544 Zdrav Vestn | november – december 2017 | Letnik 86 MetaboLne in horMonske Motnje id Inštitut za anatomijo, histologijo in embriologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor Korespondenca/ Correspondence: Lidija kocbek, e: lidija. kocbek@gmail.com Ključne besede: zgornja mezenterična arterija; veje; anatomija; žilne variacije Key words: superior mesenteric artery; branches; anatomy; variant vascular anatomy Citirajte kot/Cite as: Zdrav Vestn. 2017; 86:544–52. Prispelo: 30. 3. 2017 sprejeto: 26. 8. 2017 Doi 10.6016/ ZdravVestn.2525 strokovni članek Zdrav Vestn | november – december 2017 | Letnik 86 Metabolne in hormonske motnje Anatomske variacije vej, ki izhajajo iz zgornje mezenterične arterije Superior mesenteric artery–normal and variant vascular anatomy of its branches Lidija kocbek, Mateja rakuša Izvleček Zgornja mezenterična arterija, druga sprednja veja trebušne aorte, oskrbuje spodnji del dvanajstnika, glavo in odrastek trebušne slinavke, tanko in debelo črevo do sredine prečnega dela debelega črevesa. Veje zgornje mezenterične arterije so: spodnja sprednja in spodnja zadnja pankreatikoduodenalna arterija, srednja količna arterija, desna količna arterija, ileokolična arterija in arterije vitega in tešče‑ ga črevesja. Anatomske variacije vej zgornje mezenterične arterije so pogoste. Vzroki za anatomske variacije kot tudi za žilno patologijo vej zgornje mezenterične arterije so lahko že v samem razvoju sprednjih splanhničnih arterij in njihove oskrbe. Poznavanje žilne anatomije in anatomskih variacij je pomembno in dragoceno za radiologe kot tudi kirurge. Abstract Superior mesenteric artery, the second ventral branch of the abdominal aorta, supplies the distal duodenum, the small intestine, and the large intestine to the mid transverse colon. Superior mesen‑ teric artery branches include the inferior anterior and inferior posterior pancreaticoduodenal arter‑ ies, middle colic artery, right colic artery, ileocolic artery, jejunal and ileal branches. The vascular anatomy of superior mesenteric branches is frequently variant. The explanation of variant vascular anatomy of branches and pathological consequences of diseases which impact the mesenteric vascu‑ lature might be due to the changes that appear in the development of ventral splanchnic arteries and their blood supply. Knowledge of mesenterical variations is valuable to radiologists and surgeons. 1. Uvod Zgornja mezenterična arterija (lat. ar‑ teria mesenterica superior, SMA) je ne‑ parna visceralna veja abdominalne aor‑ te. Odcepi se za glavo trebušne slinavke v višini telesa L1, približno 1,5 cm nižje od celiakalnega trunkusa (lat. truncus co‑ eliacus, TC) pod kotom 45° iz abdomi‑ nalne aorte (lat. aorta abdominalis)  (1), kjer se nahajajo vena renalis sinistra, odrastek trebušne slinavke (lat. proces‑ sus uncinatus pancreatis) in vodoraven del dvanajstnika (lat. pars horizontalis duodeni) (Slika 1). Svojo pot nadaljuje med trebušno slinavko in vodoravnim delom dvanajstnika v koren mezenteri‑ ja (lat. radix mesenterii). V mezenteriju poteka navzdol, kjer odda desne in leve veje, do desne iliakalne jame (lat. fossa illiaca), kjer anastomozira z ileokolično arterijo (lat. arteria ileocolica). Na svoji poti gre po sprednji strani spodnje votle vene (lat. vena cava inferior), desnega se‑ čevoda (lat. ureter dexter) in velike led‑ vene mišice (lat. musculus psoas major) 2525 anatomske variacije vej, ki izhajajo iz zgornje mezenterične arterije 545 strokoVni čLanek 2525 Slika 1: arteria mesenterica superior – izvor in topografski odnosi (1: aorta abdominalis, 2: truncus coeliacus, 3: arteria mesenterica superior, 4: arteria splenica, 5: arteria hepatica communis, 6: arteria hepatica propria, 7: arteria gastroduodenalis, 8:arteria gastrica sinistra, 9: vena splenica, 10: vena renalis sinistra, 11: pancreas). Slika 2: arteria mesenterica superior z desnimi in levimi vejami (1 – arteria mesenterica superior, 2 – arteriae jejunales, 3 – arteriae ilei, a – caecum, b – appendix vermiformis, c – colon ascendens, d – colon transversum, e – colon descendens) (8). in oblikuje lok, konveksen naprej in nav‑ zdol v levo, konkaven nazaj in navzgor v desno. Na poti jo spremlja na desni strani vena mesenterica inferior, okoli nje pa se nahaja plexus mesentericus superior (2,3). Desne veje so arteria pancreaticoduo- denalis inferior anterior, arteria pancre- aticoduodenalis inferior posterior, arte- ria colica media, arteria colica dextra in arteria ileocolica, od katerih je slednja najbolj konstantna, ostale lahko manjka‑ jo (2,3). Leve veje so arteriae intestinales, arteriae jejunales in arteriae ilei (slika 2, slika 3) (3‑5). Abdominalno žilje, še posebej TC in SMA, oblikujejo pogosto raznolike ano‑ malije v poteku in izvoru (6). Opisane so številne variacije SMA, ki kot druga veja abdominalne aorte oblikuje s prvo ne‑ parno visceralno vejo (TC) celiakome‑ zenterični trunkus (lat. truncus celiaco‑ mesentericus) ali celiakobimezenterični trunkus (lat. truncus celiacomesente‑ ricophrenicus), ki vključuje še frenično arterijo (lat. arteria phrenica). Razvoj kirurških tehnik, presaditev organov in slikovne diagnostične metode pomaga‑ jo pri postavitvi kirurške ali nekirurške 546 Zdrav Vestn | november – december 2017 | Letnik 86 MetaboLne in horMonske Motnje Slika 3: arteria pancreaticoduodenalis inferior (sMa – arteria mesenterica superior; 1 – arteria pancreaticoduodenalis inferior; 2 – arteria colica media; 3 – arteria colica dextra; 4 – arteria ileocolica; 5 – arteria appendicularis; 6 – arteriae jejunales; 7 – arteriae ileales). diagnoze. Poznavanje žilnih variacij prav gotovo precej prispeva k izboljšanju dia‑ gnoze in izvajanju kirurških posegov (7). V nadaljevanju bomo s tem name‑ nom predstavili anatomske variacije de‑ snih in levih vej SMA in njihov klinični pomen. 2. Embriologija Razvoj aorte se začne v tretjem em‑ brionalnem tednu, ko dva niza celic iz endokardialnega mezenhima migrira‑ ta dorzalno in se podaljšata v kavdalni smeri vzdolž nevralnega žleba ter tako tvorita dorzalni aorti. Približno en teden ostaneta dorzalni aorti ločeni, nato pa s fuzijo tvorita enojno aortno deblo, ki se kavdalno spusti. Mezenterijske arterije nastanejo iz primitivnih ventralnih segmentalnih arterij, ki so medsebojno povezane z longitudinalno anastomozo, od katerih večina med razvojem izgine, preostale pa predstavljajo zasnovo za kasnejše tri glavne mezenterične arterije. Te so TC, SMA in IMA (arteria mesenterica inferi- or). Anatomske variacije izvora SMA so odvisne od časa in obsežnosti resorpcije longitudinalne anastomoze in ventralnih segmentov, variacije njenih vej pa so po‑ sledica podobnih anastomoz med veja‑ mi v času, ko žilni sistem črevesja obstaja v obliki razpršene kapilarne mreže. SMA se razvije iz 9., 10., 11., 12. in 13. ventral‑ ne segmentalne arterije (največkrat 13.) na ravni Th1–4 in se spusti do sredine L1 ter oblikuje centralno os, okoli katere se med embriogenezo zavije črevesje. V razvoju srednjega črevesja se naj‑ prej oblikuje primarni intestinalni za‑ voj, ki ostane na svojem vrhu povezan z rumenjakovo vrečko. Iz kranialnega za‑ voja se razvije distalni del duodenuma, jejunum in del ileuma, iz kavdalnega pa spodnji del ileuma, slepo črevo in slepič, ascendentni kolon in proksimalni dve tretjini prečnega kolona. SMA oskrbuje celotno embrionalno srednje črevo, po končani organogenezi pa daje veje za dele tega črevesja (4,9,10). 2.1. Arteria pancreaticoduodenalis inferior anterior, posterior Arteria pancreaticoduodenalis inferior (IPDA), prva veja SMA (Slika 3), je osre‑ dnja točka embrionalnega zasuka čreves‑ ja. Na svojem poteku križa zadaj in zgo‑ raj zgornjo mezenterično veno (lat. vena mesenterica superior) in anastomozira z zgornjo pankreatikoduodenalno arte‑ rijo (lat. arteria pancreaticoduodenalis superior), vejo gastroduodenalne arterije (lat. arteria gastroduodenalis). Lahko je desna ali leva veja SMA, izvira kot samo‑ stojna veja ali kot dve hkrati (anteriorna in posteriorna). Izvira lahko tudi iz prve anatomske variacije vej, ki izhajajo iz zgornje mezenterične arterije 547 strokoVni čLanek jejunalne veje SMA (60–80 %) (2,3,5,11). IPDA oskrbuje spodnji del dvanajstnika, glavo in odrastek trebušne slinavke. V primerih, ko IPDA ni prisotna, morajo kirurgi upoštevati neobičajni arterijski lok, da se izognejo nepotrebnim krvavi‑ tvam  (12). Prav tako je potrebna velika pazljivost za IPDA zaradi nastalega sku‑ pnega debla med zgornjo jejunalno arte‑ rijo in IPDA (11). Ferrari in sod. so z računalniško to‑ mografsko angiografijo (angl. Compu‑ ted Tomography Angiography, CTA) ugotavljali pojavnost anatomskih vari‑ acij izvora TC, mezenteričnih arterij in kolateralnih vej in ugotovili, da je IPDA manjkala ali je niso zaznali pri 8,3 % bol‑ nikov, v 5 % je bilo prisotno dvojno de‑ blo, skupno deblo v 83,3 % in kot enojna IPDA v 3,3 %. V 86,7 % je bila arterija veja SMA, v 8,3 % veja srednje količne arteri‑ je, v 3,3 % veja desne količne arterije in v 1,7 % je IPDA izvirala iz Bühlerjevega loka (13). 2.2. Arteria colica media Navadno izvira (78–99 %) na konkav‑ nem delu SMA neposredno za odrast‑ kom trebušne slinavke, tik pred vstopom SMA v mezenterij, vendar je njen izvor zelo variabilen (10). Kot samostojno vejo SMA (Slika 3) so jo Nelson in sod. našli v 58 % (10). Pogosto (22 %) izvira iz sku‑ pnega debla z desno količno arterijo, red‑ keje (1 %) pa si deli skupno deblo z desno količno arterijo in ileokolično arterijo (Slika 4) (8). Arteria colica media lahko izvira iz TC, iz skupne jetrne arterije (lat. arteria hepatica communis) ali desne hepatične arterije (lat. arteria hepatica dextra). Nadalje lahko izvira iz gastroe‑ piploične arterije (lat. arteria gastroepi‑ ploica dextra), gastroduodenalne arte‑ rije, zadnje ali tudi prečne pankreatične arterije (lat. arteria pancreatica dorsalis, arteria pancreatica transversa), kot tudi iz vranične arterije (lat. arteria lienalis), iz IMA (5 %) in leve količne arterije (lat. arteria colica sinistra) (5 %) (5,8,15,17,18). Ferarri in sodelavci navajajo 63,3 %, prisotnost srednje količne arterije, kjer je v 8,3 % izvirala iz desne količne ar‑ terije  (13). Nelson in sod. pa poročajo o izvoru srednje količne arterije iz leve količne arterije v 4 %, desne količne ar‑ terije v 6 % in ileokolične arterije v 4 % primerov (10). Anatomske variacije vključujejo po‑ polno odsotnost arterije tudi v 25 % primerov, prisotnost akcesorne srednje količne arterije (lat. arteria colica media accessoria) (8 %)  (19), a tudi parni sre‑ dnji količni arteriji v 3,6 % (14) in v 31 % primerih (20). V primeru, da arteria colica media manjka, se arteria ileocolica in arteria colica dextra odcepita kot ločeni veji od SMA v 75 % primerov, sicer oblikujeta skupno deblo. Arteria colica media accessoria ima velik kliničen pomen, ker je v tem pri‑ meru arterijska oskrba kolona iz SMA podaljšana do leve fleksure ali celo do descendentnega kolona. Izvira lahko kot veja gastroduodenalne arterije ali kot veja leve gastroepiploične arterije (lat. arteria gastroepiploica sinistra) (8). Steward in Rankin sta v 27 % našla dodatno vejo srednje količne arterije, ki je potekala proti levi količni fleksuri in okrepila marginalno arterijo blizu te toč‑ ke in v 10 % akcesorno srednjo količno arterijo iz SMA, ki je potekala na levo v mezokolon, kjer je blizu fleksure anasto‑ mozirala z marginalno arterijo (lat. arte‑ ria marginalis) (21). Izjemno povečana je arteria coli- ca media, kadar manjka arteria colica dextra. Na sredini prečnega kolona (lat. colon transversum) se razdeli v levo in desno vejo. Leva veja ima lahko neod‑ visen izvor iz SMA, IMA, zgornje pan‑ kreatične arterije ali vranične arterije in 548 Zdrav Vestn | november – december 2017 | Letnik 86 MetaboLne in horMonske Motnje Slika 4: arteria colica media, arteria colica dextra, arteria ileocolica in variacije (1 – arteria mesenterica superior, 2 – arteriae jejunales, 3 – arteriae ileales, 4 – arteria colica media, 5 – arteria colica dextra, 6 – arteria ileocolica; a – skupno deblo srednje in desne količne arterije, b – skupno deblo srednje količne arterije, desne količne arterije in ileokolične arterije; c – dve srednji količni arteriji, desna količna arterija in ileokolična arterija, ki izvirajo ločeno; d – dve srednji količni arteriji, desna količna arterija in ileokolična arterija s skupnim deblom) (8). oskrbuje del kolona skupaj z levo količ‑ no arterijo preko kolateralne povezave in preko marginalne arterije. Kadar sledimo srednji količni arteriji po prečnem kolonu, lahko prepoznamo SMA (22). Ožiljanje levega (vraničnega) pregiba kolona (lat. flexura coli sinistra s. splenica) je zelo variabilno. V 89 % fle‑ ksuro oskrbuje IMA preko leve količne arterije (lat. arteria colica sinistra), v 11 % pa SMA preko srednje količne arterije. Kadar manjka a. colica media, oskrbuje splenično fleksuro a. colica dextra (veja SMA) in a. colica sinistra (veja IMA). Nelson in sod. so našli še ločen izvor desne količne arterije in srednje količ‑ ne arterije iz ileokolične arterije, kjer je predstavljala edino oskrbo kolona do njegovega levega pregiba (4,5). 2.3. Arteria colica dextra Arteria colica dextra ožiljuje ascen‑ dentni kolon (Slika 2) in je od vseh ko‑ ličnih arterij najbolj variabilna. Variaci‑ je izvora in poteka pojasnjujejo številni anatomske variacije vej, ki izhajajo iz zgornje mezenterične arterije 549 strokoVni čLanek avtorji. Prisotnost arterije niso odkrili Steward in Rankin (18 %), Chung in Jun (8 %) in Michaels in sod. (2 %). Največ‑ krat je arterija direktna veja SMA. Ta izvor so zabeležili Chung in Jun v 54 %, Steward in Rankin v 40 %, Michael in sod. v 38 %, Nelson in sod. v 34 %, Sha‑ tari in sod. v 30 % in Garcia‑Ruiz in sod. v 10,7 % pojavnosti izvora. Lahko je veja srednje količne arterije in izvor so Mi‑ chaels in sod. zabeležili v 52 %, Steward in Rankin v 30 %, Nelson in sod. pa v 10 %. Nadalje je opisana kot veja arteri‑ je ileokolike. Od slednje so izvor arterije opisali Nelson in sod. v 30 %, Chung in Jun v 16 %, Steward in Rankin v 12 %, Mi‑ chaels in sod. v 8 % ter Ferrari in sod. v 1,7 %. (5,10,14,19,21,23,26). Arteria colica dextra lahko izvira iz SMA s skupnim deblom s srednjo ko‑ lično arterijo. Ta izvor ni zelo redek. Iz‑ vor so opisali Nelson in sod. (40 %), kot tudi Chung in Jun (22 %). Arteria colica dextra lahko izvira iz SMA s skupnim deblom z ileokolično arterijo (20 %) (Sli‑ ka 4) (8,10,23). Michaels in sod. so prav tako našli akcesorno desno količno arte‑ rijo (8 %) (19). Če arteria colica dextra manjka (20 %), oskrbujeta ascendentni kolon arteria co- lica media in arteria ileocolica. Takrat potekata iz SMA kot ločeni veji (8). Ko se arterija približa medialnemu robu ascendentnega kolona, se razdeli na ascendentno vejo, ki anastomozira z desno vejo srednje količne arterije, in descendentno vejo, ki anastomozira z ascendentno vejo ali količno vejo arteri- je ileokolike. Anastomoze med desno ko- lično arterijo in arterijo ileokoliko lahko tudi ni (5 %) (4). 2.4. Arteria ileocolica Arteria ileocolica je terminalna veja SMA (Slika 3–5), hkrati pa tudi njena najmanj spremenljiva veja. Arterija je zaradi tega izhodiščna arterija pri inter‑ pretaciji CTA ali magnetno resonančne angiografije (angl. Magnetic Resonan‑ ce Angiography, MRA), saj se jo zlahka določi. Oddaja kolateralno žilje za ter‑ minalni del ileuma, cekum in polovico ascendentnega kolona (4). V fosi iliaki se deli na superiorno vejo, ki anastomozira z desno količno arterijo, in inferiorno, ki anastomozira z distalnim delom SMA. Na ta način združi zavoj vseh desnih vej SMA. Ko se inferiorna veja bliža ileoce‑ kalnemu ustju odda ramus colicus, ra- mus iliacus, a. caecalis anterior, a. caecalis posterior, od katere se oddvoji a. appen- dicularis (Slika 5) (8). Ascendentna ali količna veja sta iz‑ vor marginalne arterije Drummondi. Zavije navzgor, približno vzporedno z ascendentnim kolonom, in anastomo‑ zira z descendentno vejo desne količne arterije. Ta anastomoza je najbolj varia‑ bilna po celotni dolžini marginalne ar‑ terije. Steward in Rankin sta ugotovila, da se marginalna arterija samo v 5 % ni nadaljevala od ascendentnega do sigmo‑ idnega kolona. Vzrok naj bi bila ena od anastomoz med ileokolično in desno ko‑ lično arterijo (8,27). Arteria ceacealis anterior in arteria caecalis posterior lahko izvirata iz sku‑ pnega debla (36 %) ali ločeno (64 %). Najbolj pogost izvor obeh arterij in sku‑ pnega debla je iz arkade med ascenden‑ tno in ilealno vejo ileocekalne arterije (76 %), manj pogost pa iz ene od teh vej ali iz ileokoličnega trunkusa (19). Arteria appendicularis (Sliki 3 in 5) je lahko parna in ima različen izvor. Raziskovalca Shah sta že leta 1946 med anatomsko disekcijo odkrila neparno arterijo (70 %), nadalje je lahko priso‑ tna več kot ena (30 %) (24), Michaels in sod. pa so odkrili prisotnost druge (8 %). Michaels in sod. so tudi ugotovili, da se a. appendicularis oddvoji iz ilealne veje (50 %), v 11 % iz arkade med ascendentno 550 Zdrav Vestn | november – december 2017 | Letnik 86 MetaboLne in horMonske Motnje Slika 5: arteria appendicularis in njen izvor (1 – arteria ileocolica; 2 – ramus colicus; 3 – ramus iliacus; 4 – arteria coeliaca anterior; 5 – arteria coeliaca posterior; 6 – arteria appendicularis; a – caecum; b – appendix vermiformis; c – colon ascendens) (8). in ilealno vejo ali iz ileokoličnega trun‑ kusa, redko pa iz ascendentne veje. Gle‑ de na izvor se lahko razlikuje tudi njen potek, in sicer poteka ventralno pred ileumom, če se odcepi bolj distalno od cekalne arterije. Tudi če izvira iz cekalne anteriorne arterije, poteka dorzalno za ileumom. Kadar sta arteriji dve, poteka ena na ventralni strani, druga po dorzal‑ ni strani ileuma (19). 2.5. Arteriae jejunales in arteriae ilei Število intestinalnih vej zelo varii‑ ra (Slika 2–4). Dwight navaja, da je vej lahko tudi do 20, med katerimi je redko le 6–7 večjih. Michaels in sod. so našli med 9 in 24 (povprečno 16) in še 3–15 (povprečno 8) takih, ki so izvirale na sredini zavoja med SMA in arterijo ile- ocolico (19). Ferrari in sod. so našli 6–13 intestinalnih arterij, od tega 3–7 jejunal‑ nih in 3–7 ilealnih (13). Prva intestinalna veja za prvi del je‑ junuma in terminalni del dvanajstnika je navadno majhna, medtem ko je nasle‑ dnjih 4 ali 6 večjih. Oskrbujejo približno zgornjo polovico jejuno‑ileuma. Nasle‑ dnje veje so spet manjše. Znotraj mezen‑ terija se vsaka intestinalna arterija deli na ascendentno in descendentno vejo, ki anastomozira s posamezno vejo arterije neposredno nad in pod njo. Na ta način oblikuje serijo primarnih arkad (5). Ar‑ terije jejunales, arterije ileales in arterije ileokolike tvorijo arterijske arkade (pa‑ ralelna arterija Dwight) (25). Prva jejunalna veja navadno anasto‑ mozira s spodnjo pankreatikoduodenal‑ no arterijo ali izvira iz nje, zadnja ileal‑ na veja pa anastomozira z ilealno vejo arterije ileokolike. Od primarnih arkad potekajo arteriolae rectae, pred tem lah‑ ko oddajo veje, ki oblikujejo sekundarne arkade. Med intestinalnimi arterijami in njihovimi terminalnimi vejami se lah‑ ko oblikuje tudi do 5 takih zaporednih arkad. Primarne in sekundarne arkade zgornjega dela jejunuma postajajo v za‑ četku številčnejše nekje do srednje tre‑ tjine jejuno‑ileuma, kjer jih je 3–5, nato pa se njihovo število zmanjšuje, tako da lahko končni del ileuma oskrbuje ena sama arkada. Barlow je ugotovil, da arka‑ da med prvo in drugo ter drugo in tretjo jejunalno arterijo pogosto manjka, ter da so jejunalne arkade tako ozke, da je arterijski pretok minimalen med dvema sosednjima arterijama (5,19). Terminalna veja ileokolične veje, ki oblikuje arkado s SMA in jo imenujemo ilealna veja, je lahko povezana z ostalimi vejami, ki jih oddaja a. ileocolica preko sekundarne arkade ali brez arkade in Michaels in sod. so jo imenovali reku‑ rentna ilealna arterija (lat. arteria iliaca recurrens), Köckerling in sod. pa so od‑ krili pogosto pojavnost arterije (84 %). Če je arterija manjkala (61 %), so našli manj številne aa. rectae za terminalni del ileuma in pomanjkljivo vaskularizacijo ileuma iz cekalnih in ilealnih vej ileoko‑ lične arterije (5,19,27). anatomske variacije vej, ki izhajajo iz zgornje mezenterične arterije 551 strokoVni čLanek 3. Zaključek Mezenterično žilje je bogato preplete‑ no z anastomozami stranskih vej. Najpo‑ gostejše in najpomembnejše kolaterale se oblikujejo med inferiorno pankreatič‑ noduodenalno arterijo in jejunalnimi ar‑ terijami, prvimi in drugimi jejunalnimi arterijami, med desno, srednjo in ileoko‑ lično arterijo, kjer kolateralna kaskada žilja oblikuje marginalno arterijo Drum‑ mond (22). Čeprav vse anatomske vari‑ acije ne povzročajo simptomov, pa so v primeru bolezni in ob zdravljenju le‑teh klinično zelo pomembne. Poznavanje je ključno za odločitve pred operacijo, še posebej v primeru kronične mezenterič‑ ne ishemije, ateroskleroze, anevrizme ali arteritisa SMA (1). Poznavanje žilne ana‑ tomije SMA, vej in anatomskih variacij je ključno tudi pri pravilno vzpostavlje‑ nem pretoku po operaciji, kot tudi pri presaditvah trebušnih organov. Nadalje je ključno pri diagnostičnih radioloških postopkih, celiakografiji, iskanju izvora krvavitev v prebavni cevi, pri reimplan‑ taciji vej abdominalne aorte ali oblikova‑ nju arterijskih obvodov in penetrirajočih poškodbah v trebuhu (6), ki lahko vodijo v bolezen ali celo v smrt. Literatura 1. Allakkam A, Hill RV, Saggio G. Superior mesenteric origin of the proper hepatic artery: embryological and clinical implications. Surg Radiol Anat. 2016;38:747–750 2. Williams PL, Warwick R. Gray‘s Anatomy. 36th edition. Churchile Livingstone Edinburgh, London, Melbo‑ urne and New York. 1980;715–716. 3. Horton KM, Fishman EK. Volume‑rendered 3D CT of the mesenteric vasculature: Normal anatomy, anato‑ mic variants, and pathologic conditions. Radiographics. 2002;22:161–172. 4. Sakorafas GH, Zouros E, Peros G. Applied vascular anatomy of the colon and rectum: Clinical implication for the surgical oncologist. Surgical Oncology. 2006;15:243–255. 5. Hollinshead WH. Anatomy for surgeons. Vol II. The Thorax, Abdomen and Pelvis. Harper & Row, New York. 1972:463–496. 6. Nayak SR, Prabhu LV, Krishnamurthy A, Kumar CG, Ramanathan LA, Acharya A, Sinha AP. Additional branches of celiac trunk and its clinical significance. Rom J Morphol Embryol. 2008;49(2):247–249. 7. Neto SAA, Franca HA, de Mello CF Jr, Neto EJS, Negromonte GRP, Duarte CMA, Neto, BFC, Farias RDF. Anatomical variations of the celiac trunk and hepatic arterial system: an analysis using multidetector com‑ puted tomography angiography. Radiol. Bras. 2015;48(6):358–362. 8. Lippert H, Pabst R. Arterial variatons in man. Classification and frequency. J.F. Bergmann Verlag München. 1985:48–51. 9. Sadler TW. Langman‘s medical embriology. 10th edition. Lippincott Williams & Wilkins. 2006:180–184. 10. Nelson TM, Pollak R, Jonasson O, Abcarian H. Anatomic variants of the celiac, superior mesenteric, and inferior mesenteric arteries and their clinical relevance. Clinical Anatomy. 1988;1:75–91. 11. Murakami G, Hirata K, Takamuro T, Mukaiya M, Hata F, Kitagawa S. Vascular anatomy of the pancreatico‑ duodenal region: A review. J Hepatobiliary Pancreat Surg. 1999;1:55–68. 12. Deepthinath R, Nayak S, Vollala VR, Bhat S, Rao M, Prasad, Samuel VP. Absence of inferior pancreaticoduo‑ denal artery compensated by dorsal pancreatic artery: A case report, Kathmandu Univ Med J. 2006;4(2), 14:256–257. 13. Ferrari R, De Cecco CN, Lafrate F, Paolantonio P, Rengo M, Laghi A. Anatomical variations of the coeliac trunk and the mesenteric arteries evaluated with 64‑row CT angiography. Radiol Med. 2007;112:988–998. 14. Garcia‑Riuz A, Milsom JW, Ludwig KA, Marchesa P. Right colonic arterial anatomy. Implications for laparo‑ scopic surgery. Dis Colon Rectum. 1996;39(8):906–911. 15. Yoshida T, Suzuki S, Sato T. Middle mesenteric artery: An anomalous origin of a middle colic artery. Surg Radiol Anat. 1993;15:361–363. 16. Yildilrim M, Celik H, Yildiz Z, Tatar I, Aldur MM. The middle colic artery originating from the coeliac trunk. Folia Morphol. 2004;63(3):363–365. 17. Wadhwa S, Barua MP. Anomalous middle colic artery originating from common hepatic artery: A case report. Clinic Anatom. 2008;21:798–799. 18. Amonoo‑Kuofi HS, el‑Badawi MG, el‑Naggar ME. Anomalous origins of colic arteries. Clin Anatom. 1995;8(4):288–293. 19. Michaels NA, Siddath P, Kornblitz PL, Parke WW. The variant blood supply to the small and large intestines: Its import in regional resections. J Int Coll Surg. 1963;39:127–170. 20. Bordel P, Paris S, Iliescu D. Morphological aspects of the superior mesenteric artery and of its collateral branches, together with their surgical importance. ARS Medica Tomitana. 2006;1(44). 552 Zdrav Vestn | november – december 2017 | Letnik 86 MetaboLne in horMonske Motnje 21. Steward JA, Rankin FW. Blood suppl of the large intestine; its surgical considerations. Arch Surg. 1933;26:843– 891. 22. De Martino RR. Normal and Variant Mesenteric Anatomy. In: Mesenteric vascular disease: Current Therapy. Springer Science+Business media New York. 2015;9–18. 23. Chung WS, Jun SY. Anatomical variations of the right colic artery. J Korean Surg Soc. 1998;54(6):991–995. 24. Shah MA, Shah M. The arterial supply of the vermiform appendix. Anat. Rec. 1946;95:457 460. 25. Dwight T. The Branches of the Superior Mesenteric Artery to the Jejunum and Ileum. Anat. Anz. 1903;23184– 186. 26. Shatari T, Fujita M, Nozawa K, Haku K, Niimi M, Ikeda Y, Kann S, Kodaira S. Vascular anatomy for right colon lymphadenectomy. Surg Radiol Anat. 2003;25:86–88. 27. Köckerling F, Meister R, Gall FP. Vascular anatomic principles of surgery of the terminal ileum. Langenbecks Arch Chir. 1985;366:551–554.