kulturno - politično glasilo ŠtSit- svetovnih in d o rn a č ih dogodkov 9 leto/Številka 51 >52 v c«- lovcu, one 20. decembra 1957 cena 1.50 šilinaa STRAH IN VESELJE Z VIŠAV Spet slovesno obhajamo spomin na čudoviti svetovnozgodovinski dogodek božične noči v Betlehemu pred 1957 leti. V ginljivi preprostosti nam priča o dogajanju tiste noči evangelist Luka: „V prav tistem kraju pa so pastirji pre-nočevaH pod milim nebom in bili na noč-nih stralah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in bolja svetloba jih je obsvetila. In silno so se Prestrašili. Angel jim je rekel: Ne Pojte se; zakaj glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod.” Postavimo proti temu Lukovemu poročilu morda najpomembnejši, pa tudi najznačilnejši svetovnopolitični dogodek najnovejšega časa! V minulem tednu so sc zbrali na »vrhunski konferenci« v francoski prestolici vrhovni poglavarji in pastirji narodov in držav zapadnega sveta ^ posvetovanju o vsestransko kritičnem svetovnem položaju. Zbrali so se v zna-menju vsemirske rakete, v znamenju ruskega sputnika, v strahu, ki grozi iz v i š a v . Če premotrimo ta za celotni položaj našnjega sveta in človeštva tako po-nembni dogodek v luči gornjega evangeljskega božičnega poročila, bomo morali ugotoviti, da velja za naš čas v polni ®ieri le še stavek: »In silno so se Prestrašili.« Saj živi današnji človek v stalnem, dostikrat že kar v histeričnem strahu pred tem, kar mu grozi ‘z nebesnih višav. Nad nami ne plavajo svetle, slavo Bogu prepevajoče in mir ljudem na zemlji naznanjajoče angelske trume. Pač pa nad našimi glavami krožijo z vsakdanjo možnostjo strahotnega Uresničenja, letala z atomskimi bombami in švigajo smrtonosne vsemirske rakete. Ne obsvetljuje nas božja svetloba kot nekdaj betlehemske pastirje, pač pa nas obsenčuje od vseh strani temna demonska sila moderne tehnike, ki daje enemu samemu človeku grozno možnost, da s pritiskom na gumb v kabini podzemske atomske kleti požene stotisoče nedolžnih in miroljubnih zemljanov v strašno smrt ali v še strašnejšo bedo in brezupno hiranje. Božična blagovest iz angelskih ust: »Ne bojte se, zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje . . . « se je v znamenju sputnika in vsemirske rakete spremenila v grozepolni smrtni klic: »Bojte se, zakopljite in poskrijte se v čimbolj globokih podzemskih jamah in atomskih zakloniščih; kajti naznanjam vam pekel, ki ste si ga sami pripravili, na- * * ♦ * znanjam vam množično smrt po materiji, ki ste si jo sami sprostili!« Človek se čimdalje bolj boji svojih iznajdb in stvorov, čimdalje bolj ga postaja strah pred delom lastnih rok, ki se odteguje njegovi volji, njegovemu vodstvu in njegovi kontroli. Omamljen po čudovitem napredku tehničnih znanosti, po prej neslutenih iznajdbah v materialnem svetu, je pozabil na svojo duhovnost, na svojo človeško omejenost in izvirno pregrešnost, pozabil na Boga in na satana. Sedaj pa z grozo spoznava strahotno nevarni položaj, ki ga je že pred leti nemški pisatelj Sigismund von Ra-decki takole označil: »Še nikoli ni se ka-ka kupčija bolj otipljivo prikazala kot pasivna: milijarde pošiljajo proti nebesom, da bi milijarde uničili na zemlji. Bolj rafinirano bi si kaj takega niti zlodej sam ne mogel izmisliti.« In vendar smemo v tem navidez obupnem svetovnem položaju upati v doglednem času na preokret v boljšo, sončnej-šo dobo. Vedno večji in širši postaja krog tistih, ki vidijo in uvidijo, da pot zgolj materialnega in tehničnega napredka, ki ni zasidran in zavarovan na trdnem temelju nravnosti in vere, vodi nujno in neizogibno v pogibel in vseobči samomor. Vedno več se javlja in pojavlja modrih mož, ki uvidevajo in priznavajo, da se človek ne more odrešiti iz lastne moči in modrosti, da je treba grešniku milosti in odrešenja od zgoraj. Še je čas, da človeštvo našega stoletja, ki živi v vedno večjem strahu pred nositelji smrti in pogube iz višav, odpre srce božični blagovesti o velikem veselju iz nastežaj odprtih nebesnih višav. Vedno in vedno znova prihaja angel Gospodov k vsem, ki so blage volje, k vsem, ki so kakor otroško verni pastirci in dozoreli modri ob betlehemskih jaslih pripravljeni odpreti svoja srca luči in milosti božji, ki nam prihaja z veselim naznanilom, da se je rodil Odrešenik sveta v sveti, blaženi noči in da se obnavlja to Odrešenikovo rojstvo ne samo o Božiču, ampak dan na dan na oltarjih naših cerkva. Na teh oltarjih pa se povezuje Betlehem z Golgoto, z misterijem svete božične noči tudi misterij velikega petka in velike noči. Šele v povezanosti vseh teh skrivnosti nam je dano polno odrešenje. Le v vseraz-svetljujoči luči resnice, ki nam ie razodeta po učlovečeni božji Besedi in v odre-šeniški moči Kristusove krvi, moremo premagati uničujoče, razdiralne sile hudih duhov iz peklenskih nižin pod nami, iz temnih globin v nas in vsemirskih višin nad nami. W. Berg: Galicija v Podjuni 1937 Anton Janežič (1828—1869) 'sam lovencam veselo novo S tem serčnim voščilom nastopi Glasnik pervokrat med svoje drage Slovence, ter-dno' se nadjaje, da bo našel med njimi obilo prjatlov in podpornikov. Lepo število slovečih pisateljev mu je le priteklo na pomoč, da mu obilne reje nikdar priman-kovalo ne bode; upamo torej tudi, da ga bodo radi sprejemali in brali po vsi širni Slovenii”. Tako je napovedal svoje rojstvo „Sloven-ski, glasnik, na svetlo dan 1. januarja 1958.” »Odgovorni vrednik in izdajatelj” je bil / „ANTON JANEŽIČ, c. k. učitelj višjih realnih šol v Celovcu.” Bil je to glasnik slovenskega kulturnega zedinjenja ter zlate dobe ustvarjalneroman-tike med Slovenci. Pred njiim je bilo že več poskusov ustvariti Slovencem literarno poučni list na višji ravni, toda so vsi po krajšem času zamrli. V Celovcu je Janežič bil učitelj slovenščine na tedanji realki in navajal slovenske dijake ik pisanju v maternem jeziku. Leta 1850 je začel' izdajati list »Slovenska bčela”, ki pa je moral po treh letih prenehati, čas še ni bil zrel, vendar seme je že bilo položeno v rodovitna tla. Tako piše Janežič v „Bčeli”: »Neizrečna radost me obdaja, viditi koliko marljivosti, koliko veselja za domorodne stvari je že med mnogimi naših celovških slovenskih učencev. Njihov list „Slavija”, ki dvakrat v tednu izhaja, donaša od dne do dne lepših pesniških in prozaiških cvetlic.” (Slovenska bčela, Celovec 1850, str. 190.) V letu 1851-52 pa gre še bolje: »Kakor predlanskem in lani so jeli dijaki na višjej gimnazii tudi letaš svoj vadben list »Slavijo”, vsakokrat na poldrugej poli, spisovati. Od dneva do dneva nam lepših reči donaša. Pa tudi učenci spodnje gimnazije ne zaostajajo. Ravno kar bojo osnovali svoj list »Deničico” (Janežič v Slovenski bčeli Celovec 1851, str. 32). Andreju Einspielerju, očetu koroških Slovencev, so se prša širila, ko je zapisal v Zagrebu izhajajoči ;„Siklslawische Zeitung”, da imajo v Celovcu »učenci lasten časopis pod naslovom »Slavija”, ki donaša prav lepe sestavke v vezani in nevezani besedi, prevode iz ruskega, srbskega in češkega in dugih slovanskih narečij. Ravno to začenjajo tudi na gimnazijah v Ljubljani, Celju in Mariboru in pogovorili so se, da si bodo liste zamenjavali.” Največji slovenski književni zgodovinar, pokojni univ. prof. Ivan Prijatelj ugotavlja, da je bila celovška »Slavija” med vsemi dijaškimi listi na Slovenskem verjetno najstarejša in je prepričan,da je sta! v ozadju »kot organizator tega dijaškega literarnega združevanja leposlovni učitelj tedanje slovenske generacije Anton Janežič. Po propadu »Bčele” Janežič ni vrgel puške v koruzo. Večkrat je pisal v Ljubljano, da se naj ondi zganejo zmožni ljudje. Toda tam sta po kratkotrajnem revolucionarnem navdušenju leta 1848 zavladala mrtvilo in pušča. Povratek reakcije je vzel ljudem pogum in policijski režim notranjega ministra Bacha na Dunaju je s težko roko dušil vse poganjke k svobodnejšemu razmahu narodov Avstrije. Janežič je medtem v Celovcu tiho delal. Poučeval je slovenščino na tukajšnji realki, sestavljal slovar slovenskega jezika, izdal je več slovenskih učnih knjig za gimnazijo kot »Cvetnik” za nižjo šolo ter »Cvet slovenske poezije” za višje razrede. Najpomembnejše njegovo delo na tem področju je pa »Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter malim cirilskim in glagoliškim berilom za Slovence.” Dne 1. januarja 1858 je Anton Janežič v Celovcu izdal 1. številko lista „Glasnik slovenski" ŽIVLJENJE PRED 100LETI MED SLOVENCI Mejnik na poti našega naroda leio! To delo tvori temelj današnjega slovenskega književnega jezika. Nastalo je v Celovcu, spisal ga je koroški Slovenec iz Leš pri Št. Jakobu v Rožni dolini, kjer še danes stoji njegov slovenski rojstni dom. Pregledala sta ga pred izidom Metelko in največji slavist tedanjega časa, profesor dunajske univerze in dvomi knjižničar dr. Franc Miklošič. Janežičeva slovnica je doživela deset izdaj in je bila naslednjih 62 iet slovnični zakon za naš pismeni jezik povsod, kjer žive in pišejo Slovenci v materinščini. Pa tudii nadaljnje slovnice, prav do današnjega dne, rastejo iz Janežičevega dela. To so zgodovinska dejstva, ki jih posebno koroški Slovenci ne smemo pozabiti. Stavljajo na laž trditve, da je za Korošce — slovenski pismeni jezik — tuja tvorba. Janežič je ustvaril tudi prvo osrednjo slovensko literarno revijo, katere 100-!etnico v letu 1958 obhajamo. Seme, ki ga je Janežič vsadil s »Slavijo” in podobnimi dijaškimi listi po drugih slovenskih gimnazijah, je kljub neugodnemu političnemu »vremenu” klilo in rastlo. V 60 letih minulega stoletja se je na Dunaju zbiralo dijaštvo iz vseh slovenskih dežel' in študiralo na visokih šolah podonavske prestolnice. Slovenci iz Koroške, Štajerske, Kranjske in Primorske so si ustanovili svoje društvo, pogosto so se sestajali,, najraje v kaki gostilnici, kjer so se ob kozarčku rujnega vinca kresale mlade misli. Brali so svoje pisateljske prvence jih presojali. Izdajali so tudi svoj rokopisni list »Vaje”. Ko je torej leta 1858 Janežič izdal prvo številko svojega novega lista, so že bile zbujene nove sile. Deset let je »Glasnik” bodril, vzgajal, likal in grajal slovenske pisatelje ter pesnike. Deset let je bil Celovec središče slovenskega kulturnega življenja in dodobršen del sedanjih slovenskih čitank za srednje šole, pa bodisi v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Celju, Ravnah, Postojni ali pa v Trstu, Goniči in Celovcu, najdete v Janežičevem »Slovenskem glasniku” iz Celovca v letih 1858r-1868. V prvi številki podaja Janežič svoj program ter navddila svojim sotrudnikom: Posebno zaieljeni bodo sestavki pisani v a) čisti, pravilni slovenščini: nar bolj prileže se sercu domača beseda, po pluje našo- perjena rada preseda. Če nikakor ne zalezemo domačega izraza, še le tedaj se podajmo na posodo do bližnjih bratov slovanskih. Imen novosko/mnih se varimo, rajši se držimo splošno evropejskih. b) lahko umevno in mikavno, da jih bo umel in rad prebiral vsak le nekoliko izobražen Slovenec; drugači se ne ujemajo z namenom lista leposlovnega. c) čedno in pošteno, v duhu katoliškem, bolj v požlahtnojvanje uma in srca, kakor v podpihovanje strasti človeških; d) novele in povesti, osnovane po domačih predmetih, naj bodo živo ogledalo domačega življenja.Naj bolj prikupile se bodo tiste, ktere slikajo naše ljudstvo v njegovih dogodbah, žalostnih in veselih, v njegovih šegah in 7iavadah in sploh v celi njegovi ob hoji; kterim se vpletajo razni koristni nauki, poetiški popisi domačih krajev in druzih zanimivosti.” Okrog Janežiča so se zbrali vsi slovenski kulturni ustvarjalci tedanjega časa. Ob prelistavanju letnikov »Glasnika” z zvrsti pred nami galerija mož kot Levstik, Cegnar, Valjavec, Stritar, Gregorčič, Cipperman, Mandelc, Erjavec, Jurčič, Zarnik, Štefan, Ogrinec, Tušek, Jeriša, Volčič, Šubic. Med drugim pa je izšel v prvem retniku Glasnika >,Martin Kerpan z Verha” s katero je Levstik pokazal, kako je treba umetniško obdelovati našo ljudsko pripovedno snov, njegov potopis »Od Litije do Čateža”, ki je pravzaprav prvi esej o slovenski književnosti. Tudi balada »Ubežni kralj” je zagledala beli dan v Glasniku. Pnirodo-pisec Fr. Erjavec je priobčil v njem svojega »šnakšnepskovskega”, znameniti naravoslovec Jožef Štefan pa je prispeval vrsto naravoslovnih člankov, po katerih bi se morali tudi današnji pisatelji zgledovati, kako je treba pisati natančno, znanstveno a obenem za vsakogar razumljivo. Letniki Glasnikov so zakladnica slovenskega narodnega blaga. Posebno zanimivost mu pa dajejo dopisi iz različnih slovenskih krajev. Pred nami. vstaja Slovenija pred 100 1'eti in zato menimo, da bomo ta jubilej najlepše proslavili, ako podamo nekaj sličic iz tedanje dobe, ki bodo bolje označile veliko delo Janežiča in njegovih sodelavcev kot slovesne besede in mogočni stavki. Iz orumenelih listov ..Glasnika' Val. Vodnik „prvi pevec" slovenski Že v prvi, številki zasledimo naslednji dopis iz Ljubljane: Kmalu (3. februarja) se bo praznovala stoletnica po našem pevcu Valentinu Vodniku. Razne priprave se delajo, da se spodobno počasti pervi pesnik slovenski. Gotovo se bodo pridružili Kranjcem tudi ostali Slovenci, da se slavno dovrši, kar se je pričelo. Slovenski album, ki ga bo izdal g. Costa in spomenik, ki se ima postaviti po g. Tomanovem nasvetu, bosta še pozne unuke spominjala slavnega moža, ki je bil pervi izmikal mile glasove liri slovenski. Nar lepši neumerljiv spomenik si je vendar že sam postavil v svojih pesmah, naj ga pojo našim vernikom in zanamcorn”. Sestavku je pristavljena pod črtp še pripomba: V Celovcu nabira g. Einšpieler dari za Vodnikov spomenik.” In še eden: „Leto 1858 nam je prineslo troje koledarjev slovenskih. Narpred se je prikazal L Koledar slovenski za navadno leto 1958. Dal A. Praprotnik. Obsega razun navadne pratike: na 24' straneh nektere povestice, pesrne in kratkočasnice. Čelo mu lepša Ternovška cerkev v Ljubljani. Cena mu je 12 srebrnih krajcarjev. — Za tun je prišel na svitlo koledar druživa sv. Mohora pod naslovom ,JSlox/enska koleda za navadno leto 1858”. Olepšan je s prelepo v jelko rezano podobo božje poti na svetih Višarjih. Obsega razim navadne pratike in drugih pra-tikarskih reči na 268 straneh v veliki osmer-ki veče in manje povesti, prilike, pesmi, sostavke krajopisne, natoroznanske itd. v požlahtovanje uma in serca. Ta obširni koledar velja po vseh mestih le 48 srebrnih krajcarjev. — 3. Poslednjič je priromal Slovenski romar”. Na 158 straneh v mali o-srnerki obsega mnogo poučnega in kratkočasnega blaga, posebno ga priporoča popis ljubljanskega močvirja, žirovski svet itd. Lepšajo ga mnoge podobe, večidel prav lepe, nekaterim se pa že po licu pozna, da so ptujke, slovenskemu duhu neprilične.” Slovenci iz R.oža, Podjune, ISilje želimo vsem rojakom doma in po širnem svetu blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1958. NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV. Nadalje še napoveduje izid slovensko! nemško-i tali j an skega in »taliansko-nemško- Peljalo dosti ljudi, tudi kmetov, posebno slovenskega besednjaka”, ki ga je sestavililz obližja, so se bili zbrali. Ob treh popol-Drobnič. »Posebno ga priporočamo učen- ^ne sn se pripeljali deželni glavar njih eks-com na gimnazijah in realnih šolah”, pri-! Herici ja grof Chorinsky, tudi grof Hohen-stavlja »Glasnik”. mrt in druge visoke glave.” V drugi številki poroča, da je izšlo »Slo- Sprejela sta jih dr. Toman in dr. Blei-vensko berilo za sedmi gimnazijalni raz- Bo cesarski himni so odkrili v hišo red”, ki ga je izdal1 sloviti prof. Fran Miklošič. Obsega 50 sestavkov, deloma izvirnih deloma poslovenjenih. „Gotox)o bo to naznanilo razveselilo vsakega, ki mu je znano, kako potrebno je berilo pri pouki jezikoslovja. Naj bi nas ne-utrdljivi izdajatelj kmalu razveselil tudi poslednjim delom za osmo šolo.” „Naše ljudstvo je sramežljivo" Dopisnik iz Zagreba A. Kos Cestnikov pa bodri rojake k nabiranju narodnega blaga Po vzoru zagrebških dijakov bi naj tudi di živim, med Slovenci to delo vršili študentje. Sjudstvo naše je preveč sramožljivo in to je uzrok, da ptujec težko kaj opravi pri njem. Najlepšo priložnost za nabiranje narodnega blaga imajo dijaki, kadar o šolskih praznikih doma večidel brez vsega posla zlati čas tratijo. Oni so v hiši svojih rodi teljev domači, pred njimi se nobena stvar ne skriva. vzidano spominsko ploščo, na kateri piše, da »se je tukaj rodil' 3. svečana 1758 Valentin Vodnik, pervi slovenski pesnik”. Ob tem prizoru je »iz mnogih ust Živio! zagrmelo.” Zvečer so goreli bengalski ognji, na hiši so pa bili trije transparenti s pesnikovo sliko in verzi iz njegovih pesmi. „Veselica je terpela pozno v noč. Ljudje razne dobe in raznega stanu so praznovali pri vinski kapljici spomin slavnega moža. Učenci 8. razreda so peli slovenske in serb-ske pesmi ter pili zdravice mertvemu in tu- srednjega veka branilo mesto, a mu je se daj, ko je postalo nepotrebno, dušilo raz- druje: ,}čam pa voščim, da bi Julo zagnal tned norn: Kiiss d Hand! Čuj še edno čudo, dragi Glasnik! V gle- viti. Zbrali se bomo okrog Glasnika”. Slavje v Ljubljani „pri Žiberfu" činskih tablflh, ktere oznanjajo imena vesi, kraja in okrožja. Na tablah so samo nemška poznarnovanja ... Glej ljubi Glasnik, takšen je moj pepelnični dopis.” V junijski številki pa ima mariborski dopisnik veselejše novice. Ondotni gimnazijci so pod vodstvom svojega ravnatelja odšli v bliižnje Ruše pod Pohorjem na manjniški izlet a'11 festum majale. »Že dolgo časa se ni v Marburu o ničem drugem govorilo kot o študentih. Skozi celi teden so se v gimnazialnem dvorišču študenti pod komando občepoštovanega gospoda ravnatelja gitnnazialnega učili m a r - na mesta in sedaj se je mlelo, da je po želodcih ropotalo kakor toča po koruzi. Pride pečenka, čašice so se nalile, en dijak iz osme šole stopi na klop in i) lepem v verzih zloženem toastu napije zdravico ... Glasen „Vivat” in ,Živio” se je razlegal po bližnjih planinah ...” Nato so študentje kar na skednju improvizirali gledališče. Nek petošolec je zložil v verzih veseloigro, v kateri so nastopali Kitajec, Anglež, Nemec in Amenikanec. Angleža, Kitajca in Nemca so igrali slovenski dijaki, Amerikanca pa nemški sošolec. In poročilo nadaljuje: i,Slovenija" krona svojega pevca Dva dni nato pa je bil slovenski koncert, v tedanjem ljubljanskem nemškem gledali-štu. Slikar Gvajc je lepo naslikal na kulise Vodnikovo rojstno hišo. Po glasbeni uverturi je imel dr. Toman govor v verzih, nato pa je mešani zbor pel pesmi, ki. sta jih zložila skladatelja Nedved in Flajšman. Vmes pa je prišla na oder mlada »Slove-StrauB gode Slovanom na Dunaju nija” in na odru postavljeni kip pesnika Pa tudi družabno življenje ima v Glas- **z lovorjem venčala . Koncert je^ končaj z niku svoje mesto. Dopisnik z Dunaia poro-i budnico »Ustanimo, zarja vstaja . Poroče- ča kar v prvi številki o slovanskem silve-j‘Valec končuje: strovanju: | I1 ..Gledališče je bilo tako polno, da ?ii ime- Staro leto, predenj se je poslovilo, nam lo biti kam bolj; v parterju se je videlo je še napravilo posebno veselje, kakoršnegO nekaj belih „peč” (pokrivalo slovenske žen-smo pogrešali že dolgo let, pravo narodsko ske narodne noše) na galeriji pa tudi pol-veselico „beseda” imenovano. Množica Slo- hove kape.” vanov, na Dunaju bivajočih, se je zbralo dne 21. decembra v prostorih Sperl-ovih Pridni koroški Slovenec na Dunaju izbanah. Med gosti, ki so se tu sešli, smo pa tU[jj na j)unaju Slovenci niso miro-videh g. barona Helferta, deržavnega pod- VaH Duna|ski dopisnik najprej hvali spis sekretarja v mimsterstvu za uk, g. Miklo- znamenitega naravoslovca Jožefa Štefana šica, g. Rokitanski-ga, slavnega serbskega >>Tice» alf ticej ki je izšel v prejšnji šte-junaka polkovnika Stratimiroviča in druge vilki Glasnika. Nato nadaljuje v zvezi s J. visoke urednike skorej iz vseh rmnisterstev. Ste£a lki je bi|, takrat že profesor pa Največ je bilo Jugoslovanov, najmenj Po- dUna- ki univerzi; lakov. Slišali so se bili glasi vseh nareči] . ... ... ,• slovanskih. Slavni pijanist g. Rubinstein, . ■■■gotovo bo Slovence veselilo shšat, Polak ah Rus, in g. Teršak, rojen Slovenec, kak° se °“70 slm’enskl Z igravec na flavti, sta se skazala prava moj- ^onim, da je omenjeni gospo stra. Posebno so Pa dopadle Pesme, ki jih ^ akademiji mesca decembra je prepevala gospodična žl. Fichtenau-ova, fils. ”° difussi gazov m e osmosi ' P' ’ rojena Slovenka. Glasne pohvale ni bilo ne kl V med učenim svetom zbudi veliko pokra ja ne konca. Zbor iz pesem slovanskih j- :ZorJlost: natis uje v ,) f zungs ene i c c končal to prekrasno zabavo. Po končane k. Akademie der issensc uif e ... petju se je pričela godba vrle Straussove ^udljivo se trudi naš mladi rojak da bi druščine. Najbolje je doPadla serbska kva- 0J>f)gatl! ™uke z resnicami; pri tem drila. Kakor bi trenil so potekle ure vesele. pa vendarle ne zanemarja milega materne. Pozno v noč smo se ločili s serčno željo;. ”a lezlka- Marsikaj lepega m pojučnega si . * • . , .... J Tn t*ish f/r nnc nnvnn n/1 1 POTI UTI- GLASNIK SLOVENSKI. & i,U.1Sk,..r. (J? Lepoznansko-podučen list, > f Odgovorni vrednik in izdatelj: A. Janežič. St. 1. V Celovcu L julja 1858. 2. zv. Rojakom! (Spisal Fr. Cegnar.) Hej rojaki! opasujmo uma svitle meče, Doveršujmo nam od zgorej dano na-Plemenita kri po krepkih naših žilah teče, ročilo , Bog nam dal je dohro serce, um in Da ne bo nam solnco za gorami zatonilo, pamet zdravo ; Da sijalo vedno lepše ho pred nase vratal S krepkim glasom oznanujmo domovino Hej rojaki! kviiko, da nam pride doba slavo! zlata. moremo tudi za naš narod od njega pričakovati.” Žalostne, pa tudi vesele iz Maribora 1/ Maribora pa pošilja Glasnikov dopis- da bi se kmalu zopet sošli”. I Pust, oj čas presneti O pustnem času na Dunaju pa beremo: ; ..Veseli smo zime, ki nam pošilja mokroto v črevlje, veseli smo pusta, ki nam po- 11‘b Vicko Dragan slabše vesti: šiljh sušo v mošnje. Zraven pa premišljuje- .Kurent je letos tukaj razsajal kakor Iju-mo kako se bo Dunaj preoblekel... Kje ta divja zver; poterl je butelje, raztergal bode moj žamet se vetril, kje moja Žida se podplate, predrerl mošnje, vznemiril serca, sprehajala, vzdihuje marsiktera gnada, ‘n dosti poštenih ljudi spravil ob dobro terdoserčni možje pa se veselijo in iščejo, trne, poštenje in premoženje. Danes smo kje bi se dala zguba sjati in dobiček žeti.” i puntarja ulovili in ga obesili. ■ ■ Rad bi Takrat so se na Dunaju hudo prepirali tudi ti zvedel, kako je z duhom slovenskim o podrtju starodavnega obzidja, ki je izza v Marburgu. Oj krasno — oj veselo! — Ka- dar v jutro nesem proti izhodu svoje truplo na čisti zrak, me srečujejo zale čistoslo- širati in drugih vojaških opravil. Tako izverstno niso brad držali Leonidovi tovariši pri Termopylah. Zversteni so bili v dve kohorti, vsaka kohorta je imela šest manipulov, vsak manipel svojega vexillia-ria in dekuriona in še trubuna. Službo tribunov so opravljali g. profesorji. Decurio je. skrbel za red in za — trezne možgane, g. učitelj vere je služil za poljnega kaplana in šolski sluga — za profoza. (Kohorte, manipuli so bili edinice starorimske vojske, vexilliari [zastavonoše], de-curioni in tribuni so bili neke vrste častniki; porfos je ječar. — Op. ur.) V Lenbachu (Limbušu) je bil zajutrek. Banda in blizo 50 pevcov stopi pred farovž pesmoljubnega g. dekana A. Laha, kteri so tudi že marsikatero lepo slovensko pesmico zložili, in zapoje junaško davorijo: „Ustanimo” ter pa še mično nemško pesmico od lepote štajerske dežele „Hoch vom Dach-stein her”. Dekan je študentarijo pogostil z mlekom in kofetom. Prišedši v Ruše so najprej šli k maši, nato pa v Glazerjevo gostilno. Tam so kar v prostornem skednju pogrnili mize, na katerih so se vila bandera z raznimi latinskimi napiši. ,A bolj kot ta kinčarija, so oči dijakov vlekle široke sklede zve lihimi knedelni,kteri so nas bolj debelo gledali kakor pohorski otroci, kadar smo skozi vesi marširali. G. ravnatelj gimnazije zakriči „Molite za obed”,in trse potegne pobožno klobučeke in kapičke. Sedaj pa g. profesorji kot tribuni militum peljejo svoje manipule na določe- voj. Glasnikov dopisnik pa pri tem pomo- venske dekleta z milim narodnim pozdra- nas zlato besedo,ki bi razderla skorje, ki ob- diški kavarni na mizi ležijo „Novice" dajajo naša serca, da bi se zopet začeli po- (Časopis, ki je takrat izhajal v Ljubljani, tegovati za domačo reč, kakor smo se nek- op. ur.) daj.. . dolgo smo se postili, zdaj pa je mi- Dopisnik se nato sprašuje, kako je to za že pokrita. Prinesite nekleri dobrih je- Utogoče v mestu, ki ga je nekoliko prej nek di, drugi pa plačajte tudi kar se vam bodt Nemški univerzitetni profesor v augsburški dalo. Le pristopajte in naročite se; več ko ..Allgemeinerci” imenoval »deutsche Insel”. vas bo, boljše gostije se bojo dale pripra- Pa tudi to čudo dopisnik razloži: Da, da, je mogoče, če ga slovenski rodovnih plačujejo, kteri si v kavarnici vsaki dan hladne želodčke s sivo čorbo segrevajo. V tretji (marčni) številki se pa zopet o- Ta so spet nepraktični ljudje, ljubi moj glaša Ljubljana. Glasnik! Pijejo ravno tisto čorbo za ravno 1 „3. dan svečana smo Slovenci praznovali Usti denar, kakor nemški gosti, njih števi-stoletni rojstni god Valentina Vodnika, slo- v razmeri do časnikov tudi ni premalo, venskega pervega pevca in učenega jezi k o- ^ za nemške corbopivce kupuje kavarni-slovca. Slovesnost se je godila v Šiški pri *:ar ne enega — ternuč ducat nemških caso-Žibertu, kjer je Vodnikova dedina. Hiša j/ Pisov, za slovenske goste pa ne zmore narpč-bifa ozalšana z lavorovimi in smrekovimi ^iae. čuda, da „štandrehta ne pobira za-rntadikami, avstrijanskimi in domačimi prti- Ur, da slovenski časnik leži na njegovi mizi. pori. Iz Ljubljane je bilo prišlo in se pri- drugači slovenščina v tem mestu ne cvete 'raj bolje v javnem življenji, celo ni na ob- Fran Levstik (1831-1887) Sedaj pa mi naj kdo reče, da v slovenski glavici ni dramatičnega talenta. Naši igravci so bili pravi ptiči. Ali ne bi slovenski dijaki vtegnili položiti temelj slovenskemu gledališču? Pisatelji bi se našM. Da bi se tudi igravci zbudili, nam pričuje naša poskušnja. Na primicijah slovenskih, ktere so večji del v vakancah, bi takšne igre, posebno če so predmeti iz življenja naroda slovenskega vzeti, ljudstvo kaj razveseljevale. Dijaki, poskusite enkrat!" „Hlapon" naj prinese boljše čase v Celovec Iz Celovca pa poroča Janežič: 26. marca. Še zmiraj krije snežna odeja doli in ravni, ker še ni bilo prave odjuge. Le počasi se umika zima; kome j je jelo pre-k apniva ti po gričih vsojnih. V osojah je snega še na debelo. Berž ko ne bomo imeli veliko noč še belo, če se v kratkem ne ob-juži. Namesto pervih lastovic nam dohajajo iz raznih krajev delatrci za našo železnico. Na vso moč se bo letos delo pospeševalo. Kakor hitro skopni; se bo pričelo zidanje našega kolodvora na južni strani mesta. Cele gromade kamenja so bili pozimi že navozili, da ne bo več oviralo dela. Sploh je slišati, da se bomo leta 1860 že vozili po železnici od Celovca do Maribora. Bog daj, da bi s pervim hlaponom pripihal našim Slovencom boljši duh za domorodne stvari. Z veseljem se oziramo mi Slovenci v belo Ljubljano; zdi se nam vsa pomlajena, z Vodnikovim duhom, poilahtnjena, toliko lepih reči se snuje tam.” Pofres v Rožeku »V Rožeku na Sv. Jurja dan”. Pod tem naslovom pa poroča: „Sveti Šent-Juri poterka na duri ’rna eno hlačo zeleno, drugo erdtfčo. Je šele peršel v deželo ga je že vse veselo, tičice v germovji, kukovca v bukov ji. Rumene rožice lepo cveto se sveta šent-Jurna veselo. Tako preperrajo na predvečer današnjega nedelca Šentjurjevci in zvončljajo od hiše do hiše, da vse cinglja. Vsak gospodar, ■vsaka gospodinja ima pripravljeno darilo: jajte, moke, zabele ali drugega kaj. Bog prenesi (prizanesi op. ur.), jih od hiše odgnati: nesreča za nesrečo bi pridervila nad njo. Vse se ž njimi veseli mladega leta po hudi zimi, ki nas je letos tolikanj strahovala. V velikih skerbeh smo si bili, da bi nam ne zropotale hiše nad našimi glavami. Ne najdeš pri nas v nekaterih vaseh proti jugu skoraj hiše, da ne bi bila kaj terpela. Andrej Einspieler (1813—1888) Mnogo jih je razpokanih, posebno pa naša farna cerkev. Pervi in najhujši potres je bil na sveti dan blizo pol treh zjutraj. Čutiti je bilo, da se vse ziblje in vaguta; duri in okna so šklefetale, zidovi so pokali in čudno je bučalo in bobnelo, da je bilo strah. Kdor je iz postelji skočil, se moral poprijemati, da ni omahnil. Velik strah so nam prizadjali tudi potresi 8. in 9. januarja in poslednji 13. aprila; vse vkup smo našteli okrog 30 manjih ali večih. Neznano grmenje in bučanje, kakor hrušč xnhte po gori, je vsakega naznanox>alo. Pa pregovor pravi: Kedar se ogredič potresa, bo polnilo korenje in resa. Bog daj, da b( ne bila bosa!" , Rodoljub iz Velenja se raduje Iz Velenja na Spodnjem Štajerskem: ,Kopet se sprehajam po kmetih in poslušam slovenske fante in devojke prepevati mične narodne pesmice. Da živi pri nas mnogo ljudi, ki vejo, da so slovenske kervi, sem vidil iz tega, da veliko kmetov bere Joviče” in druge slovenske časopise in knjige. Zadel sem na župnije, kjer so osnovane slovenske knjižnice in bravne društva... To me je jako razveselilo, da ne morem drugači, kakor hvaležno omeniti predstojnikov onih fara. Ni je skoro tako lepe in važne reči na naše ljudstvo, kot so take knilnice ... Ljudstvo prav rado bere, to mi je jasno kakor sonce na nebu, pa si knig kupovati noče, ker so mu predrage. S jedinjenimi močmi pa si celo društvo brav-cev lehko preskerbi slovenskih časopisov in bukev. Da se preprosto ljudstvo omika in izobrazi, je neobhodno potrebno, kajti temelj slovenske narodnosti je vencler le slovensko ljudstvo. Ako se mladenič na kmetih vže v šoli in doma nauči svoj narod spoštovati in čutiti, da je Slor/enec, gotovo ne bode pozneje zaničevavec lastnega rodu, kakoršnih imamo dosti dan današnji.” Celjani so se poboljšali Tudi iz Celja, kjer je ondotnemu slovenskemu dijaškemu društvu »Slovenila” grozil konec, kajti ostali so samo trije člani, prihajajo boljše novice: Hvala komur hvala gre, torej tudi celjskim dijakom! Prav marljivo so se poprijeli slovenščine in za gotovo rrarn moram povedati, da so se prav dobro zbrihtali. ..Slovenija”, t. j. dijaško društvo, fij ima sleden (vsak) mesec nekaj sostavkov spisati, se je sopel prebudila in lepo cvete. Kakor mi je za gotovo znano, so uže spisalo mnogo zanimivih narodskih in drugih reči. Med narodnimi najdem tudi smešnico o Lemberžanih. Razun tega se uče dijaki prostovoljno tudi drugih slovanskih narečij in berejo več slovanskih časopisov kakor: Glasnik, Novice, Neven, Podunavka, Lu-mir i. t. d. To je dosti hvale vredno, da si sami od sebe kupujejo slovenske časnike." * Ob zaključku prvega polletnika urednik Janežič lahko zadovoljno piše: .Minulo bo šele pol leta, kar je nastopil Glasnik pervokrat svojo pot po slovenskih goricah in ravnicah. Pa že lepo štexhlo si je pridobil prjatlov in podpornikov v tem kratkem času. Bodi vsem hvala in čast.” Obenem naznani, da bo odslej list izhajal dvakrat na mesec, naročnina bo pa ostala ista. Svoje vabilo za naročbo zaključuje Janežič samozavestno: »S tim povabilom se obračamo do vseh Slovcncov, kterim je v resnici mar povzdiga naše literature, da podpirajo naš list... Terdno upamo, da bodo l njim v prihodnje še bolj zadovoljni kakor v pervem polletju; gradiva nam ne bo pomanjkovalo. (Konec prihodnjič) CITATELJEM »NAŠEGA TEDNIKA« SPOROČAMO, DA IZIDE PRIHODNJA ŠTEVILKA NAŠEGA LISTA DNE 2. JANUARJA 1958. UREDNIŠTVO Red božje službe v Celovcu Na kvatrno nedeljo, 22. decembra, bo ob 7. uri zjutraj sv. maša v provincialni hiši (Viktringer Ring 19 — poleg Koschat-museum), ob 9. uri pa druga božja služba v cerkvi novega bogoslovja (neue Priester-hauskirche, Tarviserstrasse 30 — ob Lend-kanalu). V sveti noči bo slovesna polnočnica ob polnoči v kapeli provincialne hiše. Na sveti dan — Bolič — bo prva božja služba ob 7. uri v kapeli provincialne hiše. Druga božja služba bo ob 9. uri v cerkvi novega bogoslovja. V kapeli provincialne hiše bo ta dan najbrž še ena sv. maša. Zvečer ob 5 uri bo v kapeli provincialne hiše slovesen blagoslov: pete litanije Matere božje. V četrtek, praznik sv. Štefana. Prva božja služba bo ob 7 uri v kapeli provincialne hiše, blagoslov soli. Druga božja služba bo ob 9. uri v cerkvi novega bogoslovja. Nedelja v bolični osmini, 29. decembra, bo prva božja služba ob 7. uri v kapeli provincialne hiše, druga ob 9 v cerkvi novega bogoslovja, Vsi verniki iz Celovca in okolice so vabljeni k božjim službam, posebno k polnočnici. Prilika za sv. spoved je pred vsako božjo službo. Če bo ta red božje službe spremenjen, bo to posebej pravočasno oznanjeno. ______ . • NAJLEPŠE DARILO Za božične praznike si oskrbi pri poverjeniku Mohorjeve družbe knjigo »KOROŠKI SLOVENCI” 3. zvezek. Našel boš mnogo poučnega o za časa Marije Terezije nastajajoči moderni državi, če boš pozorno prebiral to zanimivo knjigo, boš prav gotovo marsikaj razumel, kar Te tudi danes na vseh koncih in krajih obdaja. PLIBERK Verniki protestiramo Kar ljudje pomnijo, teče tik naše farne cerkve iz železnega stebra na pipi voda. Prejšnje čase je bilo takih stebrov s tekočo vodo več po mestu. Ljudje so iz hiš tja hodili po vodo. Če si pritisnil na čep, je teklo močneje, sicer pa vedno nekoliko le-havo. Po malem so si ljudje napeljali vodo v stanovanja, mestna občina pa je odstranila te vodnjake. Ostal je samo še ta pri kovaču in poleg cerkve. Tu je cerkev dobivala vodo za čiščenje, blagoslovitev in za namakanje cvetličnih šopkov. Če je komu v cerkvi postalo slabo in je omedleval, so mu od tod prinesli sveže vode. Tudi stanovalci kaplanije si od tod prinašajo vodo. V poletnem času si je marsikak obiskovalec cerkve tam ugasil žejo. Iz navedenega je razvidno, da je voda poleg cerkve zelo potrebna in koristna. Tega pa menda mestna občina ne ve. Sicer bi mestni župan g. Metnitz ne bil pisal župnemu uradu, da bo občina s 1. decembrom odstranila ta vodnjak. Farni odbor je ugovarjal temu namenu in verniki se mu pridružujemo. Vzdrževanje te naprave mestnih financ gotovo ne bo spravilo v težave. Morda pa občinski očetje z županom mislijo, da bodo žejni, če ne bodo dobili vode pred cerkvijo, šli na vino in tako plačali občini 10% davka od pijač. Tu so v zmoti, ker tisti, ki vodo pijejo, gotovo nimajo denarja za vino. Zato je naša zahteva upravičena: Občina naj še naprej pusti teči vodo pri cerkvi, ker cerkev ne more v notranjosti imeti napeljane vode. SELE Še nebo je točilo dež solza, ko smo v četrtek, 12. decembra polagali v grob Ano Ulnik, Cvitarjevo mater. Podlegla je v deželni bolnici, raku na pljučih, stara šele 45 let. Bila je vdova po možu, ki je umrl v Dachau-u leta 1945 po zlomu hitlerjanske strahovlade. V tistih letih je veliko trpela in mali otroci z njo vred. Z vso materinsko ljubeznijo se je posvetila skrbi za svoje tri otroke. Franc, zidarski pomočnik, je letos začel graditi nov dom, v katerem bi imela družina prostornejše in modernejše stanovanje, a mati tega ni dočakala, sama se je preselila v lepši nebeški dom. Bila je vedrega značaja in splošno priljubljena. Vse je imelo z njo sočutje ob njeni bolezni in tudi obilna udeležba pri pogrebu je isto do- n ms itaJumškem kazala. Mlajši sin Emil obiskuje tretji razred slovenske gimnazije. Ta zavod in dijaški konviikt so pri pogrebu zastopali nekateri dijaki s profesorjem in ravnateljem konvikta dr. Ciganom na čelu. Blagi pokojnici' bodi lahka domača zemljica, preostalim otrokom in sorodnikom naše so-žaljel Naša občina je postavila na trgu pred občinsko hišo javno tehtnico za živino. Dose-daj je marsikateri, ki je prodal' živino utrpel škodo, ker je žival na dolgi poti v Borovlje zgubila na teži. Zdaj bodo živino lahko stehtali kar tu. To je zares pametna uredba! res lepo cerkev, kjer prejemamo dušno hrano, tudi ponosni, saj nam bo v čast in ponos pred tujci-letoviščarji, ki prinašajo blagostanje. Tihi ponos pa bo spremljal tudi prejšnjega gospoda župnika, ki je to nič kaj hvaležno in težavno delo zbiranja prispevkov organiziral potom agilnih nabiralcev in novega g. župnika, ki se je z vso vnemo vrgel na dokončanje tega dela obnovitve cerkve in župnišča. Po fari pa veje tudi nova sapa... tudi na verskem polju pod okriljem „nove metle” in že kaže sadove. Otroci kot povsod z duhom časa v dobi avtomatizacije in sput-nikov polni sodobnih manir in nebrzdane L/sem naročnikom, sotrudnikom IN BRALCEM „NA5EGA TEDNIKA - KRO. NIKE” BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! - VSEM DOPISNIKOM PRAV PRISRČNA HVALA ZA SODELOVANJE Z ISKRENO PROŠNJO, DA NAM OSTANETE ZVESTI SODELAVCI TUDI V LETU 1958. Utedništvo in uprava. LOČE OB BAŠKEM JEZERU Po fari gre glas: loški dopisniki ..fauien-cajo”. Včasih so celo tekmovali med seboj - od psevdonimov do anonimnih korespon-dentov! Novic je vedno dovolj, pa tudi delo in napredek gresta svojo pot, počasi in „gvišno”. Hiše rastejo kakor gobe po dežju. Povsod se zida, obnavlja in prenavlja, dokaz, da vlada blagostanje, ki ga nam repre-zentira idilično jezero z njegovo romantično okolico, lepo delo Stvarnikovol Tudi okoli farne cerkve je bilo v pretekli stavbni sezoni zelo živahno. Cerkev je zdaj že prenovljena, le nekaj manjših popravil pri. oknih je še potrebnih. Lepa je zdaj naša hiša božja od glavnega oltarja ko ga blesteč odsev spremlja istotak odsev prižnice po prostrani cerkvi v zadnji kot. Tudi župnišče je prenovljeno in zdaj vsaj malo bolj odgovarja svojim potrebam, tako, da bo domovanje vsaj novemu g. župniku znosnejše. Prenovitev je precej stala, to smo slišali zadnjo nedeljo, in da je tudi že skoraj plačana, le nekaj je še, pa bo tudi kmalu poravnano. In tako smo lahko vsi farani, posebno pa tisti, ki so globoko segli v žep, na svojo energije zdaj po maši „morajo” moliti — medtem ko stari ljudje spravljajo svoje stare ude na varno — predno le-ti pridrvijo... „Le pridite kadar le morete, vedno sem na razpolago, dajte mi dela”, so klici in vabila našega novega dušnega pastirja! Tako se tudi prenavlja in obnavlja versko življenje v fari analogno s Cerkvijo in župniščem! Brez truda in žrtev ni uspeha in tako upajmo, da bo žel naš novi č. g. župnik z nami ..kompliciranimi ovčicami” zaželen uspeh na potu v večnost! Skupno cerkveno petje se pri nas menda ne obnese. Vzrokov bo več. Cerkev je zelo prostorna, spredaj sede otroci, na levi ženske, zadaj in spredaj na desni zopet ženske, v sredi pa moški, na koru zbrani pevci, po koteh pa ..zamudniki” in ..bogaboječi”, sem pa tja v kakem kotu pa tudi celč kak neutolažljiv ..salamojedec”. Zamudniki se vsekakor poboljšujejo. Drugod so petjavolj-ni in željni nekako bolj stisnjeni po načelu „le vkup, le vkup ti — uboga gmajna”. Na ta način so namreč dani boljši pogoji za skupno petje, ker drug drugemu dajejo pogum. Manjka pa tudi na vseh straneh ljudi, ki bi potegnili maso za seboj. Ako bi Kie so še Drabosnjakove igre! Prihodnje leto bomo mogli obhajati 190-Ietnico rojstva Andreja Šusterja, »zvrhnjega Drabosnjaka« iz Kostanj* Vsak slovenski Korošec in vsa Slovenija onstran Karavank pozna tega znamenitega bukovnika, čigar igre so igrali tu in tam po slovenskem Koroškem skoraj 150 let. Zadnja predstava njegove igre je bila na Kostanjah v slovenščini leta 1935. Njegove igre so raztresene v različnih prepisih, ki jih pa, kolikor dozdaj vemo, vseh skupaj ni nad deset! V njih so se nam ohranile dozdaj tri Drabosn jakove igre: »Pastirska igra«, »Izgubljeni sin« in »Kristusovo trpljenje«. Drabosn jak je napisal ali priredil več iger. Samo po naslovu sta nam znani, na primer, še »Aman in Estera« in »Bogat mož«. Prepisa teh dveh iger nimamo nobenega. Mogoče so pa vendarle po slovenskih domovih na Koroškem še drugi zvezki s prepisi kakšne Drabosn jakove igre, morda sta vmes celo »Bogat mož« in »Aman in Estera« pa še kaj drugega! Poglejte v teh zimskih dneh, ko ni toliko nujnega dela, po starih omarah in skrinjah pri vas doma! Morda kaj takega najdete. Če res to hranite na svojem domu, glejte, da se ne pokonča! In javite svojo najdbo našemu uredništvu. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 23. 12.: ‘ 14.00 Poročila. Pregled sporeda. Ve nebesa ga rosite... 18.45 O božičnih običajih pod Obirjem, - TOREK, 24. 12.: 14.00 Poročila. Božič. Zvočna igra J. Špicarja. — SREDA, 25. 12.: 7.20 Duhovni nagovor in božične pesmi. 7.30 Božična darila v besedi in pesmi. — ČETRTEK, 20. 12.: 07,20 Božična darila v besedi in pesmi. — PE- „ TEK, 27. decembra: 14.00 Poročila. Objave. Do ^ f' movina moja je planina. Poje selski pevski zbor pod vodstvom profesorja S. Miheliča. 18.45 Ob 100-lctnici Janežičevega ..Glasnika”. — SOBOTA, 28. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca, • — NEDELJA, 29. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. 7.35 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 30. 12.: 14.00 Poročila. Objave. Pregled sporeda. 14.15 Za uho in peto! 18.40 Veseli muzikanti. - TOREK, 31. 12.: 14.00 Poročila. Objave. 14.10 Ce dober je konec, veselo je vse. — SREDA, L 1: 7.30 Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 2. L: 14.00 Poročila. Objave. 14.10 Iz koroške književne delavnice: Valentin Polanšek. — PETEK, 3. L: 14.00 Poročila. Objave. 14.10 Akustični mladinski list št. 5. 14.30 Rast in življenje slovenske književne besede. — SOBOTA, 4. L: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. 18.15 Na Višarje. Zvočna igra J. špicarja. M bil vpoštevan ta pogoj, bi skupno petje gotovo uspelo in se tudi razvijalo v prav-cu namena kot drugod. Zgleda pa, da se polaga pri nas več važnosti zborovemu petju, zadnje čase se forsira bolj moški zbor. Ob pomanjkanju prizadevajoč^ vztrajnosti skladno z nesporno udomačenim samoljub-bjem se žal rekrutira zbor zgolj iz .gotovih’ krogov, kar ni zdravo. M. K. ROŽAN: C 1 bvet se spn XXV. Samo en majhen primer: Enkrat se je reklo, mleka pride premalo na trg, kmet ga ne sme več sam prodajati. Mleko se mora zbirati in teči v posebna mlekarska podjetja, kjer se potem na industrijski način kemično čisti, (tudi od zdrave maščobe!) m na vele-trgovski način prodaja naprej. Odjemalci, meščani godrnjajo in zabavljajo, radi slabega mleka vseeno, če je dražje, ali navadno okus ni več naraven in maščobo so pobrali! Iz maščobe se industrijsko proizvaja surovo maslo in ker si revnejši ljudje raje kupijo cenejšo rastlinsko mast ali olje, se mora naše — nam drlavljanom iz našega mleka namenjeno surovo maslo prodajati v — inozemstvo — vendar pa mnogo cenejše, kakor našim ljudem v naši drlavi! Toda žalibog dobrega surovega masla je tudi drugod do-volji; torej je treba cene za inozemstvo še bolj znižati, ali pa priroma maslo zopet nazaj* gotovo ne boljše, ker se je vozilo po svetu! To je samo en primer napačnega gospodarstva, ki se usiljuje našim kmetom in ki poziva našo mladino na prvo dolžnost, na krik uporniških kmetov v srednjem veku: ,A-e vkup, le vkup, uboga gmajna!” — Pa to je samo en začetek! Če omenjam zgodovinsko kmečko združenje v srednjem veku, ki je nastalo iz naravno obupnih razmer našega kmetijstva, ko mmja m mi z njim je rodila samo neznosna sila protisilo, moram seveda takoj pripomniti, da je bila takratna samopomoč kmetov od vsega počet-ka obsojena na pogubo. Reveii so mislili, da bodo svoje mučitelje ustrahovali, če bodo napadli kar čez noč, na to nepripravljene gradove, v katerih so se zbirali najsurovejši nasprotniki. Niso pa pomislili in računali s tem, da se bodo v tem slučaju takoj zedinili vsi grajščaki, plemenitaši in tudi zastopniki dežel in države s svojo vojaško pomočjo, ki je potem prav lahko premagala in uničila puntarje, če so jim tudi izjemoma prej obljubovali izboljšanje razmer, če se spet spokorijo. Dandanes so v demokratičnih državah vse stanovske združitve ravno tako dovoljene, kakor pri nas združitve industrijaicev, veleposestnikov, veletrgovcev, obrtnikov in delavcev, v katerih se obravnavajo zgolj le stanovski interesi in stanovske potrebe in se ne dela nobena razlika radi drugega mišljenja. Omenil sem tudi že, da smo na nekem preokretu gospodarskega razvoja na splošno, in sicer v industriji, v trgovini, v mišljenju delavcev, ki so sicer dosegli skoraj vse, za kar so se borili do zadnjega desetletja, pa vstaja sedaj proti njim nov pojav: strojni robot, ki obeta in dokazuje, da kot stroj že lahko prevzame mnogo opravil, ki jih je do sedaj izvajala samo človeška roka! Če kaj drugega ne omenjam, pa pokažem samo glavna vprašanja bodočnosti, za katera se mora zanimati tudi kmečko prebivalstvo, namreč predvsem namenjeno evropsko gospodarsko združitev, ki bo v naši državi razne stanove prav različno zadela. Tako premišljuje naša javnost že, kako bi bilo mogoče premagati tudi manjše posledice, ki bi se pokazale v avstrijskem gospodarstvu! V tej1 zvezi so bili nekateri že mnenja, da bo brez združitve v velika posestva težko šlo, pa je vendar zmagalo splošno mnenje, da je ravno v raznovrstnosti malih kmetij tudi rešitev splošnega agrarnega gospodarstva. In pred tem takorekoč novim položajem v gospodarski zgodovini našega časa, ki bo zadela tudi tebe, ki si naša kmečka in narodna bodočnost, stojite sedaj vi mladi gospodarji in vi mladinci! Pa se vprašate, kaj bomo, kaj hočemo in kako bomo ne samo obvarovali svojo domačo grudo in naše drage domove, ampak jih še bolj podprli in napravili iz njih prave gradove, sebe pa za močne in uspešne gospodarstvenike? En sam ali pa posamezniki, posebno sedaj, na tem tako važnem razpotju, ne bodo mogli kaj uspešnega podvzeti. Zato bo treba iskati pomoč v skupnosti, v skupnem učenju, kakšna pot je že takoj potrebna, na kaj bo treba in je že treba posebej polagati važnost v kmetijskem gospodarstvu in delu, na kaj je treba biti že vnaprej pripravljen, da si končno zboljšamo svoj položaj in ga še bolj utrdimo!? Mogoče bom šel prihodnjič tozadevno bolj na drobno! O denarju in njegovem pomenu (8) Kar smo slišali doslej' o gospodarstvu, ko smo se razgovarjali o raznih gospodarskih panogah, to je šele en del gospodarstva. Pri tem je čudno to, da vsega gospodarstva v otipljivem, gmotnem svetu niti ne moremo zajeti. Prikazuje se nam to gospodarstvo samo kot ta ali druga gospodarska panoga. Vsa mnogoličnost gospodarstva pa postane očitna, če si predočimo še najvažnejši gospodarski pojav — denar. Kaj je denar? Že v začetku gospodarskih razmotrivanj smo dejali, da je človek uvedel denar kot splošno menjalno sredstvo in da je to sredstvo vedno bolj izpopolnjeval. Oglejmo si prav na kratko zgodovino denarja na naših tleh. Bivša avstro-ogrska monarhija je še poznala zlate in srebrne novce, računala pa je v kronah. Zlatniki so bili po 10 in po dvajset kron, srebrniki so imeli vrednost ene krone, dveh kron in pet kron. Novce po dve kroni so nazivali tudi goldinarje. Poleg tega je bil v veljavi papirnat denar, katerega si lahko poljubno zamenjaval: v narodni banki za srebrnike ali zlatnike. Tedaj je bilo tako, da so se ljudje srebrnega in zlatega denarja branili in Imeli raje papirnate bankovce. Za drobiž pa so v monarhiji imeli vinarje — po sto na eno krono — in krajcarje (dva vinarja) in še groše (10 vinarjev) in zeksarje (20 vinarjev), človeka obide sko-roda nekaka otožnost, ko vidiš, kako velike denarne mošnje so nekoč imeli. Po monarhiji smo nato dobili šilinge, ki so ostali med nami do Hitlerjeve dobe. Po drugi svetovni vojni so jih nato spet upeljali. V kovačnici šilingov Kovačnica šilingov je na Dunaju na tako-zvanem Heumarkt-u. še na cesto čuješ votlo grmenje stiskalnic in centrifug. Kovačnica je velika, nenavadno snažna dvorana, v kateri sO zaposlene predvsem ženske. Kako nastane šiling: najprej vlivajo kovinsko zlitino, to je zmes raznih kovin. Iz te zlitine nastane 1 do 2 milimetra debela pločevina, iz katere stroj reže novce po načinu, kakor gospodinja pripravlja kekse. Surove novce nato stroj polira, in jim vtisne na eni strani številko, na drugi pa avstrijskega orla. Vmes pa posebne tehtnice neprestano tehtajo posamezne novce. Delavci so v kovačnici kakor v kakem kloštru. Nositi morajo posebno delovno obleko, ki ima samo majhen žep za robček. Vrata so med delom zaklenjena in ko delavci odhajajo domov, se morajo podvreči strogi kontroli. Pri posebni napravi potegnejo belo ali črno kroglico. Če je črna, jih preiščejo prav do kože. Prav noben delavec se ne more zanesti, da ga ne bo Darove v košarah dobite letos v strokovni trgovini Schmid 10.-0KT0BER-STR.. nasproti kina Preditl in Paar KANAITALER SIESLUNG „vjela” črna kroglica. Tatvina je tako nepoznana. Oglejte si novec za 10 ali 25 šilingov. Je na svoj način lep. In če pride sedaj še od finančnega ministra obljubljeni zlati novec, boš imel človek vtis, da je naše gospodarstvo zares zdravo in solidno. Od kod ima denar svojo vrednost? Nekoč sta denarju dajala njegovo vrednost zlato in srebro. Denar je bil vreden toliko, kolikor so nakovali novcev iz 1 kg zlata. Ko so nato uvedli papirnati denar, je bilo treba zlati zaklad seve hraniti v državni banki. V razburkanih časih pa se inozemstvo brani papirja in je treba plačevati z zlatom. Tako se je zgodilo po obeh svetovnih vojnah, da je zmanjkalo v malih državah zlata in je bil v obtoku papirnati denar brez kritja. To je bila tako imenovana inflacija: vrednost denarja je bila neznatna. Pb drugi svetovni vojni so evropške države skupno z Ameriko sklenile mednarodno pogodbo, po kateri so medsebojno določile tako imenovano zlato ..pariteto” t. j. koliko zlata so vredne posamezne valute. Za ameriški dolar velja vrednost 0.888671 g zlata, za naš šiling pa n. pr. 0.0341796 g zlata. Odtod torej kurz dolarjev, za katerega do- Vse se pripravlja in pričakuje... Najbolj prizadeta je gotovo gospodinja, ki mora skrbeti in misliti, na sto stvari. Njo gledajo postrani, če ni kadila ali špajke na sveti večer, če je kolina preveč osoljena, če so keksi nekoliko bolj črni ali v sobi ni toplo kot hi želeli. Zato, gospodinje, dovolj zgodaj pripravite in opravite kolino, peko peciva in pogače, da ne 'boste prav no-tpr v sveti večer šarile v delovni obleki po kuhinji. Družinski praznik je božič, praznik miru in ljubezni. Brez matere pa ni družine, da, ona je celo najvažnejša v družini in se bo na sveti večer res posvetila družini. Kjer so otroci še majhni, bodo obhajali z njimi sv. večer prej in krajše. Potem naj jih polože spat. Z večjimi bo pa praznovanje veliko doživetje za vse, če bo lepo pripravljeno. Par večerov prej vadite božične pesmi. Morda so se jih že v šoli učili. Kako pesem lahko tudi deklamirajo. Pripra-. vite božični evangelij in Svete pesmi ter primerno branje (Nedeljo, Vero in Dom, Mohorjev koledar in slično) za praznovanje. Ni prav, če se razkrope družinski člani po hišah. Naj bodo doma, saj ne vedo, kako bo kasneje, ko si bodo morda želeli domov, pa ne bodo mogli. Te lepe ure skupnega praznovanja bodo otrokom ostale v spominu za vse življenje. Mati in oče naj se približata otrokom, da bodo čutili njuno toploto, ljubezen in skrb. Saj je prav za božič človek tako mehek in sprejemljiv za vse lepo in plemenito. Zato so vse božične zgodbe skrivnostne, vse slabo se sprevrže v dobro, sovraštvo v ljubezen, odpor v zaupanje, nemir v mir in zbranost. Družina, ki se v naglici delavnika ne more več zbrati, se ob takih svetih večerih spet poveže iin zbliža. Zakaj ne bi oče pripove- bimo okrogl 26 šilingov. Ta pogodba je danes podlaga denarstva v zapadno-evrop-skih državah. Narodna banka in šiling Narodna banka ima od države pravico izdajanja denarja. V njenih kleteh na Dunaju je danes zlata za dobri dve milijardi šilingov, v svojih „sefih” ali zavarovanih blagajnah hrani vrednotnice, ki se glasijo na trde valute (dolarje, švicarske franke) in z njimi pokrije 12 milijard izdanih šilingov. V obtoku se nahaja okroglo 18 milijard šilingov, torej ima naš denar skorajda tričetrtinsko kritje. Narodna banka mora skrbeti za to, da ne kroži, preveč ali premalo denarja v gospodarstvu, ker bi sicer izgubil na vrednosti ali postal „predrag”. To dosega banka na ta način, da zvišuje ali znižuje obrestno mero, ki velja za nakup menic, katere ji ponujajo za šilinge druge banke, velepodjetja ali pa država sama. Trenutna obrestna mera znaša 5 odst. in po tej meri se ravnajo obrestne mere ostalih bank in denarnih zavodov, če je mera visoka, pada ponudba menic in s tem množina denarja, če je nizka, pa volijo podjetja rajše denar kakor menice in množina denarja se veča. Tako je torej naš šiling v zanesljivih rokah in je neprecenljiv faktor v plačilnem prometu. O tem pa prihodnjič še več. doval iz svojih mladostnih let; mati, kako so opravljali božič pri njih doma. Še babica in ded, če sta pri hiši, naj posežeta nazaj v daljnje spomine in povesta kaj iz družinske kronike. Kako ponosni bodo otroci na svoje prednike. Tudi sami bodo sklenili postaviti v življenju moža, ki ne bo delal sramote že rajnim iz rodovine. Ker je zunaj mraz in pustoba se še bolj zatekamo v tople izbe. Gospodinja bo skrbela, da bo v njej vladal red, da bo toplo in prijetno. Z eno besedo, da bo domače. Božična blagovest naj vse nas napolni z ljubeznijo, dobroto in dobro voljo, da praznik ne bo samo na zunaj, ampak v srcu. Božična miza Za harmonijo med' duhovnim in zunanjim praznovanjem pa skrbi gospodinja z dobro jedjo. Na sveti večer sam ne bomo pripravljale težkih jedil. Takale naj bi bila večerja: 1. obloženi kruhki; čaj in potica ali pecivo. 2. Pečen krap (Karpfen) z mešano solato; čaj in pecivo. Pri nas je ponekod še v navadi mrzla večerja: „kolacija” iz suhega sadja in fižola. Ljudstvo se posti v spomin posta, ki sta ga imela Jožef in Marija. Po ljudski veri sta imela samo mrzlo večerjo. Miza naj bo belo pregrnjena in okrašena z jelovimi vejicami. Lahko jih zataknemo (po tri ali štiri) v debelo jabolko, v sredo pa naredimo luknjo za svečko. Tak okras denemo na vsak prostor ali pa več okrašenih jabolk na sredo. Na božični dan sam pa pripravimo res dobro in malo bolj komplicirano kosilo. V (Konec na 8. strani) „BIJKVE za piesmi cicliga leta za me JOŽEFA LEDVINKO. RAHOLE: tega 3. majnika 1839”. To je naslov blizu 120 let stare rokopisne pesmarice kmeta Jožefa Ledvinkc iz Rakol pri Tinjah. — Narod naš dokaze hrani! Iz nje ponatiskujemo ^peuvni od piuiireoo Pastirci na puoli, sprebudite se! vam se oznanjuje veselje velke, v betlehemski Malici se eno Dete rodi. Le pojte, poglejte kaj se tamej godi. Tam je ena Devica brez vsega mola, je Krala rodiva. Gospoda naš’ga. Te Kral bo nas riešu, bo za nas umeru. Te Kral bo nas sodou, nam neba odperu. Prečuda velika se danes godi, kir Kral črez vse krate na suami leži. On prosi Očeta za. duše naše, Marija ofruje tu Diete svoje. Bogu visokosti čest, hvavo dajo, mir zemlji angelci oznanjujejo. Čest, hvava Očetu, svetemu Duhu, čest, hvava Mariji inu nje Sinu. T o glorio pojo z nebeško štimo, pastirce nas kliče na rajžo s sebd. Le pojmo, poglejmo to Diete svetu! Nosimo tud’ s sebo ano ’agnje lopu. Tu Diete ogrieva te oslič noi vou, tam so darov pernesli en vsak, kar je mou. Pred Kralum nebeškim ponižajmo se, tam prosimo za gnade božje vsi ukupe. Našim gospodinjam Božič v družini FRAN ERJAVEC, Pariz: 170 koroški Slovenci II. DEL Kakor torej vidimo, je imelo koroško slovenstvo komaj omembe vredne stike s tedanjimi domačimi frama-soni, toda omeniti sem moral to gibanje vendarle obširnejše, da pokažem na duh, ki je vladal med tedanjim prosvetljenstvom celo v tako neznatnih provincialnih mestecih, kakršen je bil Celovec. V takem ozračju se je namreč šolal že prihodnji rod, med katerim sta bila tudi najvažnejša poznejša koroška Slovenca, M. Ahace 1 in U. J a r n i k. Ta duh je namreč vkljub najostrejši prepovedi framasonstva in nastopivši reakciji živel trdoživo še dalje celo v novo stoletje, dokler niso njegovi nositelji polagoma izumrli. Nadalje nam priča o razgibanem duhovnem življenju tudi dejstvo, da je imel že tedanji majhni Celovec dve tiskarni, namreč staro Kleinmayrjevo in Šoterjevo. Kleimayr je začel že 1. 1770 tedensko izdajati celo prvi koroški časopis, „1 n t e ll 1' i g e n z b 1 a 11”, in njemu sta potem za Jožefa II. sledila s podobnima listoma tudi ostala dva celovška tiskarja. Ker je vladala za Marije Terezije še stroga tiskovna cenzura,so bili tedanji lističi seveda še jako skromni in so objavljali le najvažnejše novice, gospodarske vesti in uradne objave; toda ko je razglasil cesar že dne 11. VI. 1781. navzlic svojemu absolutizmu zlasti za časopisje skoro popolno tiskovno svobodo (dovoljena je bila celo kritika samega cesarja), ni pomenjalo to le silnega olajšanja za vso književno proizvodnjo, temveč je sprostilo sploh vse duhovno življenje in ustvarilo šele prave pogoje tudi za nagli razvoj časopisja v modernem smislu besede. Celovec je bil sicer še premajhen za obstoj več časopisov, toda Kleinmayr je okoli 1. 1780. vendarle svoj dotedanji listič spremenil v redno ,J(lagenfurter Zeitung”, ki je izhajala potem nad poldrugo stoletje (njen prvi urednik je bil prof. Schulz). Toda ravno ta tiskovna svoboda je pa ustvarila na drugi strani tudi bujno in prostaško pamfletistično proizvodnjo, pred katero ni ostal obvarovan tudi Celovec, (ta je povzročila, da je začel cesar pozneje tiskovno svobodo zopet omejevati). Zanimivo je, da je ustvaril celovški Kleinmajr tudi Ljubljani prvi redni časopis. Spomladi l. 1782. je namreč ustanovil svojo tiskarno tudi v Ljubljani in začel tam še istega leta izdajati „Wochentlicher Auszug aus Zeitungen”, ki ga je dve leti nato spremenil v redno ,J^aibacher Zeitung?’. Prav tako je prišel iz Celovca v Ljubljano tudi tedanji drugi ljubljanski tiskar Korn. Oba, Kleinmayr in Korn, sta bila tudi v prijateljskih stikih s tedanjim ljubljanskim preporoditeljskim krogom. Naglasiti je pa vendarle treba, da je velik in nagel razvoj lepe literature, ki ga je doživljala avstrijska nemška književnost za Marije Terezije, začel potem v dobi Jožefa II. zopet hitro in vidno padati navzlic tiskovni svobodi, kajti ravno časopisje in prostaška pamfletistika sta vprav dušila umetnost ter izkvarila tudi okus občinstva. Na Koroškem je biL nekak predstavitelj te izrojene jožefinske „lepe” književnosti že spredaj omenjeni Blum-auer s svojimi travestijami in parodijami. Razvila so se pa prav v tej dobi smotrna starinoslovska izkopavanja na Gosposvetskem polju. Koroško slovenstvo je bilo tedaj še mnogo prešibko, da bi moglo sodelovati pri označenem celovškem duševnem gibanju, kajti koroški Slovenci so bili tedaj pač že močno zastopani v raznih cerkvenih službah, ne pa še med svetnimi izobraženci. Toda celo število celovških slovenskih duhovnikov se je po razpustu jezuitskega reda vidno zmanjšalo, ker se je bil del bivših jezuitov razšel po rajnih službah. Tem živahnejše slovensko duhovno življenje je pa zato v teh letih valovilo v Ljubljani, kjer je izdajal Pohlinov redovni sobrat Dev prvo zbirko slovenskih posvetnih pesmi (pisanice*’) ter spesnil besedilo za prvo slovensko opero ,Jšelin” (uglasbil je potem to kamniški učitelj J. Zupan) in je v njegovi družbi že začel nastopati tudi „prvi slovenski pesnik” V. Vodnik. Najvažnejše slovensko preporodno ognjišče se je pa po neuspelem poskusu obnovitve nekdanje ljubljanske znanstvene akademije (,/lcademia operosorum”) stvoril tedaj okrog evropsko izobraženega barona S. Zoisa, katerega glavna člana sta bila prve čase jezikoslovec in šolnik Kumerdej ter pesnik, zgodovinar in pisatelj prvih dveh slovenskih gledaliških iger (..Matiček se ženi” in „2upano-va Micka”) A. L i n h a r t. (Dalje) jče da+iL, vesela pesem! Po vsem svetu, koder žive kristjani, odmeva na Sveti večer starodavna, miline polna pesem ,£veta noč, blatena noč”. Brez nje ni pravega boličnega razpololenja v srcih. Ta pesem je nastala visoko gori v salzburških hribih. A v kratkem času je te odmevala v neštetih jezikih po vseh delih sveta. Bilo je na Sveti večer leta 1818. V župnišču Hallein na Solnograškem je sedel v svoji sobi kaplan Mohr. Pripravljal se je na polnočno pridigo ter se zazrl v stavek, s katerim bo iupljanom oznanil blagovest: »Danes vam je rojen Rešenih v mestu Davidovem ...” Skozi okno so blestele tisočere zvezde in po hribovskih stezah so migljale bakle in luči vernikov, ki so se z gorskih vasi spuščale v dolino k polnočnici. Tedaj je potrkalo na vrata. Na pragu je stala kmečko opravljena ženska, zavita v debelo, volneno ruto. „Kaj je dobrega, mati? Nocoj je sveta noč." „Res, Jezušček se rodi. Pri nas, gospod, je prišlo dete na svet. Tako majceno in drobceno je in ne vemo, če bo živelo ...” in so se ji ulile solze. »Prosim, da bi prišli krstit, da ne bi umrlo.” Kaplan se je brž zavil, vzel luč in se spe-njal po zasneženih zametih visoko v breg. V borno kočo sta stopila. Na grobo stesani postelji je ležala mati z detetom. Prava podoba jaslic v Betlehemu, si je mislil kaplan in opravil krstne obrede. Mlada mati je kar zažarela od veselja, ko je gospod blagoslovil dete in dejal: ,£ Je-zuščkom sta rojena. Mali bo z vami živel zdrav in bo priden.” PESEM SE RODI Ko se je vračal v dolino, so začeli iz vseh cerkva pozvanjati svetonočni zvonovi. Mlademu duhovniku se je naselilo tako veselje in tak mir v duši, kot da bi bil navzoč pri samem betlehemskem rojstvu. Kaplan Mohr je stopil pred razsvetljeni oltar. Ves gmjen je po evangeliju govoril o čudežnem rojstvu Boga in človeka v tej blaženi noči. Besede so zvenele kot pesem. Na koru je pa na tiho spremljal stare božične pesmi vaški učitelj Franc Gruber. Minila je polnočnica. V božjem hramu je trepetala pred jaslicami večna luč. Vsa vaška okna so bila razsvetljena. Kaplan je zopet sedel h pisalni mizi. Roka je drsela po papirju in iz prepolnega srca so se kar sami od sebe izlivali verzi: ,jSveta noč, blažena noč...” Nič ni bilo treba popravljati; kakor jih je kaplan občutil, ko se je vračal z božičnega krsta na gori, tako jih je zapisal. Nasmehljal se je in vtaknil papir v žep. Manjkala je še melodija. Vzel je suknjo in laterno ter gazil sneg proti stanovanju prijatelja Gruberja. Pokazal mu je pesem. Organist je snel kitaro in zabrenkal spev. Ni "dolgo minilo in že sta oba prepevala »Sveto noč...”. Tako sta se rodili ta prelepa pesem in melodija. Na božično jutro pri veliki maši je Gruber že igral pesem s spremljavo. Pel je z zvonkim glasom. Nekaj let so farani to pesem čuvali kot svojo svetinjo. Otroci v šoli so se je naučili in jo prepevali ves božični čas. Nekaj let zatem je ta božični slavospev nastopil zmagovito pot v svet. To pa je bilo tako: vaški čevljar Strasser je hodil s svojim blagom po sejmih in večkrat jemal s seboj svoje štiri fantke, ki so z lepimi glasovi prepevali na koru. Tako so nekoč po Novem letu prišli z očetom na sejem v veliko mesto Lipsko. , Ko so opravili z očetom posle in si ogledali mestni vrvež, so utrujeni zvečer sedli na klop v mestnem vrtu. Po daljnem domu se jim je stožilo, pa je iz mladih grl privrela domača popevka, ena, pa še! druga in tretja. Jlajmo še listo našo,” predlaga najmlajši. Iz grl je ubrano priplavala ,JSveta noč..Gruča poslušalcev se je brž zbrala okrog mladih pevcev in je z navdušenjem poslušala božične speve. Tedaj pristopi starejši gospod in povabi dečke, naj gredo z njim. Bil je glasbeni ravnatelj Pohlenz. V veliki, razsvetljeni koncertni dvorani Tipskega so vaški fantje strmeli, kako lepo pojejo tam na odru. Prijazni gospod jih sredi koncerta povabi na oder in jim reče naj zapojejo tisto pesem, ki so jo prej peli na klo-pici. Čevljarjevi štirje niso bili nič v strahu. Lepo in mehko so zapeli o blaženi noči. Poslušalci so pa kar strmeli. Od tega večera dalje se je ta prelepa pesem začela hitro širiti in je zajela vse dežele in dobre ljudi na svetu. iZft mladina ut pr asm to IZ SLOVENSKEC/A KULTURNEC/A ŽIVLJENJA Miklavževanje v Št. Janžu in v Št. Jakobu Naše prireditve VABILO Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu bo na dan sv. Štefana ob pol 3. uri popoldne uprizorilo v Šercerjevi dvorani lepo igro »TIHOTAPEC«. S to igro pričnemo pri nas spet z odrskimi prireditvami in bi želeli, da se občinstvo šmihelske fare kulturne prireditve na Štefanovo udeleži v čim lepšem številu! Društveni odbor Kot je bilo napovedano, je šentjanška farna mladina pripravila za Miklavža dr. Ger-žinčičevo spevoigro „Miklavž prihaja”. Fantje in dekleta so se z vso skrbnostjo pripravljali za ta izreden nastop; saj doslej niso bili vajeni nastopati z zahtevnejšimi prireditvami, ki predpostavljajo že precejšnjo gotovost ne le v igranju, marveč tudi v petju. Z vstrajnim prizadevanjem našega mladega organista Hanzija Gabriel in dobro voljo fantov in deklet je bilo upati kar na uspeh. Tudi za garderobo je bilo dobro pripravljeno; saj so dekleta kar pridno pripravljale obleke za angele in parklje. Tako je bilo najpotrebnejše pripravljeno. Na Miklavževo zvečer je bil nastop v Št. Janžu. Miklavž je imel celo goro daril za odrasle in otroke. Tišlarjeva dvorana je bila kar premajhna za tako številne obiskovalce. Začela se je predstava z dovršenim angelskim nastopom v rajanju in petju; sledila sta nebeščana Gerard in Krišpin ter angelci s pohvalnimi nastopi. Najbolj so ugajali lepo podani nastopi peklenskega zbora, zlasti pa Lucifer. Kar presenetili so nas satani s svojo dovršenostjo. Posebej moramo še pohvaliti nastojie malih angelov in škratelj-nov. Kar dovršeno je zapela Tišlerjeva Dragica kot Kodrček zlati; pa tudi Škratulin in Kosmatin sta se dobro postavila. Z velikim zadovoljstvom so se ljudje vračali pozno v noč domov in kar nič niso šte-dili s pohvalami. Fantje in dekleta pa so bili ponosni, da še vendar kaj premorejo. Zadnjo nedeljo pa so se odzvali povabilu in šili gostovat v št. Jakob. Tam sta bili dve predstavi. Kot doma so tudi tamkaj zaigrali v splošno zadovoljstvo. Saj so se v Št. Jakobu kar čudili, kako je mogoče danes še najti v tako majhnem kraju toliko idealne in sposobne mladine, da zmorejo pripraviti tako prireditev. / šentjanški farni mladini velja vsa pohvala in iskrena želja, da vztrajno nadaljuje s takimi uspehi ha kulturno-verskem polju. Zanimivo kulturno predavanje v Šmihelu V nedeljo, 8. decembra, na praznik brezmadežne Device Marije, je imelo Kat. prosvetno društvo svoje prvo kulturno predavanje. S tem se je začelo prosvetno delo v tej sezoni. Obenem pa smo začeli Marijino leto na prav slovesen način in tako počastili Brezmadežnol Preč. g. Vinko Zaletel je nas v svojem predavanju peljal, k zibelki človeštva, pokazal nam je v filmu vzvišenost človeka in njegov padec ter rešiteljico človeškega rodu, Marijo. Potem pa smo poromali v duhu v Lurd, lepe slike iz Lurda so marsikateremu vzbudile srčno ždijo romati letos v Marijinem letu meseca julija v Lurd, marsikateri omahljivec je bil potrjen v svojem sklepu, da se bo romanja tudi udeležil. Najbolj impozantna se nam je zdela večerna procesija, ganili pa so nas bolniki na svojih ležiščih. Marija pa nas vabi k sebi v Lurd! Nato smo zopet ponovno doživeli romanje v Marijino Sdlo (Maria Zeli), slišali smo petje zbora im množice, videli večerno procesijo z lučicami, poslušali vnovič tople pozdrave P. Beda, njegov jeklen govor v baziliki Matere božje, njegove zahvalne besede o naši lepi, iskreni molitvi in pesmi. Poslušali,smo tudi prevzvišenega nadpastir-ja, ko nam govori v obeh jezikih o božjih vrelcih. — Slike od bazilike so bile izvrstne, krasne. Videli pa smo tudi to, kar na dan skupnega romanja nismo videli: proslavo na dan zbližanja narodov, ko so bili zasto-pani vsi narodi. Videli smo nastope raznih narodnih zastopnikov. Doživeli smo pravi slovanski dan ter videli nastopati razne slovanske narode, kakor Čehe, Hrvate, Slovence, Koroške Slovence. Kar toplo nam je postajalo pri srcu ko smo slišali, da so se Selani in dekleta absolventke gospodinjskih šol tako izvrstno odrezali in želi popolno priznanje vseh navzočih, da so morali akademijo ponoviti kljub temu, da je igrala druga gruča pasijon in je bila dvorana v drugič popolnoma zasedena. Videli pa smo tudi nastop naših fantov in deklet na mladinskem dnevu v Celovcu. Marsikateri fant in dekle je videlo samega sebe. Videli smo štafeto s lurško lučjo v Rožu, mladinski dan na Sedlicah in pri Kališniku pod lipo. Petje angelskega pozdrava naših deklet in pogled na mesto Nazaret je zaključilo obširno in bogato predavanje. Dvorana je postajala premajhna kljub temu, da odra ni bilo v dvorani! Imamo samo eno željo in prošnjo, da bi gospod Zaletel, sedaj ko je tako blizu nas, prav kmalu zopet prišel k nam in pokazal še marsikaj VABILO Katoliško prosvetno društvo v Globasnici uprizori v nedeljo, dne 29. decembra ob pol 3. uri popoldne v prosvetni dvorani pri Šoštarju lepo in poučljivo igro v 5 dejanjih »ROŽA SVETA« (Rozamunda). Igra je vzeta iz križarskih vojsk in bo gotovo vsem ugajala, poleg tega pa je igra nastala v Globasnici in bo vzbujala zanimanje. Nadalje je na sporedu tudi govor in nastop domačega pevskega zbora. Ce hočete preživeti prijeten popoldan, potem rezervirajte nedeljo, dne 29. decembra za slovensko kulturno prireditev pri Šošterju v Globasnici. Društveni odbor VABILO Igralska družina iz Kotmare vesi daje naznanje, da bo priredila na praznik sv. Štefana ob pol 3. uri popoldne pri Tišler-ju v Št. Janžu lepo igro »GOSPOD MORA BITI«. Prisrčno vabljeni vsi od blizu in daleč! iiiiiiimiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iz svoje bogate zakladnice. Njihovo delo je neumorno, kajti popoldne so predavali pri nas, zvečer že v drugič doma v svoji fari v Vogrčah in v torek zvečer v Nonči vesi. Rinkolanarjem so že tudi obljubili, da jih obiščejo z aparatom za slike in magnetofonom, kakor jih je obiskal Miklavž in se ni zlagal ne v Vogrčah in ne v Rinkolah. Vsem pa, ki, imate priložnost, iti na predavanje, ne zamudite te prilike. Več se boste naučili in videli kot v kakem filmu, ki vam kaže izmišljotine. Tukaj namreč vidite resnične slike iz mojstrske rolke. Bog živi! Krščanska kulturna želi vsem svojim prosvetnim dru5tvcxm in farnim mladinam ter vsem prosvetažem in kulturnim delavcem vesele in blagoslovljene Ijožičpe praznike ter srečno novo leto. zveza KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA naznanja Prosvetno gradivo in nasveti Ako potrebujete nasvete, ako nimate primerne igre, ako vam manjka prosvetnega gradiva, za vse to in za vse drugo se obračajte z zaupanjem na ..Krščansko kulturno zvezo” v Celovcu. Ako pa boste sami prišli v Celovec, se zglasite v pisarni tajništva K KZ, Viktringer Ring 26, pritličje levo. Božično razpoloženje Nežica smehlja se, France piska, in obema mladi srček vriska. Kaj ne vriskal srček bi veselo, kaj ne piskal France pesem belo, pesmico pričakovanja radosti božične, ki advent nam jo oznanja. Poj še ti s piščalko sestrica veselo pesem belo, naj doni prek vseh noči do blaženih božičnih dni. Milka Hartman ;€f Kartotečne karte za knjižnice Krščanska kulturna- zveza ima na razpolago praktične kartotečne karte za kn jižnice. Katero prosvetno društvo želi ustanoviti svojo lastno knjižnico, naj nam takoj sporoči približno število knjig in mu pošljemo kartotečne karte po razmeroma nizki ceni. Na razpolago imamo še tudil pristopnice za društvene člane. Igre Vsa leta je že ..Krščanska kulturna zveza” v Celovcu izposojevala kulturnim organizacijam, prosvetnim društvom iin posameznim prosvetarjem razne igre in prosvetno gradivo. Na ta način ležijo že teta najlepše igre pri posameznih osebah na podeželju in ne pridejo v promet, na drugi strani pa nam manjka iger za posebne prilike. Zato vljudno prosimo vse tiste, ki imajo igre že dolgo časa Izposojene in jih ne rabijo več, da nam jih nemudoma vrnejo. Vabila za kulturne prireditve Ker se večkrat pripetil, da pošljejo prosvetna društva uredništvu našega lista vabila za razne kulturne prireditve prepozno in jih zaradi tega ne moremo objaviti, bi naša katoliška in slovenska prosvetna društva prosili, da nam pošljejo vabila za list čimprej. Vabila in poročila kulturnih prireditev morajo biti najkasneje do vsakega ponedeljka opoldne na tajništvu Krščanske kulturne zveze alii pa na uredništvu „Naše-ga tednika — Kronike”. Samo tako bo mogoče, da pridejo vabila pravočasno v list — na kulturno stran — in si tako zagotovite boljšo udeležbo. Lokalna poročila na strani „Pri nas na Koroškem” pa zaključimo vsak torek opoldne. F e do r Dostojevski]': OiozieHt) dveiieSee REVNIH OTROK n Bilo je zgodaj zjutraj. Zbudil se je v vlažni, temni kletni votlini. Njegova suknjiča je bila tenka, tresel se je od mraza. Ždel je na robu skrinje in si preganjal čas z opazovanjem pare, ki mu je pri djhanju uhajala iz ust... Toda bil je hudo lačen ... ure so tekle... nato je stopil k pogradu, na katerem je ležala njegova bolna mati; slama, na kateri je ležala je bila tenka, namesto zglavja je imela pod glavo nek sveženj. Kakšna usoda jo je pripeljala semkaj? Bržkone je z njenim dečkom prišla iz kakega drugega mesta in tukaj zbolela ... Prazniki so bili pred durmi, zato so ostali kletni stanovalci odšli vsak na svoj kraj. Samo v daljnjem kotu je stokala neka 80-letna žena, ki jo je zvijal revmatizem. Nekdaj je bila otroška vrtnarica, sedaj pa je ležala sama, na smrtni postelji. Stokala je,, pihala in se zvijala ter je tako zmerjala dečka, da se ji niti približati ni upal. Vode si je prinesel s hodnika, toda nikjer ni mogel dobiti niti skorjice za pod zob. Tipal je s prsti materin obraz in se čudil, zakaj je tako negiben in mrzel1 kot zid. Kako je mrzlo tukaj, ga je spreletelo, ko je z roko gladil rame mrtve matere-... Nato je dihal v prste, da si jih ogreje in ko je na pogradu našel svojo čepico, je tiho, tipaje odšel iz temne kleti. Moj Bog, kakšno mesto je to! Svdj živ dan ni videl kaj takega. Kako vse tukaj vrvi in kakšen hrup vlada po cestah! Toliko ljudi, konjev vozov v ledenem mrazu! Iz nozdrvi razbičanih konjev lete pene in sproti zmrzujejo na vajetih, kopita udarjajo skozi mehki sneg na kamenje. In ljudje se tako prerivajo.. . Moj Bog, kako rad bi nekaj pojedel, četudi samo nekaj malega! In naenkrat so ga začeli prsti neznansko boleti. In spet druga cesta, glej, kako je široka. Tu ga bodo gotovo pohodili. Kako ljudje vpijejo, tekajo, se vozijo... in koliko luči, luči! Kaj pa je to? Veliko steklo, kako veliko steklo! In za steklom cela soba. V sobi se dviga drevo od tal do stropa — božično drevesce z mnogimi zlatimi papirčki in jabolki. Pod božičnim drevescem leže Čeče in konjički. Po sobi se pode otroci, umiti, čedni... se smeje ter igrajo, jedo in pijejo. Ubogi deček gleda vse to, se čudi in smeh-Ija. Sedaj so ga pa začeli neusmiljeno boleti Še prsti na nogah. Roke so postale rdečkaste, prsti se nočejo več upogibati in ga bole pri slehernem gibu. Deček je bridko zajokal in stekel napiej. Skozi neko drugo steklo spet zagleda sobo, okrašeno z božičnim drevescem. Na mizah 'leže kolači in pogače vseh vrst, mandljeva pogača, rdeči, rumeni kolači. Tam sede štiri bogato načičkane gospe. Kdorkoli vstopi, mu ponudijo kolač. Vrata se nenehoma odpirajo in zapirajo, s ceste prihaja vedno nova gospoda v trgovino. Malček se je zmuznil ob steni, odprl vrata in vstopil. Hoj, kako so ga nahrulili in mu z roko kazali, da naj zgine. Ena izmed gospa je stopila k njemu, mu stisnila kopejko (ruski novec, podoben grošu) ter zaprla za njim vrata na cesto. Tedaj se je malček zares ustrašil. Kopejka je padla na tla, kajti on vendar ne more zganiti prstov, da bi jo obdržal. Naglo je stekel vstran, sam ni vedel kam. Tekel1 je, tekel in puhal v roke. Kaj pa je to? Ljudje postajajo in se drenjajo: V izložbi za steklom so razpostavljene tri male Čeče, lepo oblečene v zelene ih rdeče oblekce, kot da bi bile žive. Na stolu sedi star možiček in miga z roko, kot da bi igral na veliko violino. Dva manjša možica stojita poleg njega in vlečeta lok na malih violinah, kimata po taktu z glavicama, se pogledujeta in njune ustnice se premikajo; govorita, govorita zares, le da skoz steklo ni moč slišati o čem se menita. Deček je bil prepričan, da sta živa. Ko pa je naenkrat opazil, da sta Te lutki, se je zasmejal, še nikdar v svojem življenju ni videl takih lutk. Res mu gre pravzaprav na jok, toda kadar se zazre v lutke, se mora zasmejati. Naenkrat se mu zdi, kot da ga nekdo vleče za suknjico in ko se ozre, opazi, da stoji za njim velik, zloben pobalin. Ta ga udari po glavi, mu strga čepico ter mu nastavi nogo. Deček pade na tla. Ljudje jezno zakriče. To dečka tako prestraši, da plane pokonci in zbeži. Teče, teče, kam sam ne ve, dokler ne pride na neko samotno dvorišče in se skrije za skladovnico drv. Tu je tema, tu me ne bodo našli. Počenil je, od strahu mu/zastaja dih ... naenkrat pa ga objame občutek prijetne lagodnosti, zazdi se mu, da je čudovito lahak. Roke in noge ga naenkrat ne bole več, toplota objema vso njegovo telo. Še enkrat pretrese krč vso njegovo telo in potem se zvije skupaj in zaspi. Kako prijetno je tukaj spati. In ko se dečku v sanjah prikažejo Čeče, se malček nasmehne ... lutke godejo in malčku se zdi, kot da mu mamica poje uspavanko. Mamica, jaz spim. Oh, kako prijetno je tukaj spati. „Pojdi z menoj, dečko, k božičnemu drevescu,” mu reče mil glas. Malček misli sprva, da ga kliče mati, pa ne, to ni ona. Nekdo se nagiba nadenj in ga objame v temi. In Itakšna luč mu zasveti nasproti. In kakšno božično drevesce! Ne, saj to ni božično drevesce! Še nikdar ni videl takega drevesa. Vse žari, vse se sveti, in pod njim leže okrog in na okrog čeče. Ne, to niso čeče, to so dečki in deklice v svetlih oblačilih, ki poletavajo k njemu in ga poljubljajo; vzamejo ga s seboj, glej, sedaj on sam leta ... Njegova mati ga gleda ob strani in se mu prijazno smehlja. Mamica, mamica! In znova ga o-troci obsujejo s poljubi, on pa jim pripoveduje o čeči za steklom. „Kdo pa ste vi, dečki? In kdo ste ve, deklice?” jih vpraša smeje. „To je Jezusovo božično drevo”, mu odgovore. „Na ta dan postavi Jezus vedno svoje božično drevo za otroke, ki na zemlji nimajo nobenega drevesca.” In deček sliši, da so tudi ti dečki in te deklice bili nekoč taki otroci kot on .,. In vsi so sedaj tukaj, vsi so kot angelčki, vsi so pri Jezusu, ki jim ponuja svoje roke, ki njih in njihove uboge matere blagoslavlja... Christopher Morley: Stotuiut-, Ui ni kita okeašena Ako greste skozi gozd igličastega drevja, boste opazili, da mlada drevesca molče; ona prisluškujejo. Visoka,stara drevesa, posebno jelke, pa pošepetavajo. Pripovedujejo zgodbo drevesca, ki ni bilo okrašeno za Božič. Zgodba zveni piecej žalostno in šumenje starih jelk, kadar se o tem pogovarjajo, je prav svečano. In vendar je prav, da jo jelke mladike zvedo. V toplih jesenskih dneh, ko mravlje in hrošči lezejo navzgor po deblu in ščegetajo drevo, ko lepljiva gosta smola vre v vejnih luknjicah, ko je ves gozdiček zavit v prijetno otožne dišave, ko se listnato drevje začenja bahati s prvimi pisanimi barvami, takrat je marsikateremu igličastemu drevesu že zgolj ta zgodba v uteho. Vsaka mlada jelka — to najbrž že itak veste iz Andersenove pravljice, in ako ste jo medtem že pozabili, pa si jo še enkrat preberite — torej vsaka mlada jelka sanja o tem, da bo nekoč postala božično drevo. Sanjajo o tem nekako tako kot mlada dekle- ta, ki želijo postati neveste, ali kot pesnik, ki upa, da bo nekoč videl svoje kitice natisnjene. S to blestečo, vedro sanjsko sliko pred očmi mlade jelke potrpežljivo prenesejo ostri ugriz sekire ter neskončne ure, ki jih morajo preždeti, tesno stisnjene skupaj v svežnje, na železniških vagonih in tovornih avtomobilih. * Se pa dogaja, da ponavadi'v decembru podro za Božič več mladih jelk kot pa je treba. In tu se začne naša zgodba, o kateri pa ni nikomur prišlo na misel, niti Andersenu ne, da bi jo zapisal. Torej,tudi našega drevesca ne bi bilo treba posekati, in tudi ne bilo nikdar posekano, ako se ne bi možak s sekiro v gozdovih Vermonta (Ena izmed držav USA) rekel samemu sebi, ko je padel na zemljo mrak: „Samo še eno!” Podiranje mladih dreves z ostro nabrušeno sekiro, katere ročaj dobro leži v dlani, je pač zapeljiva stvar; človek bi najraje ne nehal. Neka grozotna slast je v njem. Rezilo se z enim samim, sikajočim u- JULES VERNE: Potovanje na u Huna ) — Že nekaj mesecev, se sprašujem, dragi tovariši, je povzel Barbicane, če ne bi mogla ostati zvesti našemu strokovnemu delu in se lotiti kakega velikega poskusa, ki bi bil: vreden devetnajstega stoletja in če ni balistična znanost že toliko napredovala, da bi se nam tak poskus tudi posrečil. Po dob gem iskanju, delu in računanju sem prišel do prepričanja, da lahko uspešno izvedemo zamisel, ki bi bila neizvedljiva v vsaki drugi deželi. In o tem načrtu, ki sem ga dolgo časa pretehtaval, bom govoril; v svojem današnjem sporočilu. Vreden je vas in slavne preteklosti ..Topniškega kluba” in po vsem svetu bo dvignil veliko hrupa. — Veliko hrupa? je 'vprašal neki ognje-viti topničar. — Veliko hrupa v pravem pomenu besede, je odgovoril Barbicane. — Ne prekinjajte govornika! se je oglasilo več poslušalcev. — Zato vas prosim, dragi tovariši, da me pazljivo poslušate. Zborovalce je zajela mrzlična napetost. Barbicane pa si je z. naglo kretnjo popravil cilinder in nadaljeval z mirnim glasom: — Dragi tovariši! Med vami ni nikogar, ki še ne bi bil videl: lune ali ki ne bi vsaj slišal1 govoriti o njej. Ne čudite se, da sem vam prišel govorit o „nočnem soncu”. Morda nam je namenjeno, da postanemo Kolumbi tega neznanega sveta. Skušajte me razumeti, podpirajte me z vsemi svojimi močmi, pa vas bom povedel k osvojitvi lune in njeno ime se bo pridružilo imenom šestindvajsetih držav, ki sestavljajo veliko ameriško Zvezo! — Živela 'luna! je zaklical ves ..Topniški klub”, ko en mož. — Luno so proučili že od vseh plati, je povzel Barbicane; natančno so ugotovili njeno gmoto, gostoto, težo, obseg, ustroj, gibanje, razdalja in njeno vlogo v sončnem sestavu; izdelali so selenografske2 zemljevide, ki so ravno tako popolni, če ne še bolj, kakor zemeljski zemljevid, fotografija je izdelala izredno lepe posnetke našega satelita. Z eno besedo, o luni vemo vse, česar nas morejo naučiti matematika, astronomija, geologija in optika, toda doslej nismo še nikdar stopili z njo v neposredno zvezo. Pri teh besedah je zašumel po dvorani silovit val zanimanja in presenečenja. — Dovolite mi, je nadaljeval Barbicane, da se na kratko spomnim tistih gorečnikov, 2) Od grške besede .jelene”, ki pomeni luno. ki so radi potovali v domišljiji in trdili, da so prodrli v skrivnost našega satelita. V sedemnajstem stoletju se je neki David Fabri cus bahal, da je videl' s svojimi lastnim očmi prebivalce lune. Leta 1649 je nek Francoz, Jean Bando in objavil spis: „Kako je Dominik Gonzales, španski pustolovec, potoval na luno.” V istem času je Cyrano de Bergerac objavil tisti slavni potopis »Drugi svet”, ki je imel v Franciji toliko uspeha. Pozneje je neki drugi Francoz — ti ljudje se mnogo ukvarjajo z luno — napisal knjigo »Svetov je več”, ki je bila za tisto dobo prava mojstrovina; toda znanost napreduje in pohodi celo mojstrovine. Okoli leta 1835 pripoveduje knjižica, prevedena iz „New York Američana”, kako se je sir John Herschell odpravil na Rtič dobre na-de študirat astronomijo in je s pomočjo te-leskopa približal luno na 72 metrov. Tedaj je čisto razločno videi' votline, v katerih žive povodni konji, zelene gore z zlatimi robovi, koštrune s slonokoščenimi rogovi, bele srne in ljudi s podobnimi perutmi, kakor jih imajo netopirji. Ta brošura, ki jo je spisal Amerikanec Locke4, je doživela zelo velik uspeh. Kmalu pa se je izkazalo, da je delo znanstvena potvorba in Francozi so se začeli prvi iz avtorja norčevati. 4) V Franciji ga je objavil republikanec Laviron ki je padel leta 1849 pri obleganju Rima. darcem zaje v mehki les in mlada drevesca padajo z lahkim šumotom na tla. Naša mlada jelka je bila sveža, krepo raščena stvarca, ki pa se je z ozirom na njena leta nekoliko prenaglo povzpela kvišku; njene veje so bile precej redke. Ako bi jo pustili stati, bi iz nje zrastlo čuda visoko drevo. Sedaj pa je bila še v nerodnih letih in ni imela okrog sebe enakomerne, rahlo padajoče vejnate krone ter bogate igličaste obleke, ki sta ljudem pri božičnih drevescih tako všeč. Najhuje pa šele pride: namesto, da bi končavala zgoraj s koničastim vitkim vršičkom, je bila na vrhu nekoliko ukrivljena in imela vilice na dva kraka. O vsem tem naša jelka ni vedela ničesar, ko se je v družbi številnih sovrstnic lagodno naslanjala na steno prodajalne trgovca z zelenjavo. Kljub ostremu decembrskemu mrazu, je bila vsa prevzeta od sreče in pričakovanja bodočega veselja. O krasotah svetega večera je že marsikdaj slišala: kako na skrivaj drevesce postavijo v sobo, ga okrasijo z zlatimi in srebrnimi kroglami, pisanimi igračami, slaščicami in zvezdicami, s ptiči, ki imajo repke iz predenega stekla. Celo starodavni strah vseh božičnih drevesc, — goreče sveče — je ni Skrbel. Slišala je namreč, da ljudje navesijo na božično drevesce drobne verižice s svetlimi žarnicami, ki ne mo-(Konec na 8. strani) Zvonimir Hribar: cttoMfiška pe$em (Riccione 1945) V zraku se je čutil smrad po oZganem. Topovi so utihnili in ni bilo več slišati njihove glušeče pesmi. Bombe niso več Zvilgale skozi ozračje in njihovi smrtonosni poljubi so prenehali z razdejanjem vsenaokoli. Koncentracijska taborišča so odpirala vrata svobode stotisočerim, ki jim je bil edini smisel Življenja še — dočakati ta trenutek. Po livadah ob glavnih prometnih Žilah razdejanih cest in porušenih mostov, le za silo popravljenih, so se valili milijoni človeških bitij v vse smeri. Preseljevanje narodov. Med njimi so bili, ki so se po dolgoletnem ujetništvu vračali domov. Srca so jim bila polna nad in načrtov za bodočhost. In so bili taki, ki so z negotovostjo v srcih zapuščali domove ter bezali v neznano tujino in še bolj neznano bodočnost. Na obali Jadrana je bila zbrana skupina slovenskih beguncev. Poslednji Žarki sonca so jo obsevali. Njegova bleščeča obla se je Ze umikala za vrhove apeninskih gora. Bosonogi ribiči so pripravljali rnreZe in čolne za večerni ribolov. Od nekod je pri-I hajal vonj po pečenih ribah. Pogledi beguncev so bili uprti na širno morje. Njihove oči pa niso uiivale igre valov, hitele so dalje. Kot da iščejo v daljavi obrise domačih planin v odmaknjenem rodnem kraju. Na obrazih si lahko razbral trpljenje src. Na njih si lahko videl misli na dom, na drage, na izgubljeno domovino. Nenadoma se jim grla sprostijo v pesem. Prvi glasovi so tihi, kakor da bi se pesem sramovala svoje neZnosti. Kmalu postanejo jačji in polagoma se zlijejo v mogočen spev o ljubezni do domovine ... Tujci so se začeli zbirati okoli skupine pevcev. Utihnili so njihovi medsebojni pogovori, vsi so molče prisluhnili pesmi, ki so se vrstile druga za drugo. Niso razumeli besed, a obrazi so se jim zresnili, poplemenitili. Srca so čutila milino melodij, ki so pele o neznanih lepotah, o žalosti in veselju, o ljubezni in zvestobi. Tudi ribiči so prisluhnili pesmi, prisluhnilo je večerno morje. Z vsemi drugimi sem prisluhnil jaz sam. Stal sem med pevci. Nimam glasu, da bi potegnil z zborom, sem pa toliko bolj veren poslušalec. Zamaknjen sem sledil napevom in besedam, kar začutim, da me nekdo nalahno drega. Ozrem se in zagledam na iztegnjeni roki ameriškega xiojaka-črnca velik kos čokolade. Odkimam, a čokolada ne izgine spred mojih oči in prijetno ščegeče v nos. Pogledam možu v obraz in vidim, da mu solze polže preko lic. Skloni se do mene in zašepeta na uho. „Čudovito, prekrasno! Imam občutek, da sem doma ...” Šele leta pozneje, ko sem spoznal lepoto duhovnih pesmi njegovih rojakov, sern se zavedal globine in vrednosti poklona, ki ga je črni mož slovenski pesmi napravil. — Smcežua, ki ni bita okcasena (Nadaljevanje s 7. strani) rejo zažgati drevesca. Tako je z zadovoljnim srcem pričakovala božične praznike. »Krasna bom”, si je mislila. »Upajmo, da bo pri hiši tudi kaj otrok, ki me bodo občudovali. Mora biti res diven pogled, ko se otroci vsujejo v sobo in navesijo svoje no-gavičice na moje veje!” Resnično sočutje jo je navdajalo do drevesc, ki so jih kupci odnesli kar prve dni. Mislila si je, da bi bilo naj lepše, ako bi jo kdo kupil in odnesel prav na sveti večer. Takrat jo bo nekdo v zamolklem snežnem blesku večernega mraka izbral ter jo previdno pritrdil na blatnik avtomobila — in hajdimo na poti Snežne verige bodo veselo žvenkljale po zaledeneli cesti. V duhu ji je že vstajala podoba velike sobe s kaminom, v katerem bo veselo prasketal ogenj, potem pritajeni šum papirja pri razvijanju okraskov. In naenkrat se bo oglasilo: »Oh, kako lepo drevesce!” In kako ponosno se bo ona s svojega železnega stojala dvigala proti stropu ter širila veje! Toda mineval je dan za dnem. Eno za drugim so odhajala drevesca, in našo jelko je že začenjalo skrbeti. Kajti kdor koli jo je pogledal, jo je ošvrknil z neprijazno besedo. »Prevelika", je dejala neka gospa. — Pozno zvečer, ko so bile že vse trgovine zaprte, je prišel trgovec, da pospravi okrog prodajalne. Kos lesenega plota, posekane veje, nekaj praznih sodčkov in par drevesc, ki jih tudi nihče ni maral, je trgovec skozi odprtino pri tleh zmetal v klet. Zaprl je vrata in tako je sedaj ležala jelka v temi. Ena izmed njenih vej, ki se je pri padcu zapognila, jo je tako bolela, da bi najraje veka-la, ko bi mogla. Najbrž je bila zlomljena. »To je torej moj Božič”, si je mislila. Ves dan je bilo tiho v kleti. Samo tu pa tam je rahlo počilo, ko se je katero izmed dreves poskusilo stegniti. Nad njimi, zunaj na pločniku pa so podrsavali koraki, od cerkva so brneli zvonovi, vendar se ji je vse skupaj zdelo nekam turobno. Bila je razočarana. Po velikih pripravah pač vsak praznik nekoliko razočara. Zaničevana jelkova drevesca so pa ležala na kamnitih tleh ter gledala, kako se je odsev plamena iz peči za centralno kurjavo odbijal v kovinski ploskvi sekire, ki jo je bil nekdo tam pozabil. Na dan po Božiču je prišel mož, ki je hotel nekaj zelenih vej, da z njimi prekrije grob. Trgovec z zelenjavo je najprej segel po sekiri, nato pa je brez obotavljanja pograbil še drevesca. Ta so bila že tako pobita, da se niso prav nič razburjala. »Štrk, rMaqo d&oljfne lwžlhie praznike ter trehič n&no lrt& meni ilonenikint kmetom Kmečka gospodarska zveza „Ne, te ne maram” je dejala druga, »ima preveč redke veje.” — »Saj ji lahko odsekam vršičke, potem bo pa pravšna”, je me-ni'l trgovec. Našo jelko je streslo, toda ku-povalika je medtem že odšla naprej in si ogledovala neko drugo drevesce. — Jelko so nekatere njene veje hudo bolele, kajti trgovec jih je s trdo roko neusmiljeno upognil navzgor, da bi drevescu dal vabljivejšo obliko. Na drugi strani je bila veleblagovnica. Bleščeče izložbe so bile prenapolnjene z raznimi krasotami in dobrotami. Kadar so se odprla vrata, je mogla videti, kako se na hodnikih drenjajo ljudje, težko obloženi z zavoji in zavojčki, kako se zadovoljno prerivajo in odmikajo eden drugemu. Zmešnjava glasov, podrsavanje korakov in večno pozvanjanje blagajne je prihajalo prav na ulico, jelki so pobliski čudovitih barv jemali vid. Bili so okraski za drevesca, ki so bila bolj srečna kot ona. Bolj se je bližal praznik, večja je postajala gneča na pločnikih. Lepša drevesca, ki niso bila tako visoka kot ona, a so imele gostejše veje in bila •lepše raščena, je trgovec postavil pred njo. Ko so bila tudi ta prodana, je mogla vrvež celo preveč natančno opazovati. Nato jo je trgovec pokazal neki ženi, ki je hotela kupiti prav poceni drevesce. »Tole vam dam za en dolar”, je dejal trgovec. Bila je le ena tretjina cene, ki jo je trgovec najprej postavil zgnjo, a kljub temu se žena ni odločila za nakup. Šla je preko ulice in je v trgovini za igrače kupila božično drevesce iz umetne snovi. Trdo je mož porinil jelko zopet nazaj, tako da je z.drsnila ob steni in padla na tla. Nihče se ni pomujal, da bi jo dvignil. Pa jelki je bilo skoraj prav, kajti sedaj Ji vsaj pogled na vrvež ni povzročal novih bolečim. In nato je prišel sveti večer. Bilo je oblačno in droben dež je rosil. Na uvozni cesti poleg trgovine so ljudje sneg razhodili v nesnažno brozgo. Ko se je jelka znašla tam med polomljenim lesenim plotom in odlomljenimi vejami, so jo objele čudne misli. V molčečih gozdovih na severu je njen razbeljeni štor bil že globoko zakrit s snegom in pozabo. Mislila je na zimski blišč gozdov, na visoka drevesca s srebrno skorjo ter belimi blazinami na njihovih- širokih vejah, na tulečo pesem samotnega vetra. Spominjala se je krepkega, toplega občutka, ko so se njene korenine oprijele globoko v varno zemljo. Lep občutek je to. Je nekaj takega za drevo kot je za nas kadar se s prsti nog do konca stegnemo v topli postelji. In vsemu temu se je odpovedala zato, da sedaj leži zaničevana in pozabljena v tem zanemarjenem vhodu, škornji, od katerih je brizgala brozga, doneči zvonovi, hrupna vozila, vse to je šlo mimo nje. Od jeze in pomilovanja s samim seboj se je začela rahlo tresti. »Nobene igračke in nobenega okrasa ni zame,” je žalostna premišljevala in pri' tem je spustila nekaj iglic od sebe. štrk” je rekla sekira in prijetno dišeče veje so bile preč. Gola stebla je trgovec vrgel v bližnji kot. Sedaj je naša jelka, ali to kar je pač od nje še ostalo, imela več kot preveč časa za premišljevanje. Občutiti ni mogla več ničesar, kajti drevesca čutijo z vejami, mislijo pa z deblom. In kaj si je mislila, med tem ko se je počasi sušila in postajala toga. Mislila si je, da je bilo pač zelo nespametno njeno početje, ko si je predstavljala pred seboj tako srečno in vesdo bodočnost, obenem pa je pomilovala druge mlade jelke, ki so še rastle v svežem gorskem svetu ter se predajale istim rožnatim sanjam. Gotovo ne veste, kaj se zgodi z debli preostalih božičnih jelk! Tega tudi ne morete uganiti. Pridejo kmetje z dežele in jih ku- pijo po pet centov (grošev) za kos ter jih uporabijo kot fižolovke in kolje za vinsko trto. Zaradi tega so morda na koncu vendarle (in tukaj se začne veselejši del naše zgodbe) srečnejše kot drevesca, ki so bila Okrašena za Božič. Gredo zopet nazaj v svežo pomladansko zemljo, in ko začne sonce gorkeje sijati, po njih z zavijači splezajo vinske trte ali fižol, kmalu nato jih krase grozdi Zlatih kroglic ali pa z njih žarijo rdeči cvetovi fižola in so vsaj tako lepe kot katero koli božično drevo. Nekega dne so torej okleščene in zaprašene jelove kole prinesli iz kleti in jih vrgli k mnogo drugim na tovorni avtomobil. Tovornjak je odropotal po beli cesti na deželo. Kmet jih je razložil z voza ter jih je na dvorišču prislonil ob zid kašče. V tem je stopila na prag njegova žena in vzkliknila: »Poglej, to je, kar že tako dolgo iščem. Lep dolg kol z vilicami na vrhu! Jim, deni ga na stran, ta mi bo služil za razbešanje perila.” Bilo je prvič, da je kdo našo jelko pohvalil. V njenem napol osušenem in zgrbljenem srčecu je zaplala zadnja kaptica soka. Zasadili so jo v tla na skrajnem koncu perilne vrvi, tako da je stala prav blizu cvetlične grede. Vilice, ki niso smele nositi božične zvezdice, so bile prav primerne za to, da so nosile vrv. Bil je pralni dan in kmalu je kmetica prinesla mokro perilo ter ga razobesila, tako da je plahutalo v čistem, svežem vetriču in se kmalu osušilo. In prav na koncu, poleg vrha jelke, je visel par o-troških nogavičic. S tem pa še nji konec zgodbe, ki si jo po-šepetavajo jelke v vetru. Jelka, ki ni doživela božičnega krasa, je s takim zadovoljstvom opazovala nogavičke in druge čedne reči, ki so se majale v vetru, kot da bi čakale, da jim kdo eno prisoli, ni med tem prav ndč pazili, kaj se dogaja pod njo, oziroma se poganja navzgor. Nek slak je ujel jelkino steblo in je že prav pridno plezal okoli in okoli proti vrhu navzgor. In nekega jutra, ko je prišla kmetica na dvorišče in hotela jelov kol prestaviti drugam, je to videč, vzkliknila: »Te pa ne smem vzeti vstran, slak je splezal že skoraj do vrha.” — To je bilo res: okleščeni kol se je ves lesketal v plavih in rdečih cvetnih kelihih »Jutranje krasote”. Stare jelke v gozdu so prepričane, da drevesca, ki ne užijejo božičnega krasa, zato pozneje vedno kaj ‘lepega doživijo. One celo verjamejo, da bi tak božični jelov kol mogel nekoč služiti kot opornik čarobnemu fižolu — kot v tisti pravljici, ki pripoveduje o dečku, ki je po čudežnem fižolu splezal navzgor in z njega pobil velikana. Ko se to zgodi, bo svet znova poln pravlj ic. Ureditev manjšinskega vprašanja Tiskovna konferenca predstavnikov osrednjih slovenskih organizacij v Celovcu je bila zelo koristen korak k boljšemu poznavanju in razumevanju narodnostnega problema na Koroškem. Dokaz zato so tudi časopisna poročila, ki so bila vsa, razen ene žalostne izjeme, vseskozi objektivna. Uradno glasilo koroške deželne vlade »Kamtner Landeszeitung” je prinesla zelo obširno poročilo, čigar glavne točke prinašamo za naše bralce. »Vsebina tega razgovora je bila za Slovence še neurejena izvršitev člena 7 avstrijske državne pogodbe (Manjšinska zaščita). Kot sta izjavila prof. dr. Tischler in dr. Franci Zvvitter, po pravomočnosti državne pogodbe, v kateri se je Avstrija obvezala priznati slovenski in hrvaški manjšini gotove pravice, je do danes bila ustanovljena le državna gimnazija za Slovence v Celovcu, za katero se je javilo 125 učencev. Od teh je 113 uspešno napravilo sprejemni izpit, ob začetku šole se pa je javil 101 dijak za vpis. Kot je prof. dr. Tischler izjavil, so potem trije dijaki izstopili, ker so bili njih starši očivid-no stavljeni pod gospodarski pritisk. Pet dijakov, katerih državljanstvo ni bilo urejeno, je moralo biti odpuščenih." Kot poroča list dalje, je dr. Zsvitter izjavil, da do danes niso bili izsledeni atentatorji na spomenik v Velikovcu in »tisti, ki so zbijali na tla slovenske napise. Napadov na Slovence oblasti ne zasledujejo itd. Z ohranitvijo dvojezičnega šolstva, je izjavil nadalje, bo preprečeno razdvajanje vasi v nacionalnem pogledu. Pri vedno širši evropeizaciji naše dežele je gotovo skoraj samo po sebi umevno, da mladina zna vsaj drugi deželni jezik. Nato so novinarji stavili tako dr. Tischlerju. kot tudi dr. Zvvitterju vprašanja temeljnega značaja v zvezi s vprašanjem dvojezične šole in glede pojma manjšine.” V teku razgovora, ki je zelo stvarno potekel, so predstavniki manjšine pokazali pripravljenost za sporazumno rešitev teh vprašanj. Odklonili so pa sleherno glasovanje, ki v sedanjih napetih razmerah ne bi prineslo nobene rešitve šolskega vprašanja. Tudi glede pojma manjšine so odklonili načelo Slovenski zastopniki pred parlamentarci na Dunaju Za 13. november sta bila telefonično pozvana na Dunaj predsednik Narodnega sveta dr. Jožko Tischler in predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Z w i 11 e r, da pred parlamentarnim pododborom obrazložita slovensko stališče k členu 7 državne pogodbe. Oba zastopnika sta pred državnimi poslanci jasno iznesla v vseh vprašanjih slovensko stališče, ki je bilo izpovedano v Spomenici leta 1955 in v številnih vlogah na razna ministrstva. Značilno za ta razgovor pa je bilo dejstvo, da so vsi neko-roški poslanci z velikim razumevanjem sledili izvajanjem slovenskih zastopnikov, koroški poslanci pa so vztrajali v svoji koroški ozkosrčnostL Z ozirom na to, da je nek nekoroški državni poslanec potrdil, da je dvojezična šola rešila južno državno mejo, da je predsednica posvetovanja Lola Solar izjavila, da so slovenske zahteve tako naravne, da o njih sploh ne bi bilo treba razmotrivati, pa ostaja žalostno dejstvo, da koroški nacionalisti nočejo razumeti novega političnega položaja v Evropi in niti ne v Avstriji. Toda spričo odporne sile slovenskega ljudstva na Koroškem se je že sedaj izkazalo, da bo to vprašanje končno treba reševati v duhu naravne pravičnosti in evropske solidarnosti. Blagoslovljene in vesele božične pramike ter srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem z zavestjo, da bi tudi v letu 1958 ostali zvesti domači tvrdki Joh. Lomšek ŠT. LI P Š (TIHOJA) P. DOBRLA VES Vsem odjemalcem tudi sporočam, da dostavimo naročene oz. kupljene predmete na dom. »priznanja”, ampak so zahtevali določitev po objektivnih znakih. Tiskovna konferenca je nudila tudi priložnost za pojasnitev vprašanja toliko razkričanih nakupov zemljišč po slovenskih zadrugah na Koroškem. Predstavnik Zveze slovenskih zadrug je s številkami in stvarnimi podatki dokazal, da teh nakupov sploh ni bilo ter da imajo radi odprodaj zadruge danes manjšo površino zemljiške posesti kot leta 1938. »Kako nesmiselna so poročila v tisku o takozvanih slovenskih nakupih zemljišč, dokazuje neka časopisna vest, po kateri so baje slovenske zadruge kupile neko žago pri Labotu za 25 milijonov šilingov. Zveza slovenskih zadrug, ki obstaja že 60 let, ima pa v resnici le premoženje v vrednosti 16 milijonov šil.” zaključuje poročilo v »Kiimtner Landeszeitung.” Posvetovanie staršev na slovenski gimnaziji V torek, dne 17. decembra, je bil na Državni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu »Dan staršev«. Starši so se polnoštevilno poslužili možnosti, da se osebno seznanijo s profesorji svojih otrok in se pogovorijo z njimi o zadevah šole. Istočasno so se starši tudi posvetovali o ustanovitvi Združenja staršev, kakor obstoje na vseh srednjih šolah in kakor je tudi predpisano s strani prosvetnega ministrstva. To združenje ima nalogo* da starše in šolo tesno povezuje in da na drugi strani pomaga tudi pridnim revnejšim dijakom s podporami. Izvoljen je bil odbor, ki naj pri pravila in jih vloži pri oblasti, tem ob Veliki noči mogoč občnj Božična miza (Nadaljevanje s 5. &traj_ ^ ‘I navadi je, da se pripravi peruti na ali teletina. Prinašamo dva i’1 •. L Goveja juha z jetrnimi cmfl£ nim ponvičnikom (Leberschob^. ,c pečena kokoš, dušen riž, mešana 1 t 1 šan kompot in božična torta. 2. Kurja obarna juha (Einmachsi pečenimi drobtinovimi cmoki. — Svi pečenka, pečene krompirjeve kroglice,” nata solata, indijančki, črna kava. Ptičke ob oknu Cez poletje gnezdece polnila z drobnimi je jajčki (kot velikonočni zajčki). Ko zvalila je mladičke, ubirala črvičke je škodljive. Glej, kako so ljubeznive naše ljube ptičke! Zdaj je prišla mrzla zima. > Ptička nič za jesti nima. in ob oknu zrnja prosi. (\aT»kc zadruge Y\v^' kmečke gosP°' Južnokoroška gospodarska zadruga Živinorejske zadruge Južnokoroška semenarska zadrn PodP<>r ga Proti Parnim v ^ - SelaA j, ; . l l l i m i ■M I s S 1 1 1 TER NJIHOVE POSLOVALNICE, PODRUŽNICE IN PODJETJA /i/u(f e siov//V // (Božič bi svehio uo oo leto 1958 HANZI in STANA MILLONIG pp KAZAZE ®t! Vsem znancem in prijateljem VALENTIN KASSEL ŽELINJE Vsem sorodnikom in znancem JENŠACEVA DRUŽINA VEČNA VES iij Vsem znancem in prijateljem, družina URANK FRANC, pd. PETREJ Vsem cenjenim odjemalcem in znancem družina URBAS, kovač, VELIKOVEC DRUŽINA MIKLAW PODHOM pri DOBRLI VESI Vsem odjemalcem in znancem FRANCE LIENHARD krojač v ZGORNJIH LIBUCAH pri Pliberku ENCELNA VES Vsem sedanjim in bivšim faranom, sobra-tom in bolnikom milostipolne praznike DOBERNIK JOŽEF župnik v CUNJAH Družina OLIP, pd. FRONCEJ v SELAH Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in 'znancem moje trgovine in gostilne, želita MALLE JOŽE in GRETI ST. LENART V LJUBELJU Vsem cenjenim odjemalcem in znancem CIRIL RUDOLF kolarski mojster BISIRICA NAD PLIBERKOM DRUŽINA HUTTER GLOBASNICA Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem JURIJ KONECNIK kovač v GLOBASNICI DRUŽINA KEBER LEPENA Družina ORAŽE, pd. KEŽAR LEPENA Gostilna in trafika RASTOVCNIK KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI DRUŽINA ROGARJEVA BOROVNICA PRI APAČAH Vsem gospodarjem in znancem vesel Božič in uspešno novo leto 1958 želi JANKO JANEŽIČ LESE PRI ST. JAKOBU ANDREJ KARICELJ župnik (1| ST. JAKOB V ROŽU Vsem prijateljem in znancem, družina SUPANC Tomaž, pd. KRUMPL ŽRELEC Vsem prijateljem, posebno bivšim izseljencem, družina RAINER Matevž, pd. SUŠNIK LOGA VES i* Vsem sorodnikom in znancem DRUŽINA MOSTECNIK PODRAVLJE Vsem znancem in prijateljem IVA in FRANC ZABAVNIK BRDO PRI 3MOHORU JAKOB MOSCHITZ župnik BRDO PRI SMOHORU JAKOB ŠKOFIČ župnik v LOČAH OB BAŠKEM JEZERU Faranom in znancem FRANC BRUMNIK župnik v KOTMARI VESI las Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem krojaštvo jU Hilde in Alexander KLAURA ŽELEZNA KAPLA, Tel. 236 trn'* Sorodnikom, znancem in prijateljem, družina HRIBAR FELIKS, pd. JEREB in FURIJAN OBIRSKO VALENTIN POLANŠEK šolski upravitelj z družino na OBIRSKEM Vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem, gostilna SMERTNIK, pd. KOVAČ OBIRSKO Vsem odjemalcem in znancem, krojaški M mojster il WESENSCHEG PRIMUS ŽELEZNA KAPLA, Glavni trg, 80 JOHANN KEŽAR ( grabljar HORCE pri ST. VIDU v Podjuni Vsem svojim odjemalcem in prajetljcm želi družina JOŽE WACKOUNIG, kovač v MLINCAH Vsem sorodnikom in znancem, družina JELEN FRANC, pd. VOLINA ZGORNJE LIBUCE TOMAŽ DUMPELNIK kmetijske zbornic likovcu STEBEN V PODJUNI Svetnik Oklajne kmetijske zbornice v Velikovcu Vsem izseljencem in znancem DRUŽINA TOLMAJER RAD1SE Vsem znancem in prijateljem po širnem svetu JOŽEF PICEJ župnik v ŠMIHELU Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem širom domovine DRUŽINA RUPIJEVA VELINJA VES MARTIN ŠKORJANC župnik v SVEČAH KOBAN TOMAŽ ST GANDOLF pri Kotmari vesi JOŽEF KOGLEK župnik v SKOČIJANU ŠTEFAN MESSNER p rovi zor v ŽELE/NI KAPLI DEKANIJSKI URAD PLIBERK Vsem znancem in prijateljem TOMAŽ HOLMAR provizor na OBIRSKEM DREVESNICA ing. MARKO POLZER ST. VID v Podjuni Vsem odjemalcem in znanacem v Šmihelu in okolici TEREZIJA in FRANC KUŠEJ tigovina ŠMIHEL pri Pliberku Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem DRUŽINA BISTRIČNIK OBIRSKO Vsem cenjenim gostom in odjemalcem MIHA GABRIEL pd. TIŠLER trgovina in gostilna ^ ST. JANZ v Rožu —-----------i Vsem gostom iz Šmihela in Pliberka gostilna LUDMILA MLINAR ŠMIHEL pri Pliberku Dr. FRANC ZEICHEN župnik ST. RUPERT pri Velikovcu Vsem naročnikom in bralcem „Našega tednika” DRUŽINA MALEJEVA LEPENA Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi družina WILHELM WINKLER f trgovina z urami in nakitom VELIKOVEC, Glavni trg 138 ^ Vsem cenjenim (xljemalccm in znancem Zastopstvo Johann Kastrun BELA pri železni Kapli Živinozdravnik Dr. SIMON JANAH KOTMARA VES IGERC MATEJ župnik na S UPI Vsem odjemalcem in znancem SLAJK ANNA trgovina, modni salon za moške in dame ŽELEZNA KAPLA Vsem cenjenim odjemalcem in gostom F. FRANK trgovina, gostilna in mlin ST. JAKOB v Rožu Vsem gostom Anna HUTTER pd. ŠOŠTAR gostilna v GLOBASNICI FARNA MLADINA V ST. JANŽU v Rožu Vsem fantom in dekletom v župniji Vsem zavarovalcem želi inšpekcija Jadranske zavarovalne družbe ..Riunione” vesel Božič in srečno novo leto FRANC NACHBAR CIRKOVCE pri Pliberku ALOJZIJ NEMEC kaplan i9 v SKOČI JANU *! Vsem cenjenim odjemalcem STANKO SRIENC OBIRSKO Otta (j e v ld o ljeti Ojožic La sreen e atios Leta 1958 Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina KARNIČAR pd. VARH na OBIRSKEM Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina VALENTIN HARTMAN v KORTAH Vsem cenjenim odjemalcem JOŠKO CIMŽAR trgovina z mešanim blagom KOTMARA VES Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem želim iskrenega božičnega veselja in obilo blagoslova anno domini 1958 RUDOLF SAFRAN DBRLA VES Vsem odjemalcem, gostom in znancem trgovina in gostilna KOFLER DOLNJA VES, SMARJETA V ROŽU Vesel Božič in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem DRUŽINA SMRTNIKOVA v KORTAH Družina GRIL, pd. JEGART I’LAŽNI CA Vsem cenjenim odjemalcem KARL KOGOJ trgovina z mešanim blagom ŽELEZNA KAPLA Podružnica: SUHA-REBRCA TOMAŽ ULBING župnik SKOCIDOL Vsem bivšim tečajnicam, članicam Zveze bivših gojenk gospodinjskih šol, ter vsem prijateljem MILKA HARTMAN Vsem znancem in prijateljem družina Jože URANK, pd. KAVH ENCELNA VES Vsem bralcem ..Našega tednika” AICHOLZER LOJZA pri MIKLAVŽU na DRAVI Vsem cenjenim odjemalcem in znancem TRGOVINA FRANC RAUTER 5T. JAKOB v Rožu Družina Dr. JOŠKO TISCHLER CELOVEC Dr. VALENTIN INZKO SVEČE v Rožu Vsem znancem in sorodnikom EMICA HORNBOCK CELOVEC - 5T. JANŽ v Rožu k® Vsem prijateljem in znancem ter sorodnikom doma in v Ameriki želi družina TRAMPUŠ, pd. BOŽIC DOB pri PLIBERKU Vsem znancem in prijateljem, družina ŠTERN, pd. PLESNIKAR v KORTAH Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem DRUŽINA ZABLATNIK BILNJOVS JOŽEF ŠTICH župnik BILČOVS Vsem odjemalcem in znancem MIZARSTVO KOVAČIČ PODJERBERG - ST. ILJ ob Dravi Vsem naročnikom in bralcem „Našega tednika" ANTON DOLINŠEK inkasant »Našega tednika” BELA pri ŽELEZNI KAPLI NIKO MARKTL župnik v ROŽEKU Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom ŽUPNI URAD POKRCE Vsem odjemalcem in znancem trafika AVGUŠTIN SAFRAN BILČOVS BARBIČ MIHAEL župnik PEČNICA Vsem kmetom in odjemalcem želi prijetne božične praznike in uspešno leto 1958, mesarija FRANC ERLACH DOBJE ob Baškem jezeru Vsem svojim klientom in znancem želimo vesel Božič in srečno novo leto DRUŽINA ARBEITSSTEIN PLIBERK DRUŽINA WEISS krojaštvo ST. JANŽ v Rožu Vsem znancem in cenjenim gostom GOSTILNA BOŽIC APAČE Vsem znancem in sorodnikom PAVLA DOUJAK CELOVEC Vsem znancem in prijateljem DRUŽINA PRISTOVNIK SELE MARTIN KUCHLER župnik GOZDANJE Vsem znancem in prijateljem DRUŽINA UŽNIKOVA SELE Cenjenim gostom, odjemalcem in znancem, gostilna in trgovina MARIA PAULITSCH BELA pri Železni Kapli Vsem izseljencem, prijateljem in znancem DRUŽINA OICL in GALLOB ZGORNJI BREG AVGUŠTIN ČEBUL župnik ŠT. LENART PRI 7 STUDENCIH IGNAC ZUPAN župnik v ŽVABEKII Družina LESJAK, pd. POSTRANJAK BREG pri ROŽEKU Vsem sorodnikom in prijateljem DRUŽINA BLAŽEJ CELOVEC - PODLI BIČ Vsem znancem in prijateljem DRUŽINA WOSCHITZ CELOVEC REZIKA HOBEL CELOVEC ROJAKOVA DRUŽINA ŠT. VID V PODJUNI Vsem sobratom-duhovnikom, rojakom in bivšim feranpm VILKO PIPP provizor GRADENEGG, P. Feistritz Pulst Vsem članicam Zveza absolventk gospodinjskih šol Vsem prijateljem in znancem doma in tujini SUKIČ JANZ provizor ŠMIKLAVŽ NA DRAVI $ Družina Dr. VINKO ZWITTER ŠT. JAKOB V ROŽU I Faranom in znancem KUCHLING ANTON župnik v ZILJSKI BISTRICI Vsem dragim v Ameriki in Holandiji, sorodnikom in sobratom, svojim faranom, vsem prijateljem našega lista želim mnogo božičnega veselja in sreče v novem letu ALOJZIJ VAUTI selski župnik. Vsem znancem in prijateljem DRUŽINA KALIŠNIKOVA SELE Vsem cenjenim gostom in znancem GOSTILNA PRANGER ZMOTIČE - BRNCA Vsem znancem in prijateljem PETER OLIP SELE Vsem bralcem ,,Našega tednika", vsem prijateljem in znancem po širnem.svetu, vsem Slovencem KAREL MAUSER CLEVELAND. OHIO Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem DRUŽINA HARTMAN v LIBUČAH Vsem prijateljem — koroškim in po širnem svetu JOŽE HOČEVAR CELOVEC Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem DRUŽINA RESMAN VETRINJ Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem MIHEJ BOHM in družina MESSNER TALE pri PODGORJAH Vsem znancem in prijateljem GOSAR R. frizerka KAPLA ob Dravi ....", . . - ■■ ■ ANA PERCHINIG CELOVEC. Feldhofgasse 8 Vsem fantom in dekletom v župniji FARNA MLADINA v ŽELEZNI KAPLI Vsem cenjenim odjemalcem in znancem HRIBERNIK PETER mizar SLOVENJI PLAJBERK Vsem znancem in prijateljem TRATNIKOVA DRUŽINA LEDINCE Vsem znancem in prijateljem DRUŽINA STARC CELOVEC LOVRO SADJAK in družina KLANČNIKOV A RINKOLE Vsem znancem in prijateljem DRUŽINA NACHTIGALL CELOVEC Vsem izletnikom in odjemalcem želi družina ŠTEFAN SIENCNIK DOBRLA VES Vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem želim vesele božične praznike in srečno novo leto EGON BUCHBAUER Elektro-radio DOBRLA VES Župnijski urad KAMEN V PODJUNI želi vsem faranom, posebno tistim, ki so sodelovali pri popravi cerkve, blagoslovljene praznike in srečno novo leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo svojim odjemalcem podjetja RUTAR v ŽITAR1 VESI v ŠT. VIDU V PODJUNI in PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA v DOBRLI VESI Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina FRANC KROPIVNIK RUTE - RINKOLE Vsem sorodnikom in znancem družina JANEZ MIKLAVČIČ CORINČIČE 16 pri št. Jakobu v R. Dravljanom, Bilčovščanom, vsem znancem in prijateljem doma in po širnem svetu Prof. dr. PAVLE ZABLATNIK CELOVEC /i/rt cf o sl od ijeu OjčžLč in Srebio iwiw leto 1958 s HRANILNICA IN POSOJILNICA Ziljska Bistrica želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspežno novo leto 1958. HRANILNICA IN POSOJILNICA Šteben pri Beljaku želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1958. HRANILNICA IN POSOJILNICA Velikovec želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1958. HRANILNICA IN POSOJILNICA Pliberk želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno Ej£! novo leto 1958. HRANILNICA IN POSOJILNICA Šmihel pri Pliberku želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1958. HRANILNICA IN POSOJILNICA Globasnica želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1958. HRANILNICA IN POSOJILNICA Dobrla ves želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1958. HRANILNICA IN POSOJILNICA Železna Kapla želi vsem svojim članom, vlagateljem in sodelavcem bogato-blagoslovljene obžične praznike ter uspchapolno in srečno novo leto 1958. HRANILNICA IN POSOJILNICA Šmarjeta v Rožu želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1958. HRANILNICA in POSOJILNICA Št. Jakob v Rožu želi vsem svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto. KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA Pliberk želi vsem zadružnikom in svojim odjemalcem vesele praznike in uspešno novo leto 1958 Vsem zadružnikom in odjemalcem v Železni Kapli in okolici KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA BELA-ŽELEZNA KAPLA, r. z. z. o. j. Vsem slovenskim akademikom, duhovnikom in Slovencem doma ter širom sveta želijo milostipolne božične praznike in blagoslovljeno novo leto SLOVENSKI BOGOSLOVCI v CELOVCU Vsem prijateljem in znancem vesele praznike in srečno novo leto DRUŽINA ZERZER v SVEČAH Vsem prijateljem, znancem in odjemalcem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto VALENTIN PLANTEU grablar, vilar in coklar VELIKOVEC - REZINJA Mlinar iz GRPIČ PETER PACHER želi vsem svojim melovcem iz fare 5t. Lenart in Brnce prav vesele božične praznike in srečno novo leto, da bi me tudi v letu 1958 tako pridno obiskovali. Vsem dekletom širom Podjunske doline želi prav prijetne božične praznike in uspešno novo leto fantovska skupina »CRN KLOBUK« v GLOBASNICI 4^^ 4T Vsem prijateljem in znancem po širnem svetu MARKTL ANDREJ GORENCE Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem HANS KREUTZ CELOVEC-KLAGENFURT St.-Ruprechter-Strasse 10 Blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želijo vsem svojim članom, igralcem in kulturnim delavcem v KRŠČANSKO KULTURNO ZVEZO včlenjene kulturno - prosvetne organizacije: Slovensko prosvetno društvo v 5t. Vidu v Podjuni Slovensko prosvetno društvo v Stebnu v Podjuni Slovensko prosvetno društvo v špitalu na Dravi Slovensko kulturno društvo v Vogrčah Slovensko kulturno društvo v Celovcu Katoliško prosvetno društvo v Globasnici Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu Katoliško prosvetno društvo v Selah Zveza absolventk gospodinjskih šol Zveza pevskih društev Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu Farna mladina v Doberli vesi Farna mladina v St. Lipšu Farna mladina v Gorenčah Farna mladina v St. Jakobu v Rožu Farna mladina v Stebnu pri Maloščah Fama mladina v Smarjeti v Rožu S Najprisrčnejša voščila k božičnim praznikom in novemu letu želi odjemalcem in poslovnim prijateljem HANS BERGER ELEKTRO IN RADIO ŽELEZNA KAPLA župan občine Blato MIRKO KUMER želi svojim občanom, sorodnikom, znancem in prijateljem blagoslovljen Božič in srečno novo leto. KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO v GLOBASNICI želi vsem svojim članom, igralcem m kulturnim delavcem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto, predvsem pa tistim iz naše fare, ki se nahajajo v Švici. Odbor zveze slovenskih katoliških viso-košolcev želi v svojem in v imenu članstva zveze vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto uredništvu, upravi in bralcem ..Našega tedni-ka-Kronike”. Vesel Božič in srečno novo leto želimo tudi vsem rojakom na slovenskem Koroškem. MADRID V ŠPANIJI Vesele božične praznike in srečno novo leto 1958 želi vsem svojim cenjenim kupcem in poslovnim prijateljem HANS WERNIG Kmetijski stroji KLAGENFURT Paulitschgasse 8. (Prosenhof) Tel. 35-02 in Hl.-Geist-Platz Narodna šola v Št. Rupertu pri Velikovcu in Narodna šola v Št. Jakobu v Rožu želita svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne božje ljubezni in miru ter srečno novo leto! Kmetij sko-gospodarska šola v Tinjah želi svojim dobrotnikom, profesorjem, nekdanjim gojencem, rojakom ter staršem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1958 4» ROBERT ERSCHEN preša za olje in mošt ŠTEBEN V PODJUNI Allen verehrten Kunden und Freunden unseres Hauses entbieten wir die herzlichsten Wunsche zum Neuen Jahr und versprechen, dafi wir auch 1958 durch unsere Preisgestaltung allen Volks-schichten entgegenkommen. Warmuth & Co. VI L L A C H , HAUPTPLATZ 22 KARNTENS GROSSTES MODENWARENHAUS til | Blagoslovljen Božič W srečno novo leto 1 $0 M želijo vsem svojim prijateljem in znancem sledeče tvrdke 'Mm&m 1 ALLEN UNSEREN Jnsetenien und Tteunden WERBE- u. ANZEIGEN- ABTEILUNG VSEM NAŠIM insetenlom in prijateljem želi nesete bnžiene praznike in srečno, uspešno nooo leto OGLASNI ODDELEK Avtomatizirana dražba Včasih smo bili vajeni pri dražbah slišati ono staro: kdo da več, v prvič, v drugič itd. Švicarji pa so za prodajo kmetijskih pridelkov uvedli popolnoma nov, pa izredno zanimiv sistem. Kmet ali pa kmetijska skupnost (oddaleč nekako podobna našim splošnim zadrugam) pripelje v tržnico naprodaj svoje pridelke. Trgovci - interesenti čakajo na oštevilčenih sedežih in ko so si ogledali kakovost pripeljanega blaga, vsi napeto gledajo na veliko uro v ozadju tržnice. Ta ura pa ne gre v smeri urnega kazalca, pač pa ravno narobe od sto proti ena. Ko kupec smatra, da je kazalec prišel do cene, ki jo lahko plača, pritisne na električni gumb pred seboj, ura se ustavi, zasveti se njegova številka tako na uri kot na njegovem sedežu — in blago je prodano. Konkurent, ki je prav tako napeto sledil padanju kazalca oziroma cene, ostane z dolgim nosom, pa čeprav je pritisnil na gumb le delček sekunde za prvim kupcem. Ugovora ni. Edini, ki ima pravico ugovora, je prodajalec, če smatra, da je kazalec družbene ure padel pod ceno, po kateri je v skrajnosti mislil prodati blago. Tedaj on pritisne na svoje stikalo in na plošči se zablesti beseda „se ne proda”. Vsak prodajalec ima pravico nuditi isto blago le dvakrat dnevno. Vse gre mirno in brez hrupa. Elektrika opravi svoje tudi brez „prvič, drugič, tretjič in brez dokončnega udarca kladiva”. Poljedelci so s tem sistemom izredno zadovoljni, navadno dosežejo kar ugodno ceno zaradi konkurenčnega strahu med trgovci. &»f tndsi moS^e- U t&nu Ob eritrejski obali Rdečega morja živi Utajhno arabsko pleme Rašaidov, kjer imajo vso oblast ženske. Do moči so prišle pred sto leti, ko si je neko sosednje pleme prisvojilo najboljše pašnike. Ženske so se nad strahopetnimi možmi tako razjezile, da so jim morali s prisego na koran prepustiti vso oblast. Samo ženske smejo nositi orožje. Može si zberejo one same in plačajo za krepkega družeta po 20 kamel. Ko odjezdijo boljše polovice na rop ali boj, morajo možje v šotorih negovati otroke in prati. Kadar ženska rodi, njene tovarišice močno premlatijo tudi moža, češ naj še on poskusi malo porodnih bolečin. Če se kaj brani, ga žena kar spodi in si gre kupit drugega. Podobna državica je tudi sredi Arabije v oazi Muhlaf. Nad 600 podložniki ne vlada stari kalif Barda, ampak njegova mlada žena. Ta je organizirala ženski konjeniški oddelek. Otvorila je tudi šolo za ženske, da se izobrazijo. Za moške je ni treba, ker morajo opravljati le domača dela ali pa počivajo v senci palm in prosijo Alaha, naj da ženam moči. V tej vlogi se čutijo kar zadovoljne. Obstoji pa še tretja država Amaconk, in sicer na otoku San Blas ob obali Paname. Tu živi pod žensko nadvlado 15.000 Indijancev, ki pridelujejo precej kokosovih orehov. Vsi so obvezani k skupnemu delu; garati pa morajo precej, ker jih ženske nadzorujejo. Pri tem rodu si tudi dekle samo izbere fanta. Privede ga v kočo, kjer gospodari mati. Tudi družinsko ime nosi po ženi. Kaditi ne sme, to je dovoljeno samo ženskam, prav tako ne sme piti žganja. Moškim dovolijo žganje in tobak, če so posebno pridni. Kadar se moža naveličajo, vržejo njegove cape pred prag in mora prav hitro izginiti. Kljub vsemu pa možem niti na misel' ne pride, da bi s silo spremenili svojo usodo. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem TRGOVSKA HIŠA HERZELE B L E IB U R G - KUMESCHGASSE Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem Vesele boiične praznike in sre&io novo leto ieli vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem RADIO ELEKTRO STROKOVNA TRGOVINA Ludwig Humitsch DELAVNICA ZA POPRAVILA PLIBERK Kumeschgasse 6 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem Haderlap Franc KROJ A5TVO CELOVEC, Tarviserstrasse 100 Zidani most (Steineme Brucke) STAVBENO PODJETJE - ZIDARSKI MOJSTER Vsem svojim naročnikom, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto KAVELLAR VALENTIN Izvcčufa i/&akwcvUta ycadtotoa dela Železna Kapla - Eisenkappel f,Pfarrplatz 245 - Telefon 220 c TESARSKI MOJSTER Vsem svojim naročnikom, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto KLAURA FRIEDRICH Izvršuje najtočneje vsa tesarska dela Železna Kapla - Eisenkappel BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELI VSEM VELETRGOVINA S TEKSTILIJAMI MAX PLACH KLAGENFURT, 8.-MAI-STRASSE Frohes Fest bei Kerzenlicht_____ und das Backwerk - ein Gedicht! Glucklich sein kann jedermann Back mit uns! Darauf kommfs an Ein wertvolles Festgeschenk fiir alie Frauen, die gerne gut backen!? Das groBe Konig-Buch Bunt! Moderni 113 Backrezepte! Jeder Kaufmann gibt Auskunft« Jokat Srna ŽAGA in LESNA TRGOVINA VOGLE — KOHLDORF Post Kiihnsdorf, tel. 281 Kupi vsako množino okroglega in rezanega lesa po najboljši dnevni ceni. BARTEL Karntnerische Kohlen- und Baumaterialien Groft-handlung KLAGENFURT, BAHNHOFSTR. 34 Fernschreiber 01470 Telephon 58431, 56437 Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike in vse najboljše v novem letu 1958 lesna industrija J. Žagar CELOVEC — KLAGENFURT Rampenstrasse 15, tel. 29-08 Izdelava cementne strešneopekc Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem želi prav vesele praznike in srečno novo leto ZELLSTOFF-UND PAPIERFABRIK FRANTSCHACH A. G. FRANTSCHACH, POST ST. GERTRAUD IM LAV., KARNTEN Telefon: VVolfsberg, Karnten 521, 522 ali 523. — Brzojavni naslov: Natron VVolfsbcrg Karmen KUPUJE NA KOROŠKEM V KRAJIH SEVERNO OD DRAVE Smrekov in borov brusni les stoječ, dovozen do ceste ali natovorjen v vagon Na željo vas obišče naš zastopnik zaradi ogleda lesa in sklenitve pogodbe na domu. Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem želi prav vesele praznike in srečno novo leto Lesno podjetje žaga — lesna trgovina — izvoz lesa Pliberk, telefon 32.3 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem Cfmtelli fRjomatidll Lesna industrija ETTENDORF L LAVANTTALE Telefon: Lavamiind štev. 300 Kupi vsako množino okroglega in rezanega lesa po najboljši dnevni ceni. *A Ch. Grollitsch & Co. ZIDARSKA OPEKA - VOTLA OPEKA PREMOG - KOKS - DRVA CELOVEC — KLAGENFURT Karfreitstrafie 14, telefon 28-23, 28-24 Gradbeno in stavbarsko kleparstvo, galanterijsko kleparstvo, kritje cerkva in stolpov Helmut Grossnegger KLEPARSKI MOJSTER Celovec-Klagenfurt, Viltacher Ring 31, Tel. 24-90 Ave-božiček želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto AVE-NDBEL TVORNICE: STEINFELD IM DRAUTALE AVEMO0R Podružnice: CELOVEC-KLAGENFURT, Getreidegasse 1 BELJAK-VILLACH, Moritschgas.se Trgovina s pohištvom Franz Hafner, VVolfslrerg Trgovina s pohištvom Arnold Kreiner, Feldkirchen Trgovina s pohištvom Josef Maier, Friesach Trgovina s pohištvom Sepp Schoffmann, St. Veit/Glan Trgovina s pohištvom Florian Stuppnig, Spittal/Drau Vesele božične praznike in veselo ter zdravo novo leto Frohe Feiertage und ein frohes und gesundes Neues Jahr Gottfried u. Ignaz Glawar O.H.G. Sage-und ParkettenvveFk LOIBACH-UBUČE bei Bleiburg Nakup bukovih hlodov, hrastovega in jesenovega okroglega lesa. — Dobavljamo parketna tla in tla iz žlebovine vseh vrst. Einkauf von Buchen, Eichen und Eschenrundholz. — Liefer-ung von Parkett- und Rinnen-fullbdden jeder Art. I Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto MATTHIAS MORITZ UMETNI MLIN IN ŽAGA BREG PRI GRABŠTANJU RAIN bei Grafensein telefon 28-44 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1958 ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM Max Gramiller črevc in mesarske potrebščine CELOVEC — KLAGENFURT Adlergasse 14, telefon 45-59 Karl Piitscher konjski mesar CELOVEC - KLAGENFURT Pischeldorfer Strasse 12, tel. 55-22 Prcviemaino tudi zavarovane konje. — če je sila, koljemo podnevi in ponoči. — Kupujemo po najvišji dnevni ceni. FOTO - ECKE : O. SCHARK KLAGENFURT OBSTPLATZ 5 Strokovna trgovina za vse fotografske potrebščine. — Moderno božično darilo je foto aparat. — l’rav radi vas brezplačno posvetujemo! — Vesele božične praznike in srečno novo leto 19.58 želi vsem naročnikom in prijateljem Fa. Thomas Wurzer splošno strugarstvo CELOVEC-KLAGENFURT, Lindenhcingas.se 8 Božično drevo: vimh&t Lepo okrašeno božično drevo, ki prinaša vsak Božič srečo in veselje v dom, je bilo nekoč prepovedano v Beli hiši v Washmgto-nu, v domu predsednika Združenih držav. Predsednik Theodore Roosevelt (1901-1909), ki je bil veliki ljubitelj narave, je prepovedal uporabo smrek, ker je menil, da je sekanje mladih smrek zapravljanje. Seveda se ta nalog ni dolgo obdržal. Neki Božič so prijeli dva Rooseveltova sinova, ki sta skušala vtihotapiti smreko v Belo hišo. Ko se je njun oče razjezil radi tega, sta sinova zaprosila Gifforda Pinchota, enega od najboljšili Rooseveltovih prijateljev in prvega ameriškega poklicnega gozdarja za pomoč. Pinchot je takoj govoril s predsednikom Itn mu razložil korist selanja mladih smrek v gozdovih. Naglasil je, da pravilno sekanje dreves pomaga zdravemu raz-voju gozda. Predsednik je pozorno poslušal Pinchotovo pripovedovanje, spoznat] je v tem veliko resnico ter opustil svoje prejšnje mnenje o večno zelenem drevju. Sekanje majhnih smrek pomaga namreč uspevanju večjega števila doraslih dreves. Da bi zagotovili pravilno rast korenin večjih smrek, se lahko manjše sekajo brez škode za gozd. Velik del majhnih dreves, ki jih pa sekajo za Božič, bi itak odstranila sama narava v večnem boju za prostor v gozdu. Vsako leto posekajo v Združenih državah okrog 21 milijonov igličastega drevja za Božič. Polovico od tega na farmah, na katerih se posebno pečajo z božičnimi drevesci. Kot dodatek uvažajo še iz drugih držav okrog 5 millijonov dreves letno, največ jih prihaja le Kanade. Poleg tega da izpolnijo ameriške domove s svojini prijetnim duhom, predstavljajo božična drevesca cvetoče trgovsko podjetje, ki se razvije v kratkem obdobju treh mesecev. Delo v podjetjih, ki dobavljajo vsako sezono poldrugi milijon božičnih drevesc, se začne že v marcu. Na primer, podjetje H a Ivo rs o n v Duluthu, v mini in dehve aolje Minnesoti, seka drevesa v marcu, aprilu in maju, potem se v juniju in juliju prekine delo zaradi možne poškodbe novih nežnih drevesc. Delo se nadaljuje v avgustu, septembru in oktobru. Od novembra naprej je navadno vreme tako mrzlo, da postajajo veje in igle smrek preveč krhke za pravilno ravnanje. Odsekana drevesa lično urejujejo. Potem jih namočijo v visoke sode za barvanje, kjer jih pobarvajo v zeleni, srebrni in beli barvi, in zatem jih namočijo še v raztopini, ki jim pomaga, da igle ne odpadejo in da imajo svež izgled v praznikih. Dokler jih ne razpošljejo, jih Imajo v hladnem skladišču ob temperaturi dveh stopinj poti ničlo. Drevesa Halvorsonovega podjetja so le en meter visoka ter jih režejo z vrha odžaganih črnih smrek, ki so včasih 60 ali še več let stara, (Velika izbiea v vseh verskih knjigah posvetnih knjigah in romanih — v šolskih knjigah — devocionalijah kakor vse vrste kipi in križi — stenske umetne in nabožne slike rožni venci — paramenti in cerkvena posoda — molitveniki — nudi knjigarna in papirna trgovina „CARINTHIA„ DRUŽBA SV. JOŽEFA KLAGENFURT, Vdlkermarkter Ring 25 Obenem želimo vsem našim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem blagoslovljen Božič in srečno novo leto Podružnice: KLAGENFURT, Sternallee (Hl.-Geist-Platz) 5. — WOLFSBERG v Labudski dolini. — KOTSCHACH. — ST. VEIT a. d. Glan Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem lUmas Sktmet umefni mlin VetiU&uec - Votkecmadd koroška Telefon 264 tei dosežejo višino več kot deset metrov in premer od samo 10 cm. Te smreke rastejo na več milijonov jutrov močvirja ter jih je tteha odsekati, da bi lahko dobili prostor za cehiIo/ni les dobre vrste. Pobiranje vej je tudi predbožično opravilo ter sredstvo za zagotavljanje boljše kakovosti lesa z obreza-njem nižjih vej. Veje vežejo v svežnje v teži približno 25 kg, potem jih s tovornimi avtomobili spravijo v bližnje mesto za odpremo. Včasih sestavljajo že v gozdu iz vej za-voje, predno jih odpremijo na mestna tržišča, vendar ponavadi trgovci sami sestavljajo svoje okraske. Izbira božičnih dreves je v mnogih ameriških domovih resna zadeva. Kakor pri vseh nakupih, pride v poštev različen oseben okus in to kar se nekomu dopade ali ne. Skrbno pregleduje velikost, rast, duh, barvo in svežost. Mnogi ljudje so mnenja, da bo sekanje tolikih milijonov dreves ogrožalo Vir igličastega drevja v bodočnosti. Toda dejstvo je, da se je nasvet, ki ga je pred tolikimi leti dal Pinchot predsedniku Theodoru Rooseveltu,, sedaj pokazal kot resničen. Številne farme božičnih drevesc in dobro upravljani gozdovi v Združenih državah so poroštvo trajnega vira in dokaz, da Amerika razume pravilno gozdarstvo. Sedaj, je spoznanje, da so božična drevesca važen gozdni sad, zagotovilo primerno zaščito dreves. Sekanje malih dreves služi dvema ciljema. Prvič se tam ustvarja prostor za večja drevesa in drugič, se s tem prostorom ustvarjajo tudi jase in poti, kar je važno za zaščito pred gozdnimi požari. Okrasitev božičnih drevesc se je udomačilo v 16. stoletju kot nemški običaj. Opazili so namreč ponoči krasen odsev 'lunine svetlobe na snegu, ki je pokril smrekove veje. Odrezali so tako drevo in postavili tanke prižgane sveče na veje. Ta običaj, se je kmalu povsod razširil. Božična drevesca so postala povsod simbol miru im dobre volje. INTERCONTINENTALE OSTERREICHISCHE A. G. ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET podružnica: PODROZČICA - ROSENBACH telefon 248 — Telex 04-530 prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni NADELSCHNITTHOLZ _ LAUBSCHNITTHOLZ - SPERRHOLZ - HOMOGEN - NOVOPAN - FURNIERE - PARKETTEN - KUNST-SCHICH I PLATTEN: RESOPAL, FORMICA, MAX-PLATTE Hom ttudkfte ^ KLAGENFURT, VDLKERMARKTER STRASSE 38 (OSTBAHNHOF) Telefon 55-35 — 55-95 ADOLF CAMPIDELL SLIKAR - ZLATAR - KIPAR Prevzemam V S A POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248 Ziegel- und Klinkerwerk Dipl.-lng. Unger-Ullmann VELIKOVEC — VOLKERMARKT ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO. Bralci, spomnite se tudi v letu 1958 tistih firm, ki oglašajo v našem listu 1 ALL UNSEREN FREUNDEN VTUNSCHEN WIR VON HERZEN * EIN S EG EN S REICH ES FEST BEIM GLANZ DER KERZEN, * ES FOLGE BEIM SILVESTER-GLOCKENKLANG EIN FROHBESCH WIN G TER JAHRESOBERGANGI * FASERPLATTENFABRIK ADOLF FUNDER JUH. ST. VEIT/GLAN KOLESA, ŠIVALNE STROJE IN ELEKTRIČNE POTREBŠČINE dobite najugodneje pri FRITZ BAAR KLAGENFURT, 10,-Oktober-Str. 7 Dr. Samenhof — Dr. Esperanto DUrch unscre Verbreitung »n fasi SO Staatcn. venniiteln wir Ihnen Wirtscha(ubeziehungrn und Absatzmoglichkeiten. daher PLA7IEREN AUCH SIE IH REN VVERBEAU FTRAG in ^ ***•*-JGcni&i WOCHENZEITUNC KLAGENFURT. VIKTRINGER RING 26 Vesel Božič in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem TRGOVINA preproge, pregrinjala, blago za pohištvo BELJAK —VILLACH Postgasse 3 Vsem cenjenim odjemalcem, delavcem in prijateljem želi blagoslovljene praznike ter srečno novo leto TESARSTVO FRANZ GASSER BILČOVS (LUDMANNSDORF) 28 Letos obhajajo 70-letnico jezika esperanta, ki ga je sestavil varšavski zdravnik dr. Samenhof. Ko je leta 1887 objavil načrt o novem mednarodnem jeziku, se je podpisal s psevdonimom dr. Esperanto in od tod ime. Največja esperantska knjižnica v Londonu je ugotovila, da je bilo do slej napisanih ali prevedenih v ta umetni jezik nad 30.000 del'. Častno razmerje V državicah Liechtensteinu in Islandu je več učiteljev kot vojakov. V katerih drugih deželah je tako častno razmerje med prosveto in topovi? Na otoku Nova Gvineja razsaja nalezljiva bolezen „kuru”: ljudi zgrabi krčevit smeh, ki se mnogokrat konča s smrtjo. Bolnik se od histeričnega, nezadržnega smeha zaduši. Pestro in zanimivo V drugi polovici 18. stoletja je dobil zaročenec angleške kraljice Viktorije princ Albert Saški in Koburški ob prihodu v Anglijo od svoje neveste šopek cvetic. Da bi pokazal tudi na zunaj, kako je tega vesel, je z žepnim nožem prerezal na levi — srčni — strani suknje luknjo in vanjo zataknil nekaj naj lepših rož. Iznadljivi angleški krojači so brž ta dogodek uporabili ter ga proglasili za modo. Avtomatična rnemenska postaja V Franciji so izdelali vremensko postajo, ki registrira in po radiu oddaja vse važnejše vremenske podatke. Ta postaja lahko deluje po več mesecev brez nadzorstva. Opremljena je z akumulatorji, ki jih je treba polniti le vsakih 6 mesecev. Območje radijske postaje znaša ob ugodnih prilikah do 1500 km. Podatke pa oddaja v rednih časovnih presledkih. 265 kg je tehtala Na Dunaju so pokopali 54-letno Marijo Caharija. Kazali so jo v cirkusu v Fratru kot najdelebeljšo žensko na svetu. Tehtala je 265 kg. Boj za lepotico Znana napovedovalka pri igri „Odnehaj ali podvoji” Edy Campagnoli je obiskala pred kratkim mesto Vigevano, kjer so njej na čast priirediii velik ples. Med zabavo je vdrla v dvorano skupina mladeničev, ki je začela sramotiti lepo Edy. Njeni častilci, v prvi vrsti akademiki, so se pa postavili zanjo v bran. Prišlo je do takega pretepa, da je morala poseči vmes cela četa orožnikov. Pohištvo so razgrajači razbili na kose. Klub pesimistov London je znan po svojih nenavadnih, čudaških klubih. Pred kratkim so ustanovili še ,yKlub pesitnistot/’. Črnogledci imajo svoje prostore globoko pod zemljo. Kralj ženske mode V Montecatiniju v Italiji je umrl nenadoma po vsem svetu znani „kralj ženske mode” Christian Dior. Več kot deset let je ukazoval, kako naj se ženske oblačijo, in slepo so ga ubogaie, četudi so za modo trosile milijone. Sloviti pariški krojač je živel v sijaju in udobju kot pravi kralj. Sto let nogometa Pred kratkim je preteklo 100 let, odkar so v mestu Scheffieldu na Angleškem ustanovili prvo nogometno društvo. Nova vrsta športa je kmalu osvojila ves svet in danes ljudje kar norijo za njim. Najgrši mož V zgornjeitalijanskem mestu Pinerolu so priredili tekmo, kdo je najgrši mož v deželi. Razsodišče je prisodilo prvo nagrado cestnemu godcu Josipu Vatano, ki je nn zmago silno ponosen. Grafologija v Italiji precej dobro nese. Grafolog Sergio 1 je tako obogatel, da je moral iskati ki, vodjo in blagajnika. Izmed 22 kandida je izbral tistega, ki se mu je na podlagi j save zdel najbolj pošten. Tri tedne po nastopu službe je zaupanja vredni blagajnik izginil — z vso blagajno vred. Čudno opozorilo Na avtomobilski cesti v okolici Miinche-na je pod prometnim znakom naslednje o-pozorilo: Za voznike je dovoljena hitrost 1 60 km, za idiote pa 100 km. ^ Darila .50 22.- 16.- Ostanki po kilah 16,- 54,- 79.- 24,- Otroškc flanelaste pižame ...................................................................48,— Moške popclinc-srajce . ...................................................................38,— Bradl-kapicc v vseh barvah ................................................................14.80 Pisane prevleke za tuhente, 120X180 cm ....................................................54,— Bele damast prevleke za tuhante ................................................... 100.— Prevleke za blazine .......................................................................12.— Blazine iz damasta 60X80 cm ...............................................................18,— Flanelaste rjuhe ........................................................ . . . . 47,— TEATILHOF KLAGENFURT AKTER PLATZ 12, Telefon 53-38 MERKUR Wechselseifige Kranlcenversicherungs-Ansfalt Graz Želimo vsem članom in sodelavcem našega podjetja srthia iioiio Uto ! LANDESGESCHAFTSST£LLE KLAGENFURT ta. fka^etku^et v Cetavcu NAJBOLJ PRILJUBLJENO PODJETJE ZA KRITJE STREH Večkrat smo našim bralcem že predstavili v na-Sem listu krovsko podjetje JOSEF MAVERBRUG-GER v Celovcu, Prinz-Eugenstrasse številka 3, ki izvršuje po naših cerkvah in gospodarskih poslopjih krovska dela. Tudi delo v GOSPEJ SVETI so zaupali tvrdki Ma-yerbruggcr. Tam je bila namreč kaplanija že precej porušena in s skodlami pokrita. Sedaj pa se ponaša ta streha s kamnenimi ploščami, ki daje vsej okolici lepo sliko. To podjetje je izvršilo številna obnovitvena krov- ska dela na mnogih cerkvah v naših krajih, in sicer ne samo obnovitvena dela in popravila, ampak tudi pri novih zgradbah, je podjetje napravilo vsakemu delodajalcu to, kar si je želel, kakor n. pr. na ljudski šoli pri BOŽJEM GROBU, kjer je podjetje [>okrilo celo streho z takozvanim „Wellcn-etemitom” in na MOHORJEVEM DOMU v Celovcu, kjer je bilo treba prekriti celo streho. Zato to firmo priporočamo tudi v bodoče vsem, ki imajo poprave potrebne strehe. Za vsako jroslopje so izredne važnosti krovska dc-j la. Ce pomislimo, koliko dalj časa drži poslopje, če polagamo pažnjo bodisi na streho gospodarskega poslopja, na streho stanovanjske hiše in streho farne cerkve ali pa celo na cerkveni stolp; potem ne i lx>ino popravila odlašali, temveč takoj stopili z omenjeno tvrdko v stik, ker dobro vemo, da vse, kar j firma Maverbrugger izvede, naredi mojstrsko. Najlepše spričevalo zanjo so lepo prenovljene in okusno urejene večje in manjše cerkve v Podjuni in v Rožu. Med drugimi je pred kratkim firma Mayerbrug-Ser izvedla lepo in solidno delo na cerkvi v RE-I HERCI. Poprave potreben je bil tudi cerkveni stolp i ter postranska kapelica. Vse to je ]>okrila tvrdka z naravnim šifrom iz lastnega kamnoloma. Ravno ta-’ k” je izvedla generalna popravila tudi v KAMNU, 'n sicer na cerkvenem stolpu in postranski kapelici. Vsem cenjenim gostom in odjemalcem, kakor tudi vsem prijateljem in znancem Janko Ogris trgovina in gostilna I B I L C O V S | Vesele božične praznike ter blago-slovljeno in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in znancem GAŠPAR OGRIS-MARTIČ trgovina B I L C O V S Vesele božične praznike in srečno novo leto kit vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim Prijateljem VELETRGOVINA Z VINOM Sima THju h f vt BELJAK — VILLACH Ringmaucrgassc 11 0 tii svojim delavcem, voznikom, Viteljem, znancem in prijateljem vit blagoslovljene božične praznike 'H srečno novo leto LESNA TRGOVINA — ŽAGA — EKSPORT PRANZ Jtlevtel Kupim iglasti les, tudi stoječ BRNCA PRI BELJAKU EUR NI Z BEI VILLACH JOSEF MAVERBRUGGER MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN ŠKRILJEM Celovec-Klagenfurt-West, Prinz-Eugen-Str. 3, t. 42-76 Lasten kamnolom lea/ed&a, vseU slcešniU del osa cetltve, stolpe in ^cadove NADALJE IZVEDBA VSEH E T E R N I T N 1 H DEL PO ŽELJI Zaupajte Vaše božično naročilo domačemu strokovnjaku urarskemu mojstru TcLt