SOKOLSKI GLASNIK 1924. U Ljubljani, dne 31. oktobra 1924. 20. Svim župskim i društvenim blagajnicima! Zadnjih se godina ustalio običaj, da krajem svake godine dolaze nekoje župe s molbama, da im se otpiše porez za minulu godinu; mole za to jedva onda, kad smo ih nebrojeno puta pozvali i molili, da namire svoje obvezat-nosti naprama savezu. Ta žalosna pojava potekla me, te sam se odlučio da napišem ovaj članak. Članstvo, a još posebice merodavne čimbenike molim, neka ga pazljivo procitaju i ubuduče urede svoje delovanje po ovirn uputama i savetima. ' S a v e z n i porez. Uplačivanje toga obligatnoga saveznoga doprinosa jedno je od najžalosnijih poglavlja u našem Sokolstvu. Nada sve žalosna je činjenica, da nije savez od početka svojega opstanka pa do danas primio od dve župe niti pare, a nekoje druge župe dolaze krajem svake godine s molbama za popust, odnosno Za otpis poreza, kako sam gore spomenuo. Svim tim nezdravim pojavima moramo jedamput za uvek načiniti kraj. Po-svema je jasno, da bez financijalnih sredstava savez ne može poslovati. Radi nedostatka novčanih sredstava svaki je razmah našeg Sokolstva i u tehmčkom pogledu nemoguč. Svemu tome nije krivo članstvo, a nisu, kako ja mislim, ni župski čimbenici, bar po večini ne, nego su tome krivi blagajnici po-jedinih društava. Ako bi blagajnici tako savesno vršili svoju dužnost, kako bi kao Sokoli morali, izostale bi sve fiuancijalne neprilike. Jalovi su izgovori, da članstvo ne može plačati saveznoga poreza, koji iznaša godimice samo 5 Din za svakoga člana (članicu). Taj iznos je talio minimalan, da ga lahko svlada svaki, pa i najsiromašniji pojedinac. Stvar svakoga društva, odnosno blagajnika je, da odredi, na koji način da istera taj porez od članstva. Najjednostavniji način jest taj, da društvo za tih 5 Din poviša članarinu i neposredno iz društvene blagajne nakaže savezu |M)rez, koji odgovara broju društvenega članstva. Za uplačivanje poreza merodavan je broj članstva po stanju 31. decemlira pređašnje godine (brojke katastra). Eventualne proinene, istupi, odnosno pristupi članstva u tekućoj godini n«; smeju se dakle uzimati u obzir. To je vrlo važno, pa neka si to svaki blagajnik dobro zapamti. Sa-vezni porez mora plačati svaki pojedinac, bio on izvršujuči, podupira-juči ili član ustanovitelj, ili članica. Društveni blagajnici neka počnu sakupljivati članarinu odmah meseca januara svake godine, a neka taj posao ne odnašaju od meseca do meseca. Članarina neka se skupi prema mesnim prilikama i to za celu godinu, za po godine, za četvrt godine, ili kod manjih društaiva i mesečno. Toj članarini neka su pribrojeni i savezni i župski doprinosi. Stvar je župskih blagajnika, da na to upozore svoja društva odmah na početku nove godine. Ne čekajte! Ako se pri kojem društvu opazi, da zaostaje i da na ponovni poziv ne pošalje svoga doprinosa, neka župa na troškove onoga društva revidira knjige, blagajne i čitavo poslovanje uopšte. Svakogodišnji porez mora po pravi 1 i m a biti podmiren do 30. junija. I financijsko poslovanje u Sokolu mora biti uzorno, inače je opstanak organizacije ogrožen. Sveta je sokolska dužnost svakoga društvenega funkcijonara, koji je bio izabran na društvenom opštem zboru i koji je izbor primio, da savesno i v . * tacuo vrši svoj posao. S faktorinia, koji loga ne Cine, neka članstvo obračuna na sledečem redovitom društvenoni, odnosno župskom opštem zboru. Pri kraju poglavlja o porezu treba da još spomenem nada sve neugodnu činjenicu, da su si pojedina društva, a i nekoje župe, od prihoda saveznoga dne za g. 1923. pridržali veče iznose za namirenje poreza. Take manipulacije nisu dozvoljene, što neka dobro zapamte oni, kojih se tiče. Fond za nezgode. Zanj vredi isto što rekoh i za saveziii porez. Napomenuti moram, da se uplačivanje u fond za nezgode vrši.redovitije, jer u toni vidi društvo, kako i svaki pojedinac pre svega svoju vlastitu korist. Godišnji doprinos svakoga pojedinca iznaša 0'50 Din. Društva moraju platiti ta j doprinos župama najkasnije d o. 3 0. januar a, a župa savezu do 15. februara svake g o d i n e. Merodavan je broj članstva iz katastra članova. Pravo na odštetu iz fonda za nezgode imaju samo oni članovi, koji su upisani u članskom katastru i koji su platili u propisanom roku' godišnji doprinois za taj fond te su najmanje tri dana pred ozledom priglašeni od društva župi. Novo ustanovljena društva moraju istot a ko plačati doprinos u fond za nezgode te moraju 14 dana, iza kako su bila primljena u župu, otposlati župi onaj doprinos, što ga mora u 14 dana župa predati savezu. Društva, koja bi zašutila svoje članstvo, t. j. koja ga ne bi prijavila u katastar članstva JSS., moraju platiti za svakoga nepriglašenoga člana globu od 20 Din u korist fondu za nezgode. Sem toga moraju društva platiti ono-liko, za koliko je bio prikračen fond za nezgode. Svatko, koji je bio ozleden (u smislu člana 6. poslovnika fonda za nezgode) dužan je ozledu odmah prijaviti društvu, a društvo je dužno, da ozledu do najmanje 5 dana iza nezgode javi preporučenim pismom JSS., inače nosi samo posledice. Za dan predaje toga dopisa na poštu smatra se dan prijave ozlede. Na tu prijavu odašalje odelenje fonda za ozlede JSS. društvu upitni arak o ozledi, i taj arak mora društvo ispuniti za 8 dana i poslati JSS. Ako se ozleda javi kasnije nego nakon 5 dana iza ozlede, odmeri se odnosna potpora jedva od dana, kad je stigla pravilna prijava. Ako ne dobije JSS. nikakve prijave za 14 dana nakon ozlede, JSS. se na taku ozledu n e če osvrtati. Na sve te točke upozorilo je starešinstvo JSS. posebnom okružnicom .članstvo. Sokolski glasnik je pasivan. Konstatir^lo se, da 102 društva nisu naručena niti na j e d a n primerak G 1 a s-n i k a. Polovica je pa k takih pretplatnika, koji usprskos ponovnoga poziva još nisu uplatili pretpiate za tekuču godinu. I to je stvar društvenih funkeijo-nara, da pripaze na taj nedostatak i da šire savezno glasilo medu svojim članstvom i traže nove pretplatnike, ali takove, koji če pretplatu i plačati. Župskj i društveni blagajnici neka pretplatu na Sokolski Glasnik i na druge strukovne listove namire odmah na Novu godinu, da tako prištede svojemu društvu troškove za opominjanje, a saveznim funkcijonarima delo. 07x1 ra v. Uspehi štafete so bili zadovoljivi. B. Kajzelj. IZ STAREŠIN S TV A XXXI. rodna soja starešinstva JSS. dne <>. oktobra 1924. Odborova seja društva telovadnih učiteljev. Brat Bajželj prosi, da se v to svrho dovoli v petek, 10. t. ni., ob sedmih zvečer uporaba savezne sobe. Se dovoli. Sokolsko društvo Jesenice se zahvali za pozdrave ob priliki njegove dvajsetletnice. Sokolska župa «Rijeka>, Sušak, reklamira pečate. — Se odstopi gospodarskemu odseku. Sokolsko društvo Crikvenica predlaga ustanovitev okrevališča za Sokole; starešinstvo vzame predlog odobruje na znanje; zadeva se odstopi zdravstvenemu odseku. Brat Vojinovič poroča, da je že štirikrat interveniral v zadevi železniških legitimacij pri ministrstvu saobračaja ter je končno doznal, da se bivši minister (Popovič) ni strinjal, da bi bile železniške legitimacije za župne funk-cijonarje veljavne za vse proge; dovolil je podaljšanje teh legitimacij samo za župni teritorij, in to do konca leta. To obvestilo nam je bilo poslano preko ljubljanske občine ter smo na isto tudi takoj odgovorili in naznanili ministrstvu proge, ki pridejo za posamezne župe v poštev; na to našo vlogo do danes še nimamo rešitve. Brata Vojinoviča se naprosi, da posreduje na merodajnem mestu, da se nam te legitimacije takoj izstavijo. Opozori pa naj tudi merodajne faktorje, da morajo člani starešinstva JSS. potovati po vsej državi, zaradi česar ne morejo imeti omejenih legitimacij. Lužisko-Serbski Sokolski Zwjazek se oprošča, da so v navalu dela prezrli povabiti nas na svoj zlet, ki se je vršil 21. septembra t. 1. v Pančicach; upajo, da se udeležimo njihovega zleta v juniju 1925. Československa Obec Sokolska nas obvešča, da se vrši otvoritev Tyrše-vega doma prihodnjo pomlad. Pomladak društva Crveni krst, Beograd: Seji tega društva je prisostvoval br. Vojinovič informativno, ker je povabilo dospelo prekasno. Brat Vojinovič se imenuje za našega stalnega delegata v tem odboru. Pismo se odstopi TO., zdravstvenemu odseku ter organizacijskemu odseku. Zadeva Sokolskega društva Gospič. Župa Sušak nam poroča, da je kotorska oblast v Gospiču rešila zadevo v prilog Hrvatskemu Sokolu; pritožba je mogoča do 12. t. m. Društvo namreč ni smatralo na svojem poslednjem občnem zboru za potrebno, sprejeti nova pravila ter jih predložiti v potrditev pristojni oblasti. Opozorili smo jih ponovno na to dejstvo, poslednjič v mesecu maju t. 1. Tudi je bilo tozadevno opozorilo za vsa društva objavljeno v Sokolskem Glasniku. Priporoča se sokolskemu društvu v Gospiču, da jih sedaj takoj predloži pokrajinski upravi v Zagrebu v izogib nadaljnjih sitnosti. Organizacijskemu odseku se naroči, da opozori takoj še enkrat vsa društva, da naj sprejmejo nova pravila ter jih javijo oblastem; ugotovilo se je namreč, da mnoga društva svojega obstoja še niso javila oblastem. XXXII. redna seja starešinstva JSS. dne IB. oktobra 1924. Navzočni: bratje Bajželj, Čobal, Fux, Jeras, Jamar, Kajzelj, Lozej, Marolt, Miklavc, Poženel. — Opravičeni: Ambrožič, Gangl. Trdinova, Turk. Brat podstarosta Bajželj otvori sejo in prečita pismo načelnika br. Ambrožiča, ki sporoča, da je sklical na dni 1. in 2. novembra sejo župnih načelnikov in načelnic. Vabi starešinstvo na soudeležbo. Društvu Ljutomer se izreče sožalje povodom smrti staroste brata Jožka Rajha. Likvidacija Sokola v Osijeku — Gornji grad — se. vzame na znanje; ravno tako izvolitev novega društvenega odbora. Društvo Valpovo sporoča, da se bo vršil občni zbor z dnevnim redom: likvidacija društva; se vzame na znanje. Z ozirom na mnogoštevilna vprašanja glede nabave društvenih praporov se pooblasti organizacijski odsek, da izdela zadevne predpise in načrte, ki jih predloži prvi sledeči skupščini v odobritev. Dopis društva Skoplje glede poslovnika jezdnega odseka se odstopi organizacijskemu odseku. Prošnja finskega telovadnega saveza glede soudeležbe br. Štuklja na tamkajšnjih telovadnih tekmah se odstopi tehničnemu odboru v nujno rešitev. Brat tajnik poroča o razmerah v društvu Kranj. Ureditev se prepusti župi Kranj. Brat Kajzelj poroča: Licitacija zemljišča se ni vršila zaradi maloštevilnih reflektantov. Počaka se definitivnega odgovora Fr. Sakserja iz Amerike glede nakupa zemljišča. Statistično poročilo: Statistika bo izgotovljena prihodnji teden. Dovoli se nabava tiskovin, potrebnih v to svrho, po gospodarskem odseku. Zdravniški odsek prične svoje delovanje pri župi Ljubljana I. Za nabavo znanstvenih knjig se dovoli znesek 3000 Din. Po priporočilu brata tajnika se uvede kontrola sklepov vsake seje. Izvedba se poveri bratu tajniku. Zapisnik vsake seje mora biti predložen najkasneje drugi dan po seji bratu tajniku v društveni pisarni. * «Jugoslovenski sokolski kalendar». Koncem meseca novembra izači če 'Jugoslovenski sokolski kalendar» za godinu 1925. Molimo sva društva, da nam što pre jave, koliko da jm kalendara pošaljemo na rasprodaju. Prodajna je cena, kako i prošle godine, 12 Din. Sokolske razglednice. Dne 1. decembra o. g., na praznik ujedinjenja, vrši se, za sva društva obvezatan, savezni dan. Tome danu slede Božični praznici i Nova godina; u tim se p razni c ima uporabi na hiljade i hiljade razglednica. Upozorujemo sva" društva, da ima savez još mnogo krasnih sokolskih razglednica. Cena je za 100 komada 50 Din uz 25% popusta. Bračo i sestre! Upolrebite svakom prigodam samo sokolske razglednice! Olimpijske srečke. Na naše ponovne urgence primili gnvo dne 20. o. m. od Olinipijskoga odbora u Zagrebu oba vest, da če se ždrebanje srečaka vršiti 3 0. oktobra o. g. Odbor celjske sokolske župe je na svoji seji dne 13. oktobra 1924. sklenil naslednjo resolucijo: «Kjerkoli pride pri katerihkoli volitvah v poštev nemško vprašanje, zahteva državni in narodni interes, da se na vsak način proti Nemcem sklepajo nacionalni bloki vseh Jugoslpvanov brez ozira na strankarsko pripadnost.* — Utemeljitev: «Nemško-jugoslovanske volilne zveze demoralizirajo ljudstvo, v katerem narodna misel še ni utrjena. Nemško-jugoslovanske zveze proti Jugoslovanom samo neupravičeno dvigajo ugled Nemcev, ki postajajo s tem enakopravni činitelj z Jugosloveni, kar pa v nacionalni državi celo ustavno niso. Z vsemi silami, da z žrtvami in s sanio-zatajevanjem, se mora preprečiti, da Nemci zavzamejo svoja ugledna predvojna mesta, k čemer imajo vsled gospodarske sile in gospodaželjnosti veliko nagnjenje. Vsenarodni bloki bodo povzročili, da se število Nemcev zanesljivo ugotovi. Osamljeni, potisnjeni na jim primerno stališče manjšine, bodo končno morali likvidirati nemško stranko. Ni dopustno, da se razpasejo Nemci pri nas v mogočno, gospodarsko jako politično stranko, isti Nemci, ki so obsodili naše koroške rojake na politično smrt.» .Štafetni pohod žup Ljubljane in Ljubljane I. Neprimerno in deževno vreme nas je odvrnilo od prvotno zamišljenega celodnevnega izleta, ki naj bi ga IZ ZUP napravili obe ljubljanski župi. Načrt izleta je bil tak, da bi se društva po 20 km dolgem pohodu iz raznih smeri sestala ob določeni uri in na določenem kraju v Ljubljani. Namesto tega izleta, ki bi bil zvezan s precejšnjimi gmotnimi žrtvami in bivanjem skozi ves dan na prostem, se je vršil v nedeljo 5. oktobra t.1. iz krajev, ki leže na periferiji obeh žup, štafetni pohod v Ljubljano. — Načrt, ki ga je izdelala do posameznih podrobnosti medžupna petorica, je obsegal sedem štafet, in sicer: 1.) Iz Kamnika skozi Komendo v Ljubljano 28km; 2.) iz Litije skozi Dolsko v Ljubljano 36km; 3.) iz Brda skozi Domžale v Ljubljano 23km; 4.) iz Kočevja skozi Grosuplje v Ljubljano 67-5; 5.) iz Loža skozi Cerknico v Ljubljano 72 km; 6.) iz Borovnice skozi Preserje in Podpeč v Ljubljano 24km; 7.) iz Kranja skozi Medvode v Ljubljano 25'5 km. Dolžina vseh štafet skupaj je znašala 276 km. Posameznim društvom se je predpisal v bližini teh prog odsek, ki ga je bilo treba zasesti s svojimi člani, postavljenimi posamezno v razdalji po 500 m. Določil se jim je tudi čas za postavitev. Vsak posameznik je moral, ko je sprejel štafeto od predhodnjega, prehoditi v brzi hoji pol kilometra in potem predati štafeto prihodnjemu članu. Štafeta je bila okoli 30cm dolga in 3cm debela okrogla cevka iz lesa, v kateri se je nahajal na savezno starešinstvo naslovljen pozdrav, ki ga je napisalo izhodno društvo vsake štafetne proge. — Štafeto so spremljali določeni nadzorniki, ki so skrbeli za pravilno napredovanje. Nadzorniki so se vozili s kolesi, na daljših progah pa z vozmi, ki so jih preskrbela posamezna društva. — Domnevalo se je, da bo prehodil vsak član pol kilometra največ v treh in pol minutah in se je na podlagi tega izračunal odhod izhod njega moža tako, da bi morale priti vse štafete ob nepretrganem pohodu ob petnajsti uri v Ljubljano. — Brez posebnih drugih priprav so se društvom poslala zadnji teden kratka navodila in določila, ki so jih morali izvršiti društveni načelniki. — Napočila je nedelja. Vreme je bilo v času, ko se je vršil pohod, nekoliko megleno, opoldne pa oblačno. Javnost o prireditvi ni mnogo vedela, a kljub temu se je zbirala ob poti, kjer so šle štafete, in pozdravljala hitečega sokolskega sela. Pred Narodnim domom v Ljubljani, kjer je bil cilj, pa je vrvela množica in nestrpno pričakovala zadnjih štafet nikov: Prva je prispela na cilj štafeta iz Loža ob 13'40; dobre pol ure za njo iz Kranja, za tema pa • v kratkih presledkih iz Kočevja, Kamnika, Brda in končno ob 15-04 kot zadnja iz Litije. Poleg nadzornika so spremljale štafete še cele skupine kolesarjev, tako, da se je zdaj izza tega in zdaj izza onega ogala tako rekoč kar vsul cel roj veselo žarečih ljudi na prostor pred Narodnim domom. — Štafeta članic, ki naj bi nesla vse štafete na dom saveznemu starosti, bratu Ganglu, je zaradi starostove odsotnosti iz Ljubljane odpadla. Zato so članice in naraščajnice Ljubljanskega Sokola izročile pozdrave v savezni pisarni saveznemu podstarosti bratu Bajžlju, ki je pozdrave prečital navzočemu članstvu. Brat Švajgar je nato v kratkih besedah pojasnil namen in organizacijo štafete in še v imenu navzočih pozdravil brata Bajžlja. V svojem odgovoru se je brat Bajželj zahvalil za pozdrave in ugotovil, da je ta brezhrupna prireditev gotovo dobro vplivala na širjenje sokolske misli. Doseženi časi niso rekordni, ker se tudi ni mislilo na tekmo; so pa vseeno precej ugodni. Posamezne štafete so rabile [>ovprečno za 1 km: Kranj-Ljubljana 5 min. 42'3 sek.; Lož-Ljubljana 5 min. 53'2 sek.; Kanmik-Ljubljana 6 min. 6'4sek.; Brdo-Ljubljana 6 min. 18-2 sek.; Borovnica-Ljubljana 6 min. 34-9 sek.; Kočevje-Ljubljana 6 min. 35'5 sek.; Litija-Ljubljana 7 min. 6-7 sek. Pričakovati je, da posnamejo tudi ostale župe to misel zlasti ob primernih prilikah in dogodkih. Ker se je pa nedeljska štafeta, kjer je sodelovalo skoro 600 članov, izvršila nepričakovano dobro, želimo, da bi bil to prvi poizkus za štafeto v okviru vsega saveza. Jesih. BELEŽKE te— ------- t Br. Jan Machal, I. namestnik načelnika COS. V Trebiču na Moravskem je nenadoma preminul brat Jan Machal, I. namestnik načelnika COS. Brat Machal je bil ena najodličnejših osebnosti bratskega češkoslovaškega Sokolstva, z njim izgubi COS. enega najboljših delavcev. Jugoslovani se ga spominjamo posebno izza zadnjega našega vsesokolskega zleta, ko je vodil ekspedicijo češkoslovaškega naraščaja. Umrl je dne 15. oktobra 1924. Slava njegovemu spominu! -j- 'Brat Petar Grgič. Sokolsko društvo u Solinu ispratilo je dne 10. septembra o. g. na vječno počivalište brata Petra Grgiča. Pokojni brat Grgič bio je jedan od onih poletnih i uvjerenih Sokola, koji su pred četrnaest godina, kad je sokolska misao, kao predvodnica velike osloboditeljske misli, stala da osvaja sve bolje teren ove pokrajine, u kojoj se je misao oslobođenja afirmirala u širokim slojevinia u onako zamjernom obliku. Solinsko Sokolsko društvo, kome je pok. brat Grgič ostao vjeran sve do smrti i u kom je vodio glavnu riječ, rukovodilo se je vazda najčiščim narodnim idejama i u slobodnoj državi nastavilo. Sprovod brata Grgiča bio je svečan i bratski; solinski je Sokol učestvovao korporativno, sa zastavom i glazbom. Na groblje se je s pokojnikom oprostio dirljivim riječima brat L. Katič, dok se je mnogo oko zasuzilo bratskim suzama žaljenja i zahval-nosti. t Dr. Božo Vinković. U subotu 27. septembra preminuo je u Karlovcu brat dr. Božo Vinkovič. Pokojni, poznati narodni zastupnik u borbi protiv Khuena, posvetio se največom ljubavi našem Sokolstvu, pa je godine 1902. bio osni-vačem Sokola u Karlovcu i prvim njegovim starešinom. Punih dvadeset godina vodio je ovo društvo, posvečujuč mu sve svoje sile i vodeči ga od uspeha do uspeha. Karlovačko Sokolstvo dostojnim je načinom spremilo njegove smrtne ostanke. Mrtvo telo pokojnog brata bilo je izloženo u sokolani. Na sprovodu istupilo je društvo korporativno, dok su po delegatima bili zastupani starešinstvo JSS., zagrebačke župe i zagrebačkog Sokola 1. Nad otvorenim grobom oprostio se br. Frank. Slava našem odličnom bratu! Rezolucija učitelja i članova sokolskih društava JSS. i članova Jugosloven-skog učiteljskog udruženja, primljena na sastanku dne 26. augusta 1924. u prostorijama Sokolskega društva u Dubrovniku, glasi: Smatrajuči pitanje telesnega vaspitanja u osnovnoj i višoj nastavi, sestavnim i nerazdvojenim delom opštega vaspitanja čovekova, bez koga nastava, odgoj i čovek nije potpuno obrazovan i sposoban za opstanak i razvitak, a dosljedno rezoluciji o nastavnom planu, kojom učiteljstvo traži da se telesni odgoj postavi na sokolski osnov i sustav, tražimo: 1.) Da nadležne školske vlasti, a u prvom redu ministarstvo prosvete olvore odmah nekoliko telovežbenih kurzeva u svim večini gradovima kraljevine, u kojima bi učiteljstvo dobilo prvenstveno praktično znanje za telovežbu u osnovnoj školi. 2.) Da se kod pedagoških škola otvore viši mesečni" kurzevi. 3.) Da se u učiteljskim školama, kako muškim tako i ženskim, nameste najbolji stručni učitelji. 4.) Da se čim pre otpočne sa predradnjom za osnutak visoke škole za telesni odgoj. 5.) Da se u ministarstvu prosvete, odsek za osnovnu nastavu, postavi učitelj-stručnjak kao referent za telesni odgoj u osnovnim školama. C.) Da se sokolski sustav telesnog odgoja uzakoni, te da nima niko prava, da ga proredbenim naredbama preinačuje i kojim drugim sistemom zameni. Da se ovo oživotvori, tražimo od uprave Jugoslovenskog učiteljskog udruženja, da ove predloge pismeno po glavnom odboru preda gospodinu ministru prosvete z molbom, da se ovo što prije provede u život i zakon. Od Jugoslovenskog učiteljskog udruženja mi kao njegovi članovi tražimo: 1.) Da u glavnom organu Jugoslovenskog učiteljskog udruženja «Narodna Prosvjeta» otvori člancima diskusiju o telesnom odgoju školske ondadine. U člancima neka članovi učiteljskog udruženja iznesu misli o potrebi teles-noga odgoja i o najlakšem i najbržem rešenju toga pitanja. Posljedica ove diskusije neka bude predavanje o telesnom odgoju školske omladine, koje treba da se održi na V. glavnoj skupštinj 1925. kad treba na osnovu ove diskusije i predavanja i zaključaka na toj skupštini doneti stalno i od reden o mišljenje o torne veoma važnom pitanju školskoga odgoja naše omladine. 2.) U okviru Jugoslovenskog učiteljskog udruženja neka se izabere anketa stručnjaka-učitelja o ovom pitanju, koja če urediti sve detajle za nastavni plan za jedinstvena povredanja pedagoškoga pitanja. 3.) Glavni odbor Jugoslovenskog učiteljskog udruženja neka ovo mišljenje dostavi glavnom odboru JSS. s kojim neka stupi u čim užu vezu da zajednički rješava i pomaže, da se zaključci ostvare. RAZNOTEROSTI Plaketa za češke olimpijce. ČOS. pokloni članom olimpijske vrste posebno plaketo v spomin, ki jo izdela br. Scheinost. IX. olimpijada se bo vršila v Pragi. V svrho priprav se bodo sestali v Pragi: Izvršilni odbor 24. in 25. maja 1925; Mednarodni olimpijski odbor 20., 27. in 28. maja; kongres 29., 30. maja in 1. in 5. junija 1925. Govori se ... V nekem praškem društvu je odstopil sokolski društveni funkeijonar zaradi tega, ker ga ljudski jeziki niso že dalje časa pustili na miru. Dolgo časa je vzdržal, vzorno deloval kot Sokol in kot zasebnik, končno je naveličan in ozlovoljen vse skupaj pustil. Ta pojav pa ni osamel. Po mnogih društvih se godi to, le da tega javnost ne izve. — Tudi mi bi imeli pripombo. Ravno tako kot na Češkoslovaškem, je tudi v Jugoslaviji mnogo ljudi, ki mislijo, da so poklicani migati z jezikom o drugih ljudeh. Pri tem pa mislijo, da izvršujejo kdo ve kako koristno delo v prid organizacije. Govore, prenašajo govorice, čenče itd., uspeh pa je navadno isti kot zgoraj opisani v Pragi. Zato manj govornikov in jezikovcev — več delavcev potrebujemo. Kritika je lahka, osobito nestvarna, delo je težje. Kako govori rektor praške tehnike — Sokol. V izvlečku podajamo govor br. dr. Zdenčka Bažante, novega rektorja praške tehnike, ki ga je govoril v imatrikulačnem govoru: «Tehnični študij ne zahteva samo duševnih, temveč tudi mnogo telesnih sil. Zato jih je trebil potem telesne vzgoje vzdrževati. Tej svrhi služi lastna šola na tehniki in razna društva. Iz svojih izkušenj priporočam vaši pozornosti sokolska društva. S ponosom se lahko spominja m o, da je bil ustanovitelj Sokolstva dr. T y r š, docent naše tehnike. Sokolstvo pa n i samo telesnovzgojno udruženje, ampak je nazorna šola pravega demokratizma in bratstva. Nikjer se ne deluje tako požrtvovalno in idealno kot ravno v Sokolu. Narodni pomen Sokolstva pa je velik tudi glede pridobitve naše svobode. Jako bistveno je ta organizacija prispevala, da smo svobodni, saj je pripravila in izvedla preobrat. — To svobodo pomaga Sokolstvo s svojrm delom utrjevati med narodom, ki je in ostane temelj človečanstva, ker vsako dvignjenje človeštva je mogoče samo z dvignjenjem narodov.»