khhjst LETO IV. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA VSAKO SOBOTO ŠTEV. 8 A Problem no podstrešju Po predpisu moraš imeli na Podstrešju pripravljene vreče s peskom. MAST J- ^\AST m (l 9^} ■■ 1.1 * Sinko: »Na vreče, polne moke, si lahko napisal,pesek’; kako boš na z oljeni in mastjo naredil, atek??« Tednik »Toti list« izhaja redno vsako soboto. — Naročnina znaša: celoletno din 60.—, polletno din 30.—, četrtletno din 15._. — Tekoči račun pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. — List naročajte pri: Upravi »Totega lista«, Maribor, Aleksandrova 30. — Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. — Rokopise, ki jih ne vračamo, pošiljajte na urednikov naslov. — Telefonska številka naše pisarne je: 26-39. — Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru, za tiskarno je odgovoren V. Eržen v Mariboru. NAROČNIKOM! Sneg kopni, pomlad prihaja, vse že čaka lepših dni. Tudi nas tak up navdaja, da se spomnite nas vsi. Le na pošto brž stopite in naročbo nakažite! DEMANTI Pohorska trgovska mornarica demantira vse vesti, razširjene v tujini, po katerih naj bi neka podmornica neznane narodnosti brez predhodnega opozorila nekje na Dravi torpedirala splav »Sv. Lovrenc«, ki je z lesom natovorjen na poti v Ameriko. Vse vesti so delo tuje propagande ... ALEKSANDER VELIKI je vložil na merodajno mestoi zelo oster protest zoper motnje v grobu. Protestiral je: 1. Proti neprestanemu grmenju, ki ima samo ta namen, da bi pokojnemu cesarju dopovedalo, da sc tudi današnja družba ni odpovedala vojskovanju, temveč ga je celo izpopolnila ; ■2. proti večnemu trkanju časnikarjev in diplomatov, ki hočejo na vsak način zvedeti, s kakšnim mečem in kako je bil on nekoč rešil gordijski vozel; 3. proti neprestanim klicem, naj bi vstal iz groba in sam po svoji uvidevnosti presekal vse številne gordijske vozle. NEENOTEN KRUH Preden je prišel v veljavo enoten kruh, so peki pekli vsi enakega. Čini pa je stopila v veljavo uredba o enotnem kruhu, dobiš pri vsakem peku — drugačen kruh. GENERALU ČASU se zadnji čas tako zelo mudi, da je na poziv Marsa: »Počakaj, no, malo,« odgovoril: »Dragi mčj, pa nimam časa!« SENZACIJONALNO ODKRITJE Po dolgoletnem znanstvenem delu je končno uspelo v centralni Afriki odkriti Bušmanom novo bušman-sko pleme: Bušljaki. Kakoi neizmerne važnosti je to odkritje za vesoljno človeštvo, se današnji svet z Bušmani in Bušljaki vred niti še ne zaveda... TA JO JE POGODIL! Najbolj primerno za današnji čas jo je pogodil Pavle, ki redkokdaj katero spusti, jo pa tedaj bolj zabeli. Rekel je: »Včasih v slabih časih so se ljudje potroštali tudi s tem, da bodo do smrti vseeno živeli, danes pa izgleda, da še do smrti ne bo mogoče živeti.« i V MEHIKI so izjavili, da bodo še naprej vodili petrolejsko politiko1. Četudi so noči vedno krajše in za petrolejske lam-pe ne gre več toliko petroleja, so pa fronte vedno daljše in je zato petrolejska politika še bolj potrebna. NA KUBI merijo politiko na kubične metre, kuhajo jo pa v velikih kotlih. Ker dostikrat preveč nalagajo na .ogenj, jim včasi kak kotel prehitro zavre, potem pa zaplavajo v politični omaki. PRAVILNO JE ODGOVORIL. Pri prirodopisni uri pokliče profesor dijaka in ga vpraša: »Na kaj pogosto naletimo v pokrajinah z vlažnim podnebjem?« Dijak: »Na dežnike.« PEK KOT TOPNIČAR ali navada je železna srajca. STATISTIKA KNJIŽNIC Mednarodno združenje knjižničarjev je statistično dognalo, katere knjige so v posameznih državah najbolj čitane. To soc v Franciji: Zola, Polo m, v Ameriki, Sinclair, Dolarji, v Rusiji: Lisica Zvitorep-k a, po vsej Evropi pa: Mitchell, V1 vrtine u. NEKAJ NOVIH ENAČB Radio + poročilo = laž. Mož + tašča = prepir. Špekulant + cena = palača. Knjiga + lakota = študent. WILLKIE jc ob prihodu v Ameriko izjavil novinarjem, da jc prav zadovoljen. — Ta izjava pač ne preseneča, če pomislimo, da se je vrnil iz Evrope — zdrav in cel. Na našem Jadranu je tudi že nekaj min najavilo svoj pristanek. Domačin: »Vidite, to je uspeh tujsko prometne propagande. Celo mine si niso mogle kaj, da bi si ne prišle ogledati naše toliko opevane obale.« Dobrodošla senca Pešaki: »Počasi vozi, prijatelj, da borno v senci korakali!« Vpliv Slovencev na filozofsko in psihološko vplivanje Ce bi Slovenci ne imeli ne Prešerno, Cankarja in drugih duševnih magnatov, s katerimi se postayljumo pred svetom, bi vendar ne bili brez vrednosti. Kajti po naklonjenosti velike usode smo dobili Martina Kojca, filozofa in psihologa, ki nam ne poje pesmi in sklada povesti, ampak nas uči življenjske modrosti. Ta posel je pa dandanes, ko je življenje hudo stisnjeno in marsikje celo pritisnjeno, zelo potreben in koristen. Rad bi povdaril, zelo povdaril njegov pomen kur v originalu, to se pravi, nekaj velikih resnic bi razložil kar s Kojčevimi besedami, pa mi je mož to onemogočil. Napisano je namreč: »Vse pravice pridržane. Prevodi, ponatisi in izvlečki brez avtorjevega dovoljenju prepovedani.«. Vendar hočem kljub temu povzdigniti svoj glas. Kojc nam je povedal, da je vse. kar se kdaj z nami godi, bilo že določeno v prazačetku. Torej je bilo tudi to določeno, da bo izhajal »Toti list« in da bo slovenskemu narodu pisal Martin Kojc. Določeno je bilo že v prazačetku, da me bodo te pridige navdušile. In četudi Martin Kojc ne dovoli ponatisov in" izvlečkov, je zaradi v prazačetku določenega navdušenja potrebno, da se ne jezi na to, ker ga nisem prosil za dovoljenje in naj me ne straši s tiskovnim zakonom! Saj skrbim le za njegov sloves in s tem za slovenski vpliv na mišljenje človeštva. To veliko resnico, da je bilo vse določeno že v prazačetku, naj zve ves svet! Potem se ne bo jezit, če mu lete na glavo granate in če včasih nima dovolj peteršiljčka v juhi. Poleg te osnovne misli je Martin Kojc povedal še dosti drugih. Med njimi je morda za svet najvažnejša ta, da je samo trpljenje pravi most k pravi sreči. Iz obojega sledi, da je človeštvo s svojim trpljenjem na poti k največji sreči. Ta pot je bila določena tudi že v prazačetku vsega. Zdaj gre za važno zadevo. Ni prav, da samo Slovenci zvemo za Kojpev prazučetek in recept k sreči. Ves svet naj zve zanj! Potem bo laže prenašal nesrečo in hitreje prišel do sreče. S spoštovanjem bo zrl na Slovence, naš vpliv in ugled bo narasel. Zato naj Martin Kojc napiše: »Prevodi za-željeni!« Seveda, če je bilo v prazačetku drugače določeno, našemu filozofu zaman sporočam svojo željo. VZORNA LJUBEZEN Hrvatje bitje ne dajo iz svoje banovine nobenih življenjskih potrebščin in se nekateri zato zelo jezijo. Marsikateremit uide kakšna pikra na ta račun. Mi pa v tem ne vidimo nič kaj slabega, nasprotno, Hrvatje s tem le na vzoren način dokazujejo, da prava ljubezen ne gre skozi želodec. 1 D. Goflja: Hop, fantiček! (Mladinska pesem) Hop hop, fantiček, hop, ne dirjaj mi v galop, ker čevlje zdaj imaš le ene! Poznaš njih maksimalne cene? Hop hop, fantiček, hop, ne dirjaj mi v galop! Hop hop, fantiček, hop, ne dirjaj mi v galop — > obleka stane pare težke, cajg je domač, a cene angleške, hop hop, fantiček, hop, ne dirjaj mi v galop! Hop hop, fantiček, hov, ne dirjaj mi v galop — se prati smeš enkrat na teden, 1 ker mila nima več nobeden, hop hop, fantiček, hop, ne dirjaj mi v galop! Hop hop, fantiček, hop, ne dirjaj mi v galop, ker če pri tem te glad pograbi, kdo k polni mizi te povabi? Hop hop, fantiček, hop, ne dirjaj mi v galop! Hop hop, fantiček, hop, ne dirjaj mi v galop, štruc 30 na mesec spravljaš, —3 kile moke pa dobavljaš, hop hop, fantiček, hop, ne dirjaj mi v galop! Hop hop, fantiček, hop, kar dirjaj mi v galop, če padeš, strah ne bo nikar te, v bolnišnici je kruh brez karte, hop hop, fantiček, hop, kar dirjaj mi v galop! NEK GOSPOD je imel pred svojo hišico in nad vhodom vanjo napis: »Lastna hišica, lastna v olji ca.« Granate so pa hišico »razirale«; zato je postavil gospod na njeno mesto spominsko ploščo z napisom: »Tuja bombica, tuja voljica.« NAPIS V NEKI KAVARNI Dobro premislite, predno se boste jezili na našo kavo. Prišel bo dan, ko postanete tudi vi stari in slabi. V PODMORNICAH velesil vlada že takšne) pomladansko razpoloženje, da se jim neizmerno mudi na morje. Led se vsepovsod tali, zato podmornice ne morejo več vzdržati v pristaniščih, ker bi se rade možile z minonosci. MODERNI KLOBUKI Ona: »Radovedna sem, kakšni klobuki bodo letos moderni.« On: »Kakor vsako leto: Taki, ki so tebi všeč in jih jaz ne morem plačati.« KRONIKA D E Poslednji čas ni treba kar nič hoditi na Pohorje. Če želiš postati žrtev kakega plaza, kar hodi pod mestnimi strehami! — Snežni plugi mariborski so se pokvarili. Nadomestnih delov pa pri nas ni dobiti, četudi smo agrarna država. — Sredi največjega mraza je na cesti zadela kap konja, ki je vozil ogromen tovor premoga. Mislim, da bi taka konjska usoda opilila tudi človeka, če bi ga zeblo ko psa, dasi mora vlačiti za sabo zalogo — kuriva ... — Nekateri »strelci« izbirajo poslednji čas v pomanjkanju bližnjega strelišča za tarče — vrabce, dasi so vrabci premnogokrat bolj koristni, ko oni sami. Drugod so izstrelkom za tarče — ljudje, pa jim to ni prav. Tako tudi našim vrabcem ni! — V najhujši zimi se hodijo nekateri dečki — Robinzone. Vse vedo, kako se taka stvar spelje, edino tega niso vedeli, da se je šel Robinzon Robinzona — poleti! ... — Tisti, ki so mu mogli brezmesni dnevi najmanj do živega, je novinar Pirc, najčistejši mariborski vcgitarijanec. Kot vegitarijanec sicer res le vegitira, vendar zavoljo svojega brezmesnega življenja nikakor ni brez mesa in krvi. Nasprotno — zdaj leze celo poln krvi že v — 70. leto. Še na mnogo — travice! — V Italiji bruha pepel, žerjavica in ogenj običajno iz žrel ognjenikov. Pri nas v Mariboru pa kar z . balkonov, kjer jih nastavljajo nekateri zato, da požarna hramba ne podiva brez dela... — Tudi mnoge najdbe dbnarja se primerijo. Namreč denarja, ki ga pošteni najditelj ne obdrži, temveč odda pri policiji. To je znak. da poštenost še ni izumrla, ali pa da denar nima nobene vrednosti več! — Snežni zameti so poskrbeli za čudovito zabaven primer. Jože in Ivan sta se skregala za vse večne čase. Za zapik je zabrusil Jože Ivanu v obraz: »Če še enkrat kje tvoj glas slišim, ti pljunem v obraz!« Pa je zadnjič snežni zamet napravil tako telefonsko zmedo, da so bili naenkrat nekateri telefonski aparati med seboj spojeni, dasi nihče ni klical. Tudi pri Jožetu je zazvonilo. Jože je dvignil slušalko: »Halo, kdo pri telefonu!« Iz slušalke mu je odgovorilo in ga je streslo: »Halo tu — Ivan!« Kako pa mu je Jože pljunil v obraz, — ni znano! — Nekaterim ni bilo všeč, da sem na podlagi časopisnih poročil tudi jaz poročal o pohorskem volku, ki pa se je potem v teku dogodkov iz-premenil v psa. To se lahko primeri: Kolikokrat pa misliš, da je kdo človek, potem se pa ugotovi avtentično, da je »asinus vulgaris«, kakor se uradno pravi — oslu ... NESPORAZUM Ga. Juvanova in g. Jati iz Llubljanc sta v’ Mariboru gostovala s komedijo »Ljubim Te!« Postavil bi se rad Na Pohorju so ubili volka, ki je po smrti »priznal« v naših dnevnikih, da je čisto navaden — pes. Gospa N.: »Kaj pa danes igrajo v gledališču, gospod M.?« Gospod M.: »Ljubim Te!« Lovski pes: »Kam pa, prijatelj?« Mešanček: »Na Pohorje grem!« Lovski pes: »Kaj boš pa počel gori?« Mešanček: »Hočem, da bi se me ljudje bali; volk bom postal.« KINO STUDENCI V petek 14., soboto 75. in nedeljo 16. februarja film poln napetosti in zabave »ČRNI GUSAR«. Pretresljivi film. — Borbe gusarjev za svobodo in ljubezen naroda. V glavni vlogi najprominentnejši igralci sveta in olimpijski šampijoni maščevanja Cer o V er ati, Ada Biagi-ni, Silv. Jachio in Nerio Bernardi. Kome n t a r: Čeprav je film poln napetosti, se boste vendar zabavali, iti čeprav je poln zabave, je vendar pretresljivi film. Morda bo vsa 'zabava pretresljiva?! V glavni vlogi kar štirje najprominentnejši igralci sveta in olimpijski šampijoni maščevanja ... Kakor vidite, je že reklama polna napetosti in pretresljive zabave. Sestavljalec je vsekakor res olimpijski šampijon reklame in najprominentnejši humorist na Studencih ... Gospa N.: »Da boste vedeli! Pr-, vič sem poročena, drugič poštena in tretjič nisva skupaj krav pasla, da bi me tikali!« KRATKOVIDNOST. Moja stara teta je zelo kratkovidna. Nekoč jo o't>is0\ IZVIREN KRIMINALNI ROMAN • UHAJA V NADALJEVANJIH JUAN ROBANU- 1) i. Columbijsko. mestece Camarones, ki leži v provinci Magdalena, se v ničemer ne razlikujejo od južnoameriških mest enake velikosti, lege in števila prebivalcev. Je to pristaniško mestece, v katerega prihajajo in odhajajo ribiški čolni in jadrnice. Mali in veliki parniki odnašajo in prinašajo potnike, ki hite za svojimi opravki. V sredi mesta leži trg, okrog katerega se dogaja vse tisto neznatno, a v svojem bistvu tako pestro življenje južnjaškega temperamenta, ki se je v žgočem tropskem soncu do buj-nosti razrasel. Strasti tega ljudstva so se razbohotile kakor rastlinje v džungli, kjer ni koščka zemlje, da ne bi nekaj klilo v njem. Če pride človek z evropskega ledenika v to morje življenja, se komaj znajde v tej polnosti, pa če je še tako hrepenel v te kraje ... Kakih petsto metrov zahodno od Camaronesa, kjer se morje nekoliko globlje zajeda v pokrajino, stoji lična krčma s krasnim razgledom na morje. Nekega vročega popoldneva je tu sedela družbica študentov in se veselo pogovarjala. Obujali so spomine preteklega šolskega leta, pripovedovali so o junaških podvigih in si z vedrimi dovtipi krajšali čas, Zvonki smeh dveh mladih akademičark je zgovorno pričal o veselem razpoloženju vse družbe. Od južne strani, to je od pogorja Siera Nevada de Sa. Marta, je pihljal lahen vetrič in se poigraval z valčki na morju. Vse ozračje je kljub vročini dihalo oživljajočo vedrino, ki se je polagoma razlivala po žilah teh mladih študentov. Če bi slučajno prišel mimo domačin, ne bi na teh obrazih zaisledil nič posebnega, nič zanimivega. Oko mimoidočega tujca pa bi obviselo na dveh obrazih. Najprej bi se zagledalo v indijanski obraz Jose-a Pereza, občudovalo bi njegove odločne, nekoliko mračne poteze in zapazilo bi okrog ust ostre zareze, ki pričajo, da je bil mladi Indijanec rojen za kaj višjega, da pa ga je usoda za to ukanila. Jose Perez je pripadal tisti vrsti Indijancev, ki jim domačini pravijo »Indios mansos«, to je, civilizirani Indijanci, ki so se pod silo razmer sprijaznili z osvojevalci, prišli v njinova mesta, opustili svoijio vero, šege in navade in se tam uveljavili kakor je kdo znal in mogel. Mladi Perez ni nikdar pripovedoval ne o svojih prednikih, ne o svojih starših. Kadar je prišel v družbi pogovor na to, je Jose nenadoma umolknil, neka mračna tančica je zagrnila njegov strogi obraz in ker so tovariši videli, da mu to povzroča bolečine, niso več drezali vanj in so se zadovoljili s tem kar so vedeli o njem. ki se ga niso bale in ki so ga bolj ljubile kot spoštovale. Marsikateri bruculji je v prvem semestru vztrepetalo neizkušeno srce, kadar je šel mimo ponosni Jose Perez. Druga oseba, ki bi pritegnila nase tujčevo pozornost, je bil Porfirio Jahali, slušatelj filozofije. Njegove rino rezane ustnice, njegova nežna polt in njegove zasanjane, nekoliko otožne oči, so pričale o njegovi globoki duši, o čustveni razgibanosti in o smislu za lepoto. Izkušeno oko bi na prvi pogled spoznalo v njem umetnika. In to je mladi Porfirio tudi bil. Pred letom, ko mu je bilo komaj enaindvajset let .,. Indijančevo oko se je zapičilo vanj, prodirljivo, sovražno ... Vedeli so pa bore malo. Vedeli niso niti tega, kako je prišel do španskega imena in kakšno je bilo njegovo prejšnje, indijansko ime. Kljub podzavestnemu odporu in sovraštvu do Indijancev, ki so mu bili podvrženi mnogi študentje na univerzi, je Perezu uspelo, da si je pridobil s svojo resnostjo in zadržanostjo precej ugleda in da so ga ponovno izvolili za predsednika marsikaterega a-kademskega društva. Njegova osebnost je vsakega človeka privlačevala in hkratu odbijala. Njegovi tovariši so se ga bali a vendar spoštovali. Izjema so bile študentke, je izdal zbirko pesmi pod naslovom: »Estrellas«, po naše »Zvezde«. Kritika je mlademu pesniku obetala vodilno mesto v sodobni liriki. Njegovo snce je imela v najemu sedemnajstletna Pepita Barrala, hči tržnega nadzornika iz Riohache. Dasi je mladi pesnik ljubil samoto, vendar ni mogel strpeti brez družbe, posebno brez ženske družbe ne — bil je pač lirik — in ker je njegov oče odšel po poslih v Mehiko, zato je povabil svoje tovariše in tovarišice, naj prebijejo z njim svoje počitnice v tem ljubkem mestecu. Poleg omenjenih dveh so sedeli pri Avtobus Studenci—Maribor je v teli snežnih dneh zvrhan ne le do zadnjega kotička, ampak celo do poslednjega okna. *■ ■ ... zato predlagamo, da si Studenčani pomagajo tako, kot kaže gornja slika. HUDA ŽENA. mizi še Pedro Canerro, jurist, Dolores Garcia in Juanita Canerro, obe filozof ki. V veselem pogovoru, ki se je razvijal med njimi, jih nenadoma zmoti človek, ki prihaja od morske strani proti njim, Pedro se presede in reče bolj sebi kakor drugim: »Ali je, ali ni?« »Kdo?«, ga vpraša Porfirio. »Miguel Alvarez, naš kolega.« »Odkod se je pa ta vzel?« Ker so vsi gledali prišleca, ni nihče opazil, kako so trznile mišice na Indi-jančevem obrazu. »Alvarez, ali si ti?« »Tako nekako« je odgovoril prišlec, ki se je med tem približal mizi. Indijančevo oko se je zapičilo vanj, prodirljivo, sovražno »Vidva se menda še ne poznata?«, je nagovoril Porfirio Jose-a in oba seznanil. Ko sta si mlada moža segla v roke, ju je streslo. Alvarez ni vedel zakaj in si tudi s tem ni delal skrbi. »Miguel, kaj te je privedlo sem?« je poizvedoval Porfirio. »Prihajam iz Riohache in ti poleg važnih novic prinašam pozdrave od Pepite.« Mladi lirik je nežno zardel in v zadregi odvrnil: »Hvala! Kakšne novice prinašaš?« »Za to bo čas pozneje,« je rekel Alvarez in pomembno pogledal Porfi-ria. Porfirio ga je razumel in napeljal pogovor spet v stari tir. Indijanec je postajal vedno bolj redkobeseden, Nenadoma pa je pogledal na uro, vstal in dejal: »Oprostite, amigos, zmenjen sem s starim Pablom in ne bi rad zamudil sestanka s tem zanimivim človekom.« Nato se je poslovil in šel, pogledi vseh pa so ga še daleč spremljali. .. Opozarjamo bralce, da bo u prihodnji Številki ena izmed nastopajočih oseb že zavratno umorjena. Pri našem sosedeu žena nosi hlače. Zadnjič je spet morala poslušati pridigo. Točno sem videl, kako je zamahnila z roko in zaklicala: »Samo ibesedo še zini in jaz sem — vdova.« AMERIKANC1 so prisrčno sprejeli W. Willkiea, ker jim je povedal, da njihova usoda ni najbolj usodna. Politikom jo bo posebej razlagal na karte, na tiste z oceani. TEŽAVE ZAVAROVALNEGA POTNIKA Potnik pride v trgovino in vpraša trgovko: »Ali bi mogel govoriti z vašim možem? Trgovka: »Neee!« Potnik: »A, je gotovo zadržan?« Trgovka: »Neeeeeel« Potnik: »Hm, je pač z doma?« Trgovka: »Neeeeeeeeeel« Potnik: »Za božjo voljo, kje ga pa potem skrivate?« » SLOVENSKO IME »Večernik« je v notici oi ptici s štirimi nogami poročal: »Neki prirodoslovec je odkril pred nedavnim v Južni Ameriki ptico, ki ima štiri noge. Ta ptica, ki jo nazi-vajo ,drekon\ živi v Patagoniji in južnih ipokrajinah Argentinije. Precej je podobna našemu kuščarju, le po životu je vsa pokrita z raznobarvnim perjem.« Kakor vse kaže, so ptici dali ime naši izseljenci. BELA VRANA V bolnišnico se prepeljali nekega akademika, ki je popolnoma obnemogel zaradi neprestanega »guljenja«. Njegovo stanje je resno in se je bati najhujšega ... SELITEV vojne vihre v vročo Afriko in sploh pod milejše podnebje ni nič po volji bratom Cehom. Da bi se vsaj malo vojskovali, sta si napovedala bitko češka polkovnika Moravca, ki se streljata iz praškega in londonskega radia z — jeziki. OBJAVA Plesna šola »Tango« objavlja, da so neresnične vse vesti, ki so se razširile po mestu, češ, da si je v zadnjem času v njenem salonu več talentiranih plesalcev polomilo noge. REDEN GOST. Ravnatelj .kaznilnice odpuščenemu kaznjencu pri slovesu: »Ne morem razumeti, kako je nastala napaka. Pridržali smo vas namreč 14 dni predolgo.« Kaznjenec: »Nič ne de. Pa mi jih vpišite za drugič v dobro.« Trgovka: »Saj ga sploh nimam.« Raztreseni profesor na fronti pred napadom z ročnimi granatami Asenclln Prleška republika Ker se je popularni Polikarp Zbade preselil iz neznanih vzrokov neznano kam, bo odslej v njegovem stilu sodeloval v našem listu Prlek, čigar ime ne bo obelodanjeno, da nam še ta ne pobegne, (op ur.) Tiidi v našoj republiki smo preštimali, ka ji negi daleč prek Koračkega vrha vojska. Dobili smo korte za melo. Napravile so nam velko veselje, čeglih bi grotali še boljše volje, če (bi 'že tiidi melo naskoren dobili. Žgenkova Hanika, kera služi v Marprogi pri gospodi, je dola domu glos, da mojo v Marprogi ie duže cajta vpelane korte za melo, s prvim pa 'bodejo pre tiidi korte prišle na korte. Joj pa jenoj froviki jo to pre fseeno, da so si že itak pred dosta spokiipili no pa sposkrili. Štaciinori nastovlajo po štaložah pasti za povoke, ker so se jih že jako razplodili. Polek pa se jin noč pa den seja od samih tankof, punih peroleja. Da bi nam le enega morje naplovilo v našo republiko, pa nebi več lune niicali. Soli mamo tiidi malo meje, kak bi ;e nu-cali (poleti, dere ga nega kolin, pa ja ne čudno, če je je tiidi v nekih keblačah sfa-lilo... Cuker nan fali pa so si nekteri od-dehnoli: »Hvala Bogi, se nan vsaj sladkornega betega nede trebalo bojati!« Snega smo se ne troštali pa nan je tiidi nobenih liištov ne nareda, da se ga je preveč nakidalo. Drv smo si v jesen premalo nakolali, šibja pa kozic pa tiidi nemremo pobirati v gosipodskoj šumi. Tak nan driigo ne kaže, kak da se v brlogih zdnžovlemo. Tiidi naš sanatorij je brez gostov. Edini pacijent, ki jemi je višiasiki zrak pa dijeta ne bila prav po godi, .se je presela pod boj-šo »klimo«. Mačok, kerega so vsi pacijenti cartlali no radi meli, se je proti svojoj voli presela s totega sveta. Zaenkrat še je policija ne pogriintala, eli gre za žrtev Medicinskih eksperimentov eli pa za politični poboj, Kak de se cela afera zasukala, bomo še van že pa pisali... Zaj je sezona iza copranje, pa je vseglih hudo za Rudofovo Lujzo, kera so brez posla, čeglih so že dugo včista viin zvučeni v totoj meštriji, saj so enok pet dni delali — priifungo — v Marprogi pri Grafi. Zaj v februari, dere se mačoki gonijo, je tiidi za Lujzo provi cajt. Thorov čeh jin je že li- fra dugo metlo, kero do zajahali pa malo po piirgi pomeli. Samo vraga še čokaio pa ga od nikod nega. Najibrž je potnega paso-ša ne ddba pa ga prek meje v republiko ne pustijo. Sam vrag si ga naj ve, ke se potep-le ... Z driige fare smo dobili za fašenk pesen, dukšo kak je ova od Krola Matjoša. S pesniškimi besedami nan poje — o treh ptičicah —, poje nan z globokin občiitjon pa kroži po celoj farij pastiri jo že vejo na pamet, Čehi jo pucan pod oknami pojejo, mežnarov zvonor si jo fiička, skrotka, pesem je narodna pa se zna zgoditi, ka de grotala celo naša himna. Neki Uidi pa s pesmimi nemajo vekega veselja, pa so se tiidi za ioto ne navdušili. Nikak jin nemr« seg-noti do srca, le v žuči so jin vse kitice obsedele. Vsakš/nemi človeki pač nebeden pesnik nigdor nemre pa tiidi nede moga nago-diti... Koline so še sploh v modi. Družba za pre-delavaje svinjarije »Hajs in sinova« išče če-hoka, keri bi se hteja nafčiti mesarije. More pa biti vsaj napol škrblovi, drgači nede moga črev žleimati.. . Naše nove takse so grotale poipiularne, da jih je neki zločesti človik v Toti list sprava. Grota pa je žnjimi popularen tiidi Toti; nega ga v celoj republiki koče, v keToj nebi tiste numere prešteli. Tak zaj vsi vejo, kaj treba vedeti, dere se češ ženiti. Do fa-šenka še mamo širinajst dni pa mi žiher ver-jete, ka še bomo pa že kaj naštimalij razmi se, ka van bomo povedali, ka te se tiidi vi malo nasmejoli... Za dober konec še van naj poven toto štorijo: Pepo so dober pa sagurem dečko, keri so se tiidi na fronti korajžno držali. Pa se je zgodilo, ka so jin vmrla oča, Bog jin daj duši toplo! Prišli so sosedje pa sosede, ka ibi jin aodjo pot posodili. Že so zabili triigo, zdignoli so jo, te pa so Pepo spiistili vroče sauze pa zdihnoli: • »Oča, drogi, moj oča, te pa eli zdrovi ostante. ..« Pa tiidi vi, keri se montrate, ko to štejete’ te ali zdravi ostante! TANTJUOVE MUKE NEMOGOČE! A Ona: »Po obleki lahko presodiš značaj dekleta.« On: »Nemogoče! Prepričan sem, da imajo dandanes dekleta več značaja kot obleke.« DOKAZ RESNICE "-gy* it* v*«* Žena: »... pa še trdi, da si prišel trezen domov!« BRODOLOMCA Tantalos, njegove muke starini so bile v svarilo; špekulantom bi v darilo rad ponudil te nauke: »Le grabite si na kupe novce tuje in živila! Boste imeli, ko bo sila, mesto kupov — prazne šupe, ker oblast bo zaplenila nakupičena živila. Ivan Rob. JOŽEK PRI ZOBARJU. A Jožek pride ik vašikemu zobodercu z o- ^ vito glavo, da mu izdere zob. Zoboderec mu veli sesti: »No Jožek, kateri zolb pa te boli, » ... naj bo torej po tvojem, posodil ti pokaži!« Jožek pokaže s prstom ter reče:i boni izjemoma knjigo, ampak, da mi je ne »Naša Mica je rekla, da me ta boli.« pozabiš vrniti!« * \ Stran 9. Ljubljana v predpusi* nem razpoloženju Dopisnik Cene Navzlic prebujenju medveda v beograjskem živalskem vrtu, imamo pri nas še vedno dovolj snega, ki ga mnogi nazivajo »kruh brezposelnih«. Ta kruh pa ni na karte in se v tem svojstvu pridružuje skritim življenjskim 'zalogam, ki se kvarijo po ljubljanskih podstrešjih in kleteh. Zalog je v Ljubljani še dovolj, kot nam dokazujejo vzkliki odpuščenih kuharic na ljubljanskem trgu... Priljubljena tramvajska igrica v treh dejanjih »Zamuda« se navzlic novim električnim signalom v Gradišču igra v mnogih reprizah. Luči v signalih namreč slabo ugašajo in ubogi tramvaji morajo kar po večkrat nazaj, da jih ugašajo. Ta naprava Ljubljančanom v času bliskovite vojne ne dela časti... Na plesu Jadranske straže je bilo 800 posetnikov. Najlepša narodna noša je bila pa izvoljena z 900 glasovi. Poleg tega so tudi druge narodne noše dobile znatno število glasov. Če pomislimo, da so bili volilni listki po 2 din, lahko upravičeno trdimo, da so tudi med Slovenci še meceni. Zagrebška policija je pred kratkim aretirala vsled suma soudeležbe pri tatvini gumija neko ljubljansko gospo z mladim kavalirjem. Bivšega soproga je notica v nekem dnevniku tako zbodla, da je dal objaviti preklic: Moja bivša žena ne nosi več mojega imena, ker sva ločena po vseh paragrafih. Sicer me pa prav nič ne briga, kje hodi in s kom se druži. Ta zadevica je za javnost zanimiva, za juriste poučna, za Toti list pa tudi prav pride ... NELOJALNA KONKURENCA m — Kaj pa je vas pripeljalo sem? — Ah, nelojalna konkurenca. Sem delal prav take petstotake kot dr- žava. KurenStkuva Ne2a ie pisala pred tedni v »Slovencu« o Bali, ki da služi narodu in je pri tem po&teno lopntla po »iotem listu«. Frtaučku Gustl: »Ti s pa dobra, Neža! Zdej k sa se škarpi tku pu-dražl, de še misit na morma najne, pa ti u ta narlepšeh čeuleh ud Ba-tata ukul hodeš. S mugoče zadela u držaun luterij ta glaun dubitek?« Kurenščkuva Neža: »Oh, kuku s ti trapast, Gustl! Tkbe res nau nkol pamet srečala. Sej ti tud lohka du novh čeulu prideš. Tku nared kot srn jest: za Batata kej lepga napiš.« Iz slovenske kulturne torte Zares je le malo manjkalo, da dr. Tine Debeljak, ki odpira vrat'a Dom in svetu, ni pisatelju Finžgarju naprtil pet let več kakor jih' v resnici ima. To bi se zgodilo kmalu kar na platnicah revije, ker je v spomin Možu določil njeno prvo stran in dovolil Šali ju, da je brez šale zapel na drugi strani svojo Jutranjico. Matija Malešič se je zazrl v Škrlatno nebo na vzhodu in zahodu. No, na tem nebu ne brenče zrakoplovi, ne razsvetljujejo ga žarometi, ampak ljubka deklica, ki po lepih pridigah spravlja svojega papančka k treznosti. Če ji bo to uspelo, bomo videli v nadaljevanjih. Morda bomo poprej spoznali ves križev pot Kociprovega Šentjurskega provizorja, ki mu ni nebo prav nič naklonjeno. Iz neba namreč na lepem udari strela in ubije fanta, ki je zapeljal zalo Magdo iz provizor-jeve hiše, a že zdaj kažejo na provizorja, češ, da se ji je dobrikal. Dom in svet bi bil samo dom in nič svet, če ne bi poleg pesmi: O, narod poljski, dal zapeti še trem Čehom, ki jih je Dušan Ludvik pripeljal pod gostoljubno streho. Dr. Grafenauer se je ob Finžgarjevi sedemdesetletnici potrudil na lov za srednjeveškimi katekizemskimi ugankami v jubilantovem Divjem lovcu. Mi pa ne bomo lovili po reviji drobiža, kajti mika nas, kaj pove Dejanje, nezakonski potomec Dom in sveto, V njem tudi ne manjka drobiža, seve je na zadnjih straneh, dočim na prvih slavi Fr. Koblar našega Prešerna. Vipotnik, Udovič, Brejc in Tauferjeva so pritisnili na lirične strune, Tauferjeva kar na moč obupno. Časi so hudi, ljudje umirajo, zato je Jeza opisal Sedmino, a Cevc je kljub žalosti zapiskal na Lončeno piščalko. Žlebnik se je razgovoril o slovenski narodni vzgoji, gospod doktor Lino Legiša pa o kritiki in kritikih. Ker sam spada med nje, naj jih le obira. V kritičnih časih je ljudem kritika všeč, posebno tedaj, če ne gre na njihov račun. Vsak pa le drugega rad vzame na piko, tudi mi smo taki in to odkrito priznam«. Pred opero J) BhSSV Jaka: »No, Janez, kateri glas pa najbolj odmeva po ljubljanski operi?« Janez: »Najbrž kakšen bas?« Jaka: »Kaj še! ,Glas iz občinstva’ vendar!« NA TRGU Prva gospodinja: »Pomislite, par piščancev stane 85 din.« Druga gospodinja: »Da, da, kdo bi si mislil, da bodoi piščanci tako visoko zleteli.« PRED SODIŠČEM Sodnik: »Z izpovedmi prič je dokazano, da ste žalili tožnika z izrazom »prašič«. i Obtoženec: »Prosim, gospod sodnik, v sedanjih časih, ko stane kilogram slanine 26 din, to pač ni žaljivka.« Izpod Karavank MED SMUČARSKIMI PRVAKI »Po mojem je bolje biti prvi v Celju,« je dejal Razingarjev Tone Smoleju, »kakor pa četrti v Srednji Evropi ali pa celo dvanajsti med maratonci.« OGLASI, OBJAVE, NAGRADE... Veletrgovina Gratis sprejme v službo poslovodjo, ki telita najmanj 150 kil, zna nositi primerno kravato, se razume na zadružno delo ter lahko poleži primerno kavcijo. Jeseniška občina je pri štetju občanov naštela 9045 občanov. Da bo jeseniško mesto še bolj pomembno, želi imeti koncem leta okroglo število 10.000. Torej jih je treba pridobiti še 955. V ta namen razpisuje nagrado. Starši desettisočega občana bodo deležni častnega občanstva. Novi velefilmi se nam obetajo. Poleg »Maksa v škripcih«, »Pogašene vode«, dobimo tudi muzikalno vele-delo »Mimi na konju«. Gorenjski optimizem se zrcali v dejstvu, da sedaj, ko se skoraj ves svet koplje v sovraštvu, upajo; Jeseničani pripravljati Gregorčevo opereto »Ljubezen naj živi«. Ljubezni na Jesenicah- nikoli ni manjkalo, Zilasti ne skrite in postranske, da bodo pa opereto krstili njej v slavo, je pa vsekakor rekord. IZ POLZELE poročajo, da bo kmalu nastopilo lepo pomladansko vreme, ker je tovarna za nogavice zmanjšala svoj obrat. Ljudje začno hoditi brez nogavic šele v resnični pomladi in pravem poletju, ki potemtakem ni več daleč. IZ BELTINCEV Tu smo toliko napredovali, da izdelujemo bacile tifusa kar iz navadnega pisarniškega papirja. Uporabljamo jih za zabavo in za strah proti sosedom, kar nam krajša predpust. Iz Kranja IZNAJDLJIVOST Tudi slovito kranjsko mesto je prizadela uredba o ranem vstajanju in zgodnjem odhajanju spat. Ker pa ni treba vsem zjutraj zgodaj vstati, smo rešili problem na ta način, da tisti, ki morajo res zarana na noge, odidejo pravočasno spat, dočim Se gospoda zapre v posebne sobe in gre tudi zgodaj domov. HUD MRAZ smo imeli tudi pri nas. Zbali smo se, da naš leseni most preveč ne pri- mrzne k betonu. Zato smo ljubega Korlna štirikrat po vrvi spustili v Kokro, da ga je odtajal. Kakor ču-jemo, sc za junaka zanimajo celo Amerikanci. KRANJ PREDNJAČI V čem? V stavkah! Nekoč smo imeli tekstilne, krojaške, gradbene in čevljarske stavke. Te reči se dogajajo tudi drugod, toda v Kranju pa zdaj stavkajo — Sokoli! Iz Murske Sobote ZA IN PROTI. zapiranju trgovin ob nedeljah se razvijajo pri nas hude polemike. Kdo je in kdo proti, je težko ugotoviti. Večina trgovcev je načelno proti, vendar ne gre, da bi jih nekateri kar na lastno pest zapirali. Neko nedeljo so se složno domenili, da jih vsi zaprejo. Uspeh je 'bil sijajen. Odprli so jih vsi, celo tisti, ki so prej služili za dober vzgled. Ker so se pred nedavnim zopet enoglasno odločili za zapiranje, je pričakovati, da bo v nedeljo zopet vse odprto. Pri tem »narobe svetu« je menda res, da ?o za stalno nedeljsko odpiranje trgovin gotovo najbolj navdušeni — trgovski pomočniki. Celjski obrazi Kot v »Totem listu« vedno je zabava, in ražnjič pri čevapčiču se cvr6, kakor s Prešernom druži se France, in dobra ni nam brez sladkorja kava, kot sestrsko ob Dravi teče Sava, Slovencu vino pa prileže se, tako naš Šegula in CPD veljata v Celju kot telo in glava. Posluša vdano, verno pevski zbor te, preveč le, pravijo, se poje forte. Eh, kaj! Da je le vse lepo ubrano: Že tu je ženka, prišla bodo leta, akorde vodil boš, tak’ se obeta, bolj mezzoforte; s časom piano, piano... Mikula Letlč. DOBER MEDIJ Žena: »Nisem mislila, Nande, da si tako čisto brez vsake volje...« USODA SORODSTVA. »Ali nimate nobenega sorodstva?« — »Ne, nobenegal« — »So vam gotovo vsi pomrli?« »Ne, niso mi pomrli, ampak bogataši so postali.« ZAVAROVALNI AGENT NA SMRTNI POSTELJI. Miha Tarifa je bil znan ikot posebno sposoben zavarovalni potnik. Živel je le svojemu poklicu in se ni brigal ne za cerkev, ne za Boga. Pa je tudi pri njem potrkala botra smrt. Njegova ižena je Mihi prigovarjala, naj se spravi z Bogom. Poiklicala je gospoda župnika, a ta ni opravil nič. Pač pa ji je svetoval, naj pokliče sosednega župnika, ki da je Se veliko zakrknjenih grešnikov na smrtni postelji spreobrnil. Žena je ubogala. Ko je sosedni žuipnik po encurnam govoru iz bolnikom prišel iz sobe, reče žena; »Hvala vam, prečastiti, vi ste pa gotovo vse dobro uredili.« Župnik: »Hm, spovedati se sicer ni pustil, pač pa me je zavaroval.« PRI MESARJU Pepček: »Mama vrača meso. Pravi, da ]e tako trdo, da bi z njim lahko zakrpala podplate.« Mesar: »Zakaj lih pa ni?!« Pepček: »Sal je hotela, pa žebl]l ntso šli skozi.« Od tih drakov inu drugih pomurskih pošasti, kir bodo hudičovu dejlu imenovane Lubi Slovenci! Vom inu nom je vedejoč, de ti eni ofertni, nepošteni inu nemarni ludje, kir se timu hudiču oli Antikristu predajo, nikdir gmaha nemajo inu ne samuč, de tim bogim, gmajn krščenikom veliku nadlug inu marter perpravlajo, te-rnuč oni .sami suje tilu v gfarlikost perpravlajo! inu taku suj život okuli pernašajo. De je onu risničnu timu taku za-more en brumcn inu zastopen ker-ščenik vejditi, zamerkati inu skuzi tu spoznati, ker ti eni norski inu ne-pridni bogatini per le-tcjh pomurskih mejstiih inu deželah ene drake oli lintvurne derže inu koje. Ti-isti lintvurni, kir so iz želejza, neso iz mesa inu kriji, pod vudo prež nogi hodijo inu so zgul s teim petrolnom futrani inu špižani. Ti-isti draki oli lintvurni veliku Žolnirjev inu hlopčičov v sujih trebuhih derže inu raven tiga tudi suje mladiče ž liimi zred zaperte imajo. Kedar pak en drak — tu je hudi-čevu sejme — eno barko zemerka, ti Žolnirji tiga drakoviga otroka po-ščegačejo inu ta-isti iz tiga trebuha vun gre, sc v to barko zekajla inu z enim pokom inu germenem to barko inu samiga sebe okuli pernesc. Nu bi pak eden mogel misliti inu vprašati, zakaj ti eni lintvurni suje otroke ofrujo inu v smert polšilajo? Vejditi imaš, izvoleni krščenik, de ti-isti lintvurni ne imajo kriji inu obtu tudi srca nemajo. Koku pak bi inoglu enu serce, kir petrolum skuzi nega teče živejti? Kdur serca nema, ta-isti ne spozna lubezni, temeč le sovraštvu, peklenska dejla inu pomor. Vaš Primož Truber. Zgodba o zaupanju. »Posodi mi svojega esia!« je zaprosil .osea premetenega Pavliho za uslugo. »Pri moji duši, prijatelj moj sladki, tudi ,az sem v Škripcu, potrebujem ga!« je medeno govoril Pavliha. »Toda vseeno bi ti ga dal, čeprav ga sam potrebujem. Dal pa sem ga Luki, ki je pohitel v sosednjo vas. Kai ho-čemo...« Med tem pa je začel Pavlihov osel v hlevu strahovito rigati. »Sram te bodi, Pavliha! Da tako lažeš! Vedno sem mislil, da prihaja iz tvojih u«t samo resnica,« ga je nejevoljno zavrnil sosed. »In da se zlažeš zaradi enega samega kilavega osla! Ph, Pavliha, sramuj se!« »O, ti neverni Tomaž!« zakriči nanj Pavliha jezen, »— Torej ti bolj verjameš oslu kakor meni, ki sem širom dežele na dobrem glasu in brez najmanjšega madeža? . . .« OZDRAVILA GA JE. Gospa Zinka je mnogo trpela, ker je njen mož sleherni večer ostajal pozno v ;ioč v družbi. Nekoč je gospod Milan pozabil doma ključ od hišnih vrat. Ko mu je šla gospa Zinka okrog polnoči odpiral, je tiho vprašala skozi ključavnico: »Ali si ti, Fedor?« Od takrat ostaja gospod Milan doma, spi z odprtimi očmi in na nočni omarici ima samokres. Udobno stanovanje VZOREN ZAKON. Prvi: »Malo je taiko vzornih zakonov, kot pri Koširjevih. Deset let sta že poročena, pa živita še vedno tako kot prvi dan po poroki.« Drugi: »Pojdi no, pojdi!. Včeraj sta se pa tepla, da je joj!« Prvi: »Seveda, saj sta se prvi dan po poroki tudi.« »Snob: »Odkar sem iz knjižne omare' pometal vse klasike, pisatelje in tpesnika ter jo napolnil z živežem, se res počutim prav udobno.« IZKORIŠČANJE PORASTA CEN Sladkorčki so tudi že vsak dan dražji... Sinček: »Mamica, sladkorčki so že vsak dan dražji. Aii bi mi jih ne kupila kar dva kilograma skupaj?« Ivan Rob: štirje stezosledci . s k VV1, XXV. Sonce vse prebujajoče vzdramiti zaspance hoče, a junuki trdno spe, v sladkih sanjah se gube. XXVI. Dolgo ne, ker iz šotora vsak zaspanec priti mora. Milan mišice krepi, Pavel mane si oči. -Pv.&*&]&'"’ r v-1. '■ . t XXVII. Ker želodec kruli, cvili, našo družbo k delu sili: ogenj kmalu presketu, v loncu »lika« klokota. XXVIII. Slavko z vejami prihaja, .lože piha in nagaja, Pavel skledo že moli, Milan meša in svari. (Nadaljevanje sledi.) Župan malomestne občine je prejel od Pokojninskega zavoda formular s pozivom, da poroča o invalidu Zajcu. Župan je formular skrbno izpolnil: Način poškodbe? — Izgubil je desno oko in nosi stekleno. Afi je nastopilo kako izboljšanje? — Tukaj je napravjl župan črto. Po štirinajstih dneh je vrnil Pokojninski zavod formular z nujno prošnjo, da je treba odgovoriti tudi na vprašanje zaradi morebitnega izboljšanja. . Zupan se je ujezil in napisal: »Invalid Zajj.wr«8lu)zi stekleno oko še do danes | U * nUJJiur.., Filmi, ki jih morete videti v Ljubljani: Errol Flynn, nepozabni Robin Hood v razkošnem Warner Bros velefilmu Morski volk. Kot partnerica slavnega Errol Flyn-na nastopa nova zvezda Brenda Marschail Pride! Prekrasna La Jana, nepozabna iz filma »Indijski nagrobni spomenik«, v svojem novem filmu Ljudje iz varieteja Attila Horbiger — Hans Moser — Hans Holt s kino ..MATICI" # Od 15.—18. f-bruarja Prvi poljub, s Frančiško Gaal in Franchot Tone Od 19.—21. februarja Zaljubljenca, veleopereta z Jeanetto Mac Donald in Eddy Nelsonom V Kino »SLOG r »Cirkus", ruski velefilm z Ljubo Orlovo. Muzika: Dunajevski g kina JillOHU" Filml ki jih v Ljubljani ne morete videti: »BIO-FILM«, ki je v Ljubljani le posnemal, dal pa ni od sebe nobene fige. »ŽABJA SVATBA NA LJUBLJANSKEM BARJU«, ker je huda megla preprečila filma-nje interesantnih potankosti žabje ohceti. ZANIMIVOSTI AFRIKE, ker se ga vsled 200%-ne napetosti, V bojazni za cenjeno publiko, ne upajo nikjer predvajati.