&ITATELJII Prosimo, poglejt« n* itevilk« poleg naslova u dan. ko Vti* naročnina poteč«. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
No. 235 — Štev. 235
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Reentered m Second CU*. Matter September Kth 1940 mt the Port Office at New Yorfc, N. under Art of Concreu of March 3rd. 187«.

NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 6,1943 — PONEDELJEK, 6. DECEMBRA, 1943 VOLUME LI. - LETNIK LL
—	______'	-------------------i.i^M.^uiui, Juio vuiiUML JUL. — IACJ 1JN1K ILL ^f*	. V
----m
LJUDSKA VLADA V JUGOSLAVIJI
Radio Svobodne Jugoslavije je naznanniL da je bila postavljena provizorična vlada v nasprotju z vlado v zamejstvu, ki se sedaj nahaja v Kairi in ki jo priznavajo zavezniške vlade. Vsled tega je za zaveznike nastal zelo težaven problem v času, ko je ves njihov napor obrnjen v to/ kako zdrobiti Hitlerjevo vojaško silo.
Partizani so sporočili, da ie 140 poslancev postavilo parlament in vlado za ozem/je, ki je že bilo iztrgano nacijem iz rok. — Načelnik vlade je dr. Ivan Ribar, ki je bd predsednik prve ustavne zbornice nove Jugoslavije po prvi svetovni vojni ter bivši član srbske demokratske stranke.
General Josip Broz (TJ'to), vojaški poveljnik partizanov, je bil povzdiguj en za maršala in predsednika novega odbora za narodno obrambo.
Delegati so poleg tega izvolili tri podpredsednike, ki m>: Mosa Pidje, srbski časnikar; Ivan Avgnstinic, hrvatski kij »ar in Slovenec Josip Rus.
y lati o Ribnika r, Srb. in Božidar Magovae, hrvatski časnikar, sta bila imenovana za nadomestna obrambna komisarja, Josip Smodlaka, bivši jugoslovanski poslanik v Vatikanu, pa je (bdi izbran za vnanjega ministra. Konferenca je tudi postavila ministrstva za notranje zadeve, obnovitev ter za gozdove in rudnike.
Poročilo po radio ničesar ne pove o vladi dr. Puriea v Kairi, o generalu Draži Miha doviču in o kralju Petru.
Jugoslovanski krogi v Londonu pravijo, da so ministri republikanske vlade skrajni levičarji in liberalni demokrati. l>a bo dr. Ribarjeva vlada deležna odobravanja celega naroda, so bili v podrejene urade sprejeti Srhi, Hrvatje in Slovenci.
Medtem ko četniki generala Mihajloviča trdijo, da so Titovi pristaši komunisti, je resnica, da jih v prvi vrsti vodi narodni nagib ter iso obenem v tesni zvezi s Sovjetsko Unijo. Partizanov je okoli 200.000 in se stalno (bore proti Nemcem, Miliajlovičevih četnikov pa je kakih 30 risoč in se mnogo bolj bore proti partizanom, kot pa proti Nemcem in za kralja in Veliko Srbijo.
Nova republikanska vlada je bila postavljena v časi*, ko so Roosevelt, Churchill in Stalin sklepali o velikem skupnem vdarcu na Nemčijo in ko je. kot pravijo poročila, kralj Peter nameraval prenoviti svojo vlado v Kairi.
Vlada v Kairi je ogorčena
Jugoslovanska vlada v Kairi je uradno izjavila, da je vlada jugoslovanskih partizanov "teroristično nasilje in da na ndben način ne predstavlja demokratičnega ali družabnega pojmovanja našega naroda ali njegovega narodnega duha."
Izjava pravi, da so hoteli s tem samo povzročiti zmedo v vrstah jugoslovanskega naroda in zdrobiti skupni odpor proti vpadniku ter spodbujati k bratskemu ubijanju, kar je temelj sovražne politike.
Jugoslovanska vla<la se v svoji izjavi pritožuje, da ©o relo nekateri zavezniški krogi naklonjeni jugoslovanskim partizanom, medtem ko je edino vlada v Kairi prava predstavnica jugoslovanskega naroda.
KONFERENCA "VELIKIH TREH" V TEHERANU JE KONČANA
V soboto zjutraj je moskovska radijska postaja naznanila, da so se pred nekaj dnevi v Teheranu sestali predsednik Roosevelt, ministrski predsednik Winston Churchill in premier Josip Stalin, da razpravljajo o vprašanjih, tičo&h se vojne in povojne dobe.
4'Pred nekaj dnevi,'' je radio Moskva naznanil kmalu po polnoči," je bila v Teheranu konferenca voditeljev treh zavezniških narodov —predsednika Roosevelta, ministrskega predsednika Churchilla in premiera Stalina.
"Vedeleženi so bili tudi vojaški in diplomatski predstavniki. Vprašanja, o katerih je bilo razpravljeno na konferenci, so se tikala vojne proti Nemčiji in ravno tako do gotove meje političnih vprašanja. Prišlo je do sklepov, ki bodo pozneje objavljeni."
Predsednik Roosevelt i n "Winston Churchill sta imela že prej sedem konferenc, sedaj na je bila prva konferenca "velikih treh" in Stalin je od leta 1917 prvič zapustil Rusijo-
Churchill se je prvič sestal s Stalinom jeseni, ko je potoval v Moskvo, da Stalinu razloži, zakaj je bilo za Združene države in Anglijo nemogoče vpasti
v zapadno Evropo. Ob istem času je rusko časopisje glasno zahtevalo, da zavezniki prično drugo ofenzivo v zapadni Evropi. Stalin s Churchillovim pojasnilom glede druge fronte iz vojaških ozirov ni bil zadovoljen. Na sestankn v Teheranu Roosevelt, Churchill in Stalin niso mnogo razpravljali o drugi fronti, ker to so že na moskovski (konferenci določili državni tajnik Cordell Hull, angleški vnanji minister Anthony Eden in sovjetski komisar Vjačeslav M. Molotov.
Zanimive vesti, ki so v zvezi s položajem v Jugoslaviji
MIHAJLOVIČ VPRAŠAN DA ODSTOPI
London, 2. dec. —, Informirani krogi so tu izjavili, da je
Sr^Sr-2™ rVal V Uacedinij, „M	ZAVEZNIKI V ITALIJI
^. »■jIov^m, odstop,,	munkaiti iz j)eljara V OFENZIVI
kot vojni minister Jugoslovan- , ,, ,	. j
ske vlade v zamejstvu, ter ae "T a banske mfJe' kjer,«?.':!. ^ta armada geaerala Clar-
Vojna poročila ...
za mej;
posveti zgolj vodstvu patrijot-ske armade v Jugoslaviji.
Živkovič je pomožni vojni vrhovni poveljnik jugoslovan-
meli ostre spopade z nemškimi «... • • v . . * ... , v , -i-,.,	J® \ceraj prebijala svo-
oetami. ki pa so bile v premo-	A
'	1 jo pot skozi nemško črto v go
C '	j rah južno od Via Casilina v
Ali pride zavezniška invazi- j bližini Mignana, toda mesto so
,	M---- J ------------------------— — *	_	<=>-----------— —
škili vojaških sil na Srednjem ja Balkana skupno z ruski vedno Nemci obdržali.
Wlinrln Vn,li totvi no "\f ilin-Us* 1 YY11 o o /1 o %v» • O	V :i frnntl anrrlnSV^
Vzhodu. Zahtevo na Mihajlo jmi armadam'? viča je izdal najbrž radi po-j Bern, Švica. - List
Basler
novnih obdolžitev partizanov,!	+ .V. • ", V
... ,	' -Naearichten" je pisal pred ne
ki pravijo, da se Mihajloviče-vi četniki bore z Nemci proti partizanskim borcem.
Partizani so pobili mnogo Nemcev v novembru mesecu
London. — J ugoslovanski partizani so pobili več kot 3200 Nemcev v času med 7. in 21. novembrom, ter so tudi okupi rali utrjene
a 7 . w , . , —........ pozicije na itali-
fce predno je Moskva sploh jansfci meji, kakor sedaj poro-kaj spročila o konferenci, sojča vojni komunike Osvobodilne
nemški listi že ugibali o tem, kaj je bilo na konferenci sklenjeno. Tako piše "Angriff": "Izgleda, da nas bodo zopet pozvali, da kapituliramo v prilog sovražniku. Toda zopet bomo imeli gluha ušesa za tako pryazno povabilo. Vojni zločinci bi si lahko prihranili dolgo potovanje."
SFORZA JE IMEL MALO USPEHA NA SHODU V NEAPOLJU
Napol j. — Grof Carlo Sforza in Benedetto Croce ter dr. Adolfo Omodeo so bil; glavni govorniki na shodu, ki je bil sklican na dvorišču Napofttanske univerze z namenom, da se javno zahteva odstop kralja Ema-nuela ter proglasi regentstvo za šestletnega sinčka prestolonaslednika Humberta.
DO POLETJA BO NEMČUA UNIČENA
Londonski listi so včeraj poročali, da »o se Roosevelt, Churchill in Stalin v Teheranu sporazumeli glede vojaškega načrta, po katerem bo za-plarntela vsa Evropa in bo Nemega zriv&ena do poletja.
Radio Brazzaville naznanja, da je konferenca trajala štiri dni in je bila v četrtek konča-
Moskvo in vsled tega so nekatere vesti poročale, da sta tudi Roosevelt in Churchill na poti domov, toda berlinski radio je sporočil, da je turški predsednik Izmet Inonu odpotoval v Ka iro, da se sestane s predsed nikom Rooseveltom in Churchillom. V zvezi s tem so tudi zo pet nastale govorice, da bo Turčija v kratkem sla v vojno
Josip Stalin se je že vrnil v1 na strani "zaveznikov. --■ r i ni.
KOVA IZDAJA ^ Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega «veta, ki so tako potrebni, da morate fdediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Gena 50 centov
Naročite pri: "GLASU NABODA", 216 West 18th Street, New Yoi* 11, N. Y.
Ta javna zahteva je bila po omenjenih liberalcih na tem shodu prvič izražena pred ljudstvom in je bila svoje vrste preiskus, ki pa se je bolj žalostno obnesel. Vzlic dobremu oglašanju shoda, je prišlo skupaj komaj nekaj sto ljudi in še ti so Ibili nezadovoljni <z izvajanji, ter so filozofa Cro-ceja neprestano prekinjali z medklici, ko je govoril, oziroma je čital pripravljeni govor.
Kadarkoli je Croce omenil v govoru, da je treba kralja odstaviti, so poslušalci odobravali, kadar pa je izjavljal, da je treba dati regentstvu priliko, da se izkaže, če je mogoče še riadajje ,'olbdržati v Italiji monarhijo, tedaj je občinstvo postalo nemirno in je godrnjalo ter zabavljalo.
Sforzo so skoro izžvižgali. ko je podčrtaval vojni doprinos Anglije in Amerike, ne da bi pri tem tudi samo omenil Rusijo. Glede kralja in regent-stva je Sforza prav malo govoril, ker je videl kako je občinstvo reagiralo na izvajanje Crooeja.
(Associated Press je prinesel pred kratkim poročilo, ki pravi, da je v Italiji aktvna tako-zvana Modra stranka monarhi -stov, ki delujejo na tem, da se postavi prestolonaslednika, če že ne naravnost na tron, pa
vsaj na mesto regenta. Za Um-berta se ogrevajo menda tudi nekateri visoki cerkveni krogi, ki ga zadnje čase skušajo ljudstvu prikazati, kot vzornega človeka, ki je vreden zaupanja italijanskega ljudstva.)
armade.
Zavezniški častniki zapusti li stan Mihajloviča
Kairo, 5. dec. — Danes se je zvedelo, da so zavezniški častniki v Jugoslaviji zapustili glavni stan Draže Mihajloviča, ki je vojni minister uibežne jugoslovanske vlade in vrhovni poveljnik četnikov v Jugoslaviji.
Rečeno je, da je angleško mnenje, da se mora Mihajlovič pridružiti Titu v skupni borbi proti skupnemu sovražniku. Združene države se menda tudi strinjajo s tem mnenjem Angležev.
Boji na slovenski meji
Poročilo iz gl. stana Osvobodilne armade se glasi, da se vr-še precej srditi boji v predeljih ob hrvaško-slovenski meji.
Dalje poročilo navaja, da je bilo ubitih tristo nacijev v bojih med Glino in Petrinjo v zapadni Hrvaški.
kaj dnevi, da nameravajo zavezniki kmalu invadirati Balkan s pomočjo ruskih čet. Invazija, pravi list, bo prišla iz južne Italije. List ne pojasni zakaj ne bi Rusi udarili na Bal-' kan naravnost čez Orno morje, kar bi bilo zanje najkrajša pot.
Po tem. kar piše list, so sedanji zavezniški boji v Italiji zgolj zavlaeevalne bojne operacije, ki imajo namen zadrževati sovražnika tako dolsro. rla bodo ruske čete pripravljene za vpad na balkansko oze-| mlje.
Na fronti angleške osme ar-made pa so Nemci vda rili s tako silo, da so Angleži morali prepustiti Orsogno, ki so jo dan poprej zavzeli. Osma armada je zavzela San Vito C'hie-tino v skalnati pokrajini med fronte Magiore in Monte Ca-mino.
V okolici Venafra je včeraj zopet deževalo in sovražni o-genj je nekoliko ponehal. Zapadno od Filignano in severno oi Venafra je peta armada odbila; več nemških napadov. Peta armada že tretji dan nadaljuje svojo ofenzivo in njene pridobitve so posebno važne o-koli Monte Maggiore in Monte Oamino.
-Moskva, dalje piše list, jej ^tjSI V a ppptytt tp to vetirala kakršnokoli invazijo'
,,	. y	J ^T/T nnmrPT TT
si a kana po Angležih ali \\
Američanih doklep ne morejo Rdeča armada pritiska na pri tej invaziji sodelovati tudi ruske armade.
ČUDNE PRAVNE RAZMERE V NEMČIJI
Bern, 29. novembra. (ONA) — Zaščita zakonov v Nemčiji se je porušila. — Ako skrbno premotrimo vse zadnje nemške dekrete, postane jasno, da sam notranji minister H<mmler to čisto odkritosrčno priznava.	———
je sosede v vseh takih slučajih, kjer gre za zločine manjše vrste. "Vsakdo ima dolžnost, da najprej dobro promisli, da-li mu policija sploh more pomagati, predno se odloči, da v svoj nervoznosti pokliče policijski glavni stan." In potem Himmlerjev dekret nadaljuje: 4'Prav nič hudega ne bo, ako ta ali oni nemški civilist pretrpi manjšo izgubo, mesto, da bi klical na pomoč policijo, kajti mnogo je danes takih, ki morajo prenašati še mnogo večje izgube."
V teh dekretih je tudi obja-snjeno, da so edini prestopki, katere se more resno smatrati iza resne, vlomi v zakloniščih za zračne napade in defetizem. V vseh takih slučajih je kazen zločincev, katere ujamejo
Nemško civilno prebivalstvo je prejelo poziv, da nemške policije in nemških sodišč ne nadleguje z malenkostmi, kajti nacistična država nima niti časa nitr sredstev, da 'bi se ukvarjala z manjše vrste zločini.
Eden Himmlerjevih dekretov pravi: "V takih časih kot so današnji, narod Nemčije ne more izgubljati časa s prega-njem surovežev in drugih nevarnih elementov. Uradništvo na sodiščih štejo najskrajnejši minimum potrebnega. Oni maloštevilni sodniki in drugi uradniki, ki še poslujejo, mo-r a j o 'brezpogojno posvetiti svoj čas bolj važnim zadevam."
Himmler gre tako daleč, da priporoča civilnemu prebivalstvu, naj pozove na pomoč svo-' — smrt
Črno tržišče v Italiji cvete
Napol j. — Neki zavezniški v o ta k jo ktpjil tukaj par i utiljk cenenega vina in to ie vodilo v aretacijo glavnih oseb, ki so hile vmešane v vzdrževanje črnega tržišča, na katerem se je prodajalo ameriške avtne obro-' če, gasolin, ter drusre predmete, ki so v skupni vrednosti predstavljali mnoiro tisoč dolarjev. Tržilo se je tudi z vojaškimi živili.
V to stvar .je (bilo poleg glavnih krivcev zapletenih tudi več ameriških vojakov in voznikov vojaških trnkov. Vsi ti jO bili aretirani in bodo postavljeni pred vojaško sodišč,-:.
Odkritje Črnega' tržišča je povzročil omenjeni vojak, ki ,'e šel k vojaški krajevni upravi in se je pritožil, da kupljeno vino preveč stane, ker je v resnici le navadno vino. Ko so uradniki vino poku sili, so dognali, da je bilo "starano" < pomočjo nekih kemikalij, ki so dajale vinu nekak star okue.
Preiskava, ki je temu sledila je bila zanimiva, kajti pronaj-deno je bilo, da je imela trgovina, kjer je vojak kupil butilj-ke vina, lepo zalogo vsakoja-kih lepilnih listkov, s katerimi so označevali ponarejeno vino za najboljše vrste vinski produkt. V kleti so našli tudi veliko ealogo kemikalij in drugih ponarejevalnih potrebščin in primesi.
Nekateri delavci, katere je vojaška policija na mestu aretirala, so jo pozneje vodili v neko drugo zalogo, kjer so našli ogromne kupe vsakojakih
nemško obrambno črto v o!:oli i Gomela ter prodira proli Žlobinu in Rogačevu in v svo-jem prodiranju proti Mogile-tu je dospela do Propoiska. J kjer so prebili tri sovražne er-'e. Propoisk je okoli 70 milj severno od Gomela in 40 milj j itffovzhodno od Mogileva.
Moskovsko poročilo naznanja, da Rusi nazvlic velikemu blatu prodirajo proti zapadu in jugozapadu od Kremenčuga ter so po vročih bojih zavzeli tri močne nemške postojanke.
Nemci še vedno s tanki in infanterijo napadajo pri Čer-kasiju ob Dnjepru, toda Rusi so vse napade odbili. Tn s tem, da z veliko silo pritiskajo pri Kremenčutru, fiočejo zmanjšati nemški pritisk na Čerkasi.
ZRAČNI NAPADI NA NEMČIJO
Ameriške leteče trdnjave so včeraj pri belem dnevu napadle več nemških naprav v zasedeni Franciji. Izgubljenih je bilo 11 velikih bombnikov, u-ničenih pa je bilo 11 nemških napadalnih aeroplanov.
Ameriški in angleški aero-plani so že sedmo zaporedno noč bombardirali razna nemška mesta in dvakrat Berlin. V petek ponoči so bombardirali Lipsko, kjer je ostalo 37 tisoč ljudi brez strehe. Porušena je bila velika koncertna dvorana Germandhaus, plinarna, elektrarna in več drugih poslopij in tovarn.
vojaških potrebščin od čevljev do živil. Poročilo o tem odkritju navaja, da je prejšnji ponedeljek bila zaloga črnega tržišča zaplenjena in odpeljana stran —1• to delo so vršili trije vojaški trnki ves dan.
"»JI %S VlRMl«" — NRW YORK
MONDAY, DECEMBER 6, 1943
VHTANOVLJBN f. !IM
GLAS NARODA
(VOICB OF THK PEOPLE"
99
xl PvbtlaM •»» tMo•«•>!• PnbUabiim Oonpuu. «A Oorpor*tto«> .kiw PmUMd;	Hod«. Trttionr; Jowpb Lapiba. Bm-
I iiUm of tt» (^nioradoB and »d<1 ZM WCHT 1SU> STREET, NEW YORK 1L N. I.
ilmw« of abort ofldHi:
51st Year
• la* Naroda" ta taan«) every day except Saturdays. Sundays and Holiday«.
;:ui,- r<prion Terty |7._Advertisement on Agreement.
, f ! o LKTO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE IiR2AVE IN KANADO: rr —: /.A pol leta $3.50; ZA ČETRT LETA >2.—.
i ii« Naroda" Izbajs vsaki dan iittemAl aobot, nedelj In prazalkov.
t.Ll« N IKOUA". XI« WEST I8U> STKFET. NEW YORK 11, N. I Telepbooe: CHelsea I—1U1
DVE VAŽNI KONFERENCI
POMOŽNA AKCIJA RASTE
Piše Janko N. Rogelj
—— — v;* -■>><;-."
ŽENSKE IN MOŠKI
Vemo, da je na svetu, v splož
Več mesecev nisem pisal za Petkovšek, Kofeomr.. Ind., $5	?? ^kakor moških
Jugoslovanski pomožni odbor. Anton CedKnik. blagajnik lo-i -:ajvfcjl Prebitek ima Kitaj-slovenska sekcija. Pomožha kalneira odbora 34, Detroit,! ^	1000,mo
akcija med tem časom ni za- Mich. $100,00; Joseph Okorr. i	^nsk Celo, ee bi se
-pnla, ampak j šla svojo pot blagajnik lokaln a odbora 2.'£ ^T ~,in na Ki" naprej. Ameriški Slovenci in Cleveland, O. $200,00.	lA
Slovenke so jo podprli in jo Dne ]'. decembra je bilo v podpirajo, a obljubljajo še več- biserajni .TPO SS $64,589.27. je prispevke, ko napoči čas, da1 Tnd' to je že lepa vsota! bo JPO SS midila takojšnjo Slovenska Cleveland ska na-pomoe slovenj nra ljudstvu sclbinn je poklala v mesecu no-onkraj morja. Dokler imamo vemh u $4.000.00 za JPO SS !am.lo^itveni poboji zelo lahki med -. boj tako zavedne Slo- in tako je todi poslala f1000,00'111 iaj° Ru?in^ vendarle veverice, kot ie na primer Mr. za. SANS. skupaj $5000.00 |	da poroče kakor Pet r Lustrik. ki je ?a.m daro- Vse to kaže da narodna zavest! Na Angleškem ima-val Jt.300. kot je Mi'. John Per- -e ni umrla v (Tevelamlu If na r?akih 1000	10R< ko, ki jc tudi sixm daroval- $300 Apeliram na vse lokalne od-|^k; na prHnc/>skom 1071 in kot j* Mrs. Katrina Pen:ca. bore ,rPO SS da poživijo svoje' Turčija ki jo cd bi=e do hiše nabirala aktivnosti v naselbinah. Na-leto dn: denarn prispevke ter pravit* prireditve ali oriranizi
tajskem je zelo malo samcev — bi ostalo še lepo število žensk, ki ne bi prišlo- do zakona.
V Rusiji odpadejo na 1000 moških 1103 ženske, a ker so
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
PROSLAVA DNEVA UJEDINJENJA LEPO USPELA ~ ~
Včeraj je bila v New Yorku jugoMovanskilj drus.(-v m sku-izredno krasna nedelja. Solnce|ph,, obenem pa *mo tudi r ,
JC	zrak, * bil i'ist» da'ieli	<*a >e je na jugo«lo
van&ki zemlji osnovala začasna
. t>o centih in dolarjih nabrala, raite nabiranje denarnih r>ri-
je dežela z ženskim prebitkom, vendar posta-ia ta v zadnjih letih manjši Na 10M0 Turkov oduad? danep 1036 Turk nj.
Zanimivo je, da so med deželami ki imajo več moških. Združene države Na vsakih 1000 moških odpade tam samo
................ 976 žensk. V prejšnjih des t-
SVnnni prejem k: za m^sec no! Sloven i je, nam slikajo junaški	& bil tn°iki prebitek \
vem-ber znašajo $4.655,47. To in nezlomljivi odpor narodnih1^1' je lepa v~ota! P- ispevke so borcev za svobodo in demokra-
te je videla modra sinjina m ba, kar v našem velikem mestu ni vsakdanja prikazen v t.-in času leta. ko visoke nebotičnike rada oflxiaju megla in pa dim in prah, ki se neprescano dviga iz tega ogromnega Bniiilu na.
Na Osiedn em Vzhodu, kjer je bila pisana uajstarej- ™- , , ■ , ^ ,.. ,
.'lovoka. sta bila prejšnji teden zapisana ' ^	nam n, Mm -.^W .d lnso do	Ci,
, , ve važna zgodovinska dogodka. Štirje mož)— ^	iU",h	kawvow v Evrop, e
,,,, , n^je Zdmiženih narodov ,o potovab ' ^ ^ ^ ^Sfe^
0	in 1,! IK) morjih m po puščavah ter so se sestali(Mr. y -0 7nrjcv^ mi jo posIaI ti p.-ijvavlieni za takojšnjo
1	konferencah, na katerih so izdelali načrte za uni- noročilo za n..^ c november ronioč. Novice, ki prihajajo iz > o-i:>a in za obnovitev M'eta po doboljeni zmagi.	' ' • *
Kairi. (arabsko E1 Kahira—zmagovit), v senci šti-
I t starih piramid >o tri e zastopniki velosil dolo- „_ , .....
Jo Japonske. V Teheranu, kjer so pred več tisoč.l^^lali sl deči:
• z. ki >alii sedeli na pavovem prestolu, so nekaj I Joseph Peremčič, tajnik lo-
a zopet trije možje izrekli svojo obsodbo nad .J,r"ue^ odbora številka 39 *	'	Coverdale, Pa., $50.00; Jakob
> yi'»orovali "veliki trije" glede Japonske v Kai-iii "ve iki trije" o Nemčiji in njenih zaveznicah v Te-
B'ijavec, blagajnik loka^nosra odhorr. 32 So Chicago. I!!
ruženih državah še večji in | posledica te£ra j deloma ti^to
/a nas Jugoslovane j ta lepa nedelja dvakrat jaznejša, kot za kou >r!:o;i <ii !i gega, kajti praznovali s-mo v Arlington Hall praznik Dneva ujedinjenja pod pok-c\it« l j-
vlada iz vrst borečega «e l.iin] -tva samegiu Osvobfidiliso sji banje v Jugoslaviji ob 25-j letnici ujedinjenja jmroslo /.irskih narodov izreklo svojt» besedo in dalo izraza svoji volji, ki je ljudska volja.
dvom
bila | Ko je Frank Kerž.- otvoril I'1'i-jprogram proslave, je najprej j m »zdravil "rojstvo nove Jugf»->!avije" in občinstvo je njego ve besedic mosročno odo<>rava lo. In tudi. ko je dejal, da mo-
Udruženih tnkajšnj ra priti Trst po.l .iuifo>lavijo ————————-joziroitia. ii;i mora i;i važni
nje o Nemim m niemh zavezmeah v le <-onnnn. v.«^««^	j
... . ,,	,	»^Af.'JU; nabTano po uredm-i v u-t-tM-u uecemoru smo se- ^ ...............— -	uwem, uma
:u teda, so zavezniške vojaške sile nabijale os see :Tvn uGUsa yaroda,, New daj, boži5na vo$čila in&	^Halinie dežele, kier je1 kubanski pa:
- r; t j lil. Skoro vsako HOC so cela brodovja bombni- York, X. V. $28.00, John T>o- na dnevnem rdu Ali sle™™* žensk kakor polkih, so: i0 živ^enja
• h nad Nemčijo ter ^o rušili Berlin, Lipsko m 1 n- t r jni k pr.dniž. 9 SAXSi n ipravlieni podati božično da Tr5ka'	in Japonska činke zelo z
ia mesta. Na vzhodni fronti je rdeča armada Willoek. Pa. $517: Anton K-a rflo trpečemu in krvavečemu 7J"*n,A ^ —1 - ••
.... -ilne nemške napade na ju^u ukoli Kijeva, na T)rnc, taini-k društva 70. ABZ ^ovenjkemu narodu v domo-
cijo. katero si morajo sami priboriti. Ti junaki in zmasroval-ci bodo vredni in potrebni ta-koišnj pomoči, katero tudi pri čaknjeio od nas ameriških Sloven cev.
V Tre^ecu decembru smo se-
K i tajska,. Naravnost za ženske jt« Kuba, kjer odpade na 100 moških komaj SH8:
paradiž!dranski Pristan pripadati ju-1 ^oslovanskemn ljudstva, jo bilo
dins'
ola i
i'i Gomelu pa je poti>kala Nemce proti njihovi $2.00; Anton Zomik. tninik lo-\ Itali i so zavezniške armade prebile nemško '^lne^a odbora 40 Hennine. ito ter so sedaj pričele splošno ofenzivo in pri-
vini? Storite to! Vsak Slo-ven c ali iS'ove-nka v Ameriki bi moral dati vsaj en dolar rt"ed božičem. Prosim, izročite vaše dolnrie lokalnemu od ibc'-n v nasnlbini. Ce nimate
Frank Praznik.
. il je vati svojo pot proti Rimu. Na Pacifikiroil	.^odm/irce 44 SANSa
.vih otokov pa do Nove Guineje eo zavezniki v	Mk>11-	Loti5s
j Arko.. bla?amik lokalnem od-( _ ...........
" • i • i a . n x i-	I?- Barberton. O. $10.00:!lokaln m odbora nošliitp frlnv
tnozje. ki so na konferencah oilločevali o uso-	n^^i * ■ -i i J' "	.,'Wsl:lu
- -i	i i-v	..	f •-dni.- Wwin famik pndm7,T.emu blneain ku katerega nn-
sovrazmkov, imajo zelo različno politično oza- - cavq., run tj'.p- v i • t t •'
, . . . , 1 • n ,	Utn raP-. N. ciov ie: T eo .M'H^vec. 1R40 W
a zastopa komunistični nauk, o katerem je »bilo Y. $?00 25: Joseph F Dum 92nd P\^ Chioa<T0 ju
no domnevano, da ga ni mogoče spraviti v H-ovk 1-l-al^e-a odb0ra 35.1 D^j brat', daj. pomairai =e-
^auki zapadnih držav. V.-i pa so uvideli eno po- CWiand. O. $20Ck).00: John stra!
. i biti fašistično silo in vpostaviti mir, v kate-
. jo živeti vsi narodi.
; K jmo si te štiri velike može malo od bližie.
i i:\XKLIN D. ROOSEVELT je star 61 let, je bil
ilyde Park, N. Y., v aristokratski hiši. je študiral
živahno odobravanja od -{rani znano ameriško češčenje žensk | žonšk. "Ku bank aro "se"pač ni!
.{i zavzema pocrnstoma kaj grojl.ati. da bi ostal- br.-z moža 7' ^'^^limi in krepkimi bo teskne oblike. Moški prebit k Ženske iz zbližnjih južnoanicri •ppflami ^ pozdravi započetek si pojasnjujemo s tem, da škili republik jim delajo sieei!tvorl>'' MOVO Jugoslavije znani miajo Združen s1 države pač ve- konkurenco in se selijo na Ku-'	komentator. William
hko priseVicnc v. pri se* ju je pa bo. bolj kakor v kako. drmro|s- ,;al!m"r- ki dejal, da je se več moških kakor ž^nsk. deželo, toda tam priselj. nkam vesf ° vpostavljenju ljudske iNadalime dežele, kier ie kuKnncVi rwracrsfi na nlničino vlade v Jugoslaviji veliko zadoščenje vsem onim. ki so od vseera poČetka delali zato, da pride do veljave in do izraza
. ---. ------ —.................. volja ljudstva. Lahko je odlo-
zensk, ki ga izkazuje sosedna kor dn^od.
je| kubanski paragrafi ne olajšuj« s čimer so doma-'
j . .	-..........- -v,^ zadovoljne, kakoc
. zadnjo j zanimivo, če po Uo 7azdovoline t tem, da j v mHimo na osrromni prebitek j njihovi deželi več moških ka-

ALI PLEŠEMO PO OGNJENIKU?
Približno 6370 km loči raz- mo iz železa in nikla. Delova-iskujočega človeka, ki biva na| nje ognjenikov, ki bnihajo ža-
llarvard vseučilišču in skončal svoje študije nalS^ i!	:et"° lav<? W in Pa sta
a vseučilišču, je bil poslanec dišave New York	? T ^	r>" m p,avi!°' da 5e na ™klh 30
i, •	1 " vT ir i . , razdalja, kakor z iKmaja v Pe m v g ob n zemlje poveča to-
ki podtajnik, govemer države New York m slu- kin. ,Se pred nekaj kotlet plota za 1 ^tomnfo je č^ovešl
, ;.HL H\HiLL- star 69 let, bil rojen no daljino zemeljskega polu |v čina vse jedro zemlje teko
Razveselite
za Božič
I svojega prijatelja
f
'i
ur«
d.< iii palači iz grofovske rodovine Martborough;; končal vojaško akademijo v Sanhurstu, je l»il vojak, i: p roeevalec, pisatelj, poslanec in od leta 1940 an*
ministrski predsednik. JOSIP STALIN, star Ii4 let, rojen Josip Vissariono-
i >zugašvili v Tiflisu v Georgiji (južni Rusi i), je "odi _______„.
malni revolucjonar že od svoje mladosti, je po Lje-^ka za i rti vladar Rudije, četudi je bil samo tajnik ko- ^bino ne stranke ter je sedaj ruski ministrski predsed-
mera prodreti trloblje kot 1 km:če. in da tako rekoč hodimo in Pred desetimi leti je Nemci-!pl^emo °?11jei,iku- ^ bi se
ja dosegla svetovni r. kord. ko je v zso nji Šleziji v Ozuchovuj ?zrvtala 2240 metrov
v zeniiio.
•"ali d«, središča z'ml je, potem
ondi 220.000 stopin.i Nimamo pa nobenih
^^	______ zahodi, m Tcxasn. krr dobiva
lilk m maršal.	'	jo petrolej iz take globine. In
« "VNGKAJŠEK. štar 57 let. je bil rojen v provinci.vem,H- ^ v?a ta globina i Ji bil \*zgojen v vojaški šoli v Paotingu, v vo- V pnn,<?n 2 noznanskini Volu >tal»ni akademiji v Tokiju in v ruski vojaški Šoli, 1 d lota 1925 poveljnik kuomintang annade in sedaj udi predsednik Kitajske.
Predsednik Roosevelt ;e iz Waslnn^tona v TeAe-' 'P .,)ntm'al r>82r> milj, Churchill iz Londona v Teheran J'milj- Stalin iz Moskve v Teheran 1535 milj in n «i še k iz Cunkinga v Kairo 3195 milj. r štirje možje zastopajo največjo vojaško silo, ki ..
- kdaj videl svet ter govore za 1.261 7(i5.iX)0 1 udi n ^	, -
.-i 105	liii^o«, no;sx. xt"i	, v, J.' i ".'i v izhaja večinoma od že-
ljUdem	armade štejejo lunate rj . ki je celo ne manj-
ka v najbolj peščeni zemlji. Iz teara razvidimo. da je železo na
.	-------'-"-j f«* fcajjicicu<i j zemlj i jako razširjeno, in j^ tu
no v hvropi. /aradi tega sta tudi bili dve konferen-1^ veiikeira pomena za razvoj
loboko'i):
Toda izboljšana teh i ^'l','., , J t.
vrtanje je ?o do-e-h'-f'0,°4:,h znakw- da bl ,mola
^000 metrov, kakor v n°t?T1108t zemlle ^^ tako visoko temperaturo. Odkar so
Pošljite nam S2.50 in mi mu bomo v & Vašem imenu pismeno vošeili božične « praznike, poleg tega mu bomo po.-ilja-^ li tudi štiri me>eee "Glas Naroda."
if I verjeni Ixxlite, da bo Vašega \ošri-g la in božičnega daru resnično vesel.
k
is
I li
I
•4
GLAS NAHODA"
21 »3 West 18tli Street. New York II. N
V.
merom zemeljske krogle? To^tf prav tako kakor vhod s šivan-ko. v kroglo, ki je tako vo-ika kat kaka soba in ima 3 m v premeiu.. Niti desetinka zunanje kamnit skorje zemeljske oble ni bila s tem šP prevrtana..
Rjava in rumena barva na-
L'G.fXiOOOO vojakov proti 13,000.000 osiških vojakov' , Tehnično ste na svetu dve vojni: v vojni ' z Japoji-Husija še vedno nevtralna, tem bolj pa je zapletena
>v.
ditelji so izdelali dvojen načrt za uničenje sovra-
Dokažimo svojo moč z svojim združenim napo-
i.	da podpiramo kampanjo za National War
ii.	ter s tem podpiramo naše oborožene sile HMuagamo možem, ženam in otrokom, ki potrebujejo pomoči tukaj in zunaj.
ČJTATELJEM je mano, kako se je vse podražilo, n ravno tako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno doposiljanje lista, lahko gredo upravništvu na roke s $em, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NABOCNINO & DANES?
1 1 i —
zemlje. Če dajejo meteorji pr cej gradbenega materiala, in če zemlja popolnoma ne bo padla iz tesra območja, potem je notranjost zemlje skoraj sa-
iznašli v skorji zemlje razn radioaktivne snovi, kakor radij, torij, uran, itd., smo <Vu- j ^ eaenega naziranja. Toplota j v-seh teh radioaktivnih snovi. Ujf }x;po!noma zadošča, da si more j mo razlagati višino top ote v | notranjosti zemlje. Današnja znanost meni,, da je v notranjo j sti z ml je največ 8000 stopinj: toplote, a bržkone jih je samo 2000-
Notranjost zemlje je torej peč, ki je kurjfna z dragocenim kurivom, kot. je na primer radij Različni raziskovalci menijo, da je tudi še v globljih ipiasteh zemlje dobiti "radioaktivne snovi, in zato je tudi mo£roč% da se zemlja resnično bliža svoji ledeni dobi ker bo zmeraj več izsrobila svoie lastne toplote, kakor so prerokovali že v vseh dobah.
i i ft n i
Uporabite ta naročilni listek	^
, j
"tila«- Naroda"
----------\i
_ __________________i isi
i ^
----------
--------- - !•»
------1
— $
Pošljite za -na naslov:
lile
Moje ime je: Moj naslov:
Tukaj priložim M. O. za
1300 jeklarskih delavcev na stavki v Lebanonu
Lebanon, Pa., 4. dec. — Tu- regularno stavko in upa, da se kaj je zastavkalo 1300 jeklar- bo dalo zadevo poravnati v naj skih delavcev, ker je kompa- krajšem času.
nija zavrnila unijsko ponudbo!	_
pogajanja v zadevi delavske
zahteve po zaprti delavnici j Fašistični general umorjen
Stavkujoče delavce sta nago-! London, 5. dec. — Polkovnik vorila v soboto dva vojaška poveljnik, gen. Gino Gobi, fa-častnika iz Philadelphije, toda šistični pripadnik, je bil rnnor-delavci očividno niso imeli na- jen v Plorenči v Italiji, kot je mena iti nazaj na delo, če-'poročal švicarski radio. Deset prav je tudi unija želela, da talcev je bilo takoj ustreljenih se z delom ne prekine. Unija radi njegove smrti, je omenil tudi ne smatra tega spora za' radio.
| Pričnite pošiljati dne —---
i Za 4 meseoe $2.50; za pol leta $3.50; za celo leto $7. j j^
KUHARSKA KNJIGA;
Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
NOVA IZDAJA $*% 50 STANE SEDAJ 4r
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 at ran
Recepti co napisani v angleškem jezika ponekod pa so tndi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed po*«bnc v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hote jo ▼ njem čimbolf izveibati in izpopolniti
Knjigarna Slovenic Publishing Company
216 Wmt 18th Street	_ New York 11, ».' Y
eiti danes, kam naj se človek naime. je dejal Ga i I mor. toda par !ef nazaj in pozneje, ko se je borba osvobodilnega sribin.ia i ljudstva omalovaževala in r»r'' zirala, ni bilo popularno držati z ljudstvom Jugoslavije.
Mr. Gailmor je dejal, da je zdaj propadel Mihajlovič in tudi četnica Mitchellova, ki je trdi'a. da j* bila op.ji edina četnica \ imiforini v Juaro^laviji. Komentator je rekel, da j.- seveda to slednje kaj lahko razumljivo. ker so pač Juaroslo-vanke stopale v vr-te osvol»o-dilne^a iribanja in ne k či*tni-kom vojn««2ra ministra itt»ežne vlade.
Z resnostjo pa jr Mr. tlai!-niore opozoril navzoče obč n "•tvo, da je kaj lahko prirejati ovacjje narodu, ki <e bori tako i>o levje že nad dve leti, a bor ba sama je pa nekaj drugega, ker jc vsa prežeta - trpljenjem ;n težktN*ami, ki ^i jih mi tukaj bolj težko pred sta v'frtano. „\-peliral je na Ji igo-I mane. naj |>ornavajo svojemu liorbcueinu in pourmnnernn naro<lu z v^emi svojimi močmi, zakaj ta narod to zasluži! — Menda si je občinstvo vzelo njegove besede k srcu, kajti pozneje >e je pitni zaključkom programa nabralo nad $600 prostovoljnih jirispev-kov [
Zlatko Balokovič je poslal zbranemu jugoslovanskemu občinstvu po arovorniku Gailmoru pozdrave z bolniške postelje. Mr. Balokovič se je mudil dalje časa na govorniški turi in je na koncu zaključenega dela od zmučenost i zbolel, a je upati, da bo prav kmalu &pet na delu za jugoslovansko in slovansko ter ameriško stvar sploh. (Mr. Ba-lokoviča je poslal na turnejo Zakladniški oddelek, ki je njegovo delovanje tudi zelo po. hvalil.)
Sava Kosanovič, bivši jugoslovanski minister, je napravil ognjevit povor, tekom katerega je preči tal nekaj vzorcev sovražne propagande, s katero se je hotelo raedvojiti narode in ljudstva, da bi bila tako osiščna zmaga lažja in gotovejša. Zase je Kosanovič dejal, da je on bi! vedno z ljudstvom in vedno v opoziciji proti tistim, ki jim ni bil predvsem pri srcu blagor splošnega ljudstva. Tudi on je pozdravil narodovo bort>o in njegovo novo vlado na terenu, ter je dejal, da pravioa ljudstva in svoboda morata zmagati.	(Dalje jutri.)
•DLAft NABADA* - NIW IMS
MONDAY. DECEMBER 6. 1943
TKIUSIIVUU« L
Kratka Dnevna Zgodba
Ivan Cankar:
POET PETER
V prvtcn nadstropju, tik pod takorekoc visoko izobražen.
iunnoj, stanuje mladi par. Do nagiba k enostavnim, na turam T -noči ie namreč rtanoval, čei Saj veste — les extremes se
pa -e je r ri|x»tilo npfcaj ze-
čudnejra
tonehent — i« zdaj. ne same rite, citiram tudi šolski rek:
• >n bil poet po ?vojem kru "kazen je gretiu za petami. - «mii poklicu pa poštni 11 rad- Na sprotja se pač dotikajo, k z ielo -krotimo pla«'-o. Ne- spojiti se ne morejo nikoT.i.
v nedeljo mi je bi! poM! Sreiiali jP čaj in je gledal na-ij in ker so bile štaeune ia-ime iznad Ča^e z velikimi, ra-j-rte, s. m stopil k poetu, da bi dovedmmi, prana nja željnimi i izpcsodil, kolikor je biloi«>čmi. reha. Pozdravljala sva se, če j Zato sem |K»kimal
va se srečafa na stopnjicah. >ri nj« in pa nem l»il i«to nede->© prvikrat. Prejel me je rolo prijazno in
z glavo.
tila — joka ie nadalje. —fswno it vljudnosti svetile, ta-Kakšnc življenje je to gospod! ko se človek ne more pretvar-In vendar sem rekel, da jo jati. Vse premore hinavšttna. imam rad! Saj še dobro vem,'samo ne tistega ognja, ki pla-| kako $em jo videl prvikrat in'meni naravnost iz sTca in ki se; kako sem ji razložil svojo 1 ju-| ne da zapaliti, kadar bi se člo-j bežen- Bilo je kakor eentimen | veku zdelo. Morda ni razu-' tal na novela. Najbolj sem jo mda ničesar, morda js bila sa-f ljubil namreč zategadelj. kerjmo ljubezen v njenih očeh — je.ibila tako — neumna Ne na ampak v tistem ojgnju sem bral, ravnost neumna, kakor go fili- znamenje, da veruje. — Zdaj ^e.ie neumni. V njeni neum-lgHf jte, pa *em se včasih ozrl in no«t! je celo ur kaj ljubeznive- setrt opazil, da je njen pogled ga, .skoro poetičnega; samo pa bodi še tako bistro uprt na ženske in samo blage nature me, ves prazen in ra^mišljen morejr- biti na tak način neurn-' v * , . , , . , . ne. Kadar posluša moj po*m^V nn-upira oči naravnost .v —* >em bl1 bas reke,< saTTm tlsto
Get in the Fight - Work at WRIGHT
HUSKY MEN
WANTED FOR
obraz m posluša, kakor bi	kl	1 ba* ,zPre"
pa ?cm v čašo in ni mi ** mM«. z veliko pazljivi-	~ toda ^e, "ey m
- — —- —■ I- Jaz prepričan, da ne ^ se" ~ (e 1)1 2ardola
gledal
bilo p-av nič prijetno pri srca.
— Kakor tudi trpim poleg nje — a|i morate misliti, go
..."	"	-	- -------» B"
ne je takoj povabil, da naj pi- spod, da bi mi bilo življenje.
■lil 7 niilii nnm nt/>	1.:	«_____1______- _________
brez nje ix>polnoma neznosno in da si ga niti predstavljati r.e metem f'e si le mislim, da ti Šla nekoč ali da bi urnra, se mi zdi, da bi o*tal na svetu, kakor sam sredi pustinje. — To je pae ljubezen, pravite? Iti vi ndar ni ljul>ezenl Kaj p«-e-
posluše in da ne razume niti verza. C'emn torej ta obraz in te oči. čemu ta zlaarana pazljivost! (^emii. pravite? Tz u--mril j:*nia napol in napol i® vda nosti, tako peni razsodi-!.. Zdi se ji namreč, da mi napravi srčno veselje m da mi dokaže svojo iju!bezen( če posluša; zft-to posluša. Lahko si mislite da mi to ni zelo prijetno, in da
om z njim. nam <»to da hi po kuhala. Ostal *em samo ' vljudnosti, ker s<in najrajši tm, kadar pij«tn čaj; iz di$eče ' plote, vstnjojoiV i* čp< ter o/aje«* obraz — in misli Je v/ditrajo [x nI obe. ki zapi-<"o vTnsih *voj spomin bolj a7loči>o r >ree ne<jo ura in
'»n /iveira ?ivlv»njh	...... .......................______ ___________
PoeJ i hil smn donia. žen« I jen, ves Man — ampak kadar tako-sra ne bi storil — verjemi-h'la ;la k »riiateliiei. . we vrne *em še .bolj rznenrirjon ^ ka^or sem izobra-,4P» reerpt," je rH<la. "se in še bofcj dovolj n. — Ob tej	'	včasih, da bi
•■ zapir ja! pm>t.	uri, reeimo,; preden «te pr;51i »daril v obraz. — To je bila
Tn 1 :o »m s.hI In za mizo sem zniiroma poslušal, če se že h:pna misel, seveda — in Trn" i m -nmovirjem. je vrača, sem že duri odpiral in ^ SOTT1 'n sem i« pustil nrinovi dovatl:	jsem sr' dal po siopniicah, tudi ^ ^ razjoka, kakor «e ji
"Ni* drnre-ra > ne skrbi, »kozi okno ^em ?led«l po ulici 7f''-ne»o pranje. »;vnnie in kuha. nizdrf in navzsuor Tn torej
Čete k temu! Kadar je ni do- b' i' včasih najrajši — ampak in«, - 'in vznemirjen in zlovo- s(llT1 "'zobraž n Movek, kaj
če bi se zasolzile 7i]ene oči, bi bilo vsr1 razodeto, kakor da bi odgovorila naravnost: (Vrnil sprašuje, ko ne poslušam ? Ni-■?em mislila na tvojo učenost mi.^lf a sem — na — no kam ? Va kakšen recervt. vragsi! — Ne veruje vrč,,toliko rečem, iro stpod — in to je kakor da bi rekel, vse je končar.o!
^Nadaljevanje prihodnjič)
MODERN FOUNDRY
/
STARTING EARNINGS $44.20
for 46 hour «eek
SNEŽINKE,
Oblike snežink ao kaj različ-ib-. Pri nas padajo večinoma kot majhne zvezdice druga drugo Na severu ima sneg po gostoma obdi ko praška in veter ga podi skozi 'širne ravnine Kanad , Laponske
... r™	^ :r Ne vein,! zakaj sem vztrepe-	utl1"™- f
; : m, t ^°^,m T>njate- nv*Ut<-	da 70 pnmno po tal ob njegovih besedah zakaj ?ako^bl,fe P1^^^ P^'
ta'.-or kr^ hnbezmvera in zdrnvil da 10 bom objel in po- se mi je stisnilo srce kakor v	S pa 80 ST1ežne kos
t™**-	X* W tnko sto-il, ne ,trahu- Videl sem pred sabo
d H dekm ( aob napišem morem	- ne vem *akaj. am- toga snhotnega, dolgega člove-	™ \ H121111,
malesra - mj resfe - m pak n.	mor m — in vendar b. ^ jaI Keogha v Montam pad "tonim v ^obo in pravim: Zda i
p^«bišni. Minka. nntn pa mi r>ovej <!A'oio sod!l»o nnTavnost
j"	trTW-	-ie' 2le<lal mi ^ pazlji-|sem se apemm! tianjo, ki sem T* .
In srni, p node patosa yo v obraz, odgovora pa ni pri io vi(iel ra7,lo;.no ,nn)f> f T]krat ^ ^'^o plose
nenadoma in prav,: -[cakoval in bi «1 morda ne sli- ko šla po stopnjicah mimo J?™****™ 1
brez strahu in l>re7 ljubezni!
Tn brr ni Berem ?n sem, ja. zato je crovoril hlastneje in
kroalu v svo jem elementu — jirla=ne;, že oh dni si čaši. Iz-*aj veste vore!
Wane nenadoma jn pravi
Samo trenotek potrpi, Peter;'šal. _____ ______,
nI ko ho zavrelo: tnkoj se vr pirpovrdovanje, je hi'o kmailu •hiti! — I-ahko si mislite, da se hn-zob^irno pijano uzlaganj'. 1 tistem hirm neha vsak patos.j — Mi veste, kdaj jo resnič-♦!rem in zaloputnem duri, ona no I i Ubito"? S tisto ljubeznijo, na ioka. Ne razume čisto nič ki obide človeka 'kakor omoti-še ne zaveda se, da me je'enf — Samo kadar sem pijan.
•	ila hudo užalila — Zdaj pa Takrni se tudi ugodi, da ipo-
*	mi > odi te in »povejte, če ni to kl knem pred njo — resnično tvrno življenje! Jaz nisem rikrf ničesar -Io >e mi j«- čudno, da se je prosim «<pro$čenja. — Oba dvs > pn! uri .razgalil pred me- jokava oh takih urah, drugo ij. Točil sem in sem molčal, jutro pa me je -ram. In ona, <>et pa sam n: pričakoval be kaj p'avite? Nič je ni sram! de in ie govoril dalje.	I temveč čudi se, da j > tako hi-
Porta
pak n. mor m - h vendar	Keogha v AJontani padale <kos
vem ns o natanko da bi se ji nim, ddgočasnim obrazom in	^ od nogo-
vod nuni. nekoliko zakrvave-	^^
limi očmi in nenadoma mi ie	1°	v
bil zopern. dasi mi ni bil storil ^^ 19°° V R	^
o<^i zasolzile od radosti. — Ka-' ko sodite o tej <%idni stvari? Trč;l si je v ča j veliko žsran-
nič hudega. Morda mi je bil	yQ^er,inu R0 v
zoprn samo zategadelj, ker ™ i	n.enaVFd .n ™™
KosmjTie so im le te-
in so se v zra-
^ • ...	,ko je šla po .topnjicah mimo J?i^™6 ™ jn
Kar je bilo prej zgovorno Wno. tiha in vdana, kakor lep -
spomin
v podobi krogel.
1
★ T.me and one-haH
for cvertirne
*	Double time lor seventh day
*	Bonus for ni gh* work
*	Hospital Insurance
Plan
A Group Insurance n\*a« i-aum*«*
EMPLOYMENT CENTER
TIMES SQUARE > 46th St. and Broadway *
2nd Hoar of ISM BfMrfway Intranet on 4«th thtrf
: 9:03 A.M. to 8:30 P.M.-Mon. t Fri. 9:00 A.M. to 5:30 P.M. Tcm, Weil. Tlwrs. I Sat
USRIGHT
PATERSON, N. J.
Employment Divi.ion - 245 Park Avenoe
Public S*rv!c« luun No. 31 «nd 54 (rem Patarion City Mall itop •( our doc,.
WOOD RIDGE, N. J.
Employment iMBct AdmioiMnti n Bldg.
Public Sarvica No. it or Olympic lint Bust«! pati •Wood Rid,., plant.
WRIGHT AERONAUTICAL CORPORATION • PATERSON, N. J
Builders of Cyclone and IT hirluind Aircraft t. igines
Vstrd «eni, da bi <se poslovil-— Ne, ne! — je zamahnil z rokama. — £>e en čaj bova na-
HALPDAN KOHT — "LUČ SEVERA"
—--------------------------------mest<ce Tr<>,ns0' cigar(se je bolj in bolj posvečal le-
pravih« — ob mdeljah, tako nr/-ke, pnane lesene hišt so ob- ]K>sIovaiemu delovanju, tako prdvoeer. pijem zmerom malo	va!}<>v Severnga mor !da je opustil poklic profesor-
to kl lenem pred njo - resnično ~	^^	^ J°	™st° ^toimen j V nadLdnjiii letih je pisal
{pokleknem, kakor počno wlaj zda-' p(m ^ h«; koliko rax- norveške province, ki se. |opo4 ovne kultnrno^godovin-in sanuo 5e v komediji in da jo £°vori'. res raavertrilo s mi je "oitka neskončnih tihih daljav|ske študije, izdajal knjige, je je prosim nproSčenja. - Oba dvs ~ Ostanite!	Flnnmarke in Uponske. Nor-,bil sotrudnik vseh velikih li-
In sem ostal-
Premišljeval sent dolgo, od j# o minila moja jokavost. Mi-d moja ljubezen, in zdi ge slila i najbrž, da je bilo r^e
mi. da sem nn*cl izvor. Napi-«ftl bom novelo o tej stvari —
Tesnicno in 7a zmertim, in da
se je — takorekoč — kakor moitbt tudi dramo. Ali 5e ni- narviio žensko, vse izpremeni-ste opazili, da človek, ki je lo. Tr. ko spozna, da se je mo-' toliko vem.
bodočo Evropo. Ali jo bo do-živ 1? Trdno je prepričan, da jo bo. Na vsak način so njegovi sorojaki prep: tčani, da ie
•».	....	■=>- — i j«- v|noui jnjKiic pruiesor- ,?r	, ^ ...	. . '
kaj bi človek počel? In Je ^«vno nnesto istoimen-l ja V na^l.dnjili letih je pisal a di:n Koht Iztesan 12 tlste' * - - —	skf norveške province, ki se' lepoei ovne kultnnioWodovin- ^ Iesa' JZ kakršneSa hodo ^
I tri naredili stebre sveta.
l7jokiinP„K ^eMie'Tz1^	P<>| Pošljite božična voščila in
ijejojnnake za jvoje knjige iz Evrop., Angliji, Nemčiji, po!darila no pošt' nred 10 de
Kuhala sva čaj. poet je Me- t*tA pokrajm, kj,r je vse pol- jugn, in je prevedel različne	Pred 10' **
betal brez kraja.	I^o dn?e romantičnih čeri, kjer inozemske knjige iz sedmih jf,jl'emoroin-
- Ali bi Mi mislili na kakš * ^T ^^ na meii	v norveščino. Politično!----
n,.".mi>llJ"n« K<1k5»-. nega ledu. Iz tega mesteca, iz pri^tonil k norveški d.-l-.v ( nem sumu jo imam ? TJi ne ve one ^ isanih ^ izhkja lki franki
ruje v talent! To grize HaJfdan Koht, največji sin me-
v ,reu, sčiplje kaltor s kle^ža- gta Tromgoa. m:. - Od začetka je verjela.| v jy^^ dvorani pari.
tiste oei ^ Sorbone je p edavanje. Go vor
ANEKDOTA
, O 11.senu so po krivem sj>o-Ltta 1935 je ministrski p;ed ro,'i!i- <,a ie m-v]- Noki du
i-. »-	,	. .	i* i ,■	J.«*__:i
šF.\.\LSH ti 20 L£SS«NS" — rin.i v 20-lili naložb. — Špan?»k«>-an-Inka slovnica. — sipini Jo Je K. O.
L' Cortina.
'a knjiga Jt jxitiulua lu j>ra» n!d pri-/uj^iuu. Uu s»ne »In JHtlajp straul 5*» « ropulnoin;: Ista, kot J o je pinatelj •api-«ul iu k> t je bi>a prvotuo iztianu a u£jo ceno Cena Je <ato nizka, ker so m- iHirališie prvotne tipkarske for* nie, in ker je pisatelj sprejel niijo es-.tO.
Po tej pri^.ostl titopnjevalni metodi ' am Coriuta (•utnapa. da ne lahko na-uMte ipanKine.
J o praktiihio uf-euje Ima kar najmanj lczauimiriti io zapletenih slovničnih pravil ter vos u<4 hratl, Rovoritl In ra-unieii ri|«u>Uo.
Corlntovo kratko metod«, so odobrili • iHfeljl, prof. <o« ji. Sole, p.islanl5tva lu k^jKirtue tvidke po celem uveto. J#
Ni>>o
i^i k.	ji j UUU1BU Sivi pietl ......... <•	---i »"i™1 >ur me wiem Rven
sednik Nygaardsvoild imeno- na^ki list ob tej priliki ob-! ,™ktl'!00. prtprofto in nspeSno. 'val Kohta za ministra- Koht iavil ^g nekrolog z izčrpno ^^J«^^^	• i"
lah-
KNJIGARNA
Slovenlc Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Albrebt
Cm« M
Filozofska zgodba
Spisal AloJ« Jlraaek
On M
Ko imo šli v mor J« bridkosti
Spisal Rev. K. Zakrajfiea
Knjlca pripoveduje, kako J* Hitlar nastavljal Umanlce tn »anjkt in pripravljal "strap" M Jufoaiovane in njihovo dr-««»o 1« dolgo prej kot Jo }e aapadeL
Knjiga Je v platna v 207 strani.
esana in ima
Ona $2.—
MiUsii Mj
kaJUM* -
"HOW TO BKOOMK A CITIZKN
Of TRI ONITD ITATV
v *f knjigi so vsa v»i*mn* ta
Listki
8pisal Kaavar MeSko; 144 str.
7*
Malenkosti
8piaal Ivan Albreht
Cona 7S cents*
Živi iiriri
Bp!Bal Ivan MatMK
Knjiga Je svojevrsttn pojav v siovenaU književnosti, kajti v r nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih potetkov t starem slovanstm do današnjega dno.
13 poglavij — 418 stran: V platna veaano
Državljanski priročnik
(V slovenščini 1
KnJUlca daje poijndna navodila, ktko podati avorflb dritvljan.
M
POUČNI spisi
Pohorske poti
Spisal Janko Glaser
Cena 50c
Angleiko Slovensko Berilo
(F. 1. Kerb) — Veow
Knjiga o dostojnem vedenju
111 strani.	CeMNcM«
Mlekarstvo
8ptsal Anton Pevc. S slikami M8 strani. — Knjfgn t« mlekarje ta tamerje * splufcstu.
Cwa It
Obrtno knflfe vodstvo
Mt strani, tmnm. — Cajiga J»
boo, ometoo in strojno kljnCav-nUNtrstvn ter leiesollvarstvo
tl^
je sivKastin ia.s, Ki strpjo ------ . VT ' J — ^
kvišku. Njegov obraz je oglat ne^a dt4a Norveške, razočarati ™ga urednika t^ga lista, ki J«
in kmečki, kakor jih vidimo]v n-iihovem	vanj. Po- V™! podal dokaz o svo
pri starih pomo^akih ali S*0 se Je Mnanji	* ^m7f.1,kem ee5C!n;lu
vodnikih na hribe- Oblečen je'vgo dušo ^ ^ kmaln postal	so vprasah. kaj naj
preproeto, vs. prej kot elegant'V^nUlj za blok nevtralnih napis jo sedaj, ko je ta res no, vendar je to Ilalfdan Koht, malih in srednjih držav. Vse	Odgovoril je: 'Bajto.,
globoko čuteči leposlovec, dd>.skušal storiti' da bi ohranil	J^tieo med lokalno;
'	^----j t__i___----•• vesti. Večne. Za nas je moz: i
mir.
Njegova zc'ja se ni izpolnila. Tudi. na pragu njegove
Kot sin malomeščanske sta-	na nie^ove
^ droJHne Tronv?oa je imel	države, je iz-!
v-i.x	»______. . hmbndn vn-m« Stor/IaV mm
bruhnila vojna . Starček mora poslušati brnenje topov, in tudi Pariz, tisto mesto, odkoder
Koht jafco -skromno mladoe
Po osnovni šoli in gimnaziji je
^študiral leposlovje, zgodovino r" r~".'_T .— .—v""— na univerzi v Oslo in pa v Pa-,lzvn"ai°	mladostni spo
rizu. Koht je hotrf, mwtati mim' 'kamor se je vsako leto vfrcal, in kjer ima mnogo prijateljev med visokimi os:b-nostmi. je postal glavno mesto vojskujoče se države.
Toda plešasti minister t ev-ronrkig* najvišjega severa ni #	potrt. Čeprav je mir moten
^aft. Nato i> i®<}al Se študijo I mora biti #pet vipostavljen velikem norveškem i "Mir j® mrtev, živel miri" to knjiflevmkti, o Bjorseou- Zdaj je njegovo geslo. V Ima
rizu. Koht je hofcA postati orofesor in je po končanih študijah tudi nekaj časa poučeval. Ves prosti čas pa posvetil Vposlovju- Njegova raz 'skavsnja so bila iavnorti kma 'a *nana, je »Sla Vografiia o Ibsen* r dveh obsežnih knii
s^iwru uul»ci topwjovec, aon-i .	-------' —
gofetnl predsednik mednarod- ml|r v EvroPi' kakor v ^J1	. "" T* V"
ne 7godovin©ke družbe in prvi lastni deželi- Voljen je bil v)2- shn tedne mrtev!" diplomat evropske <iiiave. Na odbor za Podelltev Nobelovih prvi pogled človek tega ne bi	Uto Po^lijo
■veriel, šele oe ga poslušaš, če tudl ni^rado nijni" In vPrav dišiš, kako dadko govori fran Kcht P^1 najvišje etično oosko, kako so njegtrve misli odllkoTan^e- ki Pazna člo-kristalno čiste in eo njegovi v®štvo- Nobelovo nagrado za stavki duhoviti, tedaj šele spo-znai, da te je tradi tnlkaj zunanji videz prevaral.
SONART REKORDI
Nove slovenske plošče 1
Jerry W. Koprlviek in njegov orkester M5P6—Wadding Polk*
(Ne bom se mcžila; Ti pa jest, pa »dana marela) Wedding Walt* Slovenski Walts
Pojo Rupnlck sestre M59«—Jeep Polka
(Mat' potico pečejo) Marine — polka
675—-Terezinka — polka
N« planinca h—valček •
Lepe Melodije
Duquesne University Tambur.es Orkester M575—Na Marijance. polka Kje ao moje rožice Marička pegln—pojka
Jerry Koprlviek In orkester M575—Tartrlnka polka
Na planincah—valček
Za tozadevni cenik In cene plott s« obrnite na
JOHN MABSICH, Inc.
«*» W. «an<f »T., NIW YORK
I ta
"I
V PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVENSKA URA"
ao ikijufeoe slrdefe
slovenske pesmi:
1. PodokWr* — moSkl ibor s bari.
ton aamo^pevoiti t. Poidrav — moSkl ihor S I-ahko noč — rooftkt s bor l Otoikl ivon — mata ni abor I. Pomlad'i?ka — inefianl abor. a bariton samospevom Lira 1. — sa «olo <p«ve, molki In meftam abor 1. Ura H. — sa metaol abor t. Al tan taki odmevi — za moikl ienskl abor, a buiton mospevom * Kan ta ta Is paalma 1W — mofkl abor
10.	Soči sa samospeve, metan!
(bor tn spremljevanjsm Sla#ovlra U. Paalm 29 — aa samospeve, ms-fiaol s bor tn spremljevanj« glasovlra ali or*«l CENA SAMO
50 centov
KOMAD
T« m konrertae pesmi aa mmšk*
11.	nešane zbore, katere Ja ngtaa-bT ta v aamoialribi ladal MATEJ U HOLMAR. orputlat hi pevovodji pri ar. VMo, CUve-tand, Ohio, Itn.
NaroČita to gbifto pri;
KNJIGARNI 8!X>VKNIC PUBL. COMPANY
216 Wegt 18th Street New York 11, N. Y.
•tJUS NARODA" — NEW YORK
MONDAY, -DECEMBER 1943
mANUVUBN L. IM
p
OD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: F. S- FINŽGAR.
---69	-
RAZVOJ ČLOVEKA IN RAZVOJ DRUŽBE
Raz\ oj slehernega organizma delimo na različna razdobja. Tako tudi v življenju človeka so različne dobe in različne stopnje razvoja. Ko otrok še ne more hoditi, takrat na-
" Izdajstvo! Volk jo volk! Poznam ga in potenrnn
V	Ujenca, bahača! Sulico v prsi izdajalcem I Poglej, jaz ležim že mesec dni z vrlimi vojščaki za Donavo in čakam in prisluškujem, kdaj začutim vaše rogove, da se pridružim, ko • lanete do Henia in še čez. Toda va« ni od nikoder. In zato >cm prišel do tebe, starosta." ,
4'Nisi Tedvl za razdor? Nisi vedel, ker .-i bil v Bi žanri čez zimo!"
"V Bizancu, da in tam sem nalagal Upravdo, ki «e j: cmeril za Hilbudijera, da Sloveni ne upate čez Donavo, da v- vojskuj, te med seboj. Upravda je bil vesel in me je de-s;>otski plačal <za poročilo. Jaz pa sem se vračal in plenil spotoma, da so konji stokali pod težo blaga. Sedaj je čas! T racija je prazna, TJpravdi zreta moči Afrika in Italija, udarimo v deželo!"
"Udarimo! Udarite, kttčem, jaz ne morem več! Udarite. prigovarjam starešinam, vse zaman. . Na vzhodu ni (mani Torej praviš, da Volk in Viljenec! > Izdajalca f Poslal se<m bojana in Velegr.sta, modra moža, da pomirita brate in dvigreta vojsko!"
Hun s? je preplašil tega »poročila. Nastavil je oprezno uho in za trenotek pomolčal.
44 Veruj mi, nič ne opravita. Volk je volk, samogolten i trmast. Viljenec je bahač! Slovenom bi bil rad deepot!"i
"Prijatd'3, kaj storiti? Svvtuj mi z modro besedo!"
4'Smrt izdajalcema, smrt! To pravi Tnnjuš, čigar kri j»- še v gorki žlahti s krvjo vladarja vse zemlje, z Atilo"!
4'Smrt — smrt? Da bi torej tekla bratovska kri? O,j >^;rovi, sami si uničimo svobodo! Kaznujte nas!"	j'
44Bratovska kri? Ali so to bratje? Izdajalci! Kar je trn iJr ga, se odreže. Poglej roko!"
Tunjuš je pomolil lopatasto desnico Svarunu pred obraz.
44Poglej, prsta ni! Kdo ga js odrezal? Jaz! Zakaj?
V	volčjo past je zašel in ~e nje i Pa sem potegnil nož in ga. br.z obotavljanja odsekal. naj bom ves njet zaradi ene--•• prsta? Zaradi cnetgi prsta, ki je -šel radovedrn v volčjo nmst! Nikoli! Raztimcč?"
"\fodro si govoril, resnično, zelo modro Počakajmo, da se Vrneta Bojan m Velegost. če nič ne opravita, poten« smrt izdajalcema!"
"Smrt. smrrt!" je ponavljal Hun in grizel ustnico. da ni bruhnil v krokarski smeh. Tako se je veselil krvavih usp-. hohv, ki iih utegne roditi njegovo bivanje.
"Sedaj pojdi, prijatcli, hčetfta je že pripravila obed! Pri le orla se ti bo jacmjetina po doki ježi. M <»a ostanem še na soncu tram s svojo žafVistjo."
>:nanja vse svoje "delo" s kri-
čali jeni; nadaljni njegov razvoj, ko enkrat shodi, je, da rad preobrača stolice in druge do-soarljire predmete v njegovi o-kolici. Poznejše razdobje je igranje ter učenje in. ker ima otrok r tej dobi že dovolj razvit razum. rfku.Ša ž tudi biti koristen svojim bližnjim. V nadaljni mladeniški dobi je normalno razvit človek izredno žive hen in tudi delaven; ne razmišlja mnogo, kaj je mogoče izpeljati. ne4jo dela drzne načrte in je prepričan, da je mogoče izvesti vsaik. pa naj je to tudi prav sanjarski načrt.
Pczn: ie se mu ta nacrla kri po-lagoma umiri, in čimbolj stopa v leta, tem trezneje presoja vsak načrt in vsako delo. Že lr Ij v zrel;h letih pa začne obsojati vsako novotarijo in vsako pretiranost, tudi takšno, o kat ri ie mo<roee *;ad sanjal v *voji mladosti.
Takšen je v splošnem razvoj n« nnalneira človeka, ki seveda ima pii slehernem posamezniku Še razn posebnosti, ker lju <lje so že tki naravi različni; nekateri so v svojem deln in miilienju l>olj radikalni, drugi *o fletrmatiki v def<u ter konzer vativni v mišljenju itd. V mlo'nem ie i»a s-koro vsakdo v svojih mladih letih bolj prevratnega mišljenja. Četudi ni; » rivtaš nevolueionamih idej, '■ar i.'> vzrok mnogim nesporazumom ;n tudi ostrini sporom med mlaišimi in starejšimi ali celo med starši in otroci. .Te
Meni pa dovoli,U! pov'"lv naraven raz™.i
iin ze|.> rjotrehen. ker iz teira iz-Ivira ves napredek človeštva.
nanj i vpliva vlažno vlogo, a brc z dvoma danes v Rusiji pre sojajo drugače delovanje te stranke, kakor pjed petnajstimi ali več tati. Pripomniti je «e, da je imela stranka v Rusiji po revoluciji svoj naravni razvoj, kot ga imajo razni zdr&vi organizmi, a izven ltu-sije je je ostala ta stranka še na povsem otroški stopnji razvoja, kar so seveda opazili v Rusiji in zato
POZOR KA OZEBLINE/
V hudem mrazu se moramo paziti, da se na ismotren način obvarujemo ozeblin Kako nam udje sploh lahko ozebejo?
Znano je, da človeka v prvi vrsti ogreva lastna kri, od katere zavisi telesna temperatura. Razlika med povprečno letno temperaturo 8 do 10 stopinj in povprečno telesno tem iperaturo 36.5 stotpinje ni znat-
najbrž niso mnosro oklevalii, ko j?4* Vre^	kakor vse
temperaturno nihanje v zmernih mejah, telo samo. To urejanje omogoča lastnosti žlija, da se v povečanem mrazu lahko stisne, s čimer ostaja krv na toplota, ki lahko uhaja tu di skozi žilne stene, kolikoT mogoče v krvi sami. Uanevno je, da je telesna temperatura
je prišel predlocr za razpust.
Podobno, kakor stranke in drugi onganizmi, dobijo svojo zastarelost tudi revolucionarna gibanja. Eden največjih socialnih prevratov v zgodovini je bil nastop krščanstva, s katerim se je odpravilo suženj stvo po Evropi, ki je bilo dovtam največja, kjer so tudi naj-tedaj tako vkoreninjeno, da soj večje žile, torej v prsni in tre-
celo največji grški modrijani smatrali suž njstvo za narav* no in potrebno Pred osem-najst.ito leti so se takratni evropski ffbla-stniki tresli pred nauki, ki so nam danes nedolž na molitev. Toda po zmagi j
bnšni votlini. Čim bolj so žile oddaljene od srca, tem tanjše in tem manj vsebujejo krvi
Zato imamo v prsih, na rokah in nogah najmanj krvi.
Zdaj si tudi lahko razlajfa-
TunjuŠ je nagi o vsta' Odkar je ležal na travi in se po-, •jt.varjal s starcem, mu jt etala neprenehoma Ljubinica p:ed' Podoln-n razvoj kakor ]>ri mi. Imel je že mnogo žena, hunskih in tatarskih, ugrabljal'"l«>v kn j»> opažat; tudi pri raz-- kukor zver in pehal od ?*ebe, pret pal z bičem in pro- ni h organizacijah in družbah dajal v suženjstvo. Toda take, kakršna je Ljubinica, še ni> f Mi. V začetku je več hrupa -r.'čar Vsa njegova divja narava s? je zgrozila, da bi zarjul ;n tudi več delo van vi pozneje, kakor bivol, ko mu potisnejo železo f»kozi nosnice- V ropal '< •• ni zadrgi mlajših moči zra-oi jo. zavil v plašč in oddirjal z njo ipreko stepe,.	iv n. se začenja pojavljati u-
Dolge kocine kozlovskih hlač so mu opletale ob suhih H	5n ,,;»l>fiti",<1 zaspa
1 vil i ill, ko je hitel z okopov v stanišče. Gnalo ga je k njej. Najrajši bi se bil priplazil kruti divjak po vseh štirih pred 7ac,'( i jo, bi dvignil rokv k njej in jecljal;
44Ljubinica, bodi — bodi moja!"
Omamljen je -bil, kakor ibi ga bi"a prevzela pijača. Ko tik pred stanom srečal nekaj slnžinčadi, ki se mu je pri-
i u su. misiienm <t<nmim twi.
Pasi so nasilni prevrati strah vsem oblastnikom, jih sčasoma vendar skoro vsi priznavajo kot potrebne. Dane« je vsakdo prepričan, da je bilo suženjstvo sramota človeštva. Tudi tkoro vsi državniki, vladarji in učenjaki so danes nine -n - -nit
, .	„	,	t5as v mrzilh dneh ne smemo
r.ia. da jr br'a francoska revo-	• ..	,
__* t * •	zanemarjati nece nog. podobno
.lucija potrebna ter .ie mnoaro »	.. 1 ... v
■ V «»-lWistila splošnemu napredku	"'T?- ^ j,™"3*
Skoda plesiuenitega '' tk« ^cja stranke navadno In podobno bodo mislili v bo- ^ Tli	' ^^
....... " dočnosti tudi o sedanji dobi in ^	™
, ... i • • t> 4:1	ne smejo kopati v topli
rusk: revolncip. ki je Rusom „rV , ..... - u? j • .• i
—i j i'i.m	temt\-fic v hTadni ali celo
««v"w i7 TTV------ uu Jtost. \ - -----p-....... i«« t«»luiiiin u v omocroeila dosocro velikih uspe	..... . .
Kakor volk," je ponoslila Ljubinica in se ni ozrla nanj,« k?.Tub za- hov predvsem v -ospodaret^ ' SI10ir0m ,n " vh monl,° <l0 Hun je hlastal z veliko hkoto in grizel drobne koščice, da je »Psljiv!T>1 tor ^ačajnim prista-: Seveda bi bilo mnogo lepše. k:ipalo med zobmi. Ljubinica se ga je čezdalje bolj bala.	Niti "^že mlajša moči,ko bi se prevrati ne vršili z
i rek kosa je g.edal na njo in jo grizel z očmi- Ljubinica ga ne mor<i° Povsem ustaviti te-j nasiljem. Tn to je tudi mogo
ga staranja, ki seveda ni takoi^ tnili	' prevratov in
nc<r. Seveda razvoja organi-ni povsem primerjati razvo'u človeka, ker delovanje organizacij j začrtano v pravi ih ter sod lu je jo pri teh mi	^ .•'•i'1^-" različni po poklicu, sta-
Klanjala kakor odličnemu gostu" se j, naglo streznTl"" ^Zave-lUst5,	!n <1» ngimi po-
del Ke je v velikem napuhu, da je Tunjuš potomec Ernakov,-kar "^.ufa 7.1 'II misel, kako bi kleče plazil prtd Ljubinico, se mu je zazdela,v smešna, poniževalna. Zato je oblastno stopil v stan, kjer je izpod pepela dihalo po jagnjetini. VTrČ z medom ga je
;er-»e. ki na kljub vs mu temu kaže obnt moglos* ali ntrn-
^ ...........Vnost, kadar ni stalnesra do-
akal na mizi.	"	'	1olia "^»H1'1 ^ živahnih Iju-
Ko je slišala ljubinica njegove korake, je lazgrebla pepel fJ5
" 1 "Ni	^ jAVOrjer	! Tud	raznih poli-
<^.,„1 • . , . .	itičnih strank ima prilično po-
i nt t0lnc.u ,n ?°^VarjA Z žalostjo " doben razvoj, kakor ga imajo
krščanstvo ljudje niso postali mo, zakaj dobimo ozebline naj enaki v socialnem (pogledu, ker!pogostejše na prstih in zakaj preseljevanje narodov in po-|je potrebno, da si s smotrenim znejši nastop islama ter razne j kožnim dihanjem prizvedemo druge hoYnatije yo bile vzrok} potrebno temperaturo v njih. ustanovitve viteškega stanu, j Nemogoče je, da bi to dosegli, ki naj bi skrbel ?a obrambo če so nam rokavice ali čevlji
Pogrešani vojaki in	j kaj vojakov, je bilo končno
bolničarke najdeni	H^™ i]? s<?aj Jf pognano,
da se je letalo zguodo v sla-Wasliington. — Preil krat-|bem vremenu ter je zašlo na kim pogrešano letalo, na kate-' <Voji poti iz Severne Afrike v rem je bilo 13 bolničark in ne- Italijo.
r
"ž
PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO 0
New Modern Encyclopedia |
'Sr V A N G L E š C INI^J
22,000 Razlag . . . 1,100 Slik
Najnovejša svetovna Encyklopedra, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
Cena sedaj §4.-
IPustiiina in zavarorabiina plačana, t
Knjiga vsebuje 1176 strani in je okusno v platno vezana. — Skoro ^ neverjetno je. da je mogoee tako najpopolnejšo knjigo dobiti za lak« ^ zmerno reno.	A
Knjieania Slovenic Publishing Company^
31fi West ISth Street. New York 11. N. Y.
Tu KNJIGO BI mukal iMFrri TUDI VSAK DIJAK NA RAZPOLAGO ^
proti zunanjim sovražnikom ter tudi za notranji red. In vitezi so kot veljaki uvedli fevdalni sistem, s katerim je bila
preozki. V hudem mrazu je zadostno široko obuvalo najprimernejše. v njem naj bodo tudi slamnati vložki. Pred
odpravljena socialna enakost j vsem pa je potrebna, da poskr ljudi, a oVnem tudi razbita j bimo za p'ast zraku med kežo enotnost krščanskih ljudstev l oziroma nogavico in čevljem.
Smučar, ki ima ndobn? čevlje.
Francoska revolucija je od pravila fevdalizem ter prosrla sila enakost vseh ljudi. Kakor snio po krščanski veri enaki pred Bogom, tako smo po fran cc*ki revoluciji enalko tudi
arotovo ne bo v njih prezebal
Tudi jermenov na čevljih ne smemo preveč stisniti, kajti nad stisnjenimi tmsti se ustav lja kri in nastajajo pasovi, ki
pred zakonom. A do prave ma *o za mraz še posebno občut
liftsfi fmli fwtni n! nriiln Irnr !?iv!
kosti tudi tedaj ni prišlo, kei boli podjetni in močnejši so za čeli izkoriščati ne samo šibkejšo posameznik •. nego tudi ee-V narode. Proti temu izkoriščanju oziroma proti zlorabi osebne svobode je nastopila ru ska revolucija, ki se v: da tudi ni mogla uvesti popolne social n»- enakosti, ki je bila glavni name?) velikih :evo!ucionarjev ;r ur nirfkov vseh časov. A uspehi, ki so jih dosegli Rn-si. bodo vplivali na ves svet. kakor stji vplivali odprava žen??tva in proglasitev osebne svobode.
"Ubogi oče! Ko bi se še vrnil Iztok!" 4Ne vrne se — zaman ga čakata.
JIM.
Regulacija toplote v nogah |e posebno važna za otroke in za tiste, ki se vdajajo zinrskc-mu športu, smučanjn. sankanju in drsanju. Težava pa je v tem, da morajo pri teh športih čevlji še posebno trdno sedeti na nogi. Do neke mere obidemo to težavo na ta način, da nabavimo otrokom samo drsalki, ki ne potrebujejo posebnih jermenov za pritrditev Pri smučeh morajo biti vezave takšne, da omogočajo prstom gibanje. Pogosto izmenjavanje nogavic je pozimi eden na j boljših pripomočkov, da obdržimo noge tople. tV na takš-ne stvari ne pazimo, dobimo ozeb line. o katerih bi vedel marsikdo povedati, kako bolijo in kako novzročaio ob v«aki novi zwi Ttove boVčine.
^Tee^6'
v^U^TtoN
Molitveniki
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
KVlSKl' srca (»<•?. 415)
•t rani
Slovenski:
K.WSK1 G LAMI VI
2^X3% ln.Vv;
Cena T5c
(Stev 355»	lofev.
u-m o<rloliau: 3H4 Mirani.
t he-
C'eiia
Angleški: NOVA ZALOGA!
4'KEY OF HEAVEN"
Fino vezano: prvovrstna izdelava; v finem usnju
$1.50
Slovenic Publishing
Company 216 w- St., New York 11
i dmeri organizmi ter je
fxitt!"	.	'	" mnogo bolj radikalno, kot je
I8un je zgrabil z roko vroče meso, usta, široka kakor r "P0®1^^ 1o kljub skrb-
sf»Čin fcn nm iDtamlii	_~.1~.I-__-l__2_■ i• , ,	. nrw /lA'Annn/.o,., ____! 1 1__
krastačja, so mu zazevala ;n zobje so čkrtnili ob kost.
"o določenemu pravilniku o
ni pogledala, ipa je vendar čutila njegove oči. kakor bi jo zba-dal z otrovanimi trni.
4'Okrepčaj se poglavar, jaz moram k očetu !»•
Hotela je ubežati pred njim.	»
"N* hodi!" je zarohnel Hun in vrgel oglodano kost na tla 1 unjus Kam s,> j« prestrašil svojega glasu. Deklica pa K vztrepetala in ga proseče pogledala.	,
"Prosim te, ne hodi, samo za časek ostani! Tunjuš ki ^ovon z L pravdo, ki vlad-- rod Hunov, ki je kraljevske krvi, mora govoriti s teboj!"
hitro!	ae sme biti sam. Prevet-. ga tare
"Ljubinica!" — Hunov glas je bil zamolkel. Mehko bi bil rad govor.\ ali iz divjih prsi je prihajalo kakor renčanje zven: Ljubimca, ti ni žal rodn, ki izumrjel Rod Svaru nov, ki so bili sokoli v Slovenih!"
"Bogovi zahtevajo žrtev!"
.. .	tDdLh^' <3a	žlahtna km s krvjo,
^ ^ Z.at° "nvnio	vamjeio Nokolico."
m ta ne zapustim, ko bi me snubil sam ITprnvda!"
4 r,pravda je kr^enik, to se pravi razbojnik. Zato ima v fleugo za ženo zato ima HUbudiie, ki w p^norHi toliko vrlih Movenov. Ko bi pa vpra-'al zate s!nv*n iunaV. sin ponosnega rodn. pred katerim «e tr ^ Tprnvda. ko bi	junak: Zal mi je rodn Svamničev. pridi Liubini^. no tebi naj zraste m rod, se slavnejši — kaj bi retta, IJjubinicaf^
• (Nadaljevanje prh^di^HS.)
hitro in tudi ne tako popolno pri političnih strankah, kot je to vidno pri posamezniku.
Ta naravni proces v človeškem in družabnem razvoja
socialnih sprememb je bilo izvršenih potom reform, ki so jih izvedli posamezni sposobni državniki. tudi v moderni zarodo vini. Mnogo je narodov., ki
...	'<i/AU|H	- ..	t —
imamo priliko videti sedaj v s.° fl0!:Jrb ogmomn razmah in ve Rusiji. Stalin in dmgi sovjet-!	napredek brez nasi 1-
ski državniki ter veljaki so gjjn'^P^netj. Jasno, da so cer radikalni v mišljenja inl	ki se znajo
drlo van ju, kakor so bili v mlajjP.°^1TŽevati d°bnh Teform pro-ših letih; toda v presojanju^akeTnn riasilnemn pre-razmer so vendar mnogo bolj vratu-umerjeni ter niso več tako "naglo krvi", kot so bil pred dvaisetimi ali več leti. Ni samo čut odgovornosti, ki jo ima io kot državniki, nego je tudi žirf-ieniski razvoj — oziroma življenjska skušnja — vzrok tej spremembi. V tem stvarnem presojanju razmer je iskati vzrok, da so v Rusiji opustili mam kakšno pretiranost, ki jo je uvedla revolucija in naposled so se stranki odvzeli mednarodni značaj. Gotovo »o %rali pri tem razpustu tudi zu
V splošnem pri družinah in družbah ni pravega napredka če prevladuje starokopitnost
A tudi pretirano vročekrvna mladeniaka nestrpnost ne prinaša vedno sreče; zadovolj nost je tam, kjer znajo najti pravo soglasje med temi skrajnostmi. Tudi za veliko člove ško družbo velja to pravilo: blagostanje je pri tistih narodih, kji r si s pametnimi reformami delajo pot k napredku-
^ A- - I P.
bro odrgniti z brisačo. Za od rasle je prav tako potrebno varovati ušesa. Otrokom, ki jim čepice pokrivajo ušesa, mraz običajno ne more do njih. Mnoin v ostrem mrazu ne varujejo nšes, in se jim zdi to nepotrebno, ker je ušesna h«u-stančvvina manj občutljiva za bolečine neso drusri deli telesa. Tc se utegne hudo maščevati. Tudi drnari deli obraza zrlo hitro ozebeio. posebno konec nesa, obradek in lica.
Neprijetno in tudi usodno je da bolečine na delih, ki Tadi ozebejo, tem manj Čutimo, čim bolj ozeblost napredovala Bolečine se pojavijo na ozeblih udih potem Šele tedaj, ce stopi mo neposredno v toploto, na o rimer v toplo sobo.
Oteebla kožna mesta zahteva io pogostoma zdravniške nege. Kdor je dovolj previden, bo obnl takoj v začetku mnfe dobe široke čevlje in pi pre#krbel udobne rokavioe, pogosteje ne ero običa jno si 'bo izmenjval no-eraviea in bo obvaroval tudi svoja
Posamezniki, obrtniki, podjetniki
VOŠČITE
svojim prijateljem, znancem in odjemalcem
VESELE BOŽIČNE in NOVOLETNE PRAZNIKE
potom —
"(Jlas INaroda"
Slovenski Dnevnik
tkUnovlJcn 1893
Oglas v tej velikosti in obliki $1.—; cena večjega oglasa sorazmerna z velikostjo.
V
I^POSEBNA VOŠČILO.............
C E NA^l
Ime posameznika ali tvnlke Podjetje, obrt ............
Naslov: cesta. Storilka
Mesto, drlara........
Telefon Številka......
Dan objave
Oglas u tvoto 9-'
SLOVENIC PUBLISHING CO.1 216 West 18th Street,	New York 11, N. Y.