5o V. Bežek: Slovniški razgovori. tatom), ljudem. Vse te besede imajo v imenovalniku množine -je (pr. 39.) in razven poslednje v tožilniku -e, v mestniku pa vse -eh (pr. zgoraj). Stremljenje k izednačenju končnic je gotovo ustvarilo tudi te da-jalnike; kateri padeži pa so bili temu povod, določiti je težko, bržkone vsi ednako, ako izvzememo tožilnik ljudi; ta beseda je ohranila sklanjo na -i, njeni naglašeni e v končnicah (ljudjč, ljuddh) so gotovo tudi nekaj pomagali, da so se razširile take oblike pri drugih samostalnikih; največ pa so pri njih gotovo krive njih lastne naglašene oblike na -e. G. pisatelj si po mojem mnenji zastonj bčli glavo z vprašanjem (125), vplival je li na dajalnik mestnik s staroslovenskim -ech. Prvič je ta ech dokazan samo po nekaterih narečjih in izmed teh glavno, »rahločutno* ribniško namreč, pozna le -iem, ne pa -aim, kar bi morali pričakovati po njegovih mestnikih na -aih. Za trditev, da »več dolenjskih narečij* kaže -eim, naslonjen na -eih, ne nahajam sploh nobenih dokazov. Aj za -ah v mestniku v prekmurščini (str. 143) pač ni nastal tako, da se je h popolnoma izgubil in da se je po tem iz a razvil aj. G. pisatelj sam omenja, da se taki j razvija po naglašenih samoglasnikih vsled dolgosti, o takih pa se tukaj navadno ne more govoriti. //. in j sta spiranta in po mojem mnenji nahajamo tudi tukaj takozvani »spirantenvicariat*. Za tolmačenje kajkavskega instrumentala na -um, -om (189) imamo tudi v slovenščini prehodno obliko -ov v prekmurščini (str. 191). Klaftrov ne more služiti za edini primer rodilnika množine ženskega spola na -ov (196), ker v narečjih se nahaja tudi moška oblika klafter in ne samo klaftra. Pere namesto pero (str. 233) se rabi tudi na Drsteli v pomenu listič pri rastlinah. Poslavljaje se od te razprave, ki zaslužuje najlepšo pohvalo, želimo, da nam g. pisatelj ednako tudi preišče s p r e g o v slovenščini, kjer žetev sicer ne bode tako" bogata, še bolj pa želimo, da se loti tudi glasoslovja po ednakih načelih in z ednakim uspehom. Na P tuj i, meseca kimovca 1890. Dr. M. Murko, Slovniški razgovori. 1. Ko sem razpravico o jeziku Ravnikarjevem v »Sgodbah fvetiga pifma sa mlade ljudi* spisal v drug namen, a sem jo potem v precej okleščeni obliki priobčil v letopisu novomeške velike gimnazije za šolsko leto 1888/9., V. Bežek: Slovniški razgovori. 51 tedaj se pač nisem nadejal, da bode oskromna ta monografija napotila dva gospoda, da o nji izpregovorita kritično besedo. Storila sta to gg. L. Pintar v »Lj. Zvonu*, (X. 1. št. 1., 2., 4. in 11.) in V. Oblak v »Archiv fiir slav. Phil.* (XII., p. 502—-504.) Večina graje izrečene na omenjenih mestih je upravičena, in nikakor mi ne prihaja na misel, da bi radi nekaterih morda res prepornih točk provzročeval dolgotrajno polemiko. Od vsega srca moram n. pr. pritegniti g. V. Oblaku, ki na mestu rečenem med drugim piše tako-le: »Da der Verfasser nicht einen Schriftsteller aus dem XVI. oder XVII. Jahrh. zum Gegenstand seines Studiums gcvvahlt hat, z. B. den Castellez (Brat. Bvq. S. Roshenkr.), so ist der Nutzen, der uns aus seiner jetzigen Arbeit erwachst, sehr gering, denn die Sprache R's., wenn sie auch viele dialect. Ziige aufweist, ist durchaus nicht der reine oberkrainische Dia-lect, sondern die damalige sloven. Schriftsprache durchsetzt von vielen Formen und Eigenthiimlichkeiten, die der lebendigen Sprache fremd und nur ein Product der gelehrten und ungelehrten Combination der damaligen slov. Grammatiker und Schriftsteller waren. Es ware deshalb auch noth-wendig gewesen, zu erortern, inwieweit man in der Sprache R.'s den Ein-fluss der vorausgehenden und gleichzeitigen Grammatiken, insbesondere Kopitar^ und Vodnik's nachvveisen kann.« In če se bodem še kdaj bavil z Ravnikarjem, bode me poleg leksikalnih zanimivostij njegovega jezika zlasti skrb, da ustreženi graji in želji, katero je izrekel g. Oblak. Tudi opomnjam g. prof. Pintarja moram v obče pritrditi brez okoliša. Saj se pa zvečine, kakor pravi g. prof. Pintar, tudi ne tičejo tolikanj razprave sžme, njene metode in njenih rezultatov; tičejo se le nekaterih vprašanj, ki so mu bila že delj časa na mislih. Tu se mu je ponudila prilika, izpregovoriti o teh vprašanjih, in te ugodne prilike ni gonil od praga. Ali v dveh takih vprašanjih, dasi se jedno izmed obeh le posredno tiče moje razprave, ne morem se nikakor udati g. prof. Pintarju, ker sem uverjen, da on — krivo uči; a zajedno je obojno vprašanje tolike praktične važnosti in poseza toli globoko v denašnjo pisavo, da bi se le-ta znatno izpremenila, ako obveljajo g. prof. Pintarja nazori. Ker sem jaz z razpravo svojo kolikor toliko vzrok, da se je g. prof. Pintarju ponudila prilika, proglasiti in teoretiški utemeljevati nauka, katera se meni zdita kriva, hočem ja pobiti po svoji moči. Prvo vprašanje se dostaje oblik onih glagolov, vzniklih iz romanščine, a iz nemščine vzprejetih k nam, ki se v nemščini končujejo na -teren, v slovenščini prikrojene po VI. vrsti, ki se g. Pintarju »nikakor nečejo prikupiti.« Zakaj se mu nečejo prikupiti? Za razlog navaja g. P. nekaj prav drastiških, iz navadnega kmetiškega in pomestnega govora zajetih vzgledov 52 V. Bežek: Slovniški razgovori. (n. pr. na mestu rečenem str. 114. in 115.), iz katerih je blagovoljnemu čitatelju seveda takoj uvideti,' kako »absurdno* bi bilo »študovati, maršovati, eksercovati ali ekserkovati* (g. Pintarju ni to prav jasno, ker ne v€, ali naj se desinficuje ali desinfikuje, ako se ne desinficira). Ti vzgledi, pravi pravcati »argumentum ad hominem*, sicer toliko ugajajo »Učit. Tovarišu*, da jih kar od konca do kraja cituje v 9. št. letošnjega letnika, priporočuje' jih seveda v posnemanje ; a mi se vender sedaj nečemo muditi pri njih, ker bodemo še pozneje izpregovorili o njih. Obrnimo se takoj do jed i nega teoretiškega stavka, s katerim izkuša g. P. podpreti trditev svojo; ta stavek slove: »Nikakor torej ne priporočamo, da začnimo vse vprek vzprejemati tujke, če pa jo že vzprejmemo katero, vzprejmimo jo z značajem tujstva, ker je tujka.* Kakor radi podpišemo prvo polovico tega stavka, tako se moramo na vso moč upreti trditvi izrečeni v drugi polovici. To načelo je do cela krivo! Saj je vender dognana resnica, da vsak živi jezik, tudi najpopolnejši, vzprejemlje iz sosednih jezikov, sorodnih in nesorodnih različne snovi, a dokler je še količkaj čvrst, vzprejemlje jih vedno v takovi obliki, kakeršna ugaja njemu. Kolikokrat se je že poudarjalo, ali še nikoli ovrglo, da prosti narod tujke toliko časa preobrača in pretvarja, dokler se ne prilegajo njegovim govorilom, ki so za zvoke tujih jezikov kolikor toliko neokretna. Takisto ravna vsak narod s tujkami. Izjemo delajo samo prebivalci takih krajev, kjer občujejo v dveh ali več jezicih; tamkaj res mešajo, tamkaj se celo rušijo najpoglavitnejši zakoni jezikovni. Zdravi, nepopačeni narod pa tuje snovi sicer tudi vzprejemlje, toda jih izpreminja ter sebi pri-likuje, da jih naposled prebavi popolnoma, in tako nastanejo besede, ki se imenujejo izposojenke (Lehmvorter). Vsakemu filologu je znana ta resnica — ne treba je dokazovati. x) Nasproti pa vsaj meni ni znano, da bi bil kdo dokazal, da, če vzprejmemo katero tujko, treba jo vzprejeti z značajem tujstva. Ce pa je moja trditev prava, a kriva g. Pintarja trditev, ondaj je le tega gospoda teoriji porušen glavni steber! — Kadar so tedaj pisatelji po vedno napredujoči kulturi prisiljeni, da vzprejmo celo množico tujih besed, treba, da dobro uvažijo, v kaki obliki jim je vzprejeti tujke; treba se jim je pri tem poslu vedno ozirati na svojstvo domačega jezika; tujke skratka morajo dobiti tako opravo, da pomešane med domačinke ne žalijo očesa ali bolje ušesa, domačemu govoru privajenega. V tem pogledu se je mnogo grešilo pri nas; naši prvi pisatelji najnovejše dobe so imeli res najboljšo voljo, ali njih oduševljenost je bila večja, nego njih jezikovno znanje; kdo bi jim to 1) Izvadimo samo jeden vzgled iz tisočero druzih; g. P. piše po narodni govorici »To teženje je preveč omah dobilo« v lanskega »Zvona« 11. št., a ne: »obmacht« in vender se je slovenski »omah« porodil iz nemškega »obmacht«. Tak<5 dela vsak ndrod! prim. »Arch. fiir si Phil « XII. str 463. V. Bežek : Slovniški razgovori. 53 tudi štel v zlo ? Nevešči zakonom jezika našega, zakrivili so po vplivu nemščine, v kateri so bili vzgojeni in v kateri so občevali, razne nestvore, kakor: Evropejec, evropejičen ali evropeičen, filozofičen, filologičen, ekzi-stenca, inteligenca, konferenca, politikar, kritikar i. t. d., namesto: Evropec, evropski, filozofski, filološki, ekzistencija, inteligencija, konferencija, politik, kritik i. t. d. Zavedeni po tujkah, pačili so neuki pisatelji naši celč besede izvedene iz domačih osnov, z nemškimi in laškimi končnicami. Krasni vzgledi takih izrodkov so: hlapon (podobnega kroja je »politikon«) glasovzr in stresaj, skrpucano sevčda z ozirom na klavzr in lakaj. Naj omenimo pri tej priliki še samostalniške končnice -ija (prim. sodnija, prekucija in opombo g. Levca o le tej besedi v razpravi »Die Sprache in Trubers ^atthaus'* v letopisu velike realke ljubljanske leta 1878. str. 37. sub verbo »prekucniti*); to ti je prava sorodnica ali vsaj vzporednica glagolski končnici -irati. Že pokojni Levstik jo je preganjal svoj živ dan, češ, da je vznikla iz nemške končnice -ei, da nikakor ni slovenska. In res tudi ni, zakaj slovanske besede se sicer tudi končujejo na -ija, a imajo čisto drug pomen, značijo namreč nomina agentis. Miklošič pravi v »Vergl Stammbildungsl.* na str. 63. »diese nomina bezeichnen den mit dem gegenstande des thema beschaftigtenc<, prim. kupčija mercator = kupoco, loviočija venator = lovbco i. t. d. A kaj so pomagali vsi napori Levstikovi proti tej končnici tujki; nedavno je še bilo v ^Zvonu« citati »šušmarija, sleparija.* — Teh in jednakih spak še dandanes vse mrgoli v govori in pisavi, in še mnogo mnogo truda bode stalo, predno bodemo dali vsaki tujki, katere se že nikakor ne moremo izogniti, vsaj pristojno domače lice. Toda, ali ni brezuspešen ali celo neupravičen naš upor proti tem hibridnim oblikam na -iram -irati? Saj nam je narod, meni g. Pintar, jasno pokazal, kako prikrojevati take glagole v slovenščini, da jih je namreč z ohranjenim zlogom ir- staviti v 1. razred V. vrste. V dokaz navaja g. P. kopo takih glagolov na -irati in v šegavih primerih kaže, kak6 absurdno bi bilo rabiti tu obliko na -lijem, -ovati, toda, ko je nekaj vzgledov navel, meni naposled, da vzgledov, kako narod vzprejema te vrste tujke, naštel bi lahko še neizmerno veliko. Jaz sem uverjen, da ne! Na sproti trdim, da je število glagolov na -irati, katere je preprosti Slovenec vzprejel v svoje besedišče, jako jako oskromno; celo glagoli, v g. Pin-tarja vzgledih navedeni, preprostemu nžrodu niso znani vsi. Jako dvojim, da bi izrazi razirati, falirati, sekirat', rabili kateremu drugemu Slovencu, nego kakemu »purgarju*, katerega je že nekoliko bolj obliznila nemška kultura. Kar je tedaj g. P. navel vzgledov na -irati, to je vse, ali pa še malo več, negoli je znano preprostemu kmetiču; to oskromno število 5| V. Bežek: Slovniški razgovori. bi se dalo pomnožiti k večjemu z nekaterimi pravoslovnimi izrazi, s katerimi se je že tudi seznanil preprosti narod, n. pr, »sekulirati (assecurie-ren), intabulirati.* A oglejmo si natančneje peščico onih glagolov na -irati, ki so res razširjeni v prostem narodu, ali so celo prišli v narodne pesmi (prim. »Sem rajtal študirat« i. t. d.). Ali so ti glagoli res takovi, da nam jasno kažejo, kako je prikrojevati jednake glagole v slovenščini? Kako pa to, da se ni drznil do denašnjega dne" še noben slovenski pisatelj vzprejeti jih v knjižno slovenščino, vsaj v višjo prozo in pesništvo ne? Kolikor jaz vem, poskusil je v novejšem času jedini Dobravčin (Filip Haderlap) te in jednake cvetke, vzrasle med prostim narodom, udomačiti v umetnem pesništvu, pa je bil zat6 dobro okrcan od g. Levca (prim. »Dun. Zvon* z leta 1877. str. 27. si. in 43. si.); in ta poskus je ostal osamel Instinktivno, rekel bi, ogibali so se boljši pisatelji naši izrazov »študirati, špacirati ali Španci-rati, sekir a t i.* Po pravici! Zakaj te besede sodijo med najkosmatejše tujizne tiste vrste, katere je narod neizpremenjene vzprejel iz nemščine, ne da bi jih bil kaj prikrojil po svojstvu jezika svojega, podavši jim domače lice. Te nemčizne se dajo prav umestno primerjati pridevnikom falš, luters, nidek i. t. d., katerim je pečat tujstva tudi na lice udarjen že s tem, da se ne sklanjajo. Dasi narod govori »luters ljudje*, »fovš misel* (tudi Truber že piše: ^ varite se pred temi falš preroki* Mat. 7. c, prim. tudi Miklošič »Vergl. Synt.* str. 32.) i. t. d., vender to še ni napotilo nobenega izobraženca, da bi bil pisal: evropeiš kontinent ali evropeiš kultura. N&rodni jezik hodi pogostoma svoja pota, po katerih knjižni jezik ne more za njim. Tako" je tudi v našem slučaji. »Spancirati* i. t. d. so gole nemčizne, katerih smo se v knjigi vedno ogibali in se jih ogibajmo tudi v prihodnje. A prečudna logika bi bila to, da bi sicer »špan-cirati« i. t. d. kot kosmate nemčizne izganjali iz slovstva, pač pa pisali »kritizirati, replicirati, koncipirati« i. t. d. Nezmisel je, naj nam nemčizne, ki si niso niti same" mogle priboriti vzprejema v knjižno slovenščino, kažejo, kak<5 nam je prikrojevati tujke, vzprejete iz romanščine, večinoma latinščine. Kadar se bode g. kritik odločil ter pisal »špancirati, sekirati* i. t. d., tedaj bodem jaz prvi, ki se mu bodem uklonil in jel replicirati, koncipirati, desinficirati i. t. d. V. Bezek. (Dalje prihodnjič.) 112 V. Bežek: Slovniški razgovori. sicer vedno samotno, kamor se je le redkokdaj upal pridni drvar, tam je bilo pred rečenim dnevom vse živo in obljudeno. Od vseh stranij so prihajali prebivalci; ogledavali so priprave in ugibali, kaj bodo neki našli na dnu Gradišnice. In ko je prišel določeni dan, zbralo se je okolo Gradišnice toliko ljudstva, kakor bi bil cerkven shod ali ljudska veselica. Ko so bili Putick in njegovi trije spremljevalci zadostno preskr-beni z vrvmi, orodjem, svetilkami, hrano in pijačo, spustili so se opo-ludne rečenega dne v Gradišnico vpričo 300 ljudij, ki so radovedno čakali ranega jutra. Okolo in okolo žrela so nabili na drevesa tablice, na katerih je bilo zapisano: »Pazite, ljudje so v jami!« Za kakih dvanajst minut je dospel Putick do gorenjega dna navpične jame in dal znamenje, da je srečno prišel v globino. Iz vseh grl zbranega ljudstva je zagrmel stoteri »živio!«, in vsakdo je hvalil srčnega preiskovalca. Putick se je postavil potem pod kipečo steno in počakal, da so spremljevalci prišli za njim. Prvi vtiski velikanskih podzemeljskih prostorov človeka kar omamijo, da ne ve, čemu bi se bolj čudil, ali orjaškim dimenzijam, ali drzovitosti skladov in obokov 1 (Konec prihodnjič.) Slovniški razgovori. i. (Dalje.) Kak6 postopajmo tedaj gled6 na romanske tujke, končujoče se v nemščini na -ieren ? Jedino pravi pot kaže nam g. P. sam! Prvo pravilo bodi — tudi g. P. mu pritrjuje —: »Poslužujmo se kolikor mogoče domačih izrazov; domačinka imej prednost pred tujko/ V tem oziru pač vsi mnogo, mnogo grešimo, vzrok je tista »vis inertiae«, ki tiči v vsakem človeku; preleni smo ali »prekomodni« (že zopet tujka!), da bi iskali domačih izrazov, držeč se gesla J. Zupana: »Vse imamo, Pa ne znamo, Le iščimo, Pa dobimo.« Gospod P. piše na mestu rečenem na str. 114.: »Le tedaj imamo v slovenščini glagol VI. vrste, če si je izposodila samo podstavo za tvo-ritev glagola, a si je glagol napravila na tej podstavi potem sama.« To V. Bežek: Slovniški razgovori. 11 cj bodi drugo naše pravilo za tvoritev onih glagolov, ki ustrezajo nemškim na -ieren, in sicer za vse brez izjeme. Mi tedaj g. Pin-tarja pravilo vzprejemljemo popolnoma, vender s pristavkom, da bodi to pravilo splošno, neomejeno, brezizjemno, ker je jedino pravo, in ker nam je nedoumno, zakaj naj bi imelo veljavo samo za nekatere glagole. Saj ni najmanjšega vzroka, da ne bi si slovenščina vselej sam6 podstavo za tvoritev glagola izposodila, toda glagol si napravila na tej podstavi potem sama. Ce si že moramo z napredkom in kulturo izposojati veliko množino grških, latinskih in romanskih besed (in vse nemške besede na -ieren so prvotno romanskega izvora; o tem še pozneje), hodimo si jih izposojat naravnost v grščino, latinščino in romanščino; »man gehe zum Schmied und nicht zum Schmiedl«, to nam veli zdravi razum. Kaj briga to nas, da Nemec prireja premnoge tujke na -teren, da pravi on: kritisieren, desinficieren i. t. d. On po svoje, mi pa po svoje! Če pojdemo naravnost v grščino, latinščino in romanščino, iz katere je nemščina po svoje zajemala, iskat podstave za tvoritev glagolov, ne bodemo prišli v zadrego, da ne bi vedeli, ali nam je pisati ,desinficovati' in ,de-sinfikovati'; ne motil bi nas potem ozir na nemški ,desinficieren', ki je jedini vzrok omenjenemu dvomu; nom. adj. v latinščini bi se glasil ,desin-ficus', kakor ,maleficus', in od ,desinficus' (reci ,desinfikus') je jedino možno izvajati ,desinfikovati'. Taki dvomi in pomisleki morejo preslepiti in omamiti samo lajika, ne pa strokovnjaka filologa, ki bode vedel še v bolj dvojbenih slučajih pogoditi pravo. Kaj nam je torej misliti o obliki kritizirati', katero g. P. priporoča poleg jedino prave iz grške podstave ,kritik' (jcpmK&s) narejene oblike, ,kritikovati', to bode po naši razlagi jasno vsakomur. Da se nam pa ne bode očitala jednostranost, ozrli se bodemo na vse one pomisleke, ki bi se utegnili dvigniti proti takemu prikrojevanju tujk, ki je po naših mislih jedino pristno slovensko in zajedno slovansko. — Tak pomislek je izrekel g. P., češ, da se od vseh podstav ne bodo dale tvoriti oblike po VI. vrsti. Dvom njegov, ali bi desinficovali ali desinfikovali, rešili smo že. Težje bode prikrojevati, vsaj na prvi pogled, tuja debla, končujoča se na samoglasnike, n. pr. latinski ,praeterire' osnova ,praeter2L; slovenski bi se potem moralo glasiti preteri-j-ujem, preteri-j-evati; malo okorno res! Ali kje je zapisano, da moramo vsako tujko, katero so si Nemci prikrojili na -ieren, tudi presaditi v naš zelnik? Nemec h6di svoja pota, mi pa svoja! Stritar primerja nekje nemški jezik beraškemu plašču, kateremu se vsaka krpa kaj dobro prilega; in res ga ni morda jezika na svetu, ki bi s tako lahkoto in v toliki množini vzprejemal tujih snovij, kakor jih nemščina. Je-li to njena prednost ali njena napaka, tega nečem odločevati, S i 14 V. Bežek : Slovniški razgovori. dasiravno bodi mimogrede" povedano, da se i v Nemcih zopet pojavljajo puristi; toliko je gotovo, da nam Slovencem ta šarenost nemškega jezika ne smč biti vzor! Knjižni jezik naš teži zlasti za čistoto v oblikah, mnogo bolj negoli hrvatski ali srbski ali kateri drugi slovanski jezik; morda je to teženje celo nekoliko pretirano, ali vsekako je upravičeno gled<5 na nem-čizne, proti katerim smo, rekel bi, instinktivno jako občutni; instinktivno sluti narod, da mu od nemščine najbolj preti pogibelj! Ce pa smo že toli rahločutni nasproti vsaki nemčizni, bodimo tudi nasproti tujkam na -teren. Oportunsko bi ravnali, ako bi ,preterirati' in drugim jednakim oblikam na ljubo, katerih slovenske vrstnice na ,jujem, jevati', bi se nam videle okorne, rušili bistro dognano pravilo. Drugi ugovor je podoben prvemu. G. P. piše na mestu že večkrat omenjenem: »Nam se oblike onih iz romanščine vzniklih, a iz nemščine k nam vzprejetih glagolov, ki se v nemščini končujejo na ¦»-ieren*, v slovenščini prikrojene po VI. vrsti, nikakor nečejo prikupiti.(< Jako čudno je sicer govoriti v znanstveni kritiki o prikupnosti kakih oblik; to je subjektiven razlog, in za subjektivne momente v jezikoslovji, kak t v vedi sploh, ni prostora. Če je oblika prava, ondu jo rabi, naj se ti zdi prikupna ali ne; če pa ni prava, zavrzi jo! Toda priznati moramo, da gosp. P. ni jedini, katerega mrzč oblike na -ujem, -ovali; kdo še ni morda slišal v narodni druščini dovtipnika, ki je šale zbijal, porogljivo rabeč tuje glagole v jedino pravi, toda od take druščine zasmehovani obliki na -ujem, -ovati} Tudi g. Pintarja dotični odstavek (na mestu rečenem str. 114.) je prav v zmislu takih dovtipov nekoliko s humorjem in sarkazmom navdahnjen. Ali od kod izvira ta naša mrzkost proti tujkam v domači obliki? Odgovor: iz po-nemčevalne šole. Ker se nam je »iralo€ in ^iralo*, odkar smo začeli po šolskih klopčh hlače trgati, od malih šol do osme latinske šole in še dalje, ker nam dan na dan v navadnem občevanji bijejo na ušesa nemške tujke z močno razširjeno končnico -teren, tedaj smo se končnice -tram, -trati, ki je nemški -teren sevčda najpodobnejša, toliko privadili in tak6 se nam je omilila, da se nam zdi domači kroj takih tujk smešen in se nam neče prikupiti. Ali nismo v tem oziru podobni onemu medvedu, ki se je v rob-stvu naučil plesati, a potem ušel ter vrnivši se k svojim tovarišem v gozd, zaničeval jih, da ne znajo plesati! Ne vem, kdo izmed obojih je bil bolj vreden milovanja! Ali tudi tega ne smemo zamolčati, da imajo res že prvi naši pisatelji nekoliko oblik na -irati, dasiravno primeroma jako malo, kolikor sem se mogel o tem poučiti v naglici; našel sem n. pr. v postile Truberjeve predgovoru Savinčevem »revidirati c, v Dalmatinovem predgovoru k bibliji ,regirati'. Glagol »regirati« se nahaja tudi med ,Crajnfkimi' besedami v ,Regiftri', pri- S. R.: Odkod ima Šiška svoje ime. Ii5 loženem Dalmatinovi bibliji; Dalmatin tolmači: »Slovenfki, Besjazhki rau-nati(<. Ali ti primeri, ki so, kakor sem rekel, jako redki, ne dokazujejo ničesar, zakaj prvi naši pisatelji sploh hudo nemčujejo, pišejo tudi ,ferahtati, pegerovati, fliffati, merkati, s'frifhati, zviblati, zagati', i. t. d.; in kakor se teh cvetk po pravici ogibljemo, dasi jih nahajamo v Dalmatinu, najboljšem pisatelju protestantske dobe, jednako se ogibljimo tudi oblik ,revidirati, regirati', i. t. d., ki so istotako germanizmi in sicer nič boljši negoli ,fer-achtati' i. t. d. (Dalje prihodnjič.) V. Bešek. Odkod ima Šiška svoje ime. Gotovo ga ni izobraženega Slovenca, ki ne bi poznal Šiške, sosedne vasi ljubljanske in rojstvenega kraja prvega slovenskega pesnika; ako je ni videl na svoje oči, znana mu je gotovo vsaj iz Erjavčevega humoristiškega potopisa »Potovanje iz Ljubljane do Šiške«. Ljubljančanje sami pa itak ved6, kako zanimiva in mikavna je Šiška. Malo pa bode tacih, ki so že premišljali, kaj to ime pravo za pravo pomenja. Šiška je že jako star kraj — morda nič mlajši nego Ljubljana sama — in njeno ime ima v lokalni zgodovini prav častno mesto. Da, celo svetovno imenitni dogodek se je zvršil nekdaj v Šiški: sklenjen je bil namreč tu leta 1370. mir med avstrijskima vojvodama Albertom in Leopoldom ter med Benečani zaradi Trsta. Benečanje so izkušali namreč na vso moč pridobiti si Trst, da bi jim ne delal konkurencije v trgovini s slovenskimi deželami. Tržačanje pa so se, kakor je naravno, na vse kriplje temu upirali in iskali pomoči zoper Benečane cel<5 pri cesarji Karlu IV. in pri ogrskem kralji Ludoviku Velikem. Končno se udajo (prvikrat) dne" 31. velikega srpana 1369. leta brezpogojno omenjenima habsburškima vojvodoma. To pa je Benečane tako speklo, da zbero močno vojsko in si pribore" Trst dne 18. listopada 1369. leta navzlic izdatni pomoči, katero sta habsburška nadvojvodi poslala Trstu. Po tej zmagi hite Benečanje vojvodi pomirovat in jima Trst odkupovat. Ponudili so jima 75.000 dukatov, t. j. velikansko vsoto za tisti čas, ki je bila skoro tolika kakor pol milijona goldinarjev našega denarja. (Patrijarhu oglejskemu so obečali Benečani leta 1420. za vso Vojvodino furlansko sam6 40.000 lir!) Vojvodi sta vzprejela ponudbo in sklenila mir in prijateljstvo z Benečani pred cerkvijo sv. Jarneja v Šiški dne" 12. listopada 1370. leta. »Acta sunt hec et firmata apud Oppidum Labaci, in villa vocata in-ferior Keissach in theutonico, sed in Sclavonico appellatur Chisschia, ante S* V. Bežek: Slovniški razgovori. 181 — V letopisu za leto 1889. imaš pod številko 2510. zabeleženo: „Rudeči križ in njegov pomen za kmetsko ljudstvo. Poslovenil Lapajne Feliks pl. Lenk." Na prvi hip vidiš, da knjiga takega naslova nima. Gospod Lapajne je znamenit šolnik, ali v plemenitaša ga je izpremenil biblijograf. Takih nedostatkov kar vse mrgoli. Res je popisavanje knjig jako nadležen posel, ali kdor se loti tega dela, treba da ga vrši s primerno znanstveno natančnostjo, ne pa površno, samč da je menj truda. To pa je potrebno zato, ker ima biblijografija samo ondaj vrednost svojo, ako se sme" človek nadejati popolni natančnosti. Opisati pa je treba tudi vse knjige j e d n a k o natančno. Ne umejem torej, zakaj je pri nekaterih knjigah navedeno število stranij, pri drugih pa ne. V letošnjem letniku je n. pr. pod številko 2654. naveden „Veliki katekizem'1 i. t. d. brez števila stranij. Takoj pod številko 2655. pa je zabeležen „Mali katekizem" i. t. d. s številom stranij. Med „Društvenimi deli" pogrešamo že mnogo let letopisov in poročil novomeške čitalnice in dolenjskega pevskega društva. Ti društvi dajeta tiskati svoja poročila v kranjskem Novem Mestu. Nahaja se torej izvestno po jeden izvori teh letopisov v ljubljanski licejalni knjižnici, in sestavljalcu te bibliografije ne bi smeli biti neznani. Ako pa že spisek 6nih tiskovin, ki so izšle na Kranjskem, ni popoln, tem menj smemo pričakovati popolnosti pri tiskovinah, ki so izšle v drugih deželah. Površnosti se mora pripisavati, ako čitaš v letopisu za leto 1890. na strani 244. v 4. vrsti, da je neka knjiga pisana v „slov.-nemškem" jeziku, namesto v „slovenskem in nemškem jeziku". Nebrižnosti gre pripisavati po-grešek na strani 248. v 8. vrsti istega letnika, da ima „Druga nemška slovnica za ljudske šole" 856 stranij, in različne pisave, kakeršne se nahajajo na strani 265. letopisa za leto 1889. „politič*?/z list" in „politiČ7Zz dnevnik", na strani 264. „tisek", na strani 265. istega letnika „tisk" i. t. d. i. t. d. — Morebiti bi se moglo ugovarjati, da so to tiskarski pogreški. Žal, preveč jih je, da bi mogel veljati ta ugovor. — R. Perusek. (Dalje prihodnjič.) Slovniški razgovori. i. (Dalje.) Tudi prvi naši pisatelji so jih zmatrali za germanizme, ker više navedeni mesti sloveta tak6-le: „s' Gofpudom Felicianom Truberjom pregledal inu revidiral" (Trub. Postilla, predg.); „S. Duh je taku dobru nyh roko kakor nyh jesik vishal, regiral inu pelal." V obeh pri- 182 V. Bežek: Slovniški razgovori. merih stoji tedaj poleg tujke domačinka. Ali take podvojene sinonimne izraze, sestoječe od domačinke in germanizma, rabijo pogostoma 6ni pisatelji, bodisi, ker so menili, da bi pravi slovenski izraz morda ne bil znan vsem čitateljem, zlasti nemški izobraženemu plemstvu in meščanstvu, bodisi, da se jim je slovenska beseda zdela premalo točna in nedostatna. Navedenima vzgledoma treba vzporejati te - le primere iz „Predgovora" k Dalmatinovi bibliji: „Poftava zhloveka nikar le pufty, kakover je od na-ture, v' grehih cillu nezhiftiga in fmertnu ranjeniga, leshati: temuzh ga tudi prekolne inu ferdama"; „Onu je pak potreba mej Poftavo inu Evan-geliom s' velikim fliffom reslozhik merkati inu dershati"; „Kakor tudi fam Criftus Marie Magdalene vero, is nje deli supar Fariseerja f p r i z h a inu svisha"; „ker fe v'bosim Ludem od tiga gvifhni fhtuki naprej pifheo inu sapovedajo." Posebno mnogo podobnih primerov se čita v „Predgovoru" postile Truberjeve, katera mi pa ravno ni pri roki. Podobni so ti-le vzgledi, vsi iz „Predgovora" Dalmatinove biblije: „fkusi krafft inu muzh." „S. Duha krafft inu muzh" se nahaja večkrat, tudi sem našel ,,muzh inu krafft"; „ta ima preklet inu ferdaman biti"; kakor po eni Reguli, meri inu shnori"; „Od fl ob od ne fr a j vole Zhlovezhke"; „fkusi gnado S. Duha fpet flobodni, volny inu lufhtni po-ftanemo, Bogu inu njega voli pokorszhino f kasati" ; „is sgul g n a d e inu m i-lofti"; „en fh tuk ali d ejl" ; „grevingo inu shalost" (večkrat). Število teh primerov bi se dalo pomnožiti, kolikor bi kdo hotel; vse polno jih je v prvih naših knjigah iz reformatorske in protireformatorske dobe zlasti v »Predgovorih". Ako jih primerjamo tfnima zgoraj omenjenima mestoma, usiljuje se nam prepričanje, da sta Dalmatin in Savinec „revidirati" in negirati" tudi sama zmatrala za germanizma. Omčnili smo že zgoraj, da je večina glagolov na - trati razširjena samo po mestih z mešanim slovenskim in nemškim stanovništvom. V onih krajih pa, kjer se slovenski, hrvaški ali srbski živelj dotika laškega, ondu se iste tujke oblikujejo pod vplivom laščine zopet drugače. G. prof. Rutar mi zatrjuje, da govore" po dalmatinskih mestih: „študfjat' (studiare), viagjat' (viaggiare), multiplikat', škapulat' (rešiti), kopijat', tentat, partiti (partire, odpotovati), divrtiti se (divertirsi), parečat'" (apparechiare), in isti g. profesor trdi, da beneški Slovenci govore" podobno. Tudi prvi pisatelji naši so vzpre-jeli nekatere tujke v taki obliki, prim. „kaštigati" (Trub. Dalm.); defhpirati = vfanje sgubiti: Dalm. v ,,Registru"; po g. Pintarja pravilu bi se glasilo „desperirati". Široko v narodu je znana beseda „štimati, štiman". — Nič čudno bi se mi ne zdelo, ko bi se kdaj dvignil slovenski slovničar in za tujke romanke priporočal končnico -am, -ati, ki ima vsaj to prednost, da je pristno romanska, kar se o končnici -teren ne da trditi. V. Bežek : Slovniški razgovori. 183 Da je končnica -ieren res nekako pol ptič, po] miš, romanskega izvora, toda nemški prikrojena, o tem hočem še uveriti potrpljive čitatelje, predno završim ta svoj ugovor, ki je itak narasel čez mero. Ali ker se nam je že ponudila prilika izpregovoriti o tej preklicani končnici, zat6 je bolje, da rečemo katero več nego premalo in ji do dobrega pretipljemo „srce in obisti"; morda se nam vender posreči, da jo potisnemo v kot, saj tudi ni vredna ničesar boljšega ! Kaj pravi nemška slovnica o nji ? Grimm (Gramm. II. str. 142) pravi, govoreč o konsonantnih sufiksih („konson. Ab-leitungen") ter, yr, iur: „(diese) finden bloss statt in einzelnen fremden W6rtern"; navedši potem nekaj samostalnikov z omenjenimi sufiksi, nadaljuje : „Schwache Verba der II. Conj. mhd. nhd. auf -ieren in Menge. — Alle diese ier reissen erst seit dem 13. Jahrhundert ein und sind der altern Sprache unbekannt, welche nur einige fremde -ur aufgenommen hatte. Im Mittelhochd. werden auch fremde mase. auf iur, ur, fem. auf -iure -iire angefiihrt, deren Schwanken, weil der ganze Gegenstand nicht in die deutsche W or tableitung gehort, ich hier iibergehe." Prim. tudi Grimma Gram. I2 str. 351., 352. in I2 str. 951. Tako govori Nemec o končnici -ieren, za katero se ogrevamo mi Slovenci, katera se nam zdi prikupna. V Nemcih se je tedaj razpasla šele v 13. stoletji. Toda v nas? V 16. stoletji jo nahajamo jako poredkoma, kakor smo že omenili. Kolikor se vidi meni, rabila je do našega stoletja, celo do najnovejšega časa, jako skopo piscem slovenskim, ki so sicer nemčevali dovolj. Šele v zadnjih desetletjih smo „z napredkom in kulturo veliko množino" takih tujk vzprejeli v knjigo. Vender se nadejem, da je razpravica moja dokazala, da se oblike na -trati niti v nžrodni govorici niti v knjižni slovenščini niso ukorenile toliko, da bi jih ne bilo m6či iztrebiti. Sicer pa se mi vidi, in zadovoljen konstatujem to, da nadpolovični večini boljših pisateljev naših rabijo oblike na -ujem -ovati; in če te moje besede kolikor toliko pomorejo, da se ta raba še bolj utrdi in razširi, zadovoljen sem. Ali završujoč prvi ta odgovor, usojam si izreči željo in prošnjo, da bi „Učit. Tovariš", ki je opozoril čitatelje svoje na g. Pintarja dokazovanje, resnici na ljubo storil takisto tudi glede" na moje razloge, vsaj gledč na tehtnejše. Audiatur et altera pars ! (Dalje prihodnjič) V. Bezek. 240 V. Bežek: Slovniški razgovori. Slovniški razgovori. 11. (Dalje.) : Druga točka, glede" na katero se nikakor ne morem udati g. kritiku, dostaje se njegovega nauka o rabi dovršnih glagolov v pravem ali, kakor veli on, trajnostnem ali durativnem sedanjiku (prim. njegovo književno poročilo v lanskega »Zvona* št. 11.). Ondu razvijana teorija podira vse tisto, kar smo zmatrali od Miklošiča počenši za jedino pravo, neovržno pravilo, pojavljajoče se ne samo v slovenščini, ampak v vseh slovanskih jezicih; podira vse to, čemur nas je učila vsaka novejša slovenska slovnica, in čemur nas uči — primerjajoča slovnica slovanskih jezikov. G. prof. L. P. sam priznava, da je partija o perfektivnih in imper-fektivnih glagolih izvestno najtežavnejša v slovenski slovnici, ker je v tem poglavji še marsikatero vprašanje nerešeno. Smeli bi tedaj pričakovati, da bi nas, ko že govori o tej partiji, seznanil tudi nekoliko z raznimi nazori, ki so se izrekli o nji; saj on ni prvi, četudi morda dandanes jedini, ki zagovarja rabo glagolov dovršnikov v trajnostnem sedanjiku. Bistroumni Kopitar razpravlja že v slovnici (1808.), tedaj še kot samouk, to vprašanje (Grammatik str. 302. sled.) in opozarja na razliko med tedanjo slovensko govorico — nota bene: Kopitar je bil Gorenjec — in med češčino, ruščino i. t. d. glede" na rabo dovršnikov. Na strani 311. veli: »Den Krainer muss es befremden, wenn er hort, dass z. B. ftrelim, fkozhim, vsdignem, vmerjem, oblčzhem fe, vmiem; poklizhem, svčshem, pokashem; ftunm, vjamem, vdarim, vershem, bey den Bohmen, Russen u. a. Mit-Slaven eben so viele Futura sind: ich zverde (einmahl) schiessen, springen, heben, sterben, mich ankleiden, waschen, rufen, binden, zeigen, thun, fangen, schlagen, werfen. Bey uns sind das lauter Prdsentia (frevlich perfecttver Bedeutung, da es Praesentia von d i e s e r Art Verbis sind), und bedeuten ich schiesse (einmahl), springe, hebe, sterbe etc. und machen ihr eigentliches Futurum mit bodem (bom), namlich bom ftrelil, bom fkozhil, vsdignil, vmerl, fe bom oblekel ich werde schiessen, ich werde springen u. s. f. — « Tudi Metelko se dotika rabe dovršnikov v trajnostnem sedanjiku, naslanjajoč se zvečine na Kopitarja; v »Lehrgebaude* (1825.) na strani 130. modruje tako-le: »Die Verba perfectiva enthalten immer durch die ganze Conjugation den Begriff der Vollendung oder des Ausganges der Handlung, ohne den Nebenbegriff der Dauer oder der fort-wahrenden Handlung, und eben deswegen kann man nie mit einem perfec- V. Bežek: Slovniški razgovori. 241 tiven Zeitworte auf die Frage tvas niachst du ? antworten; denn auf diese Frage erwartet man eine Beschaftigung oder Dauer der Handlung, welchen BegrifF aber das perfective Zeitwort nicht enthalt. Dessenungeachtet liegt in dvignem, umorjem*), se oblčliem, umijem, poklicem, zverem, pokažem, seiKem. u. s. w. der BegrifF des Futurums nicht, wie bey den Bohmen, Russen und einigen andern Mitslawen, sondern vieimehr des Prasens. Frevlich konnten uns diese fragen: Wie kann denn bey euch das Zeitwort, welches den Begriff der Dauer oder der Wahrung nicht enthalt, eine gegenvvartige Zeit haben? (Popolnoma upravičeno vprašanje; tem menj povoljen pa je odgovor Metelkov:) Ohne uns hieriiber in die Folgerungen einzulassen, sagen wir nur: Insofern, als man sich den Ausgang der Handlung gegemvartig denkt, hat es bey uns eine gegemvartige Zeit.« Niti Kopitar niti Metelko se ne zavedata dovolj jasno razločka med pravim (trajnostnim ali durativnim), neomejenim ali aoristiškim in pa histo-riškim sedanjikom. Kaj čudo, če tudi tej nepravilnosti slovenščine, zlasti gorenjščine nista pogodila bistva, niti ji prišla do živega; saj pa tudi za njiju o primerjajoči slovnici slovanskih jezikov ni bilo ni duha ni sluha, ko niti posamezni slovanski jeziki niso bili preiskani dovolj točno. Ali da se dovoljno razjasni ta odstopek nove slovenščine od prvotnega slovanskega, še sedaj večinoma veljavnega pravila, zato ne zadošča malo jezično-filozofskega umovanja, temveč treba tudi historiškega razmotravanja; zakaj to vprašanje ni samo načelno ali logiško, temveč v prvi vrsti zgodovinsko. — Kolikor se je dalo z logiškega stališča ali z raisonnementom rešiti to vprašanje, rešil ga je dokaj povoljno Šolar (»Die Tempora und Modi im Slovenischen mit Riicksicht auf das Deutsche und die classischen Sprachen* v izvestji včlike gimnazije goriške za šolsko leto 1858.). Ker se nam bode baviti s tem njegovim spisom še pozneje, omenjamo za zdaj le toliko, da Šolar teoretsko svojo razlago podkreplja z jako finimi in prikladnimi vzporednicami, zlasti iz grščine in latinščine zajetimi. Žal, da ni primerjal drugih slovanskih jezikov, morda bi bil s prirojenim mu bistroumjem pogodil pravo. Toda v obrambo njegovo treba povedati, da tedaj še ni izšla primerjajoča skladnja Miklošičeva (1868.—1874). Tako tedaj tudi Š6lar sam6 tiplje in ugiblje. Ali če se tudi g. kritik radi tesnega prostora ni hotel spuščati v zgodovinsko razglabljanje tega ne samo težavnega, temveč tudi prevažn ega predmeta slovenske slovnice, jednega ni smel prezreti, namreč velikana, mojstra slavistike —- Miklošiča. Kakor sto in sto drugih prepornih in temnih točk slovanske vede, razmotal in razbistril je Miklošič tudi točko o rabi l) Kdor poznd Metelčico, ugane takoj, katere Metelkove črke nadomeščajo h, S m in "i. 16 242 V. Bežek: Slovniški razgovori. dovršnikov v trajnostnem sedanjiku, in sicer takč temeljito in korenito (Vergl. Syntax str. 777.), da se mi res vidi težko, ondotnemu odstavku dodati kaj bistveno novega. »Wenn die Konige baun, haben die Karrner zu thun. * V našem vprašanji nam pritlikavcem 6ni velikan res ni pustil drugega dela, nego da tisto, kar uči v jedernatih, časih še prelakoniških besedah, povemo svojim uka potrebnim in željnim rojakom nekoliko poljud-neje, če hočete, tudi nekoliko bolj razblinjeno in gostobesedno. — Nedo-umno se mi torej zdi, kako se je mogel gospod kritik popolnoma molče" ogniti Miklošiča. Ali so morda le-tega na mestu rečenem navedeni razlogi premalenkostni, premalo vredni resnega uvažanja? Ne, baš nasprotno mislim ; toli kremeniti so in tako lapidarno pisani, da se gospoda prof. L. P. »vse vbadanje in vpiranje* za nasprotno trditev, bodisi še toli bistroumno — vsa čast njega duhovitemu in pikantnemu zlogu — pred njimi ruši in mrvi v goli nič. Opirajoč se na Miklošičevo že navedeno mesto, tedaj smelo trdim, da vprašanje, katero bodi predmet drugemu našemu slovniškemu razgovoru, nikakor ni preporno, kakor je bilo ono o glagolskih oblikah na -trati oziroma -ovati, temveč rešeno je že, rešeno po Miklošiči do cela in popolnoma. Vender zakaj se hočemo vender obširneje baviti ž njim? Zat6, ker je toli važno, in zato, ker se pri nas, kakor drugod, resnice, zlasti če so težavne, prerade pozabljajo, dobra reč pa se lahko pove dvakrat in trikrat. Vrhu tega tudi o nas veljajo besede: >Incidit in Scvllam, qui vult vitare Charvbdim«, in po pravici graja g. prof. L. P., da o mnogih slovniških pravilih nimamo dovolj jasno določenih mej in se le preradi zaletimo v kako tako ne dovolj točno opredeljeno pravilo (da govorim z gospodom L. P.) in ga potem pretiravamo. Natančna opredelitev razne rabe sedanjikove potrebuje pa še posebne opreznosti; saj smo videli, da ji do Miklošiča ni bil nikdo kos. V. Bežek. (Dalje prihodnjič.) V. Bežek: Slovniški razgovori. 309 sede, n. pr. and, ich, du, fiinf, fiinfzig, fiinfhundert i. t. d. in vsa svojska imena. Ali ne, tudi teh nima vseh! Res najdemo Anna, Marta, Lise, ne pa slavnega Franklina (za št. 176.), tudi ne deroče naše Save (za št. 202.)! — Iz vsega tega pa izvajamo žalostno resnico, da je slovar nezanes-ljiv, ker je nepopoln. A. Stritof. (Dalje prihodnjič.) Slovniški razgovori. 11. (Dalje.) Da pa blagovoljni čitatelj lahko razsodi sam, da ni bosa trditev moja o kremenitosti in lapidarnosti Miklošičevega dokazovanja in da je vprašanje o rabi dovršnikov v trajnostnem sedanjiku res že rešeno popolnoma, evo ti ,in extenso' dotični odstavek iz njegove skladnje; izpustil sem sam6 vzglede iz stare slovenščine, da ne bi po nepotrebnem natezal potrpežljivosti gg. čitateljev. »Selten bezeichnet*, veli Miklošič (»Syntax<<: 777.), »das praes. von verba perf. eine gegemvartige handlung (navaja nekaj takih izjem iz stare slovenščine) ... — zogr. vera jeti fidem habere ist asi. pft., nsl. verjamem (všra ima) hingegen ipft. im asi. ist dieser gebrauch meist auf eine vom griech. original abweichende auffas-sung oder auf ein versehen zuriickzufiihr en: im nsl, oserb. und nserb. beruht er auf dem einflusse des deutschen. nsl., poročim, izr6čim Tzccpocrid-zpv.i, luc. 23. 46., wo trub. (= Primus Truber, Matthaeus. Tubingae. 1555 u. s. w. — med ,literaturo' na strani 894. tiskana je pogrešno letnica 1855. —) pordčam, Kuz. (= M. Kuzmič, Staroga i novoga testamentoma svete historije. V Starom Gradi. 1858. ali pa = Novi zakon. V Kosegi. 1848.; na podlagi kratice Kuz. se ne da to razločiti, primeri mesta rečenega str. 887.) pomčam (sic! Stavčeva pomota, kaj li ?) bietfct, asi. predaja, prejmeva dt7i:o'X3Ctx^a.vo[XLv. luc. 21.43., wo trub. pri-, dalm. (== Jurij Dalmatin. Biblie. Wittenberg. 1584.) prejemljeva hat: asi. vbsprijemljeve\ zapovčm ŠTUTa/jso). marc. 9. 25. fiir zapovedani, kuz.: asi. velja, skažejo lvoslx.vQVToa. rom. 2. 15. fiir iskazujo. trub. dalm.: asi. javljajato. oserb. pšindu šp^oij.at. 10. 17, 13. nserb. pšidu u. s. w. vergl. Navratil 1. 2. 3. (= Navratil J., Beitrag zum studium des slavischen Zeit-wortes. Wien. 1856. Te knjige mi ni bilo moči dobiti), es bedarf keines beweises, dass jene nsl. grammatiker irren, die den nsl. s prachgebrauch fiir urspriinglich halten. Kopitar 310. Metelko. 130. (Glede" na Kopitarja in Metelka smo se uverili iz že nave- 310 V. liežek: Slovniški razgovori. denih citatov, da tega ne trdita) vergl. Navratil 91. es lasst sich allerdings nicht laugnen, dass das verderbniss uralt ist, so finden wir schon in einem aus dem zehnten jahrhundert stammenden denkmal, in fris. I. 29 (= Mo-numenta frisingensia. Kopitar. Glagolita clozianus XXXV.—-XLI): tebe po-ronso me telo (tebe porača me telo) tibi commendo meum corpus. fris. III. 59. tebe, bose, poruso, uza moia zlouuez(a) (tebe, bože, porača vbsa moja slovesa) tibi, deus, commendo omnia mea verba. fris. III. 1. jaz ze za-glagolo (jazia s^ zaglagolja) egb abrenuncio ahd. (= althochdeutsch) ich firsago, ih intago mih ich widersage mich, ich widersage, so dass wir uns nicht wundern konnen, wenn heutzutage por&čiti ipft gebraucht wird. auch izpovuede, izpouuede (ispovčde). fris. I. 2. III. 26. ist confiteor, nicht confitebor, ungeachtet des: tebe choku biti izpovueden, izpouueden (hoka byti ispovedbn-b, ispovedtorb bada ahd bihtic sin [= beichtig sein]). fris. I. 7. III. 42, wie aus der natur der sache und aus dem. praes. der ahd. beichtformeln hervorgeht, als deren Uebersetzungen sich die nsl. darstellen. Roma locuta est! Ne mislim sicer, da bi nasprotniki Miklošičevega mnenja morali »iurare in verba magistri,* če je ta »magister* še tolik velikan, ali to smemo zahtevati od njih, da mu ovržejo najprej zgodovinska fakta, katera navaja, ondaj smejo šele misliti na to, kak6 bi mu z »raison-nementi* izpodbili odločno trditev: »Es bedarf keines beweises, dass jene nsl. grammatiker irren, die den nsl. sprachgebrauch fiir urspriinglich halten.(< Sama suha logika, dasi uporabljena še toli bistroumno, sploh ne veljž nič v jezikoslovnih vprašanjih, kvečjemu more še bolj podkrepiti ali pojasniti druge itak tehtovite dokaze. Dasi velč, da slovnica ni nič drugega nego uporabljena logika, vender bi delal nasilje jeziku, kdor bi hotel vsak slovniški pojav skladati s postulati logike; saj nam vsaka učna knjiga o logiki beleži premnogo slučajev, v katerih se jezik ne strinja s pravili, dognanimi po logiki. Je li jezik ondaj na krivem poti, ali so nauki logi-čarjev nedostatni, kdo bi se drznil odločiti? Jezike je ustvaril Bog, logika pa je človeška veda. Resnica pa je, da se v vsakem jeziku na podlagi logike dajo postulovati oblike, katerih dotični jezik nikoli rabil ni. Nedoumno mi je n. pr., zakaj se na skrajnem vzhodu in zapadu glagol »bodem*, oblikovujoč prihodnjik, veže samo z nedovršniki (Miki. »Syntax« 862. in 806.), a zdi se mi, da je to ostanek prastarega pravila slovanskega, in dokaz, da je bila raba dovršnikov kot prihodnjikov nekdaj tudi po Slovenskem bolj razširjena.1) Premnogo bi se dalo navesti takih vzgledov za nedostatnost lo- i) Tudi tu je Miklošič pravo pogodil, trdeč l.-c. 773. in 774 : »die Futurbedeutung der verba pft. scheint im nsl. an die bedinguug gekniipft zu seiu, da sie sich aus dem zusammenhange mit leichtigkeit ergebe.« V Bežek: Slovniški razgovori. 311 giškega dokazovanja v jezikoslovju — Če pa vse to uvažimo in pomislimo, v katerih slovanskih jezikih rabijo dovršniki v pravem sedanjiku, namreč v novi slovenščini in v gorenji in dolenji srbščini — kaj ne da, res krasna druščina ta trojica ? — tedaj se pač ne moremo ubraniti rahlega nasmeha, či-tajoč v »Zvonu« (1. X. št. 11.) razmišljanje, ki nas prepričaj o teoriji, nasprotni Miklošičevemu uku, čitajoč te-le stavke: ». . . imamo pa tudi prave sedanjike z golim dejanskim (faktiškim) pomenom, v teh nam pa služijo tudi perfektivniki. Kaj li je to, dejanski pomen? Dejanski pomen glagola imamo, če zamislimo dejanje sam6, nerazdeljeno na začetek, vršitev in zvršetek, če si je predstavimo v jedni nerazdeljeni misli brez ozira na trajnost in rezultat tega dejanja, če konstatiramo goli faktum. Priporočani se, kadar navajam priporočilne momente, naštevam svoje prednosti in sposobnosti i. t. d.; če pa sam6 pri odhodu ali slovesu konstatiram željo, da bi rad ostal v blagem spominu, da bi rad videl, naj bi dotičnik name ne pozabil, nego pri vsaki priliki se name oziral in me podpiral i. t. d., tedaj se mu priporočim.« Podobnih primerov beremo še več. — Posito, sed non concesso, da stoje" ti stavki v logiškem pogledu, usojam se vender vprašati, ali niso razven nas in Lužičanov tudi drugi Slovani ljudje, ki »zamislijo včasih kako dejanje samo na sebi, nerazdeljeno« i. t. d., a kako to, da nikjer in nikoli ne rabijo dovršnikov v pravem sedanjiku ? In Hrvatje in Srbi, ki vedno in vselej le govori: »Priporočam se« in ne »priporočim se,« ali tako govoreč vedno hočejo s tem »navajati priporočilne momente* i. t. d. ali pa tudi časih pri odhodu ali slovesi konstatujejo željo, da bi radi ostali v blagem spominu ? Po vsem tem je možen sam6 ta dilema: ali je nas Slovencev in Lužičanov razboritost toliko napredovala mimo drugih Slovanov, da mnogo bolje ustrezamo zahtevam logike, ali pa — in »dubito, an hoc verum sit,* bojim se, da bode tudi g. kritik moral pritegniti tej drugi eventuvalnosti — da je nas in Lužičane kakor v premnogih drugih stvareh takč tudi tukaj bolj lo-giškega (?) mišljenja naučila —¦ nemščina. In če g. kritiku ta trditev naših slovnic od Miklošičeve počenši ni jasna, »bodisi, da mu je mišljenje tako močno izneslovenelo, ali pa ker je res, kar trdi on, namreč* da je ločiti se-danjik z durativnim pomenom od sedanjika z golim faktiškim pomenom, in v zadnjem slučaji da so tudi perfektivni glagoli dovoljeni, časih jedino pravi,* to se ne pomišljam niti trenutek, temveč pritrdim od vsega srca prvi možnosti, takisto pa odločno zanikava m drugo možnost, češ da bi slovanščina ali sploh kateri indoevropski jezik, izimši morda grščino in nemščino1) res kaj vedel o sedanjiku (pravem sevčda, ne aoristiškem) z golim faktiškim po- *) Tu so nam na mislih izjeme kakor i/.ouio == ich hore = slišal sem; o njih bodemo še govorili, C 312 Listek. menom. Bodimo odkriti in ne izkušajmo izneslovenčlo svoje mišljenje tajiti in je zakrivati z novo izumljenimi slovniškimi kategorijami! Če se je tedaj v drugi izdaji Prešernovih poezij verz: »Vam izročim prijatla drdgi radni!* izpremenil v: »Izročam vam* i. t. d., to je ta izprememba v slovniškem oziru brez dvojbe poprava; je li pa ta-kovo ravnanje s tekstom starejših pisateljev sploh upravičeno, to je drugo vprašanje, glede" na katero se strinjam z mnenjem g. dr. M. Murka o tej stvžri, izrečenim v »Zvonu* XI. št. 2. ter mislim, da nam treba najprej hi-storiško-kritiške izdaje Prešernovih poezij. Laskam si, da sem povoljno rešil »pretežavno * vprašanje o rabi do- vršnikov v pravem sedanjiku, vender rad priznavam, da je moja zasluga pri tem silno majhna; zakaj storil nisem drugega, nego posegel v neizčrpni zaklad Miklošičeve jezičarske modrosti. Imeniten res ni posebno takov p6sel, toda neploden tudi ne. Zakaj monumentalna dela Miklošičeva, ki so pa lajikom iz mnogih vzrokov skoro nedostopna, obilujejo kakor zlatonosni rudniki z bogato množico jezikoslovnih resnic, katere pa so cesto zakopane in zako- vane; zazdeva pa se mi, da je zaslužnejše opravilo, izkopavati le-tL resnice in jih potem podajati v primerni obliki, negoli slovničariti na svojo roko in po svoji glavi. V. Bezek. (Dalje prihodnjič.) LISTEK. »Matica Slovenska.« Odbor »Matice Slovenske« je imel dne" 15. m. m. sejo. Dotičnemu zapisniku posnemljemo, da izdd »Matica« letos nastopne knjige: 1. Letopis za leto 1891. Urednik prof. A. Bartel. Vsebina je že zagotovljena; biblijografiji se oblika nekoliko izpremeni. 2. Pegam in Lambergar. Spisal dr. Fr. D. Knjiga izide kot VI. zvezek »Zabavne knjižnice«. 3. Zgodovina Novega Mesta; spisuje prof. /. Vrhovec. Vseh knjih se bode tiskalo po 2400 izvodov. — Po nasvetu književnega odseka se sklene, da prične »Matica« izdajati obširnejšo »Slovensko zgodovino«. Delo bode vodil prof. Simon Rutar. — Izdavanje »Besede« se z ozirom na pričujoče razmerje definitivno opusti; takisto »Matica« občnemu zboru ne bode priporočila izdavanja znanstvenega lista, zlasti zato ne, ker se znanstvene razprave lahko objavljajo po raznih dosedanjih glasilih in ker so se doslej ponesrečili vsi poskusi, osnovati znanstven časopis slovenski. — Obči zbor bode še pred velikimi šolskimi počitki. Slovenska čitanka za drugi razred srednjih šol. Sestavil in izdal dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. II. V Celovcu, 1891. Tiskala in založila tiskarna družbe sv. Mohorja. Cena 80 kr. — Gospod dr. Sket je kakor znano jako priden pisatelj slovenskih šolskih knjig. Priredil nam je nemško-slovensko slovnico, »Cvetnika« prvi in drugi del, slovensko berilo za V. in VI. gimn. razred, izdal leta 1889. »Čitanko« za prvi razred srednjih šol, letos pa te »Čitanke« drugi del, o katerem hočemo izpregovoriti nekoliko besed. 37° V. Bežek: Slovniški razgovori. ima g. F.: Lunte, zažigalnica, lunta!! —¦ V št. 28. se postavi pes pred mulo, da bi ji zabranil pot, er stellte sich vor\ po slovarji pa se predstavlja! — Tisti pes šine nazaj, od koder je prišel z gospodarjem, schoss des Weges fort; po slovarji pa je šinil naprej. — V št. 29. potuje Bog Oče po svetu. Prenočivši nekje, poslovi se zjutraj od ljudij in potuje dalje, zog iveiter. Po slovniku pa je bil Bog Oče — tekun, ker je — naprej drl! — V št. 34. liže mačica mršavo svojo dlako ali kožušček, das Fellchen ; po slovniku pa liže mršavo — kožico. — Nekje stoji beseda das Hinaus-zver/en, po slovniku krasno: ven metanje! —- V št. 64. pride volk v kuhinjo in potegne kar polno skledo mlincev k sebi, zog geradezu die ganze Schiissel herunter; po slovniku pa jo je naravnost dol strgal! Ljudje ga zasačijo in naklestijo, kar je palica držala, ali bolje: kar se je dalo, zvas Zeug halten wollte\ po slovniku pa so ga natolkli, kolikor je hotel držati, kolikor je bilo mogoče. Toda ta volk je od sile nesrečen. Nekoliko prej so ga že drugi do dobra pretolkli, haben ihn zveich geschlagen; po slovniku pa so ga nabili do mehkega. — Po slovniku se glasi: das Schnanben (des Windes št. 45.) sopihanje, namesto pihanje, piš; Gezvebe (der Spinne št. 13.) tkanje, tkanina, namesto pajčevina; Gabel (des Steigbaumes št. 65.) vile, vilice nam. rogovila, razsoha. —- Glasovi v trobilu ne zmrznejo trdno [friereti fesi, št. 76.), ampak zamrznejo, primrznejo. — Der Hahn erschtvang sein Gefieder (67) ne: zmogel je perje, ampak: dvignil, razpel ga je. — Etwas driickt meine Seele nieder (3) ne: nekaj mi dušo doli potisne, ampak: tare. —- Toda dovdlj I Toliko in še več odločno napačnega komaj v jed ni v šestini vsega dela! A. Stritof. (Konec prihodnjič.) Slovniški razgovori. II. (Dalje.) Ne trosil bi niti besede dalje o tem predmetu, ako bi se ne bal, da bi nasprotniki Miklošičeve trditve ne utegnili vse stvari zasukati na drugo stran; utegnili bi mi ugovarjati tako-le: „Priznavamo, da je raba dovršnikov v pravem ali durativnem sedanjiku nemčevalna; vender kaj zato ? Nem-čizna je, toda izmed tistih, s k aterim i mora brez ugovora računjati celo knjižna slovenščina. Saj je tudi takdvih nemčizen nekaj; da navedem samo" jeden primer : Knjižna slovenščina, izražajoč pomoček, rabi povsod predlog st>, kjer ga rabi nemščina (Miklošič „synt." 761: „nsl. die praepos. sb steht hier iiberall, wo sie im deutschen angewendet wird"). Vsi poskusi V. Bežek: Slovniški razgovori. 371 nekaterih trebilcev, da bi uvedli pristni slovenski orodnik brez predloga si>, ostali so brezuspešni; samo nekateri prislovni izrazi te vrste so se zopet udomačili nekoliko bolj, n. pr. tem potem, tem povodom. Ni li oni germa-nizem že toli ukorenjen in toli zastarel, da ga ne kaže več izruvati? Saj ga že poznajo brižinski spomeniki!" Tako in jednako čujemo nasprotnike, in obtorej smo na razpotji: ali dajmo pooblastilo tudi tej nemčizni, da se pridruži onim nemčiznam, ki bivajo že od nekdaj v knjižni slovenščini? Ali jo opremimo celo s priporočilnim pismom? Ce storimo to, smemo se nadejati, da se rabi dovršnikov v pravem sedanjiku skoro odpro vrnile in vrzeli, kakor 6nim glagolom na -trati, odkar jih je priporočil g. prof. L. Pintar. ¦—¦ Ne, tega nikakor ne smemo storiti; vzrokov imamo dovolj! Prvič ta pokvara z ozirom na teritorij nikakor ni razširjena tako hudo, kakor bi morda kdo mislil na prvi pogled. Vzgledi iz svetopisemskih prevodov Kuzmičevih, izdanih leta 1848. in 1858., katere smo navedli više zgoraj, dokazujejo, da se še dandanes nekatera narečja slovenska upirajo rabi dovršnikov v pravem sedanjiku. Ni li razven ogerskega še več takih narečij, o tem nas pouči še kdaj naša dijalektologija, ki pa je še v povojih, kar se dostaje sintaktiških vprašanj. Vzgledi pa, katere navaja Miklošič iz Truberja in Dalmatina, pričajo, da tudi na Kranjskem še ni dolgo, odkar se je udomačila ta pokvara. Truber in Dalmatin, ki sicer dovčlj nemčujeta i v oblikah i v skladnji, rabita v omenjenih vzgledih gotovo nehote" in nevede" prav v duhu prastarega pravila slovenskega nedovršnike ondu, kjer jih poznejši prevodi nadomeščajo z dovršniki; pr. Miki. synt. 777. Ako pomislimo, da sta Truber in Dalmatin Dolenjca in dalje uvažimo, kako malo se jezik izpremeni tudi v nekaj stoletjih, kak6 malo se res razločuje Truberjeva narodna pisava od denašnje govorice v rojstvenem kraji njegovem, to se menda nikomur ne bode videlo presmelo naše domnevanje, da je nemčevalni rabi dovršnikov v pravem sedanjiku i izvora i središča iskati na Gorenjskem, preko katerega tudi dan danes ta pokvara ne seza daleč.1) Jako umestno bi bilo, ko bi se gospoda, katerim so natančno znana pojedina narečja naša, oglasili o tej stvari in jo tako ustanovili. Drugič je pa tudi število dovršnikov, ki res služijo v pravem sedanjiku, jako oskromno. Kdor bi iz novega nauka profesorja L. P., da imamo tudi prave sedanjike z golim dejanskim (faktiškim) pomenom, v katerem nam služijo tudi perfektivniki, sodil, da smejo prav kakor v nemščini rabiti v s i dovršniki v pravem sedanjiku, ljuto bi se varal. Brižinskih spomenikov pomote, o katerih mčni Miklošič, „dass sie sich als iibersetzungen althoch- *) G. prof. Leveč mi je zatrjeval, da se njemu kot Gorenjcu iz početka res kar niso hoteli sedanjiki omenjenih nedovršnikov, n. pr. izročam, priporočam se in drugi. 24* 372 V. Bežek : Slovniški razgovori. deutscher beichtformeln darstellen", pustimo za sedaj in se obrnimo k de-našnji govorici in pisavi. Resnica je, da je dovršnikov, rabečih nam v pravem sedanjiku, le peščica. Evo jih navadnejših: dam, podam, svet dam; dovolim; zvem, povem, odpovem se, zapovem; obljubim; opazim, opozorim; potičitn; pohvalim, potrdim (Gorenjca-Podhomca sem slišal: „Ljudje tega in tega dohtarja potrdijo"); poročim (o le-tem veli Miklošič „synt." 777, da se je rabil v molitvenih prevodih za latinski „commendo", „so dass wir uns nicht wundern konnen, wenn heutzutage poročiti ipft. gebraucht wird"), priporočim, naročim, izročim; prisezem (prim. v zadnji številki lanskega ,,Zvona" opombico pod zaglavjem: „Dva kratka rokopisa iz 17. stol.": „Jest Primus Peppler persheshem" i. t. d.) priznam; pridem; razsodim; rečem, zagotovim; sklenem; ukazem. — Ne trdim, da bi se le-td imenik, katerega sem sestavil na podlagi Solarjeve zbirke, razpravljane v že omenjeni knjižici („Die Tempora und Modi im Slove-nisehen mit Kiicksicht auf das Deutsche und die classischen Sprachen", str. 18.), in na podlagi onih primerov, ki jih podaja gospod kritik sam v 11. štev. lanskega „Zvona", ne dal še pomnožiti z nekaterimi drugimi, zlasti novo izumljenimi in v sodni praksi običnimi izrazi; toda mnogo več nego kopa jih ne bode. Ozrimo se na dosedanje dokazovanje in poglejmo, kaj je njega rezultat. Isti kakor prvega slovniškega pogovora našega! Gosp. prof. Pintar tukaj kakor tam zagovarja nemčizno, a nemčizno, ki se nikakor še ni toliko razrasla in razpasla, da bi morali, hoteč izruvati to ljuljko, ž njo vred popukati mnogo zdravih, pridnih rastlin, temveč prav plitke korenine ima ta plevel. In posledica ? Zavrzimo ta plevel, da ne bode oviral rasti plodnim rastlinam! Ali je pa istina, da so one hibe v brižinskih spomenikih in peščica dovršnikov, večinoma po nemških občevalnih frazah prevedenih in dandanes res semtertja v pravem sedanjiku rabljenih, jedini učinek nemčevalnega vpliva? Ker se že bavimo s tem vprašanjem, hočemo si je temeljito ogledati od vseh stranij in vestno zabeležiti vse, kar se njega dostaje; upam, da mi bodo i čitatelji i »Zvonovo* uredništvo oprostili nekoliko gostobesed-nosti z ozirom na imenitnost te partije naše slovnice. — Omenjeni učinki tedaj niso jedini, vplivu nemščine treba tudi pripisovati vse one prefiksovane durativnike (ne iterativnike!), ki niso d o-vrsnega pomena, kakor bi morali biti, temveč nedovršni proti zakonom slovenščine; znano je namreč, da se durativniki po pre-fiksih izpremene" v dovršnike; prim. Miki. synt. 286.21. in 287.33. Prav ti prefiksovani durativniki z dovršnim pomenom nepobitno kažejo — nerazrušnost in elementarno silo onega pravila, katero mi pri- Listek. 373 pisujemo ne samo slovanščini, nego tudi slovenščini, namreč, da dovršniki niso smetni v pravem sedanjiku. Da bode čitateljem jasnejša ta moja trditev, ki je zajedno jeden mojih najkrepkejših dokazov, naj navedem do malega vse tiste durativnike, in sicer po Miklošiči, ki jih je v primerjalni skladnji jako vestno zabeležil in pripomnil že sam, da so oni večinoma nemčevalni prevodi ali posnetki. Miklošič uči »Synt« 311: „Praefixier te verba. Erste classe: die praefixierten verba der ersten classe sind perfectiv .... von dieser regel gibt es nur wenige ausnahmen . . . tisi. poznati kennen ipft., ebenso spoznati anerkennen, wahrend bulg. und sonst pozna pft., poznava ipft. ist: Truber und Dalmatin gebrauchen noch znam ich kenne; zamorem vermoge (veliko zamore v sosšski, Glasnik. 1860., 48.), premorem ich habe im vermogen, und dopadem gefalle sind gleichfalls ipft.: diese verba sind den entsprechenden deutschen verben nachgebildet. dasselbe gilt von iznesti austragen, betragen: koliko to iznese, ebenso oscrb. vuriesč betragen, ausmachen, dagegen vuiiesč hinaus-tragen, auswirken pft."; sledita še dva vzgleda iz gorenje in dolenje srbščine. Sicer pa bi bil Miklošič isto lahko opomnil o slovenskem iznesti = hinaus-tragen, češ, da je v tem pomenu dovršnik, kakor o gorenje - krnskem vuriesč; morda ga je to zadržavalo, ker naši pisatelji rajši pišejo „ven nesti". — Iz druge vrste navaja Miki. jedino izjemo: „vtegnoti vaeare, posse: ne vtegnem. Glasnik. 1860. 46." V. Bežek. (Dalje prihodnjič) LISTEK. -j- Ivan Jenko. Dne" 17. m. m. je umrl v Gorici Ivan Jenko, gimnazijski profesor in pisatelj slovenski. Pokojnik se je porodil leta 1853. v Prašah na Gorenjskem, dovršil gimnazijske nauke v Kranji in Ljubljani ter prebil leta 1877. na graškem vseučilišči učiteljsko preizkušajo iz slovenščine in latinščine za višje gimnazije in iz grščine za nižje gimnazije. V šolskem letu 1876/77. je bil suplent na gimnaziji ljubljanski, leta 1877. so ga imenovali za pravega učitelja v Kranji, odkoder je bil leto pozneje premeščen na gimnazijo goriško. — Pokojnik je bil brat slovečega pesnika Simona Jenka, čegar pesniško zapuščino je hranil in jako zanimivo opisal v poslednjem letniku celovškega ,,Kresa". Želeti bi bilo, da se ne pogubi ta dragocena ostalina, in zategadelj iskreno prosimo goriške rodoljube, naj poskrbe za to, da pride v prave roke. Ivan Jenko se je tudi sam bavil s pesništvom. Pesmi njegove pričajo o veliki nadarjenosti, žal, da ni hotel poslušati prijateljskih nasvetov. Ko je n. pr. začel izhajati naš list, prepustil je uredništvu rokopis svojih pesmij, da ponatisne, kar ugaja. Ali glej, toliko da je izšla pesem ,,Pro- V Bežek: Slovniški razgovori. 437 Dobro bi bil storil, ko bi bil omenil, da so imele tudi druge graščine svoja zemljišča v loški gospoščini, n. pr. Lueggerji (»Mittheilungen des Musealvereins *, I. Jahrgang, pg. 247. sq.) in povedal, v kakšnem razmerji so bila ta zemljišča k škofovski vladi. — Da je dobila D a v č a svoje ime od »Deutsche*, to menda ne bode obveljalo. Saj pisatelj sam povč, da se je nemški temu kraju rekalo »Alss*, t. j. »Alpe*, ker so bile prej tam gori same planine. Pred to besedo postavi spolnik (T ali t in takoj dobiš »Davčo* ali »Tavčo*. Tudi Avče pri Kanalu na Goriškem se imenujejo v nemških spisih srednjega veka »Als*, znano pa ni, da bi se bili kdaj »Deutsche* naselili ondu. (%Notitzblatt*, III., 311.) S tem prvim poskusom »Muzejskega društva za Kranjsko* smemo biti prav zadovoljni, in če se bode občinstvo za to društvo zanimalo ter ga podpiralo z obilnim pristopanjem, to smemo pričakovati, da nas bode razveseljevalo še z boljšimi spisi. Saj leže" v deželnem arhivu kranjskem neizmerni zakladi, sam6 vzdigniti jih je treba. Delavnih močij ne pogrešamo, ali društvo ne more delovati brez gmotne podpore. To naj uvažujejo izobraženi in imo-viti Slovenci! Pri tej priliki pa mi ni mogoče zamolčati želje, naj bi se »Izvestja« ne držala tako tesnosrčno samo kranjskih deželnih mej, nego naj bi vzpre-jemala sploh gradivo, ki se tiče Slovencev, kakor je to že namerjal Su-mijev »Archiv fiir Heimatkunde*. Prva dva sestavka v letošnjih »Izvestjih« bi se bila prav lahko raztegnila tudi na sosedne dežele, in »Drobtinice« iz furlanskih arhivov bi bile izvestno prav dobro ustregle tudi štajerskim in koroškim Slovencem. Posebno na Primorsko bi se bilo treba bolj ozirati nekoliko zaradi zgodovinske sorodnosti, nekoliko pa, ker tamošnji Slovenci nimajo nikakeršnega podobnega glasila. *S. R. Slovniški razgovori. n. (Dalje.) O tretji vrsti veli Miki.: »die praefhderten verba der III. classe beider abtheilungen sind perfectiv. . . . Die abweichungen von dieser regel treffen jene verba, denen eine aus den elementen sich nicht natiirlich ergebende bedeutung zukommt, da-her auch diejenigen, welche sich als eine wirkliche nach-ahmung oder iibersetzung fremder sprachen d a r s t e 1 1 e n. . . . nsl. zaviditi odisse: vse ga zavidi omnes eum oderunt. Glasnik 1860. 438 V. Bežek: Slovuiški razgovori. 48; zdčti se videri: zdi se mi (asi. sedeti, s^dejati in anderer bedeutung [namreč = componere; sicer bi bil pa tudi naš »zdčti« = skupaj deti perfektiven, in sled temu pomenu nahajam v besedi »zdelo« subst. neutr. gen., primeri narodno »Zdelo, zdelo, pot prejelo« v Jurčičevih »Rokov-njačih« v »Lj. Zvonu« L, 199.]); pomniti meminisse, pomnim (im Osten punim) to; auch spomniti se ist in Krain ipft. ibid. 46.; sumniti se : jest hočo, da se sumnite na ta evangeli. trub.« Zanimivi so v tem odstavku tudi vzgledi, navedeni iz gorenje srbščine, katere odnošaji so našim do cela podobni, obsezajoč glagole, ki so v nemčevalnem pomenu nedovršni, a v prvotnem pravem pomenu praviloma dovršni: »(ipft.) oserb. zavidžeč beneiden, dagegen ist zavidžeč anfangen zu sehen pft.; so zaležeč obliegen, dagegen sebi zaležeč es verschlafen und to so zaleži das wird im liegen verderben pft.; pomrieč gedenken, so vustač sich auf etwas verstehen. luc. 12. 56, dagegen vustač asi. vbstati aufstehen pft.; vobsedžeč besitzen (primeri našo nemčizno ,posesti, posestnik'), dagegen vobsedžeč sich, etwa zu pferde, sitzend erhalten pft.« »Vierte classe. die durativen verba werden durch praefhderung pft.; dass die perfectiven es bleiben, versteht sich von selbst. von der ersten regel gibt es sehr wenige, von der letztern gar keine ausnahme. . . . nsl. pomeniti significare, wofur auch pomčnjati gesagt wird. Glasnik 1860. 48. zaslužiti werth sein. navrat. 5 5 (ni mi treba poudarjati, da je ta pomen posnet po nemškem .verdienen',1) da pa je v pravilnem pomenu ,prislužiti' dovršnik); pokojiti ruhig machen, pokoriti se, pokoro delati busse thun, prevoriti brachen sind als denom. ipft. ibid. 31.« Pozabil je Miki. navesti »zastopiti«, ki je nedovršnik, ako znači ,verstehen', toda dovršnik, ako rabi v pristno - slovenskem zmislu = vertreten. verstellen, n. pr. »pot mu je zastopil.« »Fiinfte classe. die praefrxierten verba durativa sind perfectiv.« Izjeme: »nsl. nadjati se sperare: se ne nadeje. ev. — tirn. (sic.! — Evan-gelium trnovense?), bei habd. (=== G. Habdelich. Dictionar. U Gradcu. 1670.) noch nadejati se. ufati, upati, vupati ist, nachdem pvati verloren ist, ipft.« Sedaj pa izvedimo posledice iz navedenih vzgledov! Prvič se nam kaže bistro ta-le resnica: neslovenska raba dovršnikov v pravem sedanjiku se je začela pri omenjenih prefiksovanih durativnikih, ki so ali goli prevodi ali pa posnetki nemških izrazov; zakaj nedvojbeno je, da so bili *) Kaj nam je torej misliti o novodobni popravi »zaslužujem,« na pr. »ta mož zaslužuje, da . . .« nam. »vreden je«, to je pač jasno vsakomur: poprava je seveda, a poprava germanizma, nova krpa na starem mehu! Prav takista hiba, kakor če bi nemški rek: »Hannibal verdient, unter die grossten Feldherren gerechnet zu werden,« latinili: »Hannibal meretur, ut , . ,,« nam. »Hannibal dignus est, qui . . « V. Bežek: Slovniški razgovori. 439 vsi ti prefiksovani durativniki iz prva po pravilu d o vršni, a kot dovršniki so se jeli krivo proti duhu slovenščine rabiti v pravem sedanjiku, n a p 6 s 1 e d pa so se zbok dolgotrajne krive rabe v pravem sedanjiku izpremenili v nedovršnike. Ce si vč kdo drugače tolmačiti postanek te neslovenske rabe, naj nam objavi svojo razlago, hvaležni mu bodemo. — Tudi zapisnik dandanes običnih dovršnikov, rabljenih v pravem sedanjiku, katerega sem objavil više zgoraj, obseza večinoma prefiksovane durativnike, katerim se vidi na prvi mah, da so oblikovani po dotičnih nemških glagolih, da so ali posnetki ali pa kar naravnost prevodi iz tujih jezikov (iz nemščine); primeri: podam, svet dam, opazim, opozorim, pohvalim, potrdim, poročim (Com-mendo), izroHm, priznam, pridem, razsodim, zagotovim, sklenem. — Ce pa se je kriva ta raba raztegnila preko prvotnih mej ter obseza dandanes tudi kako pristno domačinko (prim. dam, rečem), ne bodemo se temu čudili ; provzročila je to tista velesilna moč, kateri se ne mora upirati nobeden jezikovni zakon — analogija. Drugič pa se nam po prefiksovanih durativnikih odkriva še druga pre-zanimiva resnica. Zgoraj nekje sem že namignil, da dokažem, da so ti v nemčevalnem zmislu rabljeni durativniki najsilnejša podpora moji trditvi, kateri je namenjen drugi ta slovniški razgovor. Ce je namreč res, da so vsi oni nemške izraze opisujoči prefiksovani durativniki prav po pravilu bili iz početka dovršniki, a p r o t i pravilu rabili v pravem sedanjiku, in so šele polagoma po dolgotrajnem krivem uporabljanji pretvorili svojo narav tako, da jih je narod jel čutiti kot nedovršnike, ondaj se nam v njih čudovito kaže neodoljiva sila onega prastarega, morda celo indoevropskega, vsekakor pa slovanskega in slovenskega jezikovnega zakona, ki veli: v pravem sedanjiku nam rabijo samo nedovršniki. — Naturam expellas furca, tamen usque recurret! Ndrod se ni mogel otresti tistih nemčizen — prefiksovanih durativnikov — a njegovo čustvo in njegova zavest se je upirala na vso moč njih rabi v pravem sedanjiku v dovršnem zmislu. Kako si je pomagal nžrod? Res diviti se moramo pomočku toliko preprostemu kolikor originalnemu: ker ni hotela gora priti k Mohamedu, potrudil se je on k nji, in čudo je bilo gotovo: jezik je vse tiste prefiksovane durativnike, prvotno dovršne, pretvoril v nedovršnike. Dandanes jih vsi čutimo in zmatramo za prave imperfektivnike. In ker zakon o nerabnosti dovršnikov v pravem sedanjiku še dandanes krepko gospoduje v slovenščini in je do malega neomajan, to sem popolnoma osvedočen, da jezik naš s prirojeno in samotvorno silo svojo izpremeni prej ali slej v nedovršnike tudi vse 6ne dovršnike, katere dandanes še čutimo kot dovršnike, a jih temu navzlic časih rabimo v pravem sedanjiku (prim. njih imenik više 44° Listek. zgoraj), ako jih namreč ne odslovimo že prej v besedi in pismu, temveč obvelja gosp. prof. L. Pintarja uk in priporočilo. — Bas izrečene trditve v Miklošiči sicer ni najti nikjer, toda med vrsticami jo je citati, zlasti med temi-le že navedenimi: »so finden wir schon in einem aus dem zehnten jahrhundert stammenden denkmal, in fris. I. 29 : tebe poronso me telo (tebe porača me telo) tibi commondo meum corpus. i. t. d. . . . »so dass wir uns nicht wundern kdnnen, wenn heutzutage poročiti ipft. gebrauchtwird.c V. Bezek. (Dalje prihodnjič.) LISTEK. Vabilo na XXVI. redni veliki zbor ,,Matice Slovenske" v sredo dud 1. malega srpana ob l/25- ur^ popoldne v mestni dvorani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od dnč 1. prosinca do dne" 31. grudna 1890. 1. 3. Volitev treh računskih presojevalcev. 4. Proračun za 1. 1892. 5. Letno poročilo o odborovem delovanji v dobi od dne 1. rže"nega cveta 1890. do dne" 31. velikega travna 1891. leta. 6. Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. 7. Posamezni nasveti in predlogi. V Ljubljani, dne* 4. ržčnega cveta 1891. Predsednik : Blagajnik: Jožef Mam. L/tik:a Robič. Bleiweisova slavnost v Ljubljani. Omenili smo že v poslednji številki, da se je ukrep občega zbora ,,Pisateljskega podpornega društva", vzidati letos spominsko pločo Fr. Erjavcu v Ljubljani, izpremenil v odborovi seji tako, da se priredi tega meseca Blei-\veisova slavnost, pri kateri se vzida ploča v njega hišo na Mestnem trgu v Ljubljani. Odbor ,,Pisateljskega podpornega društva" se je v ta namen pomnožil z zastopniki ljubljanske čitalnice, ,,Slavca" in ,.Sokola" ljubljanskega ter je v svoji poslednji seji določil, da se bode vršila Bleivveisova slavnost dnč 12. t. m,, in sicer po tem vzporedu: Spominska ploča se odkrije točno opoldne; pred odkritjem in po odkritji zapoje ,,Slavec" po jedno pesem, slavnostni govor pa bode govoril gosp. notar L. Svetec. Nato gredo društva in gostje na čitalniški vrt k slavnostnemu banketu, pri katerem bode igrala vojaška godba, zvečer pa bode koncert z vojaško godbo in petjem. — Kakor vse kaže, bode slavnost dostojna spominu nepozabnega dr. Bleiweisa, in pričakovati je, da se je obilo udeleže takd društva kakor posamičniki. Vabila z natančnim vzporedom se bodo razpošiljala te dni. »Srce«. Spisal Edmondo de Amicis. Z dovoljenjem pisateljevim preložila yanja Miklavčič, učiteljica. V Ljubljani, 1891. Založil Janez Giontini. — Imeli smo že po-četkom tega leta priliko, da smo naznanili to prekrasno delo slovečega pisatelja italijan skega, katero je sedaj v slovenskem prevodu izdala podjetna knjigarna Giontinijeva. So-sebno moramo pohvaliti gospodičino Janjo Miklavčič, da se je lotila težavnega posla in nam podala v našem duhu pisan prevod. V našem duhu, pravimo, zakaj g, prelagateljica 502 V. Bežek: SlovuiSki razgovori. Slovniški razgovori. II. (Dalje.) Bolj ko sem se, pišoč le-tč »razgovore«, zamislil v njih predmet, bolj se mi je utrdila vera, da je nerabnost dovršnikov v pravem sedanjiku že postulat golega razuma; obtorej se mi ne zdi prav nič čudno, da se tudi drugi indoevropski jeziki upirajo pravemu sedanjiku takih glagolov, ki so odločno dovršnega pomena. Razlika med slovanščino in sorodnimi ji jeziki je samo ta, da je v le^teh število glagolov z izključno dovršnim pomenom jako majhno (n. pr. nemški »kommen, bringen«), nasproti pa so si slovanska narečja ustvarila skoro za vsak glagolski pojem posebno dovršno in nedovršno obliko. Zanimive priče o tej naši trditvi je zbral Miklošič iz mnogovrstnih arijskih jezikov. Navedimo najvažnejše odstavke; »vergl. Synt« p. 287. 24 piše M. tak6-le: »Die vergleichung anderer sprachen ergibt, dass zwar keine sprache den ausdruck fiir die verhaltnisse der zeitdauer so folgerichtig entwickelt hat wie die slavischen, dass jedoch in vielen sprachen analogien dieser auffas-sung nachgewiesen werden konnen. der grund deszusammentref-fens verwandter sprachen in diesem wie in anderen puncten ist in der gleichheit der urspriinglichen anlage dieser sprachen zu suchen, w a h r e n d die verschiedenheit in den abweichen de n wegen zu finden ist, vvelche die entwicklung der sprachen eingeschlagen hat. der coniugation des indogerma-nischen verbums liegt, sowie jener der semitischen ein gegensatz zu grunde, namlich der der vollendeten, abgeschlossenen und der der nicht vollendeten handlung. Fr. Miiller, Die Conjugation des neupersischen verbums. 6. der gesammte bau des arischen verbums beruht auf der doppelheit des verbal-stammes, auf dem gegensatze der form mit unverandertem (Xnica', ,Beograd'; tako sem čital v nekem pismu, da se njega 568 V. Bežek : Slovniški razgovori. pisatelj »odpove" odbornikom«, mož je gotovo tu mislil rabiti predikatni instrumental, ki se je že jako udomačil v knjižni slovenščini, in kakor sodni svetnik Trnovec trdi, tudi že med prostim narodom v občevanji s sodišči; ali naj se možu zaradi tistega ,lapsusa': »odpovem se odbornikom«, rogam ? Ne, ampak mislil sem si čitajoč: »Ut desint vires etc« — Primerov krive analogije nahajamo v obilici v spisih samoukih pisateljev vseh časov in narodov. Toda oglejmo si vzglede, katere graja g. prof. L. P. kot primere krive analogije na 688. str. lanskega „Zvona". Prof. L. P. piše: „ Vzgledov poiščimo v domačih predalih, da ne bode zamere. „Lj. Zvon" VI. pg. 236. čitaš: „Zvedanio, tudi, da" . . . nm. zvemo. pag. 790.: ,,po novih sedaj šele zaslejanih, a prej nam nepoznanih proizvodih književnih." pag. 765.: „Nemško - slovenski del znanega Janežičevega slovarja je pošel v svojem drugem izdavanji'1, . . . nm. izdanji. „Lj. Zv." X. pag. 240: ,,Kar se zloga v uvodu in v prestavi tiče, bi g. pisatelja le na nekaj opozarjal" . . . . nm. opozoril.). Sicer bi pa vzgledov lahko navedli cele strani, toda navedem naj samo še ta-le popis nekega pogreba; čital sem ga v nekem našem dnevniku: ,, . . . Sprevod je bil velikansk. Opažali smo mej udeleženci g. državnega poslanca J., g vladnega svetnika N. in mnogo drugih dostojanstvenikov." — Opažali namesto opazilil Prav takč se se mi je to zdelo, kakor če bi čital v poročilu o ribji lovi n. pr.: ,,Lovili smo 8 sulcev, 15 postrvij in še več drugih rib" . . . namesto ,,ujeli'. — Izmed poprav prof. L. P. odobravamo samo predzadnjo in zadnjo, opozoril, nm. opozarjal in opazili, nm. opažali, zakaj v obeh slučajih zahteva ves zmisel v preteklosti dovršeno dejanje, in to morejo izražati samo perfekti dovršnih glagolov. „Zvedamoa popravljam jaz v „zvedeli smo" (= ,perfectum logicum', o tem še nekaj v zadnjem odstavku tega razgovora) — poprava ,zvemoi je kriva, kar baš dokazuje II. naš slovniški razgovor; »zvedamo" je sicer slovniški pravilno, a je tukaj po zmislu neumestno in ni nič drugega, nego prevod nemške fraze: ,Wir erfahren, wir bringen in Erfahrung'. Namesto „v svojem drugem izdavanji" bi jaz pisal „izdaji". Proti obliki },izdanjia se je gotovo dvignil dotičniku pomislek, da dovršniki obično ne tvorijo gla-golnika, prim. Miki. „Synt." 276.; le-ta navaja iz nove slovenščine samo izjemo poštenje od stsl.počisti, in „Synt". 878 uči: ,,Die Regel, dass die subst. verbalia von allen verba, auch von den pft. gebildet werden kdnnen, gilt vom asi. (vzgledi!), es ist jedoch mehr als wahrschei nlich, dass die m e i s t e n subst. verbalia a u s verba pft. der s p r a c h e durch dienothderiibersetzer aufgezwnngen Avurden, da jene slav. sprachen, die sich unabhangiger entwickelt haben, dergleichen Bildungen meiden. nsl. dokončavanje, dokončevanje, kein dokončanje, ungeachtet neben Listek. 5© s V/i csv, avso 01 tocutvi; tt^siol) tou? s^ovtoc; s fi~k a J; s v. O »sedanjikih* z ^golo dejanskim pomenom1*- ni torej niti v slovan-ščini niti v kakem drugem nam znanem jeziku ni sledu ni tiru. Celo nekaj drugega negoli dejanje, ki se v sedanjosti zgodi in zvrši, katero prof L. P., postuluje, ki ga pa v istini ni, je v sedanjosti, t. j. v trenotku govorjenja dovršeno dejanje, bodisi, da se je to dejanje zvršilo ravnokar, takč da smo v trenotku, ko govorimo, celo še pod njega vplivom ter baš pod tem vplivom in vtiskom konstatujemo njegov zvršetek, supvpcoc našel sem je vzkliknil Arhimed v hipu, ko se mu je najdba posrečila — bodisi, da se je dejanje kadarkoli v preteklosti že godilo, toda pri tem se zajedno izpremenilo v trajno stanje: učinek dovršenega dejanja ali njegov rezultat nam je še vedno pred očmi: Bog je svet ustvaril, in svet še stoji. Za tako v sedanjosti dovršeno dejanje imajo zopet vsi prej navedeni jeziki isti izraz, namreč perfectum, t. j. per-fectum logicum ali absolutum, kateremu morejo v slovenščini rabiti naravski jedino le dovršniki. Grški in nemški per-fekt sta sploh samo logiška, slovenščina in latinščina pa imata za logiški in historiški perfekt isto obliko. Pojem dejanja, ki je v sedanjosti dovršeno, ima kar največ sorodnosti s pravimi sedanjiki, zategadelj imenujejo slovničarji logiški ali absolutni perfekt naravnost tudi sedanjiški ali prezentni perfekt (prim. Schmidta 1. c. § 294.) in Friedrich Bauer (Grund-ziige der neuhochdeutschen Grammatik. 22. Aufl. von August Hofer. Nord-lingen 1883) imenuje sedanjik kar naravnost »nedovršno*, a perfekt V. Bežek: Slovniški razgovori. 635 površno sedanjost« (»Praesens, unvollendete Gegenwart — Perfect um vollendete Gegemvart, * 1. c. § 163). Tesno sorodnost med sedaj dovršenim dejanjem in pravimi sedanjiki dokazujeta i grščina i latinščina, ki mnogo logiških perfektov zgoraj omenjene druge vrste rabita cel6 za prave sedanjike (prim. pozneje navedene vzglede), dokazuje pa sosebno še latinščina, ki rabi za prezentnim ali logiškim perfektom prav kakor za pravim seda-njikom v zavisnem konjunktivnem stavku konjunktiv ,praesentis' ali ,perfecti' ali opisne konjugacije na urus sini, iz kratka: ,perfectum logicum' štejejo med sedanjiške čase, »Tempora der Gegenwar t(< Schmidt, 1. c. § 302.{. — Da to svojo trditev še bolje podkrepimo in razjasnimo, navedimo o lo-giškem perfektu zopet vse iste slovnice. Curtius — Hartel, 1. c. § 200: »Demnach bezeichnet der Indicativ des Perfects die in der Gegen-wart vollendete Handlung oder den in der Gegemvart dauernden Zustand (perfectum praesens): &r/pta stehe, Tsfrvvr/.a, bin todt, xsx.T7)tJt.ou besitze, [AS[/.vmai bin eingedenk, &X = ,prišel sem, evo me' z nemškim ich komme (n. pr. tuoher kommst du = odkod si prišel?). Toda grščina pozna več takšnih glagolov negoli nemščina; razven navedenih so najnavadnejši ti-le: otvoaai ,odlazil sem', vizoi ,zmagujem' in ,zmagalec sem', t. j. = ,zmagal sem', aoutto ,delam krivico' in ,storil sem krivico', VJTTcoaat. ,premagujejo me' in ,premagali so me', cps'^00 ,bežim' in ,ubežnik ali pregnanec sem', ypc« in oiyop.ai rabita se celo" zgolj perfektivno. Ta pojav Kriiger (1. c. 53. 1. 2.) razbistruje teoretiški tak6-le : „Eine Ausdehnung des ersten Falles (ondu je govoril o pravem sedanjiku) ist es, wenn die Handlung, obgleich schon vor dem Moment der Gegemvart abgeschlossen, doch, weil sie durch eine fortbestehende Wir ku ng mit ihr in Verbindung steht, durch das Prasens ausgedrtickt wird. So ge -braucht man z. B. dutouc*). [poetisch vSkout], -uvO-avocpiai, sdo^dcvGaou, |xav^avco (im Dialog unser ich verstehe) statt ihrer Perfecte, wenn der Inhalt des Vernommenen als noch in der Ge-genwart vorschwebend zu denken ist." Toda dočim so slovničarji to posebnost v grščini teoretiški natančno označili ter se ž njo bavi vsaka, tudi šolska slovnica grška, molče" trdo vsi nemški slovničarji o sorodnem nemškem pojavu. Samo v Adelungovi sicer že zastareli slovnici sem našel o nji kratko opombico; v ,,Umstandli-ches Lehrgebaude der deutschen Sprache" (Zweiter Band. Leipzig. 1782. § 674. str. 375.) piše Adelung: „Nicht seltener wird das Prasens anstatt des Prateriti gebraucht: ihr horet es ja, dass ich mich nicht zwingen lasse, wo billig das Perfectum stehen solite, ihr habt es ja gehort, weil diese Empfindung doch schon wirklich voriiber seyn mufl." Najnovejše nemške slovnice se pa ne spominjajo te posebnosti, niti najobširnejše, kakor Grimmova ali Hevsejeva. To navidno nebrižnost nemških slovničarjev bode menda staviti na rovaš nemške neobčutnosti za dovršnost in nedovršnost dejanja; Nemcu ich hore ni sam6 slišim, temveč tudi slise-vam, ich bemerke mu ni sam<3 opazim, temveč tudi opažam. Nemški posluh je v tem oziru že popolnoma oslabel. Grimm se sicer glede" na dovršnost in nedovršnost glagolov v sedanjiku kaže jako občutnega na 6nem mestu, katero smo že navedli (gl. Miki. 1. c. 289.): „es ist dem deutschen fiihlbar, dass von einem sterbenden, reisenden, lesenden, bleibenden nicht gesagt werden diirfe: er verstirbt, verreist, durchliest, verbleibt, sondern nur: er stirbt, reist, liest, bleibt, wogegen es im praeteritum unbedenklich heisst : er verstarb, verreiste, verblieb, durchlas." ; toda v nemški svoji slovnici se niti V. Bežek: Slovniški razgovori. 695 z besedico ne dotika sedanjikov ich hore, erfahre i. t. d., pač pa široko beseduje o historiškem sedanjiku, ki sevčda z 6nim ni v nikakeršni zvezi. Zasledujoč kžko opombo o tej posebnosti nemškega, jezika, prebrskal sem mnogo nemških slovnic, učenih in šolskih, toda vse zastonj; zatč pa me je veselilo tembolj, ko sem zasledil grško slovnico, v kateri se omenja tisti pojav. Valentin Hintner namreč (Griechische Schulgrammatik. Wien. 1888. § 360. 1. a) (3) navajajoč grške sedanjike, ki rabijo ali zgolj ali zajedno kot perfekti, prav praktično vzporeja ž njimi sorodne nemške sedanjike ter konstatuje sledove jednake rabe cel6 v latinščini; Hintner veli: „Das praes. kann auch eintreten a) fur die Vergangenheit a) als praes. historicum = dem lat. u. deutschen praes. hist. (3) bei den Verbis: vut3 vinco bin Sieger, Kpa-rto bin Herrscher, Y)tt(oi/.ou bin besiegt, a^tx,<3 habe Unrecht,