. maja 1824 v Krašicih v jastrebarskem okraja. Posvetil se je dahovniškema stana, ali vse svoje življenje je deloval največ le na šolskem in na kulturnem polju. Že kot mlad duhovnik je prijel za pero. Urejeval je več let „Katolički List" in .Gospodarski List" ter sodeloval pri raznih družin, zlasti pri .Književniku", ki sta ga izdajala Rački in Jagic.
Leta 1850. je začel svoje blagoslovljeno delovanje kot srednješolski učitelj, na ka-I terem polja je z daljšimi presledki deloval
40 let. Torbar je leta 1853. sam popustil službo, ker ga je vlada hotela prestaviti iz Hrvatske, I. 1867. pa ga je Rauch, ko je odstranil iz službe 18 profesorjev, začasno penzijoniral. Ko je prišel 1. 1873. na krmilo Mažuranic, je bil Torbar zopet imenovan ravnateljem zagrebške realke, na kateri j« potem deloval, dokler ni šel leta 1891. v pokoj. Na tem zavodu je deloval zlasti v prvih letih, največ s Slovenci Erjavec, Tušek, Lipež, Jelovšek, Magdić, Stožir, vse te in druge je Torbar pridobil za svoj zavod.
Na znanstvenem polju je Torbar de loval z velikim uspehom. Lahko se reče, da je on vstva.il hrvatsko prirodoslovno znanost, kajti on je začel orati ledino na tem polju. .Rad jugoslovanske akademije" je priobčil celo vrsto temeljitih znanstvenih razprav Torbarjevih, s katerimi si je pridobil pokojnik tudi zunaj svoje domovine ugled in priznanje.
Odkar je bila po velikodušnosti biskupa Strossmaverja ustanovljena jugoslovanska akademija, je bil Torbar jeden najmarlji vejših njenih delavcev. Po Danici cevem odhodu je akademija 1. 1872 izvolila Torbarja svojim tajnikom, leta 1891. pa svojim predsednikom.
Tudi v politično življenje je posegel Torbar, in sicer se je vojeval pod zastavo sedanje .Obzorove" stranke. Bil je 1. 1861., 1865, 1866., 1867. in 1875. člen hrvatskega sabora, v katerem je stal mej tistimi bojevniki za narodne pravice, ki so se zbirali okrog velikega Strossmayra.
Torbar je bi! vzrasel v idejah in nazorih ilirizma, in je ostal do svoje starosti zvest idealom svoje mladosti. Ž njim je izgubil hrvatski narod jednega najboljših sinov, slovenski narod jednega najboljših prijateljev.
Bodi plemenitemu možu, vzornemu rodoljubu in učenjaku zemljica lahka in ljub spomin!
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 27 julija — Brezobraznost. Minoli teden prejeli smo od raznih somišljenikov v Kamniku poročila, da se nahajajo letos mej spoštovanimi hrvatskimi letovičarji tudi neka teri posamezni gospodje, ki si dovolj jejo popolnoma neumestno zabavljanje proti naši stranki in zlasti ščujejo proti našemu listu na najnedostojnejši način. Ker smo bili prepričani, da velika večina Hrvatov ne more odobravati tacega počenjanja nismo priobčili nobenega nam poslanih dopisov. V nedeljo pa smo prejeli v hrvatskem jeziku pisano zalepko s podpisom .Hrvati u Kamniku". Anonimni pisač obsipa v tej zalepki naš list s surovimi, s prav prostaškimi iusultami. Toliko moštva in poguma ta pisač seveda n: imel, da bi se bil podpisal z imenom pod svoje pisanje. Ta brezobraznost anonimnega pisača je dala povod, da smo potem priobčili naj milejši vseh prijetih dopisov, v katerem se je izrekla prav za prav samo želja, naj bi se v interesu dobrega razumevanja cenjeni brv. gostje ne vtikali v naše doma'e boje. Odgovor na to je bila cela vrsta anonimnih dopisnic, zopet polnih psovk, ki kažejo, da se je mej spoštovane hrvatske goste vtihotapil tudi nek; po bal in. Tako dopisnico smo prejeli tudi včeraj, in si er se glasi skoro dobesedno tako, kakor tisti dopis, ki ga je sinoči priobčil .Slovenec". Seveda je dopisnica zope* anonimna, pisava pa je popolnoma tista, kakor na oni prvi impertinentni zalepki, ki je dala povod, da smo priobčili najmile, vseh dobljenih dopisov. Jasno je torej, da je dopisnik .Slovencev" identičen s pobalinskim pisačem anonimnih dopisnic. Ta človek je najprej zdražbo delal, zdaj bi se pa rad še nekaj šopiril, ti takimi individui se seveda ne bomo prere kali, ker bi bilo izpod našega dostojanstva Povemo mu samo, da je nam vsak dostojen Hrvat vedno dobro došel, kakor ljub brat da pa pobalinov prav nič ne potrebujemo Ker smo prepričani, da hrvatski gostje v Kamniku niso v nobeni zvezi s počenjanjem jednega ali dveh neotesancev, poslali smo dotične anonimne dopisnice g. župniku M Meštroviću, ki nas je zagotovil, da on in njegovi prijatelji se čisto nič niso vtikali v naše politične zadeve, da se bodo vedeli varovati takih ljudi, ki v njihovem imenu pisarijo anonimne sramotilne dopisnice, potem pa imajo še to predrznost, da nam hočejo dajati lekcije, kako ae z gosti ravna*
Za ljudi tacega kalibra, kakor je .Slovencev* dopisnik in pisač anonimnih dopisnic, ae pri nas pač ne bo nihče pulil, ker amo vajeni samo dostojnih in omikanih gostov.
_ Vedno internacionalni. NaSi klerikalci ne zamude nobene prilike, pokazati, da nimajo prav nobenega smisla za naSo narodno stvar, za narodno osamosvojenje in narodno kulturo, nego da so oni le slovenski govoreči agentje nemških in laških voditeljev mejnarodnega klerikalizma. To priča tudi shod Leonove družbe v Mari boru. Naši slovenski klerikalci so si sicer pred nekaj leti ustanovili svojo slovensko Leonovo družbo. Ustanovili so jo z velikansko reklamo, bahato so pripovedovali, kaj da bo vse storila, ali zdaj iščemo zaman le najmanjši sled te družbe. Slovenska Leonova družba ni razvila niti najmanjšega delovanja. Znano nam je tudi, zakaj ga ni razvila. Zato ne, ker nimajo pri celi družbi nobenega človeka, ki bi bil sploh zmožen tudi za najskromnejše znanstveno delo. Naši klerikalci ne znajo druzega nič, kakor zabavljati in razdirati, sicer pa so poosob-ljena nevednost in nesposobnost in se bla aiirajo z vsako napravo, pri kateri ni liberalne inteligence. Ker slovenska Leonina ne more od sebe dati ni najmanjšega znaka življenja, šli so slovenski duhovniki tru-moraa na občni zbor nemške Leonove družbe. Ta občni zbor se je vršil v Mariboru, torej v mestu, kjer nemška Leonova družba sploh nima ničesar iskati, in nam izpričuje, da so slovenski klerikalci, na čelu jim .rodoljubna duhovščina", v vseh naj vitalnej ših vprašanjih solidarni z nemškimi klerikalci. Taka solidarnost je pa mogoča samo v tem slučaju, če se je slovenska duhovščina odpovedala vsem narodnim idealom, in če je vse njeno narodnjaštvo sama hinavščina. Da je temu res tako, o tem so pač že prepričani tudi najširši krogi, saj vidijo, le redkokdaj kakega posameznega duhovnika pri narodnem delu, v obče jih vidijo samo pri delu za svojo osebno korist, in za zagotovitev njih gospodstva, in to v znamenju internacionalizma. Druzega posebno zanimivega ni o tem shodu nič omeniti, zakaj, to pač ni posebno zanimivo, da je zaupnik goriškega kardinala povedal, da ima nem ška Leonova družba namen, iskati šele načela, in nove trdne cilje tudi slovenskim klerikalcem, iz česar izhaja, da dr. Pavlica in njegovi somišljeniki še sploh nimajo načel in ne vedo kaj hočejo — kajti to je že znana stvar. In če je rekel dr. Pavlica, da smo v Avstriji vsled pomanjkanja misli in načel kakor izgubljeni, mu tudi priznamo, da velja to za njegovo stranko v polni meri.
— Cesar v Gorici. Slavnostni odbor je definitivno sklenil, da bo sprejem cesarja na kolodvoru v Gorici, ne na deželni meji, ker je ta slovenska. V izvrševalnem odboru sedi samo j eden Slovenec, vsi drugi člani so Lahi. To izklj učenje je za vse Slovence skrajno žaljivo. Slovencem gre v tem odboru vsaj polovica Članov, a če Lahi v to ne privolijo, naj odstopi tisti jedini Slovenec, ki so ga volili v ta odbor.
— Boj v farovžu! Od nekod se nam piše: Ljubila sta se, kakor mož in žena. On je skrbel, da ni bilo v hiši pomanjkanja, ona pa, da je bil ljubljenec z vsem preskrbljen, samo o časih, ko se je šla kuhati učit, kar se je štirikrat zgodilo, ni bil dragi z vsem preskrbljen. Leta minejo, ljubezen postaja hladneja, na nebu družinskega življenja prikažejo se oblaki nevihte, in ker je ravno najsoparnejši čas, se bliska in treska. On dobi pisker in ponvo na mazi--jeno glavo, tako da bi imel kmalu drugo -onzuro, ona pa čuti njegove osnažene in Prirezane nohte v obrazu, tako, da jej krvavi pot po licu brli. Odpovedana je lju-oezen, dragi župnik, išči si drugo oskrb njco, tvoji kaplančki naj v gostilni žive — ljudstvo naj pa posnema dejansko pokazani nauk v ljubezni in potrpežljivosti. Mi verni kristijani moramo pa gledati take surovosti, ne da bi zamogli se istih rešiti. *vraj dogodka pove uredništvo iz prijaznosti Jstemu, kateri se hočejo pokoriti, ali posnemati farovško krščansko ljubezen.
~7 ^mrl Je v Kranju posestnik gosp. valentin P reve, nekoč župan v Kamniku m dež. poslanec, v starosti 74 let.
— Otvoritev češke koče na Grintavcu se je včeraj izvršila prav sijajno, ^deležnikov je bilo nad 200, mej njimi Kacih 80 dam in gospodov s Češke ^nfilo je pa tudi mnogo domačega ljudst
cega. tva.
Ljubljanski občinski svet sta zastopala župan Hribar in nadinžener Žužek Navzo-čin so bili tndi vea odbor .Slovenskega planinskega društva" in načelniki raznih podružnic. Kočo je blagoslovil župnik Aljaš. Govorili so načelnik Češke podružnice prof. Chodounski, svetnik deželnega odbora Češkega Mareš, župan Hribar, dr. Jerabek, zastopnik Prage, pisatelj Meško in drugi. Mej udeležniki je bila tudi odlična češka pisateljica gospa Gabrijela Preis-sova. Češke dame so vse udeležnike izvrstno pogostile. Obširnejše poročilo sledi.
— Litijska podružnica sv. Cirila in Metoda bo zborovalo v nedeljo t. j. 29. julija 1900. popoldne ob 5. uri v gostilni pri g. Oblaku v Litiji. Načelništvo vabi k obilni udeležbi.
— Na Storeški ravni nad Bohinjskim jezerom je pasel nad štirideset let pastir šimen. O njem piše .Plan. Vestnik" : Ko je letos zopet gnal čredo na planino, ga je ujel dne 26 junija meseca potoma oni hudi naliv, ki je napravil zlasti v zgornji Bohinjski dolini mnogo škode ter pokvaril malone vse planinske poti. Stari Šimen se je prehladil pri tem tako zelo, da so ga morali dva dni pozneje prinesti v dolino, kjer je kmalu umrl. Zanimalo bode vsakega, ki je poznal ta protitip vseh pastirjev, da si je nabral za svojega pastirjevanja premoženja več tisoč goldinarjev, in sicer največ z ruvanjem čemerike, ki so jo pred več leti obilo izvažali iz Bohinja, dalje s kopanjem cijana ter z nabiranjem smole. Gostilnice je črtil vse.
— Športno društvo Maribor. Mariborski Slovenci ustanovili so si društvo za izvrševanje različnih športov v najširšem pomenu besede. Na podlagi c. kr. deželni vladi štajerski predloženih, in po isti potrjenih pravil skliče se v kratkem občni zbor. Društvu more pristopiti vsak, brez razločka stanu in spola, kot redni član, ako izvršuje kaki šport, ali pa kot podporni član. Sprejemnina znaša enkrat za vselej eno krono, letnino določa vsako leto občni zbor. Letnina podpornih članov je polovica letnine rednih članov. Društvo se bo velike Slomškove slavnosti v Ponikvah dne 5 avgusta korporativno vdeležilo. 0 važnosti športa in pomenu društvenega izvrševanja športov za moderno, nervozno, v mestih večinoma sede svoj posel opravljajoče človeštvo razpravljali bomo enkrat prihodnjič.
— Iz Št. Petra v Sav. dolini se nam piše: V nedeljo po večernicah bode v šoli pouk: 1. 0 čebelarstvu (Gerstnorgovi in zadružni panji, prezimovanje itd). 2. O sad-jereji (vrste za naše kraje, pomlajenje in gnojenje dreves). 3. O vinoreji: Pouk o plesnobi, žveplanje grozdja; zadnje pokaže se praktično v šolskem vrtu. Napredka željni kmetovalci in šoli odrasli mladeniči, kakor tujci dobrodošli. Na večer pri „Mi-heljaku" pogovori pod .lipo" in splošna zabava.
— Pevsko   društvo   ,,Na brežina"
prosi društva, katera nisa dobile prijavnica za vdeležitev slavnosti blagoslovijo nja društvene zastave dne 8. in 9. septembra, in katera bi se rada vdeležila te slavnosti, naj to neljubo pomoto blagovole naznaniti odboru.
— Pevsko bralno društvo „Ilirija" pri Pobegih poleg Kopra priredi v nedeljo, dne 29. julija ob 5. uri popoludne v prostorih .Konsumnega društva11 a prijaznim sodelovanjem pevskega društva .Zrinj-ski" iz Dekani in „Svoboda" iz Sv. Antona veselico s plesom. Čisti dohodek je namenjen za nakup društvene zastave. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na nedeljo, dne 12. avgusta t. 1.
— Toča je 22. t. m. pobila v Zgornjem in Spodnjem Lošnju pri Srednji vasi. Škoda se ceni na 6000 K.
— Utonil je v Kostanjevici Fr. Bakšič z Golega vrha pri Raki, ko je v Krki konje kopal.
— Požar. Dne 22. t. m. je gorelo pri posestnici Neži Kline v Klenika pri Vačah. Škode je 6000 K.
— Raz okno je padla na dvorišče služkinja Leopoldina Goršak pri kavar-narju Ulriku Schmidtu na Resljevl cesti v Levčevi hiši, ko je snažila okna. Padla je dva metra globoko in se je pri tem precej poškodovala.
— Nezgoda. Franc Schiffrer, kurjač na južni železnici, pripeljal ae je včeraj ob polu 11. uri s tovornim vlakom iz Trsta. Na postaji je odpenjal stroj, ko je bil še v
malem dira. Grabež stroja ga je zgrabil in vlekel za aeboj kakih 6 korakov. Schiffrer se je držal pa za grabež tako močno, da ni prišel pod stroj. Bil je sicer poškodovan, toda poškodbe so le lahke.
— Voz se je splašil. V sv. Florijana ulicah puščajo kmetje pred gostilnami ne-uprežene vozove. Ta nedostatek je mestni magistrat že skušal odpraviti, pa so se gostilničarji temu uprli, in tako je ostalo vse pri starem. Včeraj je pustila neka posest-nica pred Briskijevo gostilno v teh ulicah prazen tovoren voz, kateri je prišel navzdol v tek in je drdral po ulicah in pritekel v vrata c. kr. strokovne šole, katera so se poškodovala.
— Pobegniti je hotel danes zjutraj prisiljenec Ignacij Anghoeser, ki je delal v novih Levstikovih ulicah. Paznik je tekel za njim in ga je vjel.
* Gdcne.  gimnazijstke  na Dunaju
se pri letošnji maturi niso kar nič izkazale. Za maturo se jih je oglasilo 11, a le 4 ma turantije so napravile izpit, druge so odstopile, ali padle. Vladni svetnik Halm-sehlag je ta neuspeh že naprej prorokoval svojim učenkam, ki so večino leta ostale — doma ter se je pripetilo večkrat, da je prišla v šolo le ena učenka ali pa da je izostala celo kar vsa šola. Neuspeh letošnje mature je ljubitelje ženskih študen-tinj precej ostrašil. Tudi v šestem razredu je bil uspeh sramoten. Vseh učenk je bilo le 6, a dovršile sta ga samo — 2. Gdčne. gimnazijstke torej v vstrajnosti in v znanju vendarle ne morejo konkurirati z gimnazijsti, dasi so vse bogate in z vsem preskrbljene!
* Rešilnice za pijance. Nižjeavstrij-ski deželni zbor je sklenil, da se naj sprejemajo pijanci v dvoru Prandhof pri Miihl-dorfu. Siromaki se sprejemajo brezplačno, imoviti plačajo vsak dan 3 K. Bolna oseba mora biti pripravljena lastnovoljno vstopiti. Sprejemajo se samo takšni pijanci, ki niso hudodelniki in se še morejo ozdraviti. Pri sprejemu se taka oseba natančno preišče. Denarja, tabaka in alkoholičnih stvari ne sme imeti Tudi tisti, ki bolnike obiščejo, ne smejo imeti kaj takšnega pri sebi. Tri tedne bolnik sploh ne sme sprejemati posetov. Kot lečiteljnih sredstev se poslužujejo vzdržka pijač in tabaka; nravno nabožna vzgoja, lečenje z vodo, primerno delo, močnata hrana, branje, telovadba. Za hrano se daje: k zajutreku 0 31 mleka, žemlja, juha s kruhom; za obed 03 I juhe, 10 dkg govede s prikuho; za večerjo mlečna ali močnata jed, enkrat v tednu 10 5 dkg mesa s sočivjem, v nedeljo in praznik opoldne juha, pečenka, močnik, zvečer svinjina. Kruha do sitega. Dvakrat mesečno v kopel. Spat se hodi po leti ob 9. uri, po zimi ob 8. uri zvečer, vstaja se po leti ob 6. uri, po zimi pa ob 7. uri. Zdravljenje traja najmanje 6 mesecev.
* Ofioirska surovost. Iz Stockeraua poročajo: Kmet Schmied ima v bližini konjeniške jezdarnioe svoja polja. Prav vis a vis jezdarnice ima njive z žitom. Minuli petek so povedali Schmiedu posli, da se uče ulanci jezditi po — žitu in ne po pesku jezdarnice. Hlapci so proti temu sicer protestirali, a vojaki so jih zmerjali in jim grozili s palicami in sabljami. Schmied, ki vsled neke operacije ne more hoditi, se je dal v soboto peljati k svoji njivi, in res, vojaki so jezdarili zopet po njegovem žitu. Schmied se je pritožil pri voditelju vojakov, ritmojstru baronu (!) Erlangerju, a ta ga je ošabno zavrnil. Kmet je na to rit-mojstra vprašal, kako se piše, da bo mogel napraviti pritožbo, a baron mu ni hotel niti odgovoriti To je kmeta razjezilo in začel je barona-neomikanca zmerjati. No, baron je vzel sabljo in vsekal kmeta po glavi Baron je menda pozabil, da so tlačanski časi že minili.
* Sin Bocklina blazen morilec. V Curinu je sin slavnega slikarja Bocklina, Hana Bdklin napadel z nožem svojo ljubico ter jo nevarno ranil. Kakor poročajo, da j Hans Bocklin že dalje časa duševno bolan. Oče ga je izročil zdravniku, da ga pošlje v blaz-nico, a temu je blaznik ušel ter šel morit svojo ljubico.
* Angleški zdravniki samo režejo. Švicarski oddelek rudečega križa javlja iz johannesburške bolniščnice o delovanju angleških zdravnikov v južnoafričanski vojni: Mi smo zaprečili mnogo amputacij, ker tukajšnji zdravniki režejo vse. česar ne store barake kroglje, izvršita nož in žaga
umetnikov v rezanju z one strani kanala V tem ozira so Angleži silno zaostali. Polne so ladje vojakov z odrezanimi udi. Pa je žalosten pogled! Švicarji pa tudi tožijo, da jim Angleži kradejo zdravniške potrebščine.
* Velika nesreča na železnici. Na osebnem postajališču Saizu pri Št. Mihelu sta se zaletela drug v druzega dva tovorna vlaka s tako silo, da je bilo troje strojev in sedem vagonov popolnoma razbitih. Ze lezniško osobje je poskakalo pravočasno z vozov ter se rešilo. Vzrok nesreči je bila napačna zmena.
Književnost
— Mitthellungen der Erdbeben-Com-mission der Kais. Akademie der VVissen-schaft in VVien. XVIII. Allgem. Bericht und Chronik der im Jahre 1899 innerhalb des Beobachtungsgebietes erfolgten Erdbe-ben zusammengestellt von dr. Edmund v. Moj siso vies w. M d. K. Akad. (Mit 2 Kartenskizzen.) \Vien 1900. Za Kranjsko in Goriško Gradiško je poročeval prof. Ferdinand Seidl v Gorici. Njegovo poročilo po doposlanih podatkih obsega celih 52 drobno tiskanih stanij. Za Dalmacijo je poročeval prof. Albin Bel ar, vodja potresnega opa-zovališča v Ljubljani. Vsa knjiga obsega 163 stranij ter so zbrana v njej poročila o potresih v vseh cislitvanskih deželah. Naj-obširnejše in najtemeljitejše je poročilo g. prof. Seidl a, ki je imel na razpolago na Kranjskem 206, na Goriškem in v Gradiški pa 79 dopisovalcev.
Telefonska in brzojavna poročila.
Gradec 27. julija. Trboveljska premogarska družba naznanja, da s 1. avgustom podraži ceno premoga, češ, da tako pokrije izpadek, ki je nastal vsled povišanja delavskih mezd.
Dunaj 27. julija. Predno pojde začetkom avgusta dr. Korber v Ischl, bo poklicanih k cesarju več merodajnih voditeljev parlamentarnih strank.
Petrograd 27. julija. V Kalakanu so Kitajci zaplenili mnogo tovorov čaja v vrednosti 10 miljonov riibljGv, kije bil last raznih ruskih trgovcev.
Pariz 27. julija. Kitajski poslanik se je izjavil, da je šele v 19 dneh pričakovati, da pride odgovor poslanika Pichona na vladno brzojavko.
Pariz 27. julija. Uradni list prijavlja dekret, s katerim se prepoveduje izvažanje orožja in municije na Kitajsko.
London 27. julija. Iz Šanghaja se poroča, da se je v Pekinu začelo 15. junija gibanje proti tujcem. Vojaki in bokserji so pred katedralo napadli kri-stijane in ubili 16 misijonarjev in 200 drugih oseb. Poslaniki so še tisti dan odposlali kacih 40 slug, da obveste konzule v obmorskih mestih, ki bi to najprej sporočili, a sluge so bili vjeti in po strašnem trpinčenju usmrčeni. Avstrijska legacija je bila 22. junija razrušena.
London 27. julija. „Daily Graphic" javlja, da je angleška vlada dobila od kitajskega cesarja brzojavko, v kateri prosi za nje posredovanje. Angleška vlada še ni odgovorila, ker dvomi, da bi bil cesar podpisal to brzojavko.
London 27. julija. Iz Honkonga se poroča, da je prišel tja neki laški misijonar, ki je sporočil, da so bili škof in trije duhovniki v Kumanu umorjeni. Došli misijonar se je rešil na ta način, da se je dal kot mrlič v krsti nesti v Honkong.
London 27. julija. „Daily Tele-graph" poroča, da so Japonci pri Šang-hajvanu v veliki bitki sijajno zmagali.
London 27. julija. Kolosalni pre-mogokopi na otoku Formoza gore. Sodi se, da so jih vžgali Kitajci.
Narodno gospodarstvo.
— Razpis prodaje. Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku namerava prodati stare kovine, železo, jeklo, baker, pak-fong, cink in raznotero drugo staro blago, kakor usnje, odpadke volnenega in bombaževega blaga, plahte itd. Natančneji zaznamek blaga, ponudbeni vzorci se dobe pri imenovanemu ravnateljstvu, katero jih tudi vpošlje proti povrnitvi poštnine. Ponudbe je vposlati najkasneje do dne 30. julija 1900.
— Trine bolezni na Dolenjskem.
Zadnji čas pojavila se je na Dolenjskem, zlasti v Belikrajini, nevarna trtna bolezen, tako imenovani „crni palež" ali kozavost Ta bolezen je posebno letos močno nasto pila.   Ker je ta hujša od peronospore in grozdne   plesnobe,   treba   je pravočasno skrbeti, da se kolikor mogoče hitro zatre. Ta nova bolezen, napada močno vse trtne dele;   dveletni in enoletni les, listje in grozdje; največjo Škodo napravlja seveda na grozdju.   Napadeno listje je, kakor bi bilo sežgano, les je izdolbljen, jagode pa dobe črne pege in se posuše.   Ta bolezen pokončuje se na ta način, da dveletni in enoletni les mažemo z razstopino 40 kilogramov zelene galice v 100 litrov vode, kateri se doda še 1 do 2% žveplene kisline. Napadeni deli se mažejo potem, ko se trta obreze, torej od jeseni do pomladi; na vsak način pa se more mazanje ponoviti 10  do  14 dnij  predno   prične trta brsteti.   Ker pa glive, kakor peronospora, grozdna plesnoba, črni palež itd. na listju prezimijo, bilo bi jako umestno, če bi se vsako leto odpadlo listje,  rožje in drugi trtni odpadki, kakor tudi nerabni les kar v vinogradu sežgali. Na ta način bi se ne uničili sami ti trtni škodljivci, marveč tudi zalega drugih na pr. kiseljaka itd. Kakor poroča   .Kmetovalec",   je  deželni odbor kranjski   že   potrebno ukrenil, da se v takih krajih, kjer te bolezni leto za letom nastopajo, vpeljalo gori omenjeno sežiganje. Seveda morajo vinogradniki tudi paziti, da pri cepljenju jemljejo cepiče le popolnoma zdravih trt, ker se ravno s čepici take bolezni raznašajo na vse strani.
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje
Melnsina ustna in zobna yoda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedina zaloga (10—30)
lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Umrli sc v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne 20. julija: Marija Habič, delavka, 60 let, otrpnjenje možgan.
Dne 21. julija: Marija Pusel, premogarjeva hči, 3 leta, vnetje sopil. — Vinko Rupnik, cestarjev sin l1,', leta, prisad.
Dne 22. julija: Ana Kunaj, delavka, 35 let,
jetika.
Meteorologično poročilo.
> Stanje čas opa- baro-zovanja , metra
i 7 mm.
26 27
9. zvečer
7. zjutraj i 2. popoL
736 0    23 6 brezvetr. jasno
736 5 ; 19 0 brezvetr. | jasno 7350 i   32 8 ar. j vzhod jasno
Srednja včerajšnja temperatura 23-4°, male: 19 9°.
jO
nor-
IDiaja-a/Jslra. "borza
Skupni drfavni dolg v notah .... 9750 Skupni državni dolg v srebra .... 97 15 Avstrijska zlata renta.......115 60
Avstrijska kronska renta 4°/,, Ogrska zlata renta 4°'0. . . Ogrska kronska renta 4°/0 . Av8tro-ogrske bančne delnice Kreditne delnici.....
97 25 115 30 90 95 1703 -665 50
London vista.......... 24282'/,
Nemški drž. bankovc aa 100 mark .   . 118'57
90 mark.........,  .   . 23*70
90 frankov........... 19 33
italijanski bankovci........ 90 50
C. kr. cekini..... 1138
i
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naš nepozabni soprog, oziroma oče, tast in ded, gospod
Valentin Prevc
zasebnik in posestnik
danes dne 26. julija, ob 1,7. uri zjutraj, po daljši in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 74. letu svoje starosti, udan božjo voljo, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnikov se vrši v soboto, dne 28. t. m., ob V26. uri popoludne iz hiše štev. 170 v Kranju.
Sv. maše se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. (1495)
V Kranju, dne 26. julija 1900.
Marija Prevc, soproga. — Alojzij Prevc, postajenačelnik c. kr. drž. železnic, Va-lerijan Prevc, asistent c. kr. priv. južne železnice, sina. — Urbanija Prevc, Sil-vija Lah, Riharda Prevc, Viktorina Tavčar, hčere. — Alojzij Tavčar, c. kr. re-alčni profesor, Evgen Lah, mag. tajnik, zeta. — Vida Lah, Danica, Živko Tavčar, vnuki.
P,
Tsppefme takof
notar Hudovernik v Kostanjevici.
Plača po dogovoru. (1496—1)
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmrzlini, parnih strojev, cevij, čelad in pasov, kmetijskih strojev inperonospera brizgalnic itd.
R. A. Smekal
CzBCh-Moravsko Smictiov-Prap podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci In ceniki brezplačno. — Ustmenl pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
(391-33)
Z velespoštovanjem
Podružnica
v Zagrebu.
v Štepanovi vasi št. 28
se radi bolehnosti lastnika t »Roj proda.
V hiši je gostilna z vrtom. Kupci naj se obrnejo na Jurija Še-petavca v Štepanovi vasi. U49i—i)
Ces. lir, avstrijska S držami ž8liznic«7"~
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta. Odhod lx Izubijane y-.i. kol. Proga čez
Trbli. Ob 12. uri 5 m. po aoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Šelztbal v Auseee, ISl, Solnograd, Zeli ob jezeru, Len i - Ga-stein, Inomost; čez Klein - ReiUing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Ljubno, Selzthal,  Dunaj.  — Ob 4. uri 6 m.
Copoludne  osobni   vlak v   Trbiž,   Beljak, Celovec, jubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru,  Inomost, Bregenc, Ctirib, Genevo, Pariz; čez  Klein-Reifiing v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare,  Heb, Francove  vare,  Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9  min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri o4 m. zjutraj, ob 1.  uri 5 m. popoludne,  ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼   IJubijano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 15 m.   zjutraj osobni  vlak   z  Dunaja via Amstetten, iz Inomosta,   Solnograda,  Linca, Stevra, Isla,    Ausseea,    Ljubna,   Celovca,    Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj   osobni  vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varu v, Heb a, Marijinih varov, Plznja,  Budejevic,   Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve,   Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca., Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludue   osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic,  Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah   in  praznikih  ob  8 uri 20 min.   zvečer   iz   Podnarta-Krope.  —   Proga lz Novega   mesta  ln Kooevja,   Osobni vlaki: Ob 8. uri  in   21   m. zjutraj,   ob   2.   uri   32 m. popoludne in ob   8.  uri   48 m. zvečer.   — Odhod lz LJubljane drž.  kol. v  Kamnik.   Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m.  popoludne,  ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 in. zvečer,  poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. lz Kamnina. Ob  6.  uri  49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob  6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer,  poslednji vlak le ob nedeljah in prainikih. (1305j
Majhen (rujav) pes
ki nosi marko št. 508, «a«s fl« izf|ul>n
Najditelj se prosi, da bi ga oddal v noil vojašnici proti primerni nagradi. (1489;
ISlS vrtu
hotela „Pri slonu"
danes v petek in jutri v soboto
Jožef Steidler
iz Danzerjevega Orfeja s svojo družbo.
Najudaneje vabita (14901
Jožef Steidler. Gab. Frolich.
G. Zl. Firm. 208. Einz. I. 313 1.
Beschluss.
Die Eintragung des Erluschens der Firma
„Ignaz Žargi
trgovina z mešanim blagom"
in das Register fur Einzelfirmen wird bewilliget der Vollzug dem Registerfiihrer aufgetragen un! die Kundmachung dessen veranlasst.
K. k. Landes- als Handelsgericht Laibach
Abth. III., am 20. Juli 1900. (Sklep. Vpis prenehanja firme „Ignac Zargi, trgovina z mešanim blagom" v register za posamne firme se dovoljuje, izvršitev naroČi se voditelju registra in oskrbi razglasitev. — C. kr dež. kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III, dne' 20. julija 1900.)
Bijttger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr. se dobiva samo (1393—3 v deželni lekarni pri Mariji pomagaj M. Leustek v Ljubljani.
Z uspehom podganske smrti sem bil jak zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur prij> ročam to sredstvo.
Schweinfurt 11. februvarja 1899.
Ii. I4.rew, mlekarija.
Št. 102 Pr.
Službi praktikantov.
(1452—8
Pri deželnem knjigovodstvu in pri deželni blagajnici kranjski izpraznjeno je po eno mesto praktikanta z adjutom 1000 K na leto. Prosilci za jedno teh dveh mest vlože naj svoje prošnje
do 8. avgusta 1900. leta
pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani. Prošnje morajo biti opremljene s krstnn:. listom in s spričevali o dovršenih študijah. Oziralo se bo le na one prosilce, ki dok t žejo, da so dovršili kako srednjo šolo ali pa nižje razrede kake srednje šole, vrhu tega pa kako trgovinsko šolo, ter da so vešči slovenskemu in nemškemu jeziku v govora in pisanju.
Od deželnega odbora kranjskega .v Ljubljani
dne 19. julija 1900.
•••>£
.<s> «
■s
.1
Ci V?
C &
■5 1
•a
1
Jo
s:
3
mm mm
p
^    % ^^^^ priporoča
T^Z^^ J. Soklič.
BOL "3 H ooub.ii pod _S?U
vilnato blago
največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča 30
Q
HJP Alojzij Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
g Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
jI Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in *■ po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 30
irnifitmiifiimii
i imifi
1*. 4*..
Josip Reich >
4 likanje sukna, barvarija in t kemična spiralnica
i _______
|  Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 \
A se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k,
r
. 30 dela.
Postrežba točna. — Cene nizke.
4r^r "w    yr vvip'v^r^
Fran Oetter
LJUBLJANA, Stavi trg &t. 1.
30 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slsmoreznice in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
•:o®oo®oc®oo®co®cr.>Nx>38>c^^ «
Avgust Repič, sodar
16
Ljubljana, Kolizejske ulice štev
(v Trnove m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne *
»ode
&               po iiujiilšjiii rrnah. 30 ^
I Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. §
A)o@oo8Boo®c©®oo®oo®coffi^ •
Ign. Fasching-a vdove 30 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnih ognjišč
najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žoltu medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršd
SIlseMNHBMNHMNMItftNM^ffMI'ii'^'^'"^*^^^
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
7^RZ