PREDLOG SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI O TEMELJIH PLANA ZA OBDOBJE 1981 - 1985 VSEBINA otroško varstvo____________________________________ 7 izobraževanje_____________________________________16 kultura__________________________________________31 telesna kultura____________________________________45 socialno skrbstvo_______________________________ 50 zdravstvo________________________________________56 zaposlovanje______________________________________69 raziskovalna dejavnost______________________________74 stanovanjsko gospodarstvo________________________77 komunalno gospodarstvo____________________________88 požarna varnost_________________________ 119 III. Ijudska obramba__________________________________115 krajevne skupnosti_________________________________.120 štipendiranje______________________:__________ __121 IV. sklep 0 sprejetju predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS___________________________ 128 DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM LJUBLJANE! Več kot enoletna priprava planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981-1985 prihaja v zadnjo fazo. Temeljni nosilci planiranja v organizacijah zdru-ženega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih inte-resnih skupnostih, občinah in mestu so v tem času pripravili in obravnavali elemente srednjeročnega plana ter osnutke dogovorov in samoupravnih spora-zumov o temeljih planov za naslednje srednjeročno obdobje. V tem času je bilo opravljenih vrsta odgovornih na-log, med katerimi je prav gotovo ena zelo pomembnih: analiza uresničevanja planov sedanjega srednjeroč-nega obdobja, ki hkrati pomeni izhodišče za pripravo razvojnih usmeritev v naslednjih petih letih. Priprava srednjeročnih planskih dokumentov poteka v času prizadevanj delovnih Ijudi in občanovza uresni-čevanje sprejetih usmpritev stabilizacijske politike, ki jo narekujejo tako pogoji gospodarjenja v SFR Jugo-slaviji, kakor tudi gospodarske razmere v svetu. V prvi in tudi v drugi fazi priprave planskih dokumen-tov posamezni nosilci planiranja niso v zadostni meri upoštevali zaostrenih pogojev gospodarjenja in stabili-zacijske politike, čeprav moramo s temi pogoji računati v celotnem srednjeročnem obdobju. 77 pogoji predstavljajo predvsem omejitveza hitrejšo rast družbenega proizvoda in dohodka. Posledica tega je omejena možnost rasti tako osebne kot splošne in skupne porabe, kar obenem pomeni zadržanje družbe-nega standarda na sedanji ravni. Javna razprava o osnutkih dogovorov in samouprav-nih sporazumov o temeljih planov za naslednje sred-njeročno obdobje, ki je tekla v preteklem mesecu, je predvsem opozorila na osnovne neusklajenosti in pre-majhno upoštevanje stabilizacijskih ukrepov. Istoča-sno pa je bilo v tej razpravi predlaganih precej spre-memb in dopolnitev. Pripravljalci predlogov dogovorov in samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981-1985 so v njih lahko upoštevali predvsem tiste pripombe in predloge, ki prispevajo k medsebojnim uskladitvam. Pri dopolnjevanju planskih dokumentov niso upošte-vani predlogi, ki pomenijo večanje porabe, za katero ni zagotovljenih sredstev v načrtovanem dohodku. Prav tako niso upoštevani predlogi dodatnih investicijskih vlaganj za objekte družbenega standarda, potrebno je bilo celo preložiti gradnjo nekaterih že predlaganih objektov na kasnejši rok izgradnje. Ocenjujemo, da vsebujejo predloženi planski doku-menti samoupravnih interesnih skupnosti občin in me-sta Ljubljane realne osnove družbenoekonomskega ra-zvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Zato predlagamo, da se o njih izrečejo delovni Ijudje v organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih na svojih zborih in ob tem sklepajo o pri-stopu k samoupravnim sporazumom temeljnih planov za srednjeročno obdobje 1981-1985 in posebej o pro-gramu za leto 1981 na osnovi predložene bilance sred-stev. V procesu samoupravnega srečujočega in kontinui-ranega planiranja bomo v celotnem obdobju v letih 1981-1985 sproti ocenjevali uresničevanje sprejetih planskih usmeritev ter vsako leto z letnimi programi sprejemali konkretne naloge in obveznosti. Kolikor bomo v naslednjih letih v okviru objektivnih razvojnih možnosti in predvsem z večjo produktivnostjo ustvar-jali hitrejšo rast dohodka, nam bo to omogočilo hitrejši razvoj in s tem tudi rast družbenega in osebnega stan-darda. Pričakujemo, da bodo delovni Ijudje in občani Ljub-Ijane z vso odgovornostjo obravnavali predložene planske dokumente, se zanje izrekli in nato s svojimi delovnimi prizadevanji tudi zagotovili, da bomo v na-slednjih petih letih uresničili in dosegli predvidene razvojne cilje. ObčinskisvetZSS Ljubljana - Vič-Rudnik Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik OBRAZLOŽITEV k predlogom samoupravnih sporazumov o temeljih plana za obdobje 1981-1985 družbenih dejavnosti v Ljubljani S smernicami za pripravo družbenega plana mesta Ljubljane smo se v 1979. letu dogovorili, da bomo tudi v obdobju 1981-1985 nadaljevali začrtano politiko razvoja družbenih dejavnosti, to je postopno izenačevanje druž-benega standarda vsem občanom Ljubljane. Prednost naj imajo dejavnosti in občine, ki so kljub sorazmerno hitri rasti družbenega razvoja najbolj zaosta-jale. Z načrtno izgradnjo objektov družbenega standarda iz sredstev družbeno političnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in samoprispevka I in II, za katerega so se odločili občani z referendumom, so se neskladnosti razvoja po posameznih občinah sicer omejile, predvsem pa so se omejile z uveljavljanjem enotnih normativov in standardov za vse občane Ljuabjane. Novi sistemski zakoni posameznih družbenih dejavnosti so prinesli nekatere spremembe v organiziranju in finan-ciranju posameznih dejavnosti oz. samoupravnih intere-snih skupnosti. Bistvene so te v zdravstvu, otroškem var-stvu in izobraževanju. Gre za prenos nalog iz ene v drugo interesno skupnost, s tem pa razumljivo prevzemamo tudi obveznosti financiranja. Skupnosti otroškega varstva občin so prevzele od Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije obveznosti do družbeno denarnih pomoči, od občinskih izobraževalnih skupnosti so prevzele celotno pripravo otrok na vstop v osnovno šolo in od Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja družbeno denarne pomoči otrokom upoko-jencev in invalidov. Iz tega sledi tudi solidarnostno združevanje sredstev med občinami Slovenije. Iz občinskih zdravstvenih skupnosti so prenešene ob-veznosti za izplačilo nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust za 105 dni za Zvezo skupnosi otro-škega varstva; občinske zdravstvene skupnosti pa so prevzele od Skupnosti pokojninskega in invalidskega za-varovanja zdravstveno varstvo upokojencev. Vse te spremembe izvajalcev programov pomenijo tudi spremembe oz. prenos obveznosti za financiranje na SIS, ki te obveznosti prevzamejo, s tem pa zahtevajo ra-zumljivo tudi ustrezno višja sredstva. V bilanci sredstev za obdobje 1981-1985 smo temu ustrezno zvišali programe iz leta 1980 kot osnovo za vrednotenje v naslednjih letih. V programu je upoštevana tudi povečana dejavnost kulture za delovanje Kulturnega doma Ivan Cankar, ki prične v 1981. letu z rednim delom. Za Ljubljansko kul- turno skupnost pomeni to novo finančno obveznost, tej pa ustrezno višjo prispevno stopnjo. Kot nova dejavnost se pojavljajo v programu občinske raziskovalne skupno-sti, ki načrtujejo svoje naloge že v letu 1981 skladno z zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skup-nostih in pomenijo za Ljubljano novo obveznost. Sprememba nasproti 1980. letu jetudi vvirih financira-nja. Posebej velja opozoriti to v zdravstvu, kjer se od 1981 ¦ leta dalje financira celotno zdravstvo iz dohodka, razen nadomestil OD za čas bolezni, ki se še naprej financirajo iz osebnega dohodka. Ker pomeni zdravstvo v strukturi porabe navedenih družbenih dejavnosti 48% vseh sredstev, le-to bistveno vpliva na osnovo za izračun prispevnih stopenj. Bruto osebni dohodek se za ta sredstva zmanjša, to pa pomeni -pri enakih sredstvih za družbene dejavnosti, zaradi nižje osnove v masi BOD - višjo prispevno stopnjo. Iz tega sledi, da prispevne stopnje za leto 1981 niso primerljive z letom 1980, niti s planskimi prispevnimi stopnjami 1981-1985, ker so le-te izračunane po cenah 1979 in tedanji metodologiji. Programi, ki jih predlagajo samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti združenemu delu in kra-jevnim skupnostim v obravnavo, so rezultat dolgotrajnega usklajevanja med občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z republiškimi interesnimi skupnostmi. V občinskih programih so se kljub r^striktivnim ukrepom samoupravne interesne skupnosti medsebojno uskladile. To pa ne velja za nekatere republiške samoupravne inte-resne skupnosti. Programi, ki so bili ponudeni občinskim samoupravnim interesnim skupnostim za skupne naloge, za solidarnostno združevanje sredstev so bili v svojih prvih predlogih za naše možnosti nesprejemljivi, zatosmo upoštevali v srednjeročnem planu enako realno rast, kot velja za Ijubljanske družbene dejavnosti t. j. povprečno 3,15% ali 10% izpod načrtovane realne rasti družbenega proizvoda. Prioriteto smo dali otroškemu varstvu, izobraževanju in osnovnemu zdravstvenemu varstvu, tako kot je zapisano v smernicah razvoja za obdobje 1981-1985. V investicijah smo zagotovili prioriteto izgradnje objek-tov iz samoprispevka II ter objektom, za katere smo se dogovorili že z dopolnili k samoupravnim sporazumom o temeljih planov 1976-80 v letu 1979 (Fužine, KS Ivan Kavčič, itd.). Za te objekte so zagotovljena tudi sredstva za njihovo dejavnost. V planu načrtujemo tudi izgradnjo objektov, za katere še nimamo zagotovljenih sredstev. Ker pa so enako priori-tetni, glede na to, da so vezani na stanovanjske soseske (WO, osnovne šole itd), oziroma so za Ljubljano skup-nega pomena (n.pr. porodnišnica, Varstveno delovni cen-ter za duševno prizadete občane itd.) se je potrebno za njihovo financiranje ponovno dogovarjati o samopri-spevku, kot možnemu viru sofinanciranja. S programi, ki jih dajemo v razpravo, zagotavljamo dosedanji obseg pravic in le postopno izenačevanje druž-benega standarda vsem občanom Ljubljane, niso pa upo-števani ugodnejši normativi, ki jih sistemski zakoni posa-meznih dejavnosti omogočajo, pa za te v stabilizacijskem obdobju ne moremo zagotoviti ustreznih materialnih in kadrovskih zmogljivosti. Ljubljana, november 1980 Koordinacijska komisija za družbene dejavnosti pri IS SML ZAVOD ZA DRUŽBENO PIJlKIRAHJE LJUBLJANA 51. okfober 198Q "5IS" -PROJEKCIJA ZDRUŽENIH SREDSTEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBDOBJU 1981-1985 ¦ZH"KEST0 LJUBLJAHA PO PREDLOGIH SAMOUPRAVBIH SPORAZUTIOV 0 TEMELJIH PLAKA ,-,-.¦ • , , ¦ (V CEHAH 1979) ¦¦•¦'•¦•¦¦-¦• v 000 din «>^V;i ;/:$$;.<.,. -¦ ,w ~T9"84 1985 SSkupaj H81-1985 -«>'!•¦••¦ Popfečna prispev. stopnja 1981-1985 l.«OT.ROŠKO VAESTVO 1,017.883 1,002.139 1,012.754 1,051.766 1,080.189 5.164.731 obč. program denarne pomoči ¦republ.program skupni program solidarnost ' 383.057 309.235 325-591 256.278 69-313 2. OSNOVNO ŠOLSTVO 1,169.046 • :-', boč.program 856.468 ., -¦• republ.program 312.578 3. --KULmiEA 347.852 - ,obč. program 170.815 - republ.program 122.574 - program Cank.dom 54.463 4. ^TELESNA KULTUHA 130.752 - Obč. program 119.477 - republ.program . 11.275 5. SOCIALNO SKEBSTVO 168.023 - obč. program 139.642 - republ.program 28-381 6, Z&gAVSTVENO VARSTVO 347.523 315-037 339-579 268.925 70.654 1,198.1,99 875.775 322.424 368.693 176.212 131.277 61.204 134.871 123-241 11.630 170.820 141.651 29.169 337.062 320.949 354.743 282.722 72.021 1,234.425 901.844 332.581 409.668 181.759 140.597 87.312 139.119 127.123 11.996 171.532 145.818 25.714 353.173 327.524 371.069 297.653 73.416 1,271.748 928.691 343.057 435.544 168.519 150.579 96.446 143.501 131.127 12.374 171.325 148.924 22.401 359-049 333.673 387-467 312.629 74.838 1,311.355 957.492 353-863 459.300' 193.641 161.271 104.388 148.022 135-258 12.764 172.905 151.167 21.738 1.779-864 1.606.418 1.778.449 1.418.207 360.242 6,184.773 4,520.270 1,664-503 2,021.057 910.946 706.29r 403.815 696.265 636.226 60.033 854.605 727.202 127-403 - obč.program - republ.program ZAPOSLOVANJE - obč.program <. , - republ.in re-gijski program - dopolnilni program 2.696.222 2.528.810 167-412 .55-883 :.;,¦ 43.873 10.314 1.696 2.795.395 2.625-603 169-792 57-589 45.255 10.638 1.696 2.872.757 2.925.357 2.727.718 145.039 59.351 46.681 10.974 ' 1.696 2.782.440 142.917 59.471 48.151 11.320 2,966.802 2.829.068 137.734 61.343 49.668 11.675 14.256.533 13-493.639 762.894 293.637 233-628 54.921 5.088 1,72 1,68 1,22 5,79 4,23 1,56 1,69 0,85 0,66 0,38 0,65 0,59 0,06 0,80 0,67 0,13 11.28 10,68 0,60 0,25 SKUPAJ VSI PROGRAMI: 5-585.661 5.727-706 5.899.606 6.058.712 6.199.916 29.471.601 25.28 1) Pri izgračunu prispevnih stopenj so sredstva za del programa republiške solidarnosti (zagotovljeni * program) pristeta k občinskemu programu, katerega vir je brutto OD po domicilnem principu (prisp.st. 1,72), za del programa (denarne pomoči) pa k občinskemu programu,katerega vir je brutto OD po principu del. mesta (prisp.st. 1,68). Po tret.ii prisDevni stopnji (1,22) se bodo zbirala za brutto OD po principu del. mesta za skupni program v ZSOV SRS. 2) Sredstva za občinske programe so zmanjšana za prispevek pridobljen iz refundacij za naše delavce, začasno zaposlene v ZRN. BILANCA SREDSTEV SAMOOPRAVNIH INTERESBIH SKUPNOSTI IN PHIS1'EVNE STOHJJE 19til DRnŽBEKIH BEJAVNOSTI V IJUBLJANI v OOO din Vrednost Vrednost X) Prisp. PriDCip proi^rama programa stopnja zbiranja T-.tnO 1931 sredstev OBRSTISNITEV "BOD" OTKOSKO VABSTVO 1,070.715 1,373.913 1,25 - obč. program 18?.348 1,65 doniicilni - densrne pomoči 551.782 1,55 sedežni - skupni program Zveze skupnosti otr. varstva 359.783 1,05 sedežni. OSB0TOO ŠOLSTVO 1,292.352 1,550.822 5,30 domicilni KULTUHA 330.148 469.278 1,61 domicilni TELESNA KUITURA 149.450 177.845 6,61 domicilni SOOLtLJfO SOB3TV0 172.511 220.314 0,75 domicilni ' ZDBAVSTVO - nadomestila 367.113 43«.295 l,."0 sedežni Skupaj: 3,382.289 4.226.467 13,72 3BHJKEHITEV "DOHODKA" Zdravstvo - progr. 2,662.137 3,149.308 8,70 sedežni ZAPOSLOVAHJE 62.460 74.702 0,22 sedežni HAZISKOVANJE . - obč. program , - 27.767 0,038 EKUPAJ: 2,724.597 3,251.777 8 9CS EKUPAJ: 6,106.886 7,478.244 22,678 . c) po cenah leta 1981 Sredstva bomo združevali tudi za nnslednae družbene dejavnosti ** in naloge, za katere navajamo prispevne Etopnje za leto 19S1: ' , -.- Stopnja Osnova Vir 1. Štipendiranje * . 0_,5 BOD DOHODEK 2. Usmerjeno izobraževanje a) enotna prispevna stopoja '. sa program 0,4628 dohodeK dohodek b) enotna priKpevna ftopnja za skupne naloge v vseh Posebnih izobraževalnih skupnostih 0.1J21 dohodsk dohodek c) prispevna stopnja za uporabnike v posemeznih i-lS, ki je različna 3. Raziskovalna dejavnost a) program Raziskovalne skupnosti Slovenije 0,36 dohodek dohodek b) prograoi področnih razi&kovalnih skupnosti 0,10 ali ' (stopnja je razlicna za 0,15 :. dohodek dohodek posamezna področja) / c) program občinskih rasisko- valnih skupnosti 0,038 - dohodek dohodek 4. Pokojninsko invalidsko zavarovanje a) pokojninsko in invalidsko zavarovanje 11,50 BCD BOD b) nepreče pri delu, po- ' klicne bolezni ter za-varovalna doba, ki se šteje s povečanjem ' 0,80 BCD dohodek 5. Starostno zavatovanje kmetov 0,56 BCD dohodek 6. Programi Krajevnih sknpnosti Prispevek OZD v višini 300 din letao na zaposlenega. 7. Fot Fpominov in tovarištva Prispevek za dokončno izgradnjo, po pos?bnem družbenem dogovoru in samoupravnih sporazumih v višini 50 din letno na zaposlenega. ' S. Izgradnja Cankarjevega doaa Prispevek na podlagi že cprejetega sporazu^ia C,90 BOD BOD OTROŠKO VARSTVO predlog Na podlagi 2. in 34. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/80), 8. in 34. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS št. 17/79) ter 22. in 25. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS št. 35/79) sklenemo - delavci v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela ter delovnih skupnostih, - kmetje in delovni Ijudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so iast občanov, opravljajo gospo-darsko ali negospodarsko dejavnost ter - delovni Ijudje in občani na območju KS (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) združeni v samoupravni interesni skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana skupnosti otro-škega varstva občine Ljubljana-Vič-Rudnik za obdobje od 1981. do 1985. leta I. UVODNA DOLOČILA 1. člen S tem samoupravnim sporazumom določamo naloge, usmeri-tve in cilje v razvoju družbenega varstva otrok v občini. Določamo tudi medsebojne pravice in dolžnosti pri uresničevanju programa občinske skupnosti otroškega varstva, programa Mestne skup-nosti otroškega varstva Ljubljana za naloge, s katerimi se dose-gajo usmeritve za skladen razvoj družbenega varstva otrok v Ljubljani in z njimi povezanih solidarnostnih nalog skupnega programa skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. 2. člen Udeleženci sporazuma bomo uresničevali družbeno skrb za otroka neposredno, v OZD, krajevnih skupnostih, v drugih orga-nizacijah ter delovnih skupnostih v pnotah skupnosti otroškega varstva in po delegatih v skupščini SOV v medsebojni povezano-sti s skupnostjo socialnega varstva. Pri tem bomo upoštevali potrebe in možnosti vsesplošnega družbenoekonomskega in so-cialnega razvoja občine skladno z razvojem dejavnosti v drugih občinah Ljubljane. 3. člen S tem sporazumom sprejemamo osnovne naloge, medsebojne obveznosti, pravice, dolžnosti in odgovornosti terobseg potreb-nih sredstev za razvoj dejavnosti v srednjeročnem obdobju: - zagotovljeni vzgojni program za predšolske otroke; - dnevno varstvo in vzgoja predšolskih otrok ter 80 urni vzgojni program; - normativi in standardi za opravljanje vzgojnovarstvenega dela; - osnove in merila za oblikovanje cene storitev ter način zdru-ževanja sredstev po neposrednih uporabnikih; - pridobivanje novih zmogljivosti in združevanje amortizacije nepremičnin; - naloge dodatnega programa, - osnove in merila ter obseg programa denarnih pomoči; - solidarnost med občinami v SR Sloveniji; - naloge skupnega programa SR Slovenije; - prednostne naloge in enotnost med občinami Ljubljane; - združevanje sredstev in valorizacija vrednosti programov; - način nadzora izpolnjevanja sporazuma; II. ZAGOTOVLJENI VZGOJNI PROGRAM ZA PREDŠOLSKE OTROKE 4. čien V skupnosti otroškega varstva se bo izvajal zagotovljeni pro-gram v nasiednjih oblikah; 1. Priprava otrok na osnovno šolo v letu pred vstopom v osnovno šolo (mala šo!a) v obsegu 120 ur neposrednega vzgoj-nega de!a z otroki, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo v vzgojnovarstvene organizacije (VVO): Obseg vključitve v malo šolo: 2. Vzgoja in varstvo otrok.z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (razvojni oddelek v VVO) število razvojnih oddelkov in vključitev otrok v te oddelke Potrebna sredstva za izvajanje zagotovljenega vzgojnega pro-grama za obseg programa male šole in za vzgojo ter varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju so razvidna iz priloge o vrednosti programa v terri sporazumu. (Tabela št. 1 in 2) III. PROGRAM DNEVNEGA VARSTVA IN VZGOJE PREDŠOLSKIH OTROK IN 80 URNI VZGOJNI PROGRAM 5. člen Dnevno vzgojo in varstvo predšolskih otrok bomo zagotovili v notranjih organizacijskih enotah (oddelki, skupine) v VVO v na-slednjem obsegu: ------------------------------1 ; Ii n c v ii o \ n r ^ t v o u b č i n a j r."-o 1',>!-1 1'.":" ' l')'-l | W<':" 1 l:>K'-> \ c\r. ott*. ptr. | etr. otr. ) otr* Lj.-I:oSii-raG?."> 2C?r LJ.-:foctc-l'olJe ino i?26 i?HQ AIJG 1JV» «W» Lj.-0i3kn '!'*'>* 'l>y> '-Co'* W<3 "770 ' WJ LJ.-Vlž-liudnik ¦*'«-¦* "T> 3r-^ *°'-'" "??'*_____!iLL--------1 S«PSiJ,WaSs Program vzgoje in varstva predčolskih otrok, ki ga bodo izva.jale VVO v notranje organizacijskih enotah (vlcljučno s skupinami otrok v varstveaiii družinaii) vključujejo varstvo na domu v srednjeroč-nem obdobju v naslednjem obsesus Obxina 1^81 7Wi I T9E5 iP 1^5 notranie ore enota odd., št.vklj. odd. št.vklj.J odd. št.vklj. odd. | št.vklj. odd. st.vklj. no-cranje orgo enota_______ družj otrok druž. otrok druž, otrok druž.j otrok druž. otrolc Lj.-Bbžigrad ' a)odd. iVstar.skupine 28 434 28 434 3o 458 , 36 53o 36 55o , b)odd. Il.star.skupine 124 2777 12H- 2777 128 2873 145 , 3211 145 3211 o)družinsko varstvo 1? 67_______18 91 \ 23 115 I 27 \ 139_______52 165 i SiflJFAJ___________________ 1&> 5?7" 17o ilo?- j 211 5^-5 :'o8 '53So ~5T3 59o4 Lj.-Center ; ajodd. I.star.skupine 54 5ol 54 ^ol 34 5ol 54 5ol 34 5ol ! bJodd.II.star.skupine 97 2171 97 2171 97 2171 97 2171 97 2171 ! c)družinsko varstvo 5 29______5 29________5______29______5_____29_______5 , 29 I SKUPAJ___________________ 136 ,-':7ol "156 n?"/oi ljb žJVol 1^6 270I ~T3"fc 27ol Lj.-Hoste-Folje 'Ij ! a)odd. I.sfarTikupine 56 465 56 405 42 557 44 561 44 , 561 b)odd. Il.star-skupine 146 3261 149 3321 155 3599 ' 171 3753 175 3553 c)družinsko varstvo _ 2o __] 00 22 Y1A 2p 128 28 142 [ 51 156 SKUPAJ____________________^.'0.2 5826 2o? ~39oo 25o ' ^j-264 243 uA^s 25o 455o Lj.-Šiška | a)odd. I. star.skupine 58 562 38 562 j 4o 586 4o 586 4o 585 b)odd. Il.star.skupine 179 39"2 182 4o42 19o 4193 19o 4193 ¦ 19o 4193 c)družinsko varstvo 24 __124_______27 , 135 29_____148 52 I60_______54 172 SKUFAJ ________________~T^T~ ^66P 247 4740 ) 259 " 4927 ~ 262 4939 264 4951 Li.-Vič-Rudnik j a)odd= I.star. skijpine 26 579 28 ) 4o3 ; 38 523 38 523 ¦ 38 523 bodd. II. star.skupine 132 2934 144 ! 3170 ¦ 165 3575 177 3815 1?7 3815 cjdružinsko varstvo 22 134 | 26 I "15o i 29 ]46 , 52 162_______55 178 SKUPAJ___________________|"T5o~) 3Z'?7 198 ¦' 5733 ' 252 Ji.?iiA. " 24? ' ' 45oo 23o ; 4glo ' " L-jubl.jana-3kupa,i a)odd. I. stai-.skupine 162 2341 164 2365 , 184 26o5 192 27ol 192 2?ol b^odd. Il.star.skupine 678 15125 696 15481 . 743 16411 780 17145 784 17223 c)družlnsko varstvo 84 1 454 1 98 ¦' 5oo \ 111 > 566 I 124 632 137 698 i I SKUPAJ '9~24~ 17900 958 18555 ;' Io38 i 19582 j Io96 )2o476 j 1113 ; 2o622 ' ' Program varstva otrok v varstvenih družinah, ki je sestavni del načrta dejavnosti VVO se bo izvajal v občinah Ljubljane kot enotnem prostoru v naslednjem: ocupi-i rroG^an gtovila vključc:.ih otrok v varotvouc družiu^ 0 b č i .. a 19ol 19''J2 19;? . Lj.--Bcžif:rnd ¦Lj.-Uostc-Polde ' Lj. -&ir;ka La.-Vio-iiud-.ik ^kupaj L7' ?9 loo 124 ..U!': 4J4 91 .'fj 114 156 i:r> l-'tS ' 5oS | 1954 ¦\ • 14:1 160 -1.62..J. C-32 19C5 1C3 29 156 172 690 80 urri vzgojrii prograa za otrokc v etarosti od 4-5 lot, !ci i-iso vključe.a " vm ^-— —rr.tovili za iiaolod^io -tov.\lo rtrok: o"bč'i"i."a ~ 19fl 19^2 19S3 19S4 1905 Lj.--BožiGrad 154 154 u.-14 "i 54 13* Lj.-Cer.tur 13o 15o 15o ljo oc Ld.-Monto-Poljo 252 252 ^S? ^^2 2^2 Ld.-S35ka . 22':- 224 ->24 224 .24 Lj. • -Vič --Kudiiik j . ^61.. i. - P.6.1. .'. . . 2.6-1- -^ - - ^6-1- -f -^0-"'- Ckupaj ! I08I . : loe;...1. .lc:.!..1. 'ipE.l . '. n-o:il VVO ne more med letom reorganizirati oddelke po starostnih skupinah. Varstvo otrok v varstvenih družinah se bo izvajalo za otroke v starosti do 3 let. Skupnost otroškega varstva bo v letnem finančnem načrtu zagotovila začetna sredstva (oprema) za ven družin izvajanje naloge varstvene družine. Potrebna sredstva za izvajanje programa dnevnega varstva in vzgoje prsdšolskih otrok vključno za izvajanje varstva otrok v varstvenih družinah ter za 80 urni vzgojni program so razvidna v izračunu za posamezne naloge v tabeli, ki je sestavni del spora-zuma. (tabela 3 in 4) Obseg vzgojnovarstvenega dela v obdobju od leta 1981 do 1985 v razmerju do skupnega števila predšolskih otrok ob izpol-nitvi programa bo naslednji: V oddelek I. starostne skupine (jaslični oddelek) bodo vključeni otroci v starosti do 24 mesecev, a najdalj do 34 mesecev, v kolikor Število vseh predšolskih otrok po demografskib. podatkih organov planiranja občin in mesta Ljubljane s prikazom vključitev po izgradnji novih mest v srednjeroonem razdobju 1981-1985 in odstotkom možne vključitve IZačetno stanje konec ! Taai1 iaao 0 b 5 i n a leta 198o . % I 1981 v % . 198S\ % St.vseh St.meet možne | St.vseh St.mest možne Št.vseh ¦St.mest i možne predš.otr. v obč. vkl.juč. pred.otr. v obč. vkl,1._______pred.otr. v obč. i vkl.j._________ Lj.-Bežigrad 6.486 2.811 43,3 6.656 3.211 48,2 6.82? 3-211 j 47,o Lj.-Center 3.ol4 2.672 88,6 3-ol4 2.672 88,6 3.ol4 2.672 j 88,6 Lj.-Hoste-Polde 7-451 3.256 43,7 7-739 3-726 48,1 7-871 3-786 \ 48,1 Lj.-Šiška 8-741 4.444 5o,8 8.898 4.544 51,1 9.o55 I 4.6o4 j 5o,8 Lj.-Vič-Rudnik 7.839 2.763 35,2 8.000 3-313 41,4______8.162 3-573 j 43,8________ jskupa.i L.jubl.ianaj 33-531 U5.946 4-7,5 i 34.3o7 ~17.456 1 5o,9 I 34.939 |l?,846 ! 51,1 j P 1983v % ' 1984, 5&1 1 3 1985. % ' ,1985 z druž.var> % ' 0 b 2 i n a Et.vseh St.mest možne Št.vseh št.mesti taožne St.vseh št.mest možne St.vsehj Št.mesti možne 1 predš._ y obč. _yklj. predš. y obč. | vklj. predš. v obč. vkl.i. _predš. I y_obS._^yklj._ otrok ___ otrbk ____'_______. otrok______________otrok "' ~\~ Lj.-Bežigrad 7-ooo 3-331 ' 47,5 7-175 3-741 52,1 7-455 ¦ 3-7*1 5o,l 7-455 3-9o4 52,3 Lj.-Center 3-ol4 2.672 88,6 3-ol4 2.672 88,6 3.ol4 2.672 88,6 3-ol4 2.7ol 89,6 Lj.-Moste 8.171 4.136 5o,6 8.452 4.314 51,o 8.758 4.394 5o,l 8.758 4.550 51,9 Id.-Šiška 9-212 4.779 51,8 9-37o 4.779 51,o 9-526 4.779 5o,l 9-526 4.951 51,9 Lj.-Vič 8.323 4.o98 49,2 8.484 4.338 51,1 8.646 4.358 5o,l 8.646 4.516 52,2 jSkupaj Lj. 33-720 19.016 53,2 36.495 j 19.844 54,3 37.399 19-924 53,2 37.399 2o.622 55,1 IV. NORMATIVI IN STANDARDI ZA OPRAVUANJE VZGOJNO-VARSTVENEGA DELA 6. člen Notranjo organizacijo in vsebino vzgojnovarstvenega dela bodo izvajalci določili z vsakoletnimi delovnimi načrti. Delovni načrt za posamezno nalogo bo sestavni del programa družbe-nega varstva otrok v enoti otroškega varstva K8 ali OZD, v kolikor je VVO v njenem sestavu. 7. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da so praviloma normativi in standardi vzgojnovarstvenega dela za obdobje 1981-1985 v enaki kvantiteti in kvaliteti kakor v obdobju od leta 1976-1980. Prostorski, delovni, pedagoški, kadrovski inzdravstveni normativ mora biti usklajen z zakonom in z drugimi izvršilnimi predpisi. Udeleženci sporazuma soglašamo, da lahko skupščina občin-ske skupnosti otroškega varstva enotno v Ljubljani preko skup-ščine Mestne skupnosti otroškega varstva spremeni in dopolni obseg normativa ali standarda. ~ 8. člen Normativi in standardi vzgojnovarstvenega dela: - delovni normativ vzgojnovarstvene organizacije bo prilago-jen potrebam delavcev v združenem deiu in bo praviloma enak kakor je bil vveljavi v letu 1980 26delovnih dni vmesecu, 11 urni delovni dan s pričetkom poslovanja ob 5. uri neprekinjeno do 16. ure ali od 12. do vključno 22. ure na delovni dan. - normativ števila vključitve otrok v posamezne notranje orga-nizacijske enote (oddelki po starostnih skupinah ali kombinirani oddelek) je praviloma enak kakor je veljal v obdobju 1976-1980 vse pod pogojem, da bo zagotovljena vzgoja, varstvo in varnost otrok. V skupini otrok varstvene družine najmanj od 3 do 5 otrok iz drugih družin. V kolikor so izpolnjeni prostorski in drugi pogoji, dogovorjeni v skupščini SOV, se lahko skupina otrok v varstveni družini oblikuje do največ šest otrok iz drugih družin; - normativ vključenih otrok za pripravo na osnovno šolo, ki niso vključeni v VVO, je za oddelek največ do 24 otrok. V kolikor je v posameznem območju dela VVO (ali drugega izvajalca) manjše število otrok, obveznih za vključitev v malo šolo se lahko oblikuje oddelek z najmanj 14 otroki. Predšolski otroci, ki imajo do kraja, kjer se izvaja priprava na osnovno šolo, več kakor4 km, imajo pravico do brezplačnega prevoza. Način prevoza določi izvajalec vzgojnega programa v spora-zumu s starši in enoto OV v KS. Sredstva za povračilo stroškov prevoza zagotavlja SOV; - normativ števila vključitve otrok v oddelek 80 urnega vzgoj-nega programa obsega najmanj 15 in največ 20 otrok v oddelku; - kadrovski normativ za izvajanje vzgojnega in varstvenega programa: a) v oddelku I. starostne skupine 2 strokovna delavca s polnim obsegom delovnega časa; b) v oddelku II. starostne skupine strokovni delavec s polnim delovnim časom in 0,9 polnega delovnega časa dela varuha; c) v razvojnem oddelku polni delovni čas ortopedagoga ali drugega strokovnega delavca, in 0,5 delovnega časa strokovnega delavca ter polni delovni čas varuha. Pristojni organ skupnosti otroškega varstva lahko na predlog izvajalca poveča normativ do največ 2 strokovnih delavcev s polnim delovnim časom in 0,5 delovnega časa varuha glede na stopnjo tezje telesne in duševne prizadetosti vključenih otrok; - za prostorski normativ za gradnjo vzgojnovarstvenih objek-tov in za pridobivanje prostorov v stanovanjskih blokih se bodo uporabljali minimalni standardi in normativi, sprejeti v okviru SR Slovenije. Osnova za načrtovanje novih mest bo normativ 20 mest na 100 družinskih stanovanj. Od skupne načrtovane zmogljivosti se bo zagotovilo najmanj 18% prostora za vključitev otrok v oddelek I. starostne skupine. - Zdravstveni normativ za zdravstveno preventivno dejavnost otrok, vključenih v WO, bo določen v sporazumu skupnosti zdravstvenega varstva mesta Ljubljane. - Standard prehranjevalnega programa obsega kvaliteto in kvantiteto prehrane za otroke, vključene v VVO po uvaljavljenem programu s strani strokovnih institucij in pristojnega organa SOV. V. OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN VZGOJNOVAR-STVENIH STORITEV TER NAČIN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV PO NEPOSREDNIH UPORABNIKIH 9. člen Cene vzgojnovarstvenih storitev za posamezne enote storitve oblikujejo na enotnih osnovah za vse izvajalce v občinah Ljub-Ijane. Vrednost dela in porabe sredstev za vse enote storitve je ob enakih pogojih poslovanja izvajalcev (VVO) enaka. Izjemoma je lahko cena storitev višja le v primeru za sorazmerno višjo amorti-zacijo nepremičnin in druge sorazmerno višje materialne stroške ali obveznosti. 10. člen Povračilo za izvajanje vzgojnovarslvenega programa je zago-tovljeno vsem izvajalcem na osnovi dogovorjene cene storitve, sprejete po pristojnih organih. Cena storitve vsebuje naslednje sestavine: - materialne stroške; - amortizacijo osnovnih sredstev po zakonsko predpisanih minimalnih stopnjah; - sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatke, ki se pokrivajo iz dohodka v skladu z zakonom oz. samoupravnim sporazumom; - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev po merilih dogovorjenih za delavce, ki združujejo delo v družbenih dejavnostih v občinah Ljubljane oz. merilih, določenih z družbe-nim dogovorom o gibanju porabe sredstev za družbene dejavno-sti; - sredstva rezerv v skladu z zakonom; - druga dogovorjena sredslva v skladu s tem samoupravnim sporazumom; Na osnovi elementov \z prejšnjega odstavka bodo izvajalci oblikovali ceno storitev v naslednjem: a) zagotovljeni program: - mala šola 120 urni vzgojni program - enota storitve oddelek - oddelek otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (razvojni oddelek) - enota storitve je mesečna cena na otroka vključenega v oddelek; b) program dnevnega varstva in vzgoja otrok, vključenih v VVO: - oddelek I. starostne skupine (jaslični oddelek) - enota stori-tve mesečna cena na otroka: - oddelek II. starostne skupine - enota storitve mesečna cena na otroka; - varstvena družina - enota storitve mesečna cena na otroka; - 80 urni vzgojni program - enota storitve je oddelek; Za izračun potrebnih sredstev za posamezne enote storitve je uporabljena cenastoritevvletu 1980, zmanjšanaza 117,9% (cena 1979) iz poprečnih cen v Ljubljani v naslednjem: - enota storitve priprave otrok na osnovno šolo - 18.500 din; - enota storitve za razvojni oddelek - 6000 din mesečno; - enota storitve v odd. I. starostne skupine - mesečna cena 3014 din; - enota storitve v oddelku II. starostne skupine - mesečna cena 2254 din; - enota storitve vvarstveni družini - 2893 din mesečno; - enota storitve 80 urnega vzgojnega programa - 13.884 din; 11. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bo skupnost otro-škega varstva v občinah Ljubljane zagotavljala povprečno 50% udeležbo za povračilo dogovorjene vrednosti dela za otroke, vključene v VVO (dnevno varstvo). Preostaio povprečno 50% vrednosti dela bodo združevali v neposredni menjavi dela -starši, neposredni uporabniki vzgojnovarstvenih storitev. Starši bodo udeleženi v dogovorjeni ceni storitve po načelu solidarnosti tako, da glede na dohodkovne možnosti prispevajo najmanj 20% in največ 70% od dogovorjene cene storitve posa-mezne VVO. Udeleženci sporazuma pooblaščamo skupščino skupnosti otroškega varstva občine oz. skupščino Mestne skupnosti otro-škega varstva in njene organe, da letno v planskem obdobi:; določijo osnove in merila za diferencirano udeležbo zavezancev plačila storitve po določilu prejšnjega odstavka tega člena. Staršl, ki imajo otroke vključene v razvojni oddelek so udele-ženi v prispevanju za vzgojo in varstvo otroka v enaki vlšinl in na enaklh osnovah kot so udeleženi starši tistih otrok, ki so vključeni v oddelek II. starostne skupine v VVO, kjer je organiziran razvojni oddelek. Vso razliko višje dogovorjene vrednosti dela zagotavlja skupnost otroškega varstva. Starši, ki imajo vključene otroke v varstvene družine, so udele-ženi v ceni storitve na enakih osnovah kot so udeleženi starši otrok, ki so vključeni v dnevno varstvo v VVO. Cena storitve se določi neodvisno od cene dnevnega varstva otrok, vključenih v VVO in je enotna v vseh občinah Ljubljane. Povračilo izvajalcem za izvajanje programa priprave otrok na osnovno šolo v celoti zagotavlja skupnost otroškega varstva in prav tako tudi za izvajanje 80 urnega vzgojnega programa. Vre-dnotenje programa bo v vseh občinah Ljubljane na enakih osno-vah o katerih se dogovcrijo uporabniki in izvajalci v skupščini občinske skupnosti otroškega varstva in skupščini Mestne skup-nosti otroškega varstva Ljubljana. VI. PRIDOBIVANJE NOVIH ZMOGUIVOSTI ZA DNEVNO VAR-STVO IN VZGOJO PREDŠOLSKIH OTROKI IN ZDRUŽEVANJE AMORTIZACIJE NEPREMIČNIN a) Nove zmogljivosti - investicijske naložbe Udeleženci tega sporazuma ugotavljamo, da bo \z že zagotov-Ijenevia vira sredstev skupnosti samoprispevka II, zagotovljenih sredstev občinske ali Mestne skupnosti otroškega varstva Ljub-Ijana v letu 1981-1982 zgrajenih 1978 objektov za 1780 novih mest. Program pridobivanja novih zmogljivosti, za katerega v tem sporazumu ni zagotovljen vir sredstev, bo izveden na osnovi odločitve delavcev v združenem delu z združevanjem sredstev in občanov v obliki samoprispevka ter združevanje sredstev v nepo-sredni menjavi dela s TOZD. Program gradnje objektov obsega: V občini L.iubl.iafin-Bcžifirao_________ Lokacij;i ^raunoe :1 tov. prt-u ;. CToact<.:'.¦ otro'< ______ 6o 1 60 ir-o ITo 1-;O llo IJ.-.l 19S3. 1 1954 enota VVO fiosko Drarar, Ornuč e K'6 Ivan Kavčič "ištan. blok Vojkova ,. okupina stolpnic E¦xn F Ko Ivan KavčiČ KS Gtaaipn "30 5/2 KG. Boris ?iherl BO 1/2 Kij GtaajnaJrnuče zacotovljer-s zacotovlrena . za^otovljena sacotovl^eča nino aagotovl^or.a niso saGotovIjer.a niso sacotovljena niso aagotovl^er.a a;-D novih c^ct V občini Ljubljana Center ¦ ' ' ¦ '=" V letih 1981-1985 ne načrtujemo gradnje novih zmogljivosti. V občini L-jubl.iana-MoEte-Foltie lok.ic i j a cradnj e objekta ^mo{:l jivost čtev.predj. otrok________ 1931 Fužine i'?^ zagotovl^teDa V\'Z Zalog l.ro sagotovljena WZ Vevčo - ZL. Kaiel^ ko ' ¦ zagotovljer.a W2 2olsko 42 ' zagotovljeca 1952 Hručica .60 zagotovljena 1985 I'ti5ine , ¦ 25o nico zagotovlgena li. Jarce " ¦ .¦ - , ' - loo ' '. oiao zagotovljena 1984 Pužine (v bloKih) 58 ' nico zagortvljena Ltepan,;sko nacelje 12.0 niso zagotovljena 10S5 VVZ Kodeljevo 8o ni^o zagotovljena olcupan ll-jv> novih tsent V občir.i Liubl.jana^i^ka_______________________________ _ Lokacija cra'd'n'«je Zaogljivont Vir 1 c t o objekta štsv.pred^. ored^tev __________________________otroic________________—_— 1921 ZL. ŠiČka loo zagotovljenri 1932 KG Hinko Snrekar 6o zagotovljena 19S? VY0 v KS Dolomitslci odred 17^ nico sasotovl^ena Skupa.i 35;"> V občlni Ljubl.iana-Vič-Rudnik______________^_,________ , Lokacija gradrije ZmoRlji vor>t Vir L e t o • objekta štev.predu. sredstev otrok. ¦ r , _______________ I93I, ., YVO Kozarpo ..... . ., llo .. , , , , zagotovljena f,<¦ , W0 Milaa Gesnikj ,• ».»-(» iJ^9f ¦• at,,i ••¦ • zagotovloena W0 Krim-Rudnik ' * 160"' ' zagotovljena - 1932 '-¦¦• W6 frncrva ' - ' •''!¦'* '-¦ ¦" l'ftf!'*Y ¦' * 3'l'<- zagotovljena -¦'¦¦¦¦ ¦*K2'.L1'OI'l;)i,5L- -¦-.- • •¦- ¦.. 49fi< ¦-;-.;?|v .nigo. zagotovljena " VVE Irnovo (bločni del) "80 ¦ niso' zagotovljena 1983 W0 Boniracija 2oo ' niso zagotovljena ¦'»i-.i^. WO,Viško Jralje . , L25 . . niso zagotovljena ;> . WE Ig . loo niso zagotovljena f9S4 ' VY0 Lavrica ' " ' 80 "' niso zagotovljena •¦¦; ¦¦¦:¦¦• VY0 Brdo . 80 niso zagotovljcna , ;(,. ¦. • TO Mokrška 80 niso zagotovljena * *' _____________Skupa.i 1575 novihmest* -______________ Pregled ncr/ih zffiogljivosti v novozgrajenih objektih po programu posančsnih občin oe prikasan v Uabeli, ki ;3e sestavni del tega sporaz.uma (tabela št. 5 in i?/a) - : Proeram pridobivanja novih zmogljivosti v objektih za katere niso zagotovljeni viri sredstev (število mest 2198) L . » . ! 1981 j 1982 1 198J 1984 1985 I Skupaa 0 b g 1 n a_______________j______________________________1981-1985 LJ.-Bežlgrad - - 12o 41 o - 53o Lj.-Center -'-..- LJ.-Moste-Poloe - - J5o 178 80 608 Lj.-Biška - - 175 - - 175 Lj.-Vič-Rudnik 12o 525 g^o_______885 Lj.-skupaj - 120 117o 828 80 2198 Potrebna eredstva za investicijske naložbe iz programa^radnje vzgojnovarstvenib/objektov za katere vir sredstev ni zagotovljen v tem sactoupravnem sporazumu: ________________________________________________v 000 dln 0 b č i n a 1981) 1982J 1983 J 1984 1985 J 19^^85 Lj.-Eežigrad - - Jo.ooo Io2.5oo - 132.5oo Lj.-Center - - - - - ~ Lj.-Moste-Polje - - 87.5oo 44.5oo 2o.ooo 152.000 Lj.-Šiška - 43.750 - - 43.750 Lj.-ViS-Rudnik - ;3o.ooo 131.25o 60.000 - 221.250 Lj,-s]cupa3 - 3o.ooo 292.5oo 2o7.ooo 2o.000 549.5oo (2198 novib. mest cena 1979 na eno mesto 250.000) b) Združevanje amortizacije nepremičnin vzgojnovarstvenih objektov 12. člen Udeteženci sporazuma soglašamo, da bodo vzgojnovarstvene organizacije združevale 75% sredstev amortizacije nepremičnin v Mestno skupnost otroškega varstva Ljubljane. Združena sredstva amortizacije nepremičnin se bodo uporabljala za vzdrževanje vzgojnovarstvenih objektov v skladu s predpisi o sredstvih amor-tizacije. Podrobna določila o združevanju, uporabi in o upravljanju s sredstvi združene amortizacije nepremičnin bodo sprejeli udele-ženci sporazuma po delegatih v skupščini skupnosti otroškega varstva s splošnim samoupravnim aktom. VII. DODATNI PROGRAM '¦¦'¦ '.'"¦¦'.' 13. člen Udeleženci sporazuma bomo za naloge dodatnega programa katere so dogovorjene s samoupravnim sporazumom o usta-novitvi občinske in Mestne skupnosti otroškega varstva, za na-loge sprejete z družbenimi dogovori kakor tudi za mejne naloge z drugimi skupnostmi, delovnimi organizacijami in krajevnimi skuDnostmi združevali sredstva v naslednjem: 1. Kadrovska politika in štipersdiranje Z realizaciio predlaganega programa razširjene dejavnosti bomo na območju Ijubijanskih občin potrebovali za posamezne naloge indelovnaopravilavzgojnovarstvenegaprogramanasled-nje število strokovnih delavcev: . Strokovna 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj smer 1981-1985 vzgojitelj , 64 18 47 37 4 170 med. sestra pediatr. srneri 38 4 40 16 - 98 varuh 57 14 41 32 3 147 Skupaj 159 36 128 85 7 415 Skupnosti otroškega varstva občin bodo združevala sredstva za štipendiranje v Mestni skupnosti otroškega varstva v kateri se izvaja kadrovska politika za tista strokovna delovna mesta v katerih se uresničuje vzgojnovarstveni program. Mestna skupnost otroškega varstva bo vse do časa organizira-nja redne šole za varuhe (usmerjeno izobraževanje) zagotavljala sredstva za izobraževanje varuhov ob delu pri Srednji vzgojitelj-ski šoli v Ljubljani. 2. Dogovorjene haloge dodatnega programa z mejnimi nalo-gami: - združevanje sredstev za sofinanciranje programa samopri-spevka II (za leto 1981) - združevanje sredstev za vračilo kreditov za investicijske na-ložbe v VVO Milan Česnik, v občini Ljubljana Vič-Rudnik, VVO Fužine v občini Ljubljana Moste-Polje; VVO Ivan Kavčič v občini Ljubljana Bežigrad in istočasno pokritje možnih dodatnih stro-škov po obračunskih situacijah izvajalcev gradbenih in drugih del vključno z opremo vse v letih 1981 in 1982; - vračilo anuitet od prenešenih posojil iz prejšnjih obdobij; - združevanje sredstev za zagotovitev pričetka dela v novih objektih (vključno v stanovanjskih blokih) - združevanje sredstev za investicijske naložbe skupaj s TOZD, kjer je soinvestitor SOV po programu iz obdobja 1976-1980 z najnujnejšimi načrtovanimi adaptacijami; - zagotavljanje sredstev skupaj z drugimi skupnostmi in orga-nizacijami združenega dela za sofinanciranje izgradnje in oprem-Ijanja otroških igrišč ter drugih rekreacijskih površin, namenjenih otrokom; - sofinanciranje, skupaj z drugimi skupnostmi in OZD za ob-novo in vzdrževanje domov za letovanje otrok; - sofinanciranje skupaj z drugimi skupnostmi družbenih de-javnosti in druge mejne naloge - združevanje sredstev skupaj z drugimi skupnostmi za pro-grame OZD in družbenih organizacij, v kolikor opravljajo naloge v zvezi z družbeno skrbjo za predšolske otroke; 3. Družbeno varstvo otrok v izjemnih razmerah Skupnost otroškega varstva bo skupaj z vzgojnovarstvenimi organizacijami zagotavljala sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah. Sredstva skupnosti za delo v izjemnih razmerah se ne morejo vkalkulirati v ceno storitev, v kateri so udeleženi starši, naposredni uporabniki vzgojnovarstvenih storitev. Skupnost otroškega varstva bo zagotovila namenska sredstva za delo v izjemnih razmerah za opremo, vzdrževanje in obnovo zaklonišč in delno za začetna obratna sredstva za potrebno zalogo nujnih prehrambenih proizvodov največ do 1.969 din (cene 1979) na en oddelek vse po stanju 1.1. v koledarskem letu. Znesek udeležbe skupnosti otroškega varstva bo prerazdeljen izvajalcem na osnovi njihovih programov za delo v izjemnih razmerah z vsakoletnim načrtom. 4. Dejavnost samoupravnih organov in strokovne službe skup-nosti otroškega varstva občine in Mestne skupnosti otroškega varstva Organi skupnosti otroškega varstva (skupščina, odborzadruž-beni nadzor in drugi organi skupščine) bodo spremljali odločitve, spremljali in nadzorovali uresničevanje nalog skupnosti, dogo-vorienih v tem samouDravnem sporazumu. samoupravnem sdo-razumu o ustanovitvi skupnosti in v statutu. Za uresničevanje ciljev razvoja bodo vsi organi skupnosti sode-lovali z organi družbenopolitične skupnosti in z družbenopolitič-nimi organizacijami. Za opravljanje administrativno strokovnih in temu podobnih opravil in delovnih nalog bo izvedena nova orga-niziranost strokovne službe v občini in strokovne službe Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana v skladu z določili zakona o družbenem varstvu otrok. O novih pristojnostih (ugotavljanje upravičenosti do družbenih denarnih pomoči itd.) in delovnih opravilih strokovne službe v občini in v mestu bo podrobno urejeno z dopolnitvijo in spremembo statuta ter sprejemom ustreznih samoupravnih aktov za organizacije in delo strokovne službe. Sredstva za delovanje samoupravnih organov in strokovne službe skupnosti otroškega varstva bodo v skladu s tem sporazu-mom določena vsako leto s finančnim načrtom. V finančnem načrtu se bodo zagotovila todi sredstva za sofinanciranje skup-nosti socialnega varstva. Podpisniki sporazuma pooblaščamo skupščino občinske in skupščino Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana, da sklene ustrezni sporazum o svobodni me-njavi dela strokovne službe. Naloge dodatnega programa so ovrednotene v prilogi št. 7. VIII. OSNOVE IN MERILA TER OBSEG DENARNIH POMOČI 14. člen Udeleženci sporazuma sprejemamo program denarne pomoči, ki se uresničuje v občinski skupnosti otroškega varstva in preko nje enotno na osnovi vzajemnosti in solidarnosti v občinah Ljub-Ijane v Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana. Program minimalnih denarnih pomoči obsega: - minimalno denarno pomoč v vlšini 400.00 din mesečno na otroka delavca ob izpolnjevanju dohodkovnega pogoja do 3 300,00 din na družinskega člana; - minimalno denarno pomoč v višini 218,00 din mesečno na otroka kmeta ali otroka druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna. - povečana denarna pomoč za otroke, ki imajo samo enega hranilca v višini 110 din mesečno na otroka; - povečana denarna pomoč za otroke, ki so težje telesno ali duševno prizadeti v višini 250 din mesečno. Udeleženci sporazuma pooblaščamo skupščino Mestne skup-nosti otroškega varstva Ljubljana, da na osnovi predhodnega soglasja skupščine občinske skupnosti otroškega varstva določi dohodkovni pogoj in višino denarne pomoči. Obseg sredstev za denarne pomoči se bo določil za vsako leto posebej. 15. člen - ' : 1 V skladu z možnostmi združevanja sredstev udeleženci spora-zuma pooblaščamo skupščino občinske in Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana, da ob določitvi dohodkovnega po-goja, meril in kriterijev ter medsebojne pravice in obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju zagotovljenega minimalnega ob-sega denarnih pomoči del sredstev denarnih pomoči nameni za porabo v korist vsem otrokom (npr.. subvencija k stroškom za letovanje otrok, otroška igrišča, subvencija k ceni storitevza vse otroke vključene v VVO; subvencija k šolski prehrani itd.) 16. člen V občinah Ljubljane bo prejemalo denarno pomoč naslednje število otrok (upravičenci so otroci, katerih starši združujejodelo v občinah Ljubljane - prirtcip delovnega mesta): Povprečno število otrok prejemnikov denarnih pomoči v posa-meznem letu v razdobju 1981-1985 Vir in osnova za združevanje sredstev, potrebnih za izvedbo programa družbeno denarnih pomoči, bo prispevek iz bruto osebnega dohodka po principu delovnega mesta. Ovrednoteni program za navedeni obseg denarne pomoči je razviden v tabeli št. 8. IX. PROGRAM NALOG SOLIDARNOSTI MED SOV OBČIN SR SLOVENIJE ,,¦"¦ 17. člen ¦ ¦ y Skupnosti otroškega varstva občin Ljubljane bodo združevala sredstva za solidarnost preko Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije vse ob pogoju, da po enotnih merilih v SR Sloveniji z uporabo poprečne prispevne stopnje od BOD dosežejo več sredstev, kot je potrebno za uresničevanje zagotovljenega pro-grama v občinah Ljubljane. Solidarnostna sredstva ob pogojih \z prejšnjega odstavka se združujejo za. - izvrševanje zagotovljenega programa priprave otrok za osnovno šolo (mala šola); - izvrševanje zagotovljenega programa vzgoje in varstva pred-šolskih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; - izvrševanje zagotovljenega minimalnega obsega denarnih pomoči; . 18. člen '¦¦:"¦'"¦•¦ Predmet solidarnosti niso storitve, ki jih opravijo v občinski SOV v večjem obsegu kakor je dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ZSOV SR Slovenije. Občinska skupnost otroškega varstva, ki prejema sredstva iz solidarnosti, ne more ob enakih pogojih združevanja sredstev občinske skup-nosti, ki združuje sredstva za solidamost, uporabiti sredstva denarnih pomoči za druge oblike, razen v okviru obsega nepo-srednih minimalnih denarnih pomoči otrokom posameznih upra-vičencev. Skupnosti otroškega varstva občin Ljubljane bodo združevala sredstva solidamosti po letnem načrtu, mesečno v akontacijskih zneskih. Dokončni znesek bo ugotovljen na osnovi enotnih meril ob koncu koledarskega leta. 19. člen Združevanje sredstev za izvrševanje solidarnosti v občinski skupnosti otroškega varstva obsega: - za izvrševanje solidamosti zagotovljenega programa male šole in programa vzgoje in varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bo vir potrebnih sredstev \z prispevne stopnje po domicilnern principu; - za izvrševanje solidarnosti za denarne pomoči bo vir potreb-nih sredstev prispevna stopnja po principu delovnega mesta. Potrebna sredstva za izvrševanje solidarnosti občinskih SOV so razvidna \z tabele št. 9, ki je sestavni del tega sporazuma. X. PROGRAM SKUPNIH NALOG DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK V SR SLOVENIJI . - - 20. člen Program skupnih nalog, ki se uresničuje v Skupnosti otroškega varstva SR Slovenije po načelu vzajemnosti, bo obsegal: 1. Varstvo matere in novorojenca: - nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopu- sta v trajanju 246 dni v višini 100% poprečnega osebnega do-hodka upravičenca v preteklem letu; - minimalno porodno nadomestilo združeni kmetici vtrajanju 6 tednov v višini enega in pol najnižjega poprečnega osebnega dohodka v republiki, to je 4.740 din, če združeni kmetje sklenejo samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih; - pomoč pri opremi novorojenca (zavitek) v vrednosti 1.200 din. 2. Pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti (sofinan-ciranje predšolske vzgoje: razvojno motenih otrok, ki so v zavo-dih, otrok jugoslovanskih delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, v dvojezičnih vzgojnovarstvenih organizacijah na območju, kjer živijo pripadniki slovenskega in madžarskega naroda otrok pripadnikov manjšin, ki živijo v Avstriji in Italiji, otrok, ki so na zdravljenju v Kliničnem centru v Ljubljani in otrok Romov). 3. Financiranje študij in strokovnih nalog, ki so pomembneza področje družbenega varstva otrok; 4. Financiranje samoupravno dogovorjenih nalog, ki se nana-šajo na področje otroškega varstva (mladinska periodika, regre-siranje skupinskih potovanj, mladinske delovne akcije itd); 5. Sredstva za dejavnost družbenih organizacij, ki imajo v svojih programih vzgojnovarstveno dejavnost za predšolske otroke in njihove starše. 6. Sredstva za delovanje družbenega varstva otrok v izjemnih razmerah; 7. Sredstva za delovanje samoupravnih organov in strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za Skupnost otroškega varstva Slovenije na področju mednarodnih konvencij in sporazumov. 21. člen Za program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji iz prejšnjega člena bomo udeleženci sporazuma zdru-ževali sredstva praviloma poenotni prispevni stopnji vSkupnosti otroškega varstva SR Slovenije od planiranih brutto osebnih dohodkov v občini oz. skupno v občinah Ljubljane po principu delovnega mesta. V kolikor se ugotovi, da bo v občinah Ljubljane od enotne prispevne stopnje v SR Sloveniji združeno več ali manj potrebnih sredstev za program skupnih nalog v razmerju do ovrednotenega deleža občin Ljubljane, se bo določila stopnja prispevka iz plani-ranega BOD občin Ljubljane. Vrednost programa skupnih nalog, ki se izvršujejo v Zvezi skupnosti otroškega varstva, je razvidna iz priloge tega spora-zuma, skupaj z vrednostjo programa, za katerega se združujejo sredstva iz občin Ljubljane, priloga št. 10 in 11. XI. PREDNOSTNE NALOGE, ENOTNOST MED OBČINAMI LJUB-LJANE IN DOLOČANJE PORABE SREDSTEV V LETNIH NAČRTIH 22. člen Udefeženci sporazuma soglašamo, da se bodo v skupnosti otroškega varstva občine oziroma s prelivanjem prek Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana prednostno zagotavljala sredstva za izvajanje zagotovljenega programa in programa dnevne vzgoje in varstva otrok vključenih v VVO v občinah Ljubljane. Sredstva, združena za denarne pomoči, se v vsem obsegu določajo po enotnih osnovah za vse občine Ljubljane v enaki medsebojni odvisnosti do potrebnih sredstev ne glede na višino zbranih sredstev v posamezni občini. XII. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN VALORIZACIJA VREDNOSTI PROGRAMOV 23. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da se za programe občin-ske skupnosti otroškega varstva, program solidarnosti, program skupniti nalog v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, ki so ovrednoteni v zbirnem pregledu potrebnih sredstev za obdobje 1981 do leta 1985 (prihodki in ddhodki zaskupne naloge SOV) v prilogi tega sporazuma združujejo sredstva po prispevni stopnji iz BOD (brutto osebnih dohodkov) v višini kakor je predvi-deno v navedenem zbirnem pregledu. : 24. člen ' Izvajalci vzgojnovarstvenih storitev bodo posamezne cene sto-ritve vsako leto valorizirali vskladu zdohodkovnimi gibanji cen in realnih osebnih dohodkov ob upoštevanju v tem sporazumu določenih normativov in standardov. 25. člen Konkretne obveznosti delavcev v združenem delu, drugih de-lovnih Ijudi in občanov bo za vsako leto vnaprej pred iztekom tekočega koledarskega leta objavila Skupnost otroškega varstva občine oz. Skupnost otroškega varstva SR Slovenije. Pri določitvi valorizacije vrednosti programov za posamezno leto bodo upo-števani družbeni dogovori o temeljih družbenega plana druž-beno-političnih skupnosti. 26. člen Presežki \z priliva sredstev nad dogovorjenimi sredstvi, ugotov-Ijeni z letnim zaključnim računom občinske skupnosti otroškega varstva in Skupnosti otroškega varstva Slovenije, se poračunajo zavezancem pri obveznosti za naslednje leto. XIII. NAČIN NADZORA IN UKREPI ZA PREPREČEVANJE MOTENJ V IZPOLNJEVANJU SPREJETIH OBVEZNOSTI 27. člen Podpisniki sporazuma smo v mejah pravic in dolžnosti dolžni spremljati uresničevanje sprejetih nalog posameznih programov, kot tudi obveznosti, ki jih sprejemamo s tem sporazumom. 28. člen V primeru, datasamoupravnisporazum nebi bilsklenjenalida niso zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje zagotovljenega programa, programa dnevnega varstva otrok, dodatnega pro-grama za tisti del, ki obsega odplačevanje anuitet in drugih zapadlih pogodbenih obveznosti skupščina občine in skupščina mesta Ljubljane skupaj z zborom skupnosti socialnega varstva ugotovi obseg potrebnih sredstev in predpiše obveznost plačeva-nja prispevkov in način uporabe. 29. člen Skupščina občinske skupnosti otroškega varstva mora po pol-letnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne sklepe. Izvajalci so dolžni predložiti poročilo stanja iz polletnega in letnega obračuna. Če analiza pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja, kot je določeno v tem sporazumu in v sklepih skupščin, ki na njem temeljijo in da skupščina občine skupnosti otroškega varstva tega ne more popraviti v okviru svojih pristojnosti, mora o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in občinsko skup-ščino. 30. člen Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in uporabe sredstev v skladu z dogovorjenimi programi bo opravljal odbor za samou-pravni nadzor. Njegove pristojnosti in naloge so določene v samoupravnem splošnem aktu občinske skupnosti in mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine skupnosti otro-škega varstva občine in mesta bosta redno spremljala fzvajanje nalog in o tem obveščala podpisnike sporazuma. XIV. KONČNE DOLOČBE 31.člen Vsi zneski v tem samoupravnem sporazumu so navedeni v cenah leta 1979. 32. člen Ta sporazum sprejmejo delavci, drugi delovni Ijudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na način, ki ga določa njihov statut oziroma samoupravni sporazum o združitvi. Sklep o sprejetju tega sporazuma pošljejo udeleženci občinski skupnosti otroškega varstva. 33. člen ¦ Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo pooblaščeni organi najmanj dveh tretjin udeležencev sporazumevanja. Za njegovo razlago je pristojna skupščina občinske skupnosti otroškega varstva.; \,.'..-.. ¦ 34. člen ... -...'- " .f-; ' '-¦ Z dnem, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o temeljih plana skupno-sti otroškega varstva v razdabju 1976-1980. ......¦¦"•¦ Udeleženci '..--. ZBIBNI PKECLED POTREBMH SREDSTEV 1981-1985 (prihodki iz BOD in odhodki za skupne naloge) 0 b č i n a ', 1981 1982 , 1933 1984 J 1985 i Skupaj - naloga__________I____________________________j_______________________J_____________; 1981-1985 - Prisp. od BOD | po dom.prin. 385-351.514 349.817-794 , 339.357-632 355-463.179 361.344.294 i 1,791-339-713 -prisp.stopnja 1,97 1,74 , 1,63 1,65 1,64 ! 1,72 - Prisp. od BOD ' po sedež.prin. : za den.poraoči 376.253.7S4 383-395-757 ' 39o.674.723 398.644.23o 4o6.215.724 , 1,955-184.218 - prisp.stopnja 1,72 - ; l,7o ! 1,68 1,66 1,64 j 1,68 - Pri sp. od BOD :..-.. . | po sedež.prin. j | skup.'otroS.(v!r?e 256.277.98o i 268-924.98o , 252.721.98o 297,652-980 312.628.98o I I,418.2o6.9oo SR Slovenije - ' j . ...i ¦'..'. ZSOV SRS) ; . ¦. : -prisp. stopnja j 1,17 1,19 I 1,22 1,24 . | 1,26, ;' l,2a,;;': LJUBLJANA skupaj ; • . • -' . ¦ potreb. sredstva iz virov 1,ol7.883-578 I,oo2-138-531 1,012.754.335'1,051-765.389 I,o8o.188.998 i 5,164.73o.831 Frisp. stopnca i 4,86 4,63 4,53 4,55 4,54 4,62 | ___________________________________j_________________________________________________________________________________________________;________________________________________________________ __4___.,_____ 10 b č i n a J- naloRa 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981-1985- iL.j.-Bežip;rad I. PBOGHAIl V OBČIOT - zagotovljeni progr. - dnev. in druž. var. - dodatni program Skupaj dos.obč.prog. - Denarne pomoči SKUPAJ II. SOLIDAHNOST - denarne pomoči - zag. prograra Skupaj solidarnost III. SKUPNI program v ZSOV SKUPAJ PROGRAMI L.j.-Bežigrad_________ 296.000 46,794.948 22,64-2.676 69,733-624 44,292.6oo 565-712 47,263.141 14,678.49o 62,5o7.343 45,126.35o 114,o26.224 Io7,63?.693 k 565-712 ' 565.712 49,44o.395 j 55,7o7-628 ~ ------ 9,859.169 66,132.5o9 46,843.674 9,3o7-869 59,313-976 45,975-941 .917 '112,976.183 565.712 ! 2,558.848.: 56,175-821 ; 255,381.935 . 10,423-242 • 66,911.44& 67,164-775 ; 324,852.227 47,725.894- ; 229,964.459 114,890.669 ; 554,816.686 21,757-365 22,192-512 22,636.362 : 23,o89.o.89 23,55o.87o 113,226.198 ; i 436.448 : 426.448 426.448 : 426.44-8 426.448 ; 2,132.24o_________ 22,183.813 ' 22,618.$60 ' 23,o62.81o i 23,515-537 23,977-318 ' 115,358.438 " 1 i 38,876.897'' 4o,74i.948) 42,795.747; 45,035.362 47,247.817' 214,697.771 : '175,086.934 17o,994.6ol 171,148.474 ; 181,527.082 186,115.8o4 ; 884,872.895 L,j.-Center I. PROGHAM V OBČINI l- zagotovljeni progr. I- dnev. in druž.var. j- dodatni program Skupaj dos.obč.progr. \— Denarne pomoči :SKUPAJ II. SOIIDAHNOST - denarne pomoči - zag.program Skupaj solidarnost III. SKUPHI PROGRAM v ZSOV SKUPAJ PfiOGRAMI Lj.-Center 399.212 399.212 ' 399-212 ! . 3Q9-212 399-212 1,996.060 32,941-746 ¦ 38,941.746 . 38,941.746 i 38,941.746 38,941.746 194,708.730 15,175.434 9,718.626 ; 5,899.3o3 j 6,o9S.968 6,306.500 45,198.851 54,516.392 49,059.584 45,240.261)45,439.926 148,586-72o . 151,188.625 ¦ 154,043.766 ( 157,5ol.984 2o2r9o3-112T2bo,248:209 .. 199,284.027 lo,41o.277 10,618.482 lo,830.852 gg§-7§3, , ^f-Vjl '.. 285.753 Io,696.o3o 125,512.253 131,920.651 Io,9o4.235 n.llč.&B 138.860.875 339,111.375 343,o73.o95 ¦ 349,261-5o5 45,647.458 160,477.079; 239,9o3.621 771,598-174 2o2,941.91o ; 2o6,124-537 .l.oll,5ol.795 11,047.469 28-5.753 11,333-222 11,268.418 1 54,175-493 285- 11,554 .753 TTTit 1,428-765 55,6o4.263 146,531.388 36o,6o6.52o 155,9o9.161, 696,534,3o6 371,587-869 1,76?.640.364 Obč i n - nalORa 1981 1982 1983 1984 1985 Skupa^ 1981-1985 L.j.-Moste-Pol.je I. PROGRAH V OBCINI - zagotovljeni progr. j- dnev. in druž. var. j- dodatni program jSkupaj dos.obč. progr !- Denarne pomoči jSKUPAJ |II. SOLIDABNOST '.- denarne pomoči i- zagotovljeni pr. 'Skupaj solidarnost 'ill. SKUPEI procram' ;. v zsov ;SKUFAJ PROGRAKI JL.j.-Hoste-Pol.ie______ 867.068 54,614.554 25,635.226 86?.o68 55,698.9o7 15,455.745 867.068 61,c53.739 9,955-797 867.068 63,94o.o84 Io,6ol.l8o 79,lo6.648 4o,469.880 ; 72,ool.72o i 41,227.186 71,856.6o4 41,998.881 75,4o8.332 42,785.238 119,576.528 I13,228.9o6 •113,855.485 118,193-570 867.068 64-, 344.717 Il,5o2.2oo 4,335-340 3oo,631.8ol 7o,92o.l48 76^13-985 43,586.556 375,887.289 21o,o67.721 9,642.793 442.974 Io,o85.767 9,835.648 4^-2.974 lo,278.622 lo,o32.362 442.974 10,475-336 Io,233-oo9 442.974 lo,675.98310,880 12o,loo.521 lo,437-669 442.974 TS4T 585.955.olo I 50,181.481 | 2,214.870 52,396.351 25,554.124 26,555-736 : 27,859-829 | 29,268.419' 3o,668.94o I 159,665-048 155,016.419 150-0^1-264 i 152,17o.65o 158,137.972 :i61,65o-lo4 778,ol6.4o9 ¦L.j.-Siška i jl. FHOGRAM V OBČIIJI : ;- zagotovljeni progr. :- dnev. in druž.var. ' '- dodatni program i iSkupaj dos.obc.progr.l '- Denarne poaoči ', ISKUPAu j II. SOLIDARIJOS? ¦ j - denarne ponoči ' - zagotovljepi pror.r., Skupaj solidarnost III. SKUKTI PROGEAIl v ZSOV SKUPAJ^PKOGRAIII Lj ..-Siška 2,236.724 66,587-499 .^^o.olj. 102,094.236 52,7Ž8.84o 154,883.076 2,236.724 67,924.796 21,856.525 2,ol8.o45 55,782.821 145,800.866 2,256-724 7o,634.o93 ^IS.?^ 87,o89.58T 54,795.689 2,236-724 70,868.189 iS 1^8.505 ,236-724 71,3o2.286 16.296,727 13,321.156 625.14,e, 13,587.579 623.148 141,865.270 13,859-331 623.148 m;3o3.Ua l 89,835-757 55,827.8ol ; 56,879-525 144,131.219 ¦ 146,715.26o ll,183.62o 347,316.863 loo,84o.53a- 4'9,341.017" 274,074.674 14,136.517 623.148 14,419.247 ! 625.148 ' 733,415-691 69,523-830 3,115.74o 137344.304 | 14,210.727 | 14,482.47914,759.66515,o42.39572,439.57o" I 41,441.774 1 43,445.778 ' 45,658.oo9 4&,olb.2o5 ljQ,yP-.o"7 22.--; ,933.814 210,269-154 2o3,455.371 2o2,oo5.758 2o6,9o9-o9o 2l2,l49.7o2 I,o34.78°.o75 L.j. -Vič -Eudnik - zagotovljem. progr - dnev. in druž.var. - dodatrd program Skupač dos.obč.prog. - Denarne.pomoči SKUPAJ II. SOLIDAEHOST ; - denarne potnoči / - zaEOtovljeni progru Skupaj solidarnost III. SKUPHI PROGEAH ' v ZSOV SKUPAJ PROGRAMI L.j.-Vič-Rudnik_______ 1,168.424 49,o2o.967 '7,416.32o 77,6o5.711 „23,297.400 fooi9o3:ill 1,168.424 1,168.424 1,168.424 1 1,168.424 52,958.775 61,o74.o84 64,78o-773i 65,o92.9o2 17,8o8.7ooi 11,319.499 11,959.594 12,625-810 11,886.753 516.880 lž,2»:oi.633 25,o92.95t 158,399.696 71335.899; 23.712.o66 "9375477555" 73,562.oo7 24,154.565 97,696.569 77,S88.79i'—78,887.136 24,565.135] 25,oo5.885 Io2,453.924] Io3,891.021 12,124.488 516.88o 12,641.568 26,284.867 134,574.2oo 12,366.977: 12,614.316; 12,866.6o3 516.880 :______516.880_____516.88o 12,883.857 i 13,131-196! 13,383.483 5,842.12o 292,927.501 81,lo9.925 379;879.544 I2o,713.046 5oo,592.59o 61,859.137 2,584.4oo 64,443.537 27,587.522' 28,999.6o5i 3o,4ll.ol5 158,375-961 138,167.948.1 144,584.725! 147,685-519 7o5,4i2.o88 Ljubljana-skupaj I. PROGRAH V OBCII-II i - zaEotovljeni prog. - dnev. in druž.var. - dodatni prograin jSkupaj dos.obč.pr. - Denarne pomooi : JSKUPAJ : [II. SOLIDARITOST | ,- denarne pomooi | j- zagotovljeni prog.j iSkupaj^solidarnost 4,967.428 255,959.514 122,129.669 383,o56.611 5o9,255.440 5,237.14o 262,787.365 ?9,498.o86 692,292.051 ¦67,018.344 2,295.2o3 69 313.347 1.522.591! 515.o57.o48 662.559.639 5,237.14oI 281,124.057I 5o,7ol.252 i 537-062.429 52o.948.839 658.011.268 5,257.14o 5,237.14o 294,238.42o: 296,857.472 55,697.4161 36.954.479 353.172.976J 359,o497o' 327.325.83o 535,672 ' 25,915.988 l,39o.966.828 562,980.882 680.696.806!692,722.oo8 ! 3,386.281.772 1,779-863.698 1,606.418. o?^j 68,358.7o9| 2,295.2o5i 7o 655.91* 69,725-884' 2,295.2o5 72,o21.o87 71.12o.4ooi S,295-2o5; 73,415.605 72,542.807 2,295-2o5 256.27?.98o' 268,924.98d 282,721.980 297,652.980 512,628:98o I,418.2o6.9oo 74,858.olo 348,766.144 11,476.015 560.242.159 'III. SKUPill progran v ZSOV SKUPAJ FROGRAKI SOV za LJUBUAIfO 1,017.383-578 I,oo2.138.551 X,ol2.754.335 I,o51.765.339'l,o8o.l88.998 5,164.750.831 IZOBRAŽEVANJE predlog Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi delovni Ijudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevnih skup-nostih, ki uresničujemo svobodno menjavo dela kot upo-rabniki ali izvajalci programov storitev na področju vzgoje in osnovnega izobraževanja v Občinski izobraževalni skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik sklepamo na podlagi 23. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS št. 1/80) in 2. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske izobraže-valne skupnosti Ljubljana Vič-Ru-dnik za obdobje 1981-1985 PROGRAM OSNOVNEGAIZOBRAŽEVANJA (*) ' • Lčlen Uporabniki in Izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci), združeni v Občinski izobraževalni skupnostf Ljubljana Vič-Ru-dnik (v nadaljnjem besedilu: občinska izobraževalna skupnost) bomo v obdobju 1981-1985 zadovoljili potrebe po vzgoji in osnovnem izobraževanju, s tem da bomo vključifi v osnovno šolo naslednje število šoloobveznih otrok: BEŽIGRAD CENTER M3STE POUE ŠIŠKA VIČ WWTK LJUBLJANA Oš od tega OŠ od tega OŠ od tega OŠ od tega Oš od tega OŠ od tega skupaj COŠ skupaj COŠ skupaj COŠ skupaj COŠ skupaj COŠ skupaj COŠ 1981 62o8 1568 4631 953 7554 91o 98oo 1196 89oo 696 37o93 5323 1982 638o 156g 4631 1qqB 769o 9g2 998o 13oo 91oo 816 37781 5fi54 1983 655o 1568 463o Io62 8olo Iol4 I0I60 14 3o 93oo 888 i 3865o 5962 ___________________________________________^___________________________________________I__________________ 1984 673o 16oo 463o lo62 83oo loU Io34o 1534 95oo lo56 j 395oo 6266 1985 7ooo 1632 463O lo62 863O ^ Io53o 16U 97oo n76 | 4o49o 6496 V osnovno šolo s prilagojenim prograircm in v organizacije za delovno usposabljanje bo predvidoma vključeno naslednje število učencev: - . • ¦' ¦.'' i » ------------------------------------ ' ¦ ^— '¦ ' - --!''¦¦¦—'"¦ | ...... ' "1 I ¦ •8EŽIGKAD CENTER MOSTE POLJE ŠIŠKA VIČ BUENIK ' LJUBLJANA "OŠ od tega OŠ od tega OŠ od tega OŠ od tega 'CŠ od tega Oš od tega ski^aj COŠ sktpaj COŠ skupaj OOŠ skupaj COŠ skupaj OOŠ skipaj OOŠ 1981 lol 47 160 - 131 . - 155 - 594 1982 Io3 39 49 18 164 62 134 51 158 60 608 23o 0 1983 I06 4o 5o 19 168 65 137 52 162 62 623 238 1984 I08 41 51 19 172 66 14o 54 166 63 637 243 1985 111 43 53 2o 177 88 144 54 169 " - 65 654 25o OŠ - osnovna šola, OOŠ - celodnevna osnovna šola X Podatki za ostale ljubljanske občine so vključeni le zaradi primerjave. Poleg potreb, opredeljenih v 1. odstavku, bomo udeleženci zadovoljili tudi potrebe po osnovnem izobraževanju, izražene s števiiom vpisanih v osnovne šole za odrasie: . . .. . Beži- Center Moste Šiška Vič Ljubljana grad Polje Rudnik 1981 184 116 208 269 248 1025 1982 188 118 213 277 254 1050 1983 188 118 213 277 254 1050 1984 188 118 213 277 254 1050 1985 188 118 213 277 254 1050 2. člen Uporabniki, združeni v občinski izobraževalni skupnosti, bomo združili sredstva za izvajanje naslednjih programov storitev, stori-tev oziroma dejavnosti: program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno šolo, program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno izobraževanje odraslih, prevozi učencev v osnovno šolo in nazaj v skladu z zakonom, brezplačna oskrba za učence v domovih ali pri družinah, za katere ni mogoče zagotoviti prevoza v skladu z zakonom, program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za celodnevno šolo, program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za podaljšano bivanje, program storitev v domovih organizacij za usposabljanje, program storitev glasbene šole, program Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, program Pionirskega doma, TOZD Center za kulturo mladih, štipendiranje učencev in študentov šol pedagoške usmeritve in dopolnilno izobraževanje prosvetnih delavcev ob delu in iz dela, program družbenopolitičnega izobraževanja, dejavnost organizacij in društev, ki opravljajo vzgojnoizobraže-valno dejavnost, dejavnost sredstev obveščanja (LRP »Glas Ljubljana«, Indok Center Ljubljana), organizacijo prehrane učencev organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela v OŠ v ustanavlja-nju, program SLO v osnovnih šolah, prispevek za zaklonišča, nagrade ob upokojitvi, stroške občinskim davčnim organom, provizijo Službi družbenega knjigovodstva, najemnino šolskega prostora. 3. eien Programe storitev, storitve in dejavnosti boiD izvajalci izvajali v naslednjih oblikah in obsegu _____________leto________Bežigrad______Center_______Moste Polje_____Šiška_____Vic Rudnlk LJUBLJANA oddelki osnovne šole (OŠ) ^__________223_________176_____________275__________35o_________339__________1364________ 1982__________231_________176_____________282__________362_________3L9__________]4co________ 1933__________238_________177 ________295__________374_________359__________3*43________ 1984__________248________178_____________3o|_________3S6_________3Jo_________149o________ 1985 26o 179 322 399 381 1541 ' ^de^Tcelodnevne 1981 49 35 5 46 29 164 osnovne Sole (COŠ) 1982 49__________^______________]f___________!2__________~±___________1So 1983____________42___________22________________1S____________55___________32____________12B________ 1984____________5q___________39 ____________26____________52___________M____________218________ ______________________ 1935____________5j___________32_______________22___________L2__________42_________¦ ?3o________ oddelki osnovne šole 1981____________5/3___________3______________11____________8__________9/3____________37_______ s prilagojenim 1982____________2J5___________1/3_____________5/7__________4/5________4/3____________19_______ progranom 1983____________3_____________1/5_____________6____________4^4________5__________ 2o_______ 1984 3 2 6 5 5 21 __________________________ 1985 3 1,6 6 4,4_____ 5 2o oddelki COŠ -s prila- 1981____________-___________;_______________-____________z____________I____________Z__________ gojenim prograran 1982____________2_,J3___________3^,_5_____________5/7________¦ 4,5_______ 4,5____________19_______ 1983____________2^8____________1^5______________5^7___________4,5 4,5_____________19_______ 19Š4____________l______________1,6 ________6_____________4^4^_______5_______________2o_______ 1985 3 1,5 6 4_,_4 5 2o oddelki organizacije za 1981___________3_^5___________1/5_____________3____________3/3________4^4____________16_______ delovno usposabljanje 1982____________3/3^____________1/3______________3_____________3/3________4^4_____________15_______ 1983____________3^5____________1^6______________3_____________3/o________4^4_____________16_______ ........... . 1984____________3j2____________1/7______________3,2 3,7________4/7_____________JJ_______ 1985____________lL____________1/7______________3,2 3,7 4,7 17 Oddelki osnovne šole 1981____________2/2____________2^2______________2^2___________2^2^_________2^2_____________11________ Klinični center 1982____________2/?____________2^2______________2,2 2,2_________2/2_____________11________ 1983____________2/2____________2^2______________2^2___________2^2_________2^2_____________11_______ 1984___________2/2___________2/?_____________2_^2__________2/2________2^2____________11_______ 1985_____________2_^2_____________2,2 2,2 2,2 2,2 11 leto BEŽIGRAD CEOTER MOSTE POUE ŠIŠKA VIČ RUENIK UUBLJANA G3delki osnovno šolc _L()^L.______ °'4__________—___________~_________2il_______Eii___________l______ Klinična ,bolnica za 1°82______ °'4 °-4 O'4_________L^_______°'4_________2______ pediatrijo . 1983________ °-4___________°'4 ¦ _______°>A ' °>4________2d____________2_______ 1984 o,4 o,4 o,4 o,4 o,4 2 1035 o,4 o,4 o,4 o,4 o,4 2 Kombinirani .oddeLki Os - 1981 _____________"______________H______________________H______________34 dva razreda 1982___________~_____________~______________^____________5_________18______________34_______ 1983 __________:_____________H___________5________l±_____________34 ¦ 1984 ______________I_______________^_____________5 13_______________34 _______________]118r, _____________-______________II ________5__________18____________ 34 oddclki OŠ s posebnimi _1981___________~_____________"______________^f___________4__________6 ___________^_______ ' pogoji dcla 1982___________I_____________I______________lo____________4__________6______________2o } 1983_______ - ___________JjL____________4__________6______________f^_______ 1984___________:_____________I______________^f____________4 , 6______________2o -___________________________1985 _________~____________r_______._______i2____________ž__________6 . '__________2o________ število-delovnih enot 1981_________47.628______29.079_________55.539 68.796______63.J556_________264.598 Svetovalnega centra za 1982_________47.628______29.o79________55.539_______68.796______63.556________264.598 Otroke, mladostnikc in . 1983_________47.628______29.O79________55.539_______68.796______63.556________264.598 starše ' 1984_________47.628 29.o79________55.539_______68.796 63.556________264.598 _________________j_____________1985^__________47.628 29.O79__________55.539________68.796 63.556__________264.598 oddelki podaljšanega 1981_____________^j______________53___________8o____________85______________68___________344 kivanja v OŠ 1982____________^______________5J;___________^____________81______________L!___________342 1983____________5J_____________12___________8q____________L5______________68 34n ' 1984 58 49 8o 85 68 *34o 19«5 58 49 8o 85 68 34o Oddelki PB v OŠ - 1981______________o/2_____________o^2__________o^2___________o^2_____________o^2___________1 Klinična bolnica 1982________>^2_____________Oj^__________C^___________o/Z_____________o^2___________1 za pediatrijo 1983_____________o»2_____________o^2__________o^2___________o^2_____________oy2 __________1 '1984 o,2 o,2 o,2 o,2 o,2- 1 1985______________0^2_____________o^2__________0^2___________Ch2_____________o^2___________1 1981 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 12 Oddelki PB v OS s -=^2±-------------------------'.-------------------------'---------------------:----------------------'------------------------------------------------------ 1982 111 1 1 5 prilagojenim pno- ¦ -~---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 19«-; o,8 o,8 o,8 o,8 o,8 4 gramom . i^Si---------------------:----------------------:------------------:------------------------------------------------------------------ ¦- 1984 o,8 O,8 o,8 o,8 o,8 4 ____ 19^5 o,8 ' o,8 o,8 o,8 o,8 4 oddelki PB onianizacijo 1981____________2_____________hž_________—_______ 3_____________A_^________u za delovho usposablja- 1982_____________3______________1^4_________2^6__________3______________4___________U nje .¦ . 1983______________3_______________2_____________3_____________3^_______________4____________15 ¦ , ' 1984__________ 3_______________2____________3_____________3_______________4____________15 ' _________1985^_________ 3_______________2____________3_____________3_______________4____________15 skupina jutranjega 19S1_____________22______________22___________2J_____________37______________43____________LIS___ 198? 27 22 21 32 43 145 varstva v Os -=22=-------------------------------------------------------------------------------------------- 1983_____________27______________22___________2lJ__________32_______________43___________145 ^g^ 27 22 21 32 43 145 ^g^ Tl 22 21 32 43 145 skupina jutranjega 1981_____________o,8_______ o,8_________o^8__________o^8____________cv8__________4 varstva v OŠ S . 1982 °'8____________2i?_________2l?__________2lž____________2l?__________4 prilagojenim 1983 o,8 o,8 o,8 o,8 o,8 4 prograiiom 1984 o,8 0,8 o,8 o,8 0,8 4 1985 o,8 o,8 0,8 o,8 o,8 4 skupina jutranjega var- 1981_______________________________________________________________________________ stva organizacije za 1982____________*_____________l___________]____________*__________ X___________5 delovno usposabljanje 1983____________]______________^___________^_________________________-____________ 1984___________1____________1_________l__________L___________l__________L_ ______________________1985____________1_____________1___________l___________l_____________2___________6_ oddelki OŠ za odrasle 1981_____________Jj5____________4^_________8/5__________11_____________lo^2_________42 1982____________7,7 4,9_________8J_________11^3__________10^4_________43 1983______ 7,7_____________4/3__________8^7___________11,3____________lo,4 ,_________43 ¦ ¦ ¦ 1984______________V?_____________4_/3__________8/7___________11^3____________lo^4__________43 _________1985_____________7/7____________4^9__________8J___________11,3___________lo,4__________43 Odd. glasbene šole 1981_____________31 _________58___________3o___________57_____________35___________2JJ_ 1982_____________^jl_______________58____________3o_____________57_______________35____________211 1983______________3l_______________58____________3o_____________57_______________35____________211 _ ' 1984______________Jl_______________58____________3o_____________57_______________35____________211 ^^^^ t 1985 31 _ 58 3(3 ^7... 35 _. 2H__ šolski svetovalm delavci 1981__________16 + 7'5 14 + 7 17 + 7 22,5 + 11 19 + lo 88,5 + 42,5 + knjižni&rji 1982__________16 + 7'5 14 + 7 17 + 7 22,5 + 11 19 + lo 88,5 + 42,5 lg83 16 +7,5 14+7 18+7 23,5 +12 19 + lo 9o,5 + 43,5 19g4 17 + 8,5 14+7 18+7 23,5 + 12 2o~T"ll 92,5 + 45,5 ly8b 17 + 8,5 14+7 2o + 9 23,5 + 12 2o + 11 94,5 + 47,5 1981________ 3_____________5__________5___________5_________ _3___________1? oddelki učencev ^___________5____________3 3_______ZjL_________5_________13 v domovih 3983 3__________ 3 3 3______________3__________15__ 1984 3______________3 ' 3_____________3_____________3^___________IJ> 1985 3 r ^ 3 3 3 3 15 . 4. člen ' Pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov bomo izvajalci upoštevali standarde in normative, ki izhajajo iz obveznosti in dogovorjenih dejavnosti v obsegu, ki jih določijo obvezni pred-metniki in učni načrti, zakoni in izvršilni predpisi za osnovne šole, za osnovnošolsko izobraževanje odraslih, za organizacije za vzgojo in izobraževanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in za glasbene šole. 5. člen Starši učencev oziroma občani, ki se izobražujejo, prispevajo za dejanske predvidene oziroma nastale stroške iz svojih sred-stev za. - učbenike in druge šolske potrebščine, - prehrano učencev v šoli, - šolo v naravi, - oddelke podaljšanega bivanja preko obsega po tem spora-zumu, - druge oblike vzgojnoizobraževalnega dela, ki niso predvi-dene s tem sporazumom in presegajo zagotovljeni program iz 14. člena Zakona 0 osnovni šoli; - stroške dejavnosti glasbenih šol, ki niso vključeni v ceno oddelka po tem sporazumu, - stroške dejavnosti Pionirskega doma in Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, ki niso vključeni v povračilo po tem sporazumu. Prispevek uporabnikov (staršev učencev oziroma občanov) je mogoče določiti le na podlagi sklepa organa upravljanja organi-zacije, ki s svojo dejavnostjo zadovoljuje njihove potrebe in interese. S prispevkom staršev oziroma občanov se praviloma pokrivajo le dejansko nastali stroški. Eventualni nastali presežek se s so-glasjem uporabnikov lahko namenja le v poslovni sklad. 6. člen Povračilo izvajalcem programa oziroma cena posamične stori-tve zajema: - materialne stroške normirane na oddelek in na m2 čistilne oziroma ogrevalne površine, - amortizacijo osnovnih sredstev po zakonsko predpisanih miriimalnih stopnjah, - sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družoenin potreb ter druge obveznosti in izdatke, ki se pokrivajo iz dohodka v skladu z zakonom oziroma samoupravnim sporazumom, - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev izvajalca po merilih, sprejetih vskupščini občinske izobraževalne skupnosti in skupščini mestne izobraževalne skupnosti v višini, ki je usklajena v družbenih dejavnostih v Ljubljani, - sredstva rezerv v skladu z zakonom, - druga dogovorjena sredstva v skladus tem samoupravnim sporazumom. 7. člen Cene posamičnih storitev oziroma povračilo za izvajanje dejav-nosti iz 2. in 3. člena, po standardih in normativih 4. člena ter merilih 6. člena za izračun vrednosti programa so: v din, cene 79 oddelekosnovnešole(OŠ) 285.757 oddelekOŠssrbohrvatskimučnim jezikom 302.673 oddelek celodnevne šole (COš) 480.665 oddelek OŠ s prilagojenim programom 355.243 oddelekCOŠsprilagojenim programom 726.813 oddelek organizacije za delovno usposabljanje 348.902 oddelekOŠ-Kliničnicenter 326.172 oddelekOš-Kliničnabolnicazapediatrijo , 386.640 kombinirani oddelek v OŠ - dodatek 24.369 oddelek OŠ s posebnimi pogoji dela - dodatek za I. kategorijo težavnosti 19.495 oddelek Oš s posebnimi pogoji dela - dodatek za II. kategorijo težavnosti 32.492 oddelek podaljšanega bivanja v OŠ 187.208 oddelek PB v OŠ - Klinična bolnica za pediatrijo 221.456 oddelek PB v OŠ s prilagojenim programom 212.894 oddelek PB organizacije za delovno usposabljanje 221.456 skupinajutranjega varstva vOŠ 28.920 skupina jutranjega varstva v OŠ s prilagojenim programom33.257 skupina jutranjega varstva za delovno usposabijanje 34.703 oddelek osnovne šole za odrasle 128.126 šolski svetovalni delavec in knjižničai 169.169 oddelek domske vzgoje 450.530 delovna enota Svetovalnega centra 19.95 oddelek glasbene šole 201.791 organizacija prehrane na učenca Oš - na učenca COŠ 294.367 vodenjepodružničnešole-dodatek >! '38.992 računovodska in administrativna dela na podružničnih šolah - dodatek ¦ .-.».¦..¦ ;.i,>- -.>¦;.:. , .-• , .;-.-„>¦; 13.842 deločistilke 80.136 materialni stroškf ¦* » ¦ ,. ¦, ¦ ¦ na oddelek .,,*"'"' (Oš, organizacije za uspdšabVjanje)- ¦¦ 12.223 naoddelekCOš 18.335 naoddelekPB '. - *"'6.111 na m2čistilnepovršine 45 stroški za ogrevanje na m2 ogrevalne površine Komunalna energetika Ljubljana, tekoče gorivo, plin 147 trdo gorivo, peči 69 šolskeekskurzije-prispevek naučenca 100 8. člen Skupna vrednost programov po standardih in normativih iz 4. člena ter merilih iz 6. in 7. člena je: v din BEŽIGRAD CENTER M0STE POLJE ŠIŠKA VIČ RUDNIK LJUBMANA 1981 139.95o.795 125.642.538 152.2o7.654 2o4.468.815 2ol.945.264 824.215.o66 1982 146.026.336 128.49o.799 16o.249.895 213.83o.92o 2o9.386.276 857.984.226 1983 15o.848.324 13o.228.436 167.3ol.o2o 221.552.663 214.85o.284 884.78o.727 1984 156.194.889 132.759.12o 173.752.197 227.233.825 221.6o6.633 911.546.664 1985 16o.911.642 133.oo3.465 183.612.41o 233.811.olo 228.927.462 94o.265.989 SKUPAJ '53.931.986 65o.124.358 837.123.176 l.loo.897.233 1.076.715.919 4.418.792.672 "_ PROGRAM 3MVESTICIJ ' ' . ' , > ",'..'¦.¦ '.¦'."*'.. ¦ . ¦ . . ¦ 9...člen ¦¦ ¦.¦ '¦-¦.. ¦ • -Ji.'i INVESTICIJSKO VZDRŽEVaNJE .¦ " . '' ¦.,'¦, '" '' ' ' ' '", .....' Obstoječi Solski prostor boiro vzdrževall na ustrezni ravni in v ta namen, poleg sredstev, ki jih izvajalci nanKnjajo za tekoče vgdrževanje iz dohodka, združili sredstva za investicijsko vzdrževanje: \ ' ' i ' v din BEŽIGRAD CENTER M3STE POIJE ŠIŽKA VIČ RUENIK LJUBLJANA 1981 1.682.681 1.345.828 1.3o4.71o 1.511.O92 2.o63.o24 7.9o7.335 1982 1.699.5o8 1.358.488 1.317.758 1.527.000 2.O83.654 7.986.4o8 1983 1.716.5o3 1.372.879 1.33O.935 1.541.465 2.1o4.49o 8.066.272 1984 1.734.482 1.385.794 1.344.244 1.556.880 2.125.535 8.146.935 1985 1.751.827 1.349.652 1.357.685 1.572.449 2.146.791 8.178.4o4 SKUPAJ ' 8.585.ool 6.812.641 6.655.332 7.7o8.886 lo.523.494 40.285.354 Združena sredstva bono v ljubljanskih občinah Bnotno usmerja.'l po naslednjem prednostnem vrsti.em redu: -ureditev ostrešij in streh, ogrevalnih naprav, podov, sanitarij in dotrajanih električnih instslacij, -obnova stavbnega pohištva in fasade. • ' ' Prejemniki sredstev bodo pravilorra prejeli le razliko med investicijsko vrednostjo in posojilom, ki ga bodo v ta namen najeli iz sredstev združene amDrtizacije nepremičnin v višini, ki jo bo onogočala polovica sredstev amortizacije, ki jim ostanejo. INVESTICIJE Za razširitev materialne osnove dela izvajaloev bono 2družili sredstva za: , za program gradnje osnovnih šol iz programa samoprispevka II (1976-1981) bortc združili v letu 1981: din ________________________HEŽIGRAD_________CENTER MOSTE POLJE________ ŠIŠKA_________VIČ RUTOIK__________UUBLJANA_______ _________________________2.844.469_______2.644.469________2.844.469________2.844.469________2.844.469__________14.222.345 ""^"7"" „ rTT*"""™'""~" ~x „ ¦ ¦ , ¦ ¦ . > vnednost sredstva združena iz —— leto 0IS <* (kra3 m znoglai^t) ^s^aje . osebnega dohodka na oseb.doh.na osnovi ______________________________________________________________________podlagi saitoprisp.B osebnega dohodka 1981 BEŽIGRAD OŠ F. Bevk 4 uč. 1 t MDSTE POLJE OŠ Štepftnjsko n.. 18 uc. 2 t OŠ Dolsko 4 uč. 1 t ŠIŠKA OŠ Medvode 14 uc. 1 t VIČ RUDNIK OŠ Krim Rudnik 16 uč. 2 t - " - OŽ Preserje 12 uč. 1 t - " - OŠ Škofljica 12 uč. 1 t 27.o34.811 83.797.732 2o.381.384 72.969.345 127.965.198 • 68.545.464 76.486.812 25.898.797 81.246.o91 7o.747.428 124.o68.658 66.458.255 74.157.789 1.136.O14 2.551.641 * 2.221.917 3.896.54O 2.o87.21o 2.329.O23 SKUPAJ 8o uč. 9 t 477.18o.746 442.577.ol8 14.222.345 Sredstva zagotovljena v letu 1980 Ža kritje razlike med deležan občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani za sofinanciranje programa samcprispev-ka II. (po 2. in 6. členu družbenega dogovora - Uradni list SRS št. 6/1977) in dejanskim prispevkom vpbdobju 1978- 1980 borto združili: v din leto/OIS BEŽIGRAD CENTER fDSTE POIJE ŠIŠKA VIČ RUENIK LJUBLJANA 1981 1982 156.245,6o 156.245,6o 156.245,6o 156.245,6o 156.245,6o 781.228,oo 156.245,60 156.245,6o 156.245,6o 156.245,6o 781.228,oo 156.245,6o S K U P A J 312.491,2o 312.491,2o 312.491,2o 312.491,2o 312.491,2o 1.562.456,oo '... Za plačilo anuitet prevzetih proračunov ljubljanskih občin in od posojil najetih v obdobju 1976 - 1980, ki zapade-' , jo v plačilo v obdobju 1981 - 1985 borto združili: v din leto/OIS BEŽIGRAD CTMTER MDSTE POIJE ŠIŠKA VIČ RUDNIK LJUHLJANA 1981 1982 1983 1984 1985 569.5oO,4o 553.398,4o 553.398,4o 553.398,4o 553.398.4o 48.o53,oo 48.o53,oo 48.o53,oo 48.o53,oo 48.o53,oo 4ol.672,2o 1.571.973,o5 I.oll.o95,4o 3.6o2.294,o5 99.'ol2,2o 1.571.973,o5 I.oll.o95,4o 3.283.532,o5 99.ol2,2o 1.545.973,o5 I.oll.o95,4o 3.257.532,o5 • 99.ol2,2o 1.545.973,o5 I.oll.o95,4o 3.257.532,o5 99.ol2,2o 1.545.973,o5 I.oll.o95,4o 3.257.532,05 S K U P A J 2.783.o94,oo 24o.265,oo 797.721,00 7.781.865,25 5.055.477,00 16.658.422,25 Udeleženci ugotavljanr>, da je potrebno za zagotovitev pogojev za uresničitev programov iz 2. in 3. člena tega sporazuma v obdobju 1981 - 1985 povečati zmogljivosti izobraževalnih orgnnizacij v naslednjem obsegu: Leto OIS OŠ (kraj in zmDgljivost) učilnice, teloVadnice vrednost investicije v din 1983 OIS BEŽIGRAD OŠ v KS B. Ziherl 18 u, 1 v, 1 m 83.164.ooo OIS MOSTE POIJE 1981 OŠ Fužine 1 1982 OŠ J. MDškrič 1983 OŠ Fužine 2 24 u, 1 v, 1 m 6 u, - 18 u, 1 v, 1 m 66.OOO.OCXD 27.721.ooo 83.164.ooo 48 u, 2 v, 2 m 176.885.ooo OIS ŠIŠKA ¦_ ¦ . ' 1982 . OŠ S. Kosec , 4 u, 1 j, 1 k, 1 m 1982 OŠzaKS Dolomit. odred in v KS B. Babnik 18 u, 1 v, 1 m 35.481.ooo 83.164.O0O 22 u, 1 v, ? «i, 1 j, 1 k 118.645.ooo - : ¦ OIS VIČ RUCNIK 1§83 OŠ Kolezija ¦ 1983 OŠ Tmovo 1983. OŠ Bičevje 24 u, 1 v, 1 m 1 k, 1 m, 1 š.i. 1 k, 1 š.i. llo. 885.000 35.ooo.ooo 25.ooo.ooo 24 u, 1 v, 2 m, 2 k, 2 š.i, 1 j 17o.885.ooo SKUPAJ OJS 112 u, 5 y, 7 iri, 1 j, 3 k, 2 š,i. 549,579,000 2a izgradjno navedenih objektcv udelezenci predyideyafpo kot mozen vix srsžste/ grejstva iz Sistega- oaebnega dohcdka na osnovi. sairopclspevka, za katere^a -se bodo Jdosnil ljudje in obcani v krajevnlh skupnostlh odlocall z referenduman, Investicijska vretoost OŠ Fužine 1 je llo.885.ooo din. V finafičnen jrikazu je upoštevano sarao odplačilo anuitet v letih 1981,1982 in 1983 po 22.000.000,00 din letno. ¦¦¦ \ u - učilnica, v - velika telcrfradnica, m - lnala telovadnica, j - jedilnica, k - kuhinja, š.i. - igrišče . •¦¦¦-¦->¦¦ DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNIH SLUŽB Skupne službe občinskih samoupravnih skupnosti) in na mestni ravni (delež občinske izobraževalne skupnosti v stroških 11.člen r : ¦*;: "¦¦ ¦¦1- --'¦-'¦'• 2a delo samoupravnih organov in strokovnih služb na občinski Skupne službe izobraževalnih skupnosti Ljubljane) bomo ude-ravni (delež občinske izobraževalne skupnosti v stroških leženci združili: ' v din Leto/OIS Bežigrad Center Moste Polje Šiška Vič Rudnik Ljubljana 1981 1.157.185 1.157.185 994.179 1.215.6o8 1.215.6o8 5.739.765 1982 1.157.185 1.157.185 994.179 1.215.608 1.215.6o8 5.739.765 1983 1.157.185 1.157.185 994.179 1.215.6o8 1.215.608 5.739.765 1984 1.157.185 1.157.185 994.179 1.215.608 1.215.6o8 5.739._765 1985 1.157.185 1.157.185 994.179 1.215.6o8 1.215.6o8 5.739.765 SKUPAJ 5.785.925 5.785.925 4.97O.895 6.o78.o4o 6.o78.o4o 28.698J825 PROGRAM SKUPNIH NALOG OBČINSKIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI V LJUBLJANI 12. člen Za enotno zadovoljevanje skupnih potreb in interesov na po-dročju vzgoje in izobraževanja v Ljubljani smo udeleženci prek občinske izobraževalne skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovili Mestno izobraževalno skupnost Ljubljana. 13. člen Za uresničevanje nalog, s katerimi bomo enotno zadovoljevali potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja v Ljub-Ijani in katere bomo udeleženci uresničevali po občinski izobra-ževalni skupnosti v Mestni izobraževalni skupnosti, bomo udele-ženci po načelu vzajemnosti in solidarnosti združili sredstva za naslednje programe storitev, storitve in dejavnosti iz 2., 9., 10. in 11. člena tega samoupravnega sporazuma: program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno izobraževanje odraslih, program storitev osnovne šole za učence v Kliničnem centru, program storitev, s katerimi se uresničujejo predmetnik z uč-nimi načrti v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostni-kov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, program storitev za osnovnošolske otroke v domovih in domo-vih organizacij za usposabljanje, individualni pouk učencevv Oš, program storitev glasbene šole, program Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, dejavnost Pionirskega doma, dejavnost družbenih organizacij in društev, štipendiranje učencev in študentov šol pedagoške usmeritve in dopolnilno strokovno izobraževanje prosvetnih delavcev ob delu in iz dela, program družbenopolitičnega izobraževanja, dejavnost sredstev obveščanja (LRP »Glas Ljubljana«, INDOK Center Ljubljana), program investicij, anuitete od posojil, investicijsko vzdiievanje program organizacije vzgojnoizobraževalnega dela v OŠ v ustanavljanju program SLO na oš, delo samoupravnih organov in strokovnih služb. ZAGOTOVUENI PROGRAM IN SISTEM SOUDARNOSTI 14. člen Ne glede na gospodarsko moč občin bomo udeleženci v ce-lotni SR Sloveniji zagotavljali vsem učencem naslednji program: - program storitev, s katerimi se uresničuje obvezni predmet-nik z učnimi načrti za osnovno šolo, - program storitev, s katerimi se uresničuje obvezni predmet-nik z učnimi načrti v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, - program storitev, s katerimi se uresničuje obvezni predmet-nik z učnimi načrti za osnovno izobraževanje odraslih, - prevozi učencev v šolo in nazaj, v skladu z zakonom, - brezplačna oskrba za učence v domovih ali pri družinah, za katere ni mogoče organizirati prevoza, v skladu z zakonom 15. člen Pri izvajanju zagotovljenega programa bomo izvajalci upošte-vali naslednje standarde in normative: Standardi: - obvezni predmetnik z učnimi načrti za osnovne šole, organi-zacije za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, delovno usposabljanje in osnovno izobraževanje odra-slih, - pedagoški delavci z višjo izobrazbo, administrativni in te-hnični delavci, - število učencev v oddelkih in skupinah po normativih, dogo-vorjenih v skupščine ISS (postopen prehod na 32 uč./odd.- vsako leto po 20% oddelkov), - šolske ekskurzije - ena ekskurzija na oddelek. Normativi: - 20 urna učna obveznost pedagoških delavcev - ravnatelj na 16 oddelkov - 1,5 administrativnega delavca na 16 oddelkov - na 500 m2 čistilne površine ena snažiika - en hišnik na 16 oddelkov - materialni stroški po normativih - amortizacija po prostorskih normativih in po zakonskih stop-njah - ekskurzije: 1.-3. razredobmočjeobčine(oz. do20km veno smer) 4. - 8. razred območje SRS (oz. do 120 km v eno smer) 16. člen Ceno oziroma povračilo za izvajanje zagotovljenega programa, ki sezagotavlja po načelu solidarnosti, udeleženci ugotavljamoz merili, dogovorjenimi vskupščini Izobraževalne skupnosti Slove-nije: a) za materialne stroške: ' "' ......... - v višini vračunani v letu 1979,' b) za amortizacijo: - po minimalnih zakonskih stopnjah na podlagi prostorskih normativov, c) za sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in sploš-nih družbenih potreb in drugih obveznosti in izdatkov: - 11,4% od sredstev za osebne dohodke č) za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo: - osebni dohodek v višini 4.473,00 din na pogojno nekvalifici-ranega delavca, - skupna poraba 4.912,00 din na delavca na leto, d) za sredstva rezerv: - 1,5% od sredstev pod c) in č) Povračilo za prevoze in bivanje učencev pri družinah se vra-čuna po dejanskih stroških. Povračilo za ekskurzije se vračuna v višini 40% cene kilometra avtobusnega prevoza. 17. dlen Obseg sredstev za zagotovljeni program v občinski izobraže-vaini skupnosti, ki se združujejo po načelu solidarnosti in so izračunana po standardih in normativih iz 15. člena ter merilih \z 16. člena je: v din BEŽIGRAD CENTER MOSTE POLJE ŠIŠKA VIČ RDDNIK UUBLJANA 1981 79.262.ooo 61.255.ooo loo.158.coo' 122.289.ooo 124.737.ooo 487.7ol.ooo 1982 83.o85.ooo 62.lol.ooo Io3.753.ooo 12fl.294.ooo 129.482.ooo 5o6.715.ooo 1983 ¦ ,,86.713.000 63.31o.ooo Io9.618.ooo 134.o22.ooo 134.724.ooo 528.387.ooo 1984 91.485.ooo 64.858.ooo 115.7o8.ooo 14o.2ol.ooo 14o.547.ooo 552.799.ooo 1985 96.898.ooo 65.941.ooo 122.o96.ooo 146.356.ooo I46".192.ooo 577.483.ooo SKUPAJ 437.443.000 317.465.oOo 551.313.ooo 671.162.ooo 675.682.ooo 2.653.o85.ooo 18. člen Sredstva za zagotovljeni program bomo udeleženci združevaii solidarno skupaj z delavci in drugimi delovnimi Ijudmi na celot-nem območju SR Slovenije. Sredstva iz prejšnjega odstavka bomo udeleženci združevali po enotni prispevni stopnji iz osebnega dohodka. Višino prispevne stopnje za vsako leto ugotovi skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije. 19. člen Solidarnostna sredstva oblikujejo občinske izobraževalne skupnosti, v katerih udeleženci združijo po enotni prispevni stop-nji več sredstev kot je potrebnih za izvedbo njihovega zagotovlje-nega programa. Solidarnostna sredstva sprejmejo občinske izobra?evalne skupnosti, v katerih uporabniki po enotni prispevni stopnji ne združijo dovolj sredstev za izvedbo zagotovljenega programa iz 17. člena tega sporazuma. 20. člen Solidarnostna sredstva oblikujejo občinske izobraževalne skupnosti tako, da združujejo razliko nied zneskom sredstev, združenih po enotni prispevni stopnji in zneskom sredstev, po-trebnih za izvedbo njihovega zagotovljenega programa, zmanj-šano za obseg sredstev, ugotovljenih po kriterijih iz 22. in 23. člena. 21. člen Solidarnostnih sredstev ne združujejo tiste občinske izobraže-valne skupnosti, ki s prispevki po prispevni stopnji, izračunani na podlagi obsega solidarnostnih sredstev in prispevne osnove ob-činskih izobraževalnih skupnosti \z prvega odstavka 19. člena, združijo manj sredstev, kot jih potrebujejo za izvedbo svojega zagotovljenega programa. 22. člen Ne glede na določbe drugega odstavka 19. člena pa občinska 'zobraževalna skupnost ni upravičena do solidarnostnih sred-stev, če: . a) solidarnostna sredstva predstavljajo do 10% njenega zagp-tovljenega programa ¦ , b) družbeni proizvod na prebivalca občine presega 80% po-prečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji za zadnje leto, ko je ta podatek uradno objavljen. 23. člen Solidarnostna sredstva prejmejo občinske izobraževame skup-nosti: a) občin, ki so po zakonu nerazvite - celotno razliko med zneskom sredstev, zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa; b) občin, ki imajo nerazvite krajevne skupnosti (po zakonu) -le razliko med zneskom sredstev, zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega pro-grama, znižano za 10%; c) občin, ki imajo nerazvite obmejne krajevne skupnosti - le razliko med zneskom sredstev, zbranih po enotni poprečni pri-spevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa, znižano za 5%; č) ostalih občin, ki so glede na določbe 19. člena upravičene do solidarnostnih sredstev - le razlike med zneskom sredstev, zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njiho-vega zagotovljenega programa, znižano za 25%. 24. člen Obseg solidarnostnega združevanja sredstev mora omogočiti uresničevanje zagotovljenega programa pod naslednjimi pogoji: - da programi storitev, kise zagotavljajo \z solidarnostnih sredstev glede standardov, normativov in cene ne presegajo meril, dogovorjenih v Izobraževalni skupnosti Slovenije v skladu z zakonom; - da upravičenci do solidarnostnih sredstev prevzemajo za uresničevanje zagotovljenega programa najmanj enake obvezno-sti kot udeleženci, ki prispevajo sredstva za solidarnost; - da sredstva za osebne dohodke na območju občine, kjer prejemajo solidarnostna sredstva, ne presegajo višine, ki je dolo-čena na podlagi dogovorjenih meril v skladu z doseženo druž-beno produktivnostjo dela na območju te občine. 25. čien obračunom. Razlika med tako ugotovljenim zneskorh in akonta- Občinske izobraževalne skupnosti, za katere se v letnem planu cijami iz prejšnjega odstavka se poračuna v nasiednjem letu. ( združevanja in razporeditve solidarnostnih sredstev predvideva, da bodo upravičene do solidarnostnih sredstev, imajo pravico do mesečnih akontacij v višini dvanajstine s planom predvidenega letnega zneska oziroma v skladu z dotokom sredstev za solidar-nost. 26. člen Udeleženci v občinski izobraževalni skupnosti bomo v skladu z Znesek solidamostnih sredstev, do katerega je občinska izo- 18- členom tega sporazuma združili sredstva za zagotovljeni braževalna skupnost upravičena, se dokončno ugotovi z letnim program v naslednji višini: v din BEŽIGRAD CENTER MOSTE POLJE ŠI3KA VIČ RUCNIK IJtlBLJANA 1981 79.262.ooo 61.255.ooo loo.158.ooo 122.289.ooo 124.737.ooo 487.7ol.ooo 1982 , 83.o85.ooo 62.lol.ooo Io3.753.ooo 128.294.ooo 129.482.ooo 5o6.715.ooo 1983 86.713.ooo 63.31o.ooo Io9.618.ooo 134.o22.ooo 134.724.ooo 528.387.ooo 1984 91.485.ooo 64.858.ooo 115.7o8.ooo 14o.2ol.ooo 14o.547.ooo 552.799.ooo 1985_______________96.898.ooo________65.941.ooo 122.o96.ooo______146.356.ooo_______146.192.ooo 577.483.ooo SKUPAJ 437.443.ooo 317.465.ooo 551.333.ooo 671.162.ooo 675.682.ooo 2.653.o85.ooo V sredstva solidarnosti borro udeleženci v skladu s 17. členon tega sporazuma, združili: v din BEŽIGRAD CENTER MOSTE POLJE ŠIŠKA VIČ RUDNIK LJUBLJANA 1981 59.774.116 39.186.955 28.486.656 58.118.934 18.644.o25 2o4.21o.686 1982 61.657.ooo 4o.421.344 29.383.986 59.949.68o 19.231.312 21o.643.322 1983 63.599.196 41.694.617 3o.3o9.581 61.838.o95 19.837.o98 217.278.587 1984 65.6o2.571 43.oo7.997 31.264.333 63.785.995 2o.461.967 224.122.863 1985 67.669.o52 44.362.749 32.249.159 65.795.254 21.lo6.519 231.x82.733 318.3ol.935 2o8.673.662 151.693.715 3o9.487.958 99.28o.921 j.. ^87.438.191 SfrUPAJ_____________________________,____________________________________________________________________________________ PROGRAM SKUPNIH NALOG OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA 27. člen Naloge, ki so skupnega pomena za osnovno izobraževanje, bodo v obdobju 1981-1985: - raziskovalni projekt: Nekatere psihološke lastnosti učencev osnovnih šol - organizacij za usposabljanje in njihove šolske uspešnosti; - vzgojnoizobraževalna dejavnost strokovnih društev, njihovih zvez in družbenih organizacij; - izdajanje mladinskega tiska in učbenikov za osnovne šole s prilagojenim predmetnikom; - postopen prehod na celodnevno obliko dela v osnovnih šolah v nerazvitih občinah; - delo Republiškega eksperimentalnega centra Podčetrtek, OŠ Marija Broz, Bistrica ob Sotli in OŠ Cerkno - spomenik NOB. 28. člen Uporabniki bomo uresničevali svobodno menjavo dela z na-slednjimi strokovnimi društvi oziroma njihovimi zvezami in druž-benimi organizacijami, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejav-nost, ki je skupnega pomena za osnovno izobraževanje: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Festival Kurirček, Zveza organizacij tehnične kulture Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije in Repu-bliški center šolskih športnih društev. 29. člen V skladu _ Uružoenim dogovorom o vlogi, razširjanju in finan-ciranju mladinskega periodičnega tiska (Ur. list SRS št. 9/77) bomo udeleženci združevali sredstva za sofinanciranje mladin-skega periodičnega tiska: Ciciban, Pionirski list, Pionir, Kurirček, Otrok in družina, Tabor in Tim. Udeleženci bomo krili tudi razliko stroškov izdaj učbenikovza učence osnovnih šol s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom, za kolikor so le-ti zaradi nizke naklade višji od stroškov izdaj učbenikov za osnovne šole. 30. člen Naloga skupnega pomena bo tudi postopen prehdd na celo-dnevno obliko dela v osnovnih šolah v nerazvitih občinah in sicer največ do 10% oddelkov v letu 1985. 31. člen Za izvajanje nalog, ki so skupnega pomena za celotno področje vzgoje in osnovnega zobraževanja in se uresničujejo preko Izo-braževalne skupnosti Slovenije, bomo delavci, drugi delovni Iju-dje in občani na celotnem območju SR Slovenije po načelu vzajemnosti z enotno poprečno prispevno stopnjo, dogovorjeno v Izobraževalni skupnosti Slovenije, združili za: v din Naloge skupnega pomena_________________________ 1981__________1982_______1983______1984______1985 1981 - 1985 Raziskovalni projekt Strokovna društva In družbene organizacije " . -. Mladinski tisk in učbeniki . . - COŠ v nerazvitih občinah REHIC Podčetrtek, OŠ Cerkno '- spomsnik NOB in OŠ Marije Broz BTstrica ob Sotll SKUPAJ ll.522.ooo Il.ol9.ooo ll.416.ooo lo.841.ooo ll.231.ooo 56.o29.oo 32. člen Za izvajanje nalog in prejšnjega člena bomo v občinski izobraževalni skupnosti združili: v din BEŽIGRAD CENTER M3STE POLJE ŠIŠKA VIČ RUENIK LJUBLJANA 1981 1982 1983 1984 1985 499.O52 333.948 512.944 729.61o 596.o3o 2.671.584 514.772 344.467 529.Io2 752.593 614.806 2.755.74O 53O.987 355.318 545.769 776.299 634.172 2.842.546 547.713 366.51o 562.96o 8oo.753 654.148 2.932.O84 564.966 378.o55 58O.693 825.967 674.754 3.O24.444 SKUPAJ 2.657.49O 1.778.298 2.731.468 3.885.231 3.173.91o 14.226.397 PROGRAM VZAJEMEGA INVESTIRANJA 33. člen Delavci, drugi delovni ljudje In občani na celotnem območju SR Slovenije borro za izgradnjo, adaptacijo in rekonstrukcijo osnovnošolskega prostora v manj razvitih občinah, vzajemno združili z enotno poprečno prispevno stopnjo, dogovorjeno v Izobraževalni skupnosti Slovenije: v din 1981 1982 1983 1984 1985 1981 - 1985 53.181.ooo 55.o95.ooo 47.566.ooo 49.278.ooo 51.o52.ooo 256.172.ooo Opomba: Planirani znesek omogoča izgradnjo 2.ooo m2 nove Površine. 34. člen Za izvedbo nalog iz prejšnjega člena "oaiio udeleženci v občinski izobraževalni skipnosti združili: v din BEŽIGRAD CENTER MDSTE POIJE ŠIŠKA VIČ RUENIK LJUBIJANA 1981 2.789.176 1.861.858 2.861.381 4.O66.173 3.32O.399 14.898.987 1982 2.877.O35 1.92o.5o7 2.951.515 4.194.257 3.424.992 15.368.3o6 1983 2.967.662 1.981.oo3 3.O44.488 4.326.376 3.532.879 15.852.4o8 1984 3.O61.143 2.o43.4o5 3.14O.389 4.462.657 3.644.165 16.351.759 1985 3.157.569 2.1o7.772 3.239.311 4.6O3.231 3.758.956 16.866.839 CVTID.T 14.852.585 9.914.545 15.237.o84 21.652.694 17.681.391 79.338.299 PROGRAM SKUPNIH NADOG, KI SE URESNIČUJEJO PPEKO IZOBRAŽEVM^IE SKUPNOSTI SLDVENIJE 35. člen Za izvedbo nalog skupnega pomena za vzgojo in izobraževanje v SR Sloveniji, ki so opredeljene s sanoupravnim sporazunom o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije, boiro udeleženci v občinski izobraževalm skupnosti združili nasled-nja sredstva: v din 1981 1982 1983 1984 1985 BEŽIGRAD CENTER M5STE POLJE SISKA VIČ RUCNIK 21.354.5oo 22.o27.166 22.721.o22 23.436.734 24.174.992 14.123.768 14.568.667 15.o27.58o 15.5oo.949 15.989.228 15.259.315 15.739.984 16.235.793 16.747.221 17.274.759 25.278.665 14.78o.5o7 26.o74.943 26.896.3o4 27.743.537 28.617.459 15.246.o93 15.726.344 16.221.725 16.732.7o9 LJLBLJANA 9o.796.755 93.656.853 96.6o7.o43 99.65o.166 Io2.789.147 SKUPAJ 113.714.414 75.21o.192 81.257.o72 134.61o.9o8 78.7o7.378 483.499.964 ZDFUŽEVMJJE SFEDSTEV ZA IZVEDBO PR0GRRM3V IN NAL3G 36. člen Za izvedbo vseh programov in naloa. opredeljenih v tem sporazumu, bamo udeleženci v občinski izobraževalni skupnosti iz osebnega dohodka združili 2a: 1981 ' 1982 ' 1983 1984 1985 1981 - 1985 Program B Ijy.ybo.Vyb I4fa.o26.33b ' 15o.848.324 156.194.889 16o.911.642 753.931.986 osnovne- C 125.612-533 12S.49o.799 1.10.228.436 n7.7S9.12o 123.»3.465 65o.124.358 1 ga izo- MP 152.2o7.654 16o.249.895 167.3ol.o2o 173.752.197 183.612.41o 837.123.176 braže- Š 2o4.468.815 213.83o.92o 221.552.663 227.233.825 233.811.olo l.loo.897.233 vanja VR 231.945.264_________2o9.386.276______214.85o.284_______221.6o6.633 . 228.927.462______1.O76.715.919 __________LJ 824.215.066 857-984.226 884.78o.727_______9U.5.4.6.ft64 94o.?.fi5..9Rq 4.41R.7Q? K79 Inv.vzd. B 5.252.896 2.4o9.152 2.269.9o2 2.287.88O 2.3O5.225 14.525.o55 obv.do C 4.393.8O6 1.562.787 1.42O.932 1.433.847 1.447.7o5 Io.259.o77 2 Sam.II MP 4.7O7.187 1.573.O16 1.429.947 1.443.256 1.456.698 Io.61o.lo4 anuitete Š 6.o83.77o 3.255.219 3.O87.438 3.1o2.854 3.118.42? 18.647.7o1 invest. VR 6.O75.545___________3.25O.994________3.115.585_________3.136.63O . 3.157.886_________13.71fi.fi4n __________LJ 26.513.2o4__________12.o51.168 . 11.323.8o4________11.4o4.467_______11.4Rq.936________77.77R.q7Q-, Delo B 1.157.185 1.157.185 1.157.185 1.157.185 1.157.185 5.785.925 organov C 1.157.185 1.157.185 1.157.185 1.157.185 1.157.185 5.785.925 3 in MP 994.179 994.179 994.179 994.179 994.17? 4.97O.895 strok. Š 1.215.608 1.215.6O8 1.215.6o8 1.215.6o8 1.215.6o8 6,o78.o4o službe VR 1.215.6o8__________1.215.6o8_______1.215.608_________1.215.608_______1.215.608__________6.o78,q4q __________LJ_ _5._7 39/7§5__________5.739.765 5.739.765_________5.739.765_______5.739.765_________28.698.825 B 146.36o.376 149.592.673 154.275.411 159.639.954 164.374.o52 774.242.966 C 131.103.52« 131.21o.771 132.806.553 135.35o.152 135.608.355 666.169.36o • , , , MP 157.9o9.o2o 162.817.o9o 169.725.146 176.189.632 186.o63.287 852.7o4.175 1+^+3 g 211.768.193 21b.3ol.747 225.855.7o9 231.552.287 238.145.o4o 1.125.622.976 VR 2o9.236.417________213.852.878 219.181.477_______225.958.871______233.3oo.956 l.lol.53o.599 __________IJ 856.468. o35________875.775.159______9ol.844.296_______928.69o.896______957.491.69o______4.52o.27o.o76 B 59.774,116 61.657.ooo 63.599.196 65.6o2.571 67.669.o52 318.3ol.935 C 39.186.955 4o.421.344 41.694.617 43.oo7.997 44.362.749 2o8.673.662 4 v" t MP 28.486.656 29.383.986 3o.3o9.581 31.264.333 32.249.159 1S1 fi54o 5.54o 27.7oo 10. Štipondiranje 726 779 779 779 779 779 3.^95 1,4 11. Kfjnp rtejavr.ooti 2.643 2.648 2.648 2.648 2.648 2.648 13.24o 12.. Investicijeko vzdrž. 2.633 2.633 2.633 2.633 2.633 2.633 13-165 13. Odplačilo anuitet 2.216 2.216 2.216 2.216 2.216 2.216 11.080 SKUFAJ: 1-13 138.865 142.800 146.825 15o.935 156.187 159.728 756.475 2,' §^?tii_S!i§-ir!_i!5§_____________I§ŽiŽZ§_____!Z2i§iS____!Z5i§i?____i?iiZ59____1§§i519____193.^641_____Slo^!*?_________2il2_ Dodatna dejavnost: 14. Invosticijsko vzdrževanje v LKS 15.000 15.O0O 15.O00 I5.000 15.O00 75-OOO 15. FroCran Cankarjevega doma 54.463 6l.2o4 87-312 96.446 Io4.388 4o3.8l3 SKL'FAJ: CKS, LKS in dodatna rlejavnost 165.576 24o.278 252.416 284.o71 299.965 313.o29 1.339-759 VHEDKCST PROGRAKA K S S 114.448 122.574 131.277 l4o.597 15o.579 161.271 7o6.298 7,1 Progratn Kulturne skupnoeti Slovenije je predmet posebnega samoupravnega Bporazuma V posameznih letih bomo udeleženci združevali eredetva za prograa, opredeljen v tem eporazunu, v naslednji višini in po naslednjih prispevnih stopnjah /vir dohodka: brutto osebni dohodek po domi-cilnea principu/: (v ooo din) cene 1979 1981 1932 1983 ltfk 1985 Skupaj 1981 - 19?5 1. ZA rHOGRAH OKS IN LKS (bOD) . 1,22 1,23 1,33 1,35 1,35 - Bežigrad Vt.o96 4G.197. 51.8^7 " 5^-593 56.80'» ¦ 253-537 - Center 27.371 23.,"35 31.2oo }?.3>t6 33-137 15?.?99 - Hosto-Polje . ^9.455 52-"U3' 59-5o<( .63.379 GG.708 291."»59 - čiSka 66.119 70.008 79.'»oj 8'».3 62.117 65.151* 67.533 ' 3o3-6o<< SKUPAJ: 2<»o.278 252.<<16 ^S^.o^l 299.965 313. o29 1-339-759 2. ZA FROGRAM KSS (bOD) o,62 0,61» o,C6 0,68 o,7o - Bežicrad 22.^95 2<».o26 25.661 27.*to5 29.2&5 ' 123.8$?. - Center 13.963 ' 1'(.685 15.'^2 16.237 17.o72 77-399 - Hoste-Polje 25.228 27-259 29. SKUP AJ: 122.57** 131-277 I4o.597 150.579 161.271 7oC.25° Oporaba: Frispevne stopnje, niso primerljive z priepevnini stopnjami iz leta 193o in prejnnjih let, zar.fii spremerabe osnov bOD ozirona prenosa financiranja Etiravstveiiega varctva na Johoclek. VII. IZVAJANJE SPORAZUMA 18. člen Udeležencl pooblaščamo skupščino občinske kulturne skup-nosti in skupščino Ljubljanske kulturne skupnosti, da s pogod-bami izvajanje nalog po tem sporazumu, poveri posameznim izvajalcem. Izvajalci obvezno poročajo skupščino SIS o izpolnje-vanju pogodbenih obveznosti vsako leto v januarju, ki bo vsako leto ob obravnavanju zaključnega računa obravnavala poročilo o izvajanju tega sporazuma in sprejemala ukrepe za njegovo dosle-dno uresničevanje. 19. člen Če zaradi utemeljenih razlogov ne bi mogli zagotoviti izvajanja sporazuma, bo skupščina občinske kulturne skupnosti oz. skup-ščina Ljubljanske kulturne skupnosti predlagala spremembo tega sporazuma. 20. člen Udeleženci soglašamo, da se lahko iz utemeljenih razlogov prenese izvajanje posameznih nalog bodisi v program občinske kulturne skupnosti ali v skupen program, kar bomo urejali z aneksi k sporazumu. Udeleženci ugotavljamo, da je s tem sporazumom program opredeljen ob načrtovani rasti realnega družbenega proizvoda in soglašamo, da v primeru višje rasti kot prednostne naloge s področja kulture sprejmemo nadaljnje urejevanje Ljubljanskega gradu in ureditev prostorov v Narodni galeriji po izselitvi TVD Partizan, kar se bo uredilo z aneksom k sporazumu. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen Udeleženci se sporazumemo, da je za odločanje o morebitnih sporih, ki nastanejo iz tega sporazuma pristojno posebno sodi-šče združenega dela v okviru Kulturne skupnosti Slovenije. 22. člen Šteje se, da je samoupravni sporazum sklenjen, ko ga sprejme večina delavcev in občanov v organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacijah in skupnostih - podpisnicah spora-zuma. Ugotbvitev, dajesporazumsklenjen, sprejmeinobjavi občinska kulturna skupnost. Ob soglasju vseh občinskih kulturnih skupno-sti za svoj del programa to opravi tudi Ljubljanska kulturna skupnost. Datum: UDELEŽENCI VREDN05T PRC3KAK0V C3ČIII3KIH KUI/i1t3I.T;i SKUFKOSTI V LJU3LJANI (v ooo din) cer.e 1979 ~ ~ ~ ~3 w ~- f^% :'^p!-gst 03čii;s-w KULrjnr.E skufnosii 1. Ljubljr.na-BeSigrad 2. Ljubljana-Cer.ter 3. Ljubljana Mostc-Polje 4-. Ljubl;-.na-Šiška 5. Ljubljana Vič-Hudnik 6. Nakup knjir: 7. Investicijsko v-drže- var.je v OK3 in dr\i-;o 2.967 3.115 3.271 3.435 3.606 ¦ 3.787 17.214 5 SKUFAJ: 1-7 26.711 28.015 29.387 30.324 32.332 33-913 154.471 4,9 V okviru skupščin vseh petih občinskih kulturnih skupnosti se bomo vsako leto posebej, na osnovi enotnih programskih kriterijev in usklajenih izračunov vrednosti programov, dogovorili 0 potrebni valorizaciji posameznih programov, tako da bodo na tej osnovi možna enaka materialna izhodišča za izvedbo programov. 3.525 3.7ol 3.886 4.08I 4.285 4.499 2o.452 5 5.4Co 5.733 6.o2o C.321 e.r^7 G.068 31.679 5 4.c3C 4.23!) 4.45o 4.672 4.906 5.151 23.417 5 3.8o3 3.398 4.19R 4.4o8 k.6?.O 4.36o 22.053 5 3.929 4.125 4.332 , 4.5-48 4.776 5.0I5 22.796 5 2.986 3.I05 3.23o 3.359 3.493 3.633 16.820 h VKEDHCST FHOGHAMA LTCBLJANSKE KULTURNE SKUPKOSTI (v 000 dln) cene 1979" ir.p^ lr)Q)n ia.Qo 1 n,^ in°l; ^n--, S':;;:v;- povnr.r^et _________ "'.....-'- ^-"< 10°^ - ^?5 1. Kr.jižničarstvo 7.4lo 7.484 7.559 7.635 7.?lo ?.?a.3 38.176 1 - nakup knjig 1.79o 1.862 1.936 2.ol4 2.o94 2.I7S Io.o34 4 2. GledaliSka dejavr.ost 32.60I 33.253 33.913 34.596 35.233 35.994 173.049 2 3» Glasbena in plesna dejavnost 36.690 37.424 38.172 38.936 39.714 4o.5c8 3 94.754 2 4. Likovno-eal.dejavnost 7.472 7.621 7-774 7.929 3.088 8.245 39-637 ' 2 5. Cdkupi 381 381 3°1 3Q1 381 3p.l 1.9o5 6. Varovnnjo kult.dediSč. 21.215 24.4l6 26.?2S 29.085 32.553 34.275 l47.o55 lo 7. Kir.en-.toprafij<» 297 2?? 257 297 297 297 1.4°,r 8. DrU'-a kulturr.a dnjav. tZKO :::esta,Ž:n:ar.čičeve ' narraie, ojerativr.a rez^rvo, SDK, ;"elo orra- nov skupščine ir: strok. služba ter rruro) 16.245 1^.246 16.246 16.S4? 16.246 16.2'f' °]."o 9. Sooelovanje':¦; :u-ur;;-''i r,-roii r).54o 5-54n 5.54o 5.54o 5.54o 5.54o ?.?.?•>? 10. Štipendiranje 72' ' 779 " 779 • 779 779 ''^'P 3-39r 1,4 11. Me;r.e r:e;avnosti 2.643 2.643 2.'48 2.643 2.643 2.64° 13.24o 12. Investiciisko vzdr?.. 2.633 • 2.633 2.633 2.633 2.63.3 ".'33 13-163 13. Odplačilo »nuitet 2.216 2.21- 2.216 2.216 2.216 2.21' II.0S0 SKUFAJ: 1-13 13?.565 l42.3On l46.?,?5 15o.?J5 156.1°7 15J.723 73'.47", 2,-§^!:AJi_CKS = in_MS = = __=_ = _ = ====l65.|7u===_=17o^3l3 = _==176.212^_ ==l3l^2L2 = = ==^!-:Zi2.==_^ Do;!r>t::t. >:ejr.v::?Et: 14. Ir.ve?tici;sko vr-'r".svar.;e V LKS 15.ooc 15.000 13-.o-_,o 15. rrojra:i Canknr:eveL-\ ^r:,-. 'h.]-'Z ' 6l.2o4 87-312 ?'.44C SKUFAJ1 CK3, LK3 in c:o:.'atr;a Frccr:>n K-jlt';r::o sk'jvnoLti Slcver.ij-: je ;.r?'-»t poc;chr. = t-;r-. s;»r r..i;T:-vr.cf; c;."ji---2 vo3.6o4 SKUPAJ: 24o.278 252.416- 284.071 299.965 313.029 1.389.752 2. ZA PROGRAM KSS (bOD) - Bežicrad - Center - Moste-Folje - Žiška - Vič-Rudr.ik 0,62 0,64 0,66 - o,63 ,o,7o 22.495 24.o26 25.661 27.4o5 29.265 128.852 13.963 , 14.635 15.442 16.237 17.o72 77'. 399 25.228 27.259 29.451 31.815 34.368 148.121 33.729 36.4lo 39.299 42.415 45.774 197.627 27.153 28.897 3o.744 32.7o7 34.792 154.298 SKUPAJ: 122.574 131.277 I4o.597 15o.579 161.271 706.298 Opoaba: Prispevne stopnje niso prinerljive z prišpevnimi stopnjami iz leta I980 in prejšnjih let, zaradi Gpremembe osnov bOD oziroma prenosa financiranja zdravstvenega varstva na dohodek. obrazložitev Samoupravni sporazum o temeljih plana Ijubljanskih kulturnih skupnosti je zasnovan na določilih dveh sistemskih zakonov: Zakona o temeljih družbenega plana in družbenem planu SR Slovenije in zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela; zakon o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejav-nosti je bil sprejet za sedaj šele v fazi osnutka in kot tak neposre-dno ni bil osnova za besedilo. Pri oblikovanju besedila pa so bila upoštevana vsa tista določila osnutka, pri katerih ni bilo pripomb - in bodo verjetno uveljavljena tudi z zakonom. 2a razliko od samoupravnega sporazuma za obdobje 1976-80 bodo za obdobje 1981-65 občinske (in mestna) kulturneskupno-sti sklepale samoupravne sporazume o temeljih plana posebej in ne več skupaj s Kulturno skupnostjo Slovenije, ki bo svoj spora-zum sklepala ločeno in tako tudi izpeljala postopke sprejemanja. Zaradi te spremembe v samoupravnem sporazumu prikazujemo obveznosti do Kulturne skupnosti Slovenije le informativno, pač pa opozarjamo na naloge v programu Ljubljanske kulturne skup-nosti, za katere bo določen delež prispevala tudi Kulturna skup-nost Slovenije. V uvodni določbi so našteta poglavja samoupravnega spora-zuma, ki opredeljujejo razvojne smernice, programe, sestavine cene in druga razmerja, potrebna za jasno tolmačenje besedila. V temeljnih usmeritvah so opredeljeni udeleženci nalog, ki naj bi jim bila v prihodnjih petih letih namenjena poglavitna skrb: kvalitetna in racionalna izraba programov, izboljšanje delovnih pogojev, nadaljnja rast obsega in kvalitete Ijubiteljskih kutlurnih dejavnosti, medmestno, medrepubliško in mednarodno kulturno sodelovanje, programe Cankarjevega doma, varstvo kulturne de-diščine in večja dostopnost knjige. V poglavju obseg programov udeleženci opredeljujejo obseg programov, ki jih bodo omogočali z združevanjem sredstev. Po- glavje je razdeljeno v dva sklopa: v tki. programe občinskih kulturnih skupnosti in program Ljubljanske kulturne skupnosti. Glede na karakteristike programov Kultumih dejavnosti, ki so v veliki večini neposredno dostopni vsem delavcem in občanom na območju Ljubljane, se na nivoju mesta združuje večina sredstev; udeleženci zagotavljajo neposrqdno vsvoji občini zadovoljevanje svojih interesov za knjižničarstvo, Ijubiteljske kulturne dejavno-sti, dejavnosti občinskih zvez kulturnih organizacij in del progra-mov, ki se izvajajo v krajevnih skupnostih (kulturna akcija) ali pa so jih v občini prevzeli z drugimi dogovori. Ovrednotenje občinskega programa temelji na skupnih in enotnih izhodiščih, ki so bila sprejeta v organih in telesih občin-skih kulturnih skupnosti in organih Ljubljanske kulturne skupno-sti in temelje na kriterijih zveze kulturnih organizacij mesta (za delovanje društev in skupin), številu krajevnih skupnosti, številu šol in drugih elementov, pomembnih za ocenjevanje obsega kulturnih dejavnosti. V 3. členu so opredeljene bistvene značilno-sti programov, ki bodo potekali vtemobdobju. Opredeljen je tudi razvoj nekaterih novih programov, ki pa so v večji meri le posle-dica kontinuiranega razvoja kulturnih programov v občini kot pa nekaj povsem novega. V 4. členu udeleženci opredeljujejo združevanje sredstev med občinskimi kulturnimi skupnostmi na načelih vzajemnosti insoli-darnosti za dve nalogi, kjersestakimzdruževanjem lahko bistve-neje izenačujejo sedanje velike razlike v kulturi kot delu družbe-nega standarda. Gre za nakup knjig in drugega knjižnega gra-diva, kjer letne razdelitve na podlagi strokovnih ocen in dogovor-jenih razvojnih usmeritev predlagajo vsi Ijubljanski knjižničarji ter za usposabljanje (obnove, adaptacije, opremo) prostorov v kra-jevnih skupnostih, kjer delujejo kulturno-umetniška društva in skupine. Združevanje sredstev omogoča izvedbo ambicioznej-šega programa obnov, s katerim se sorazmerno normalni pogoji dela zagotovijo najbolj delovnim in uspešnim društvom. V 5. členu je opredeljen program Ljubljanske kulturne skupno-sti. Ob dosedanjem obsegu programov (nobene naloge ne bomo prenehali izvajati), bo potrebno na nekaterih področjihzagotoviti vsaj minimalno rast, da bi omogočili izvedbo nekaterih nalog, ki bodo zaradi objektivnih razlogov nekoliko obsežnejše (glej tudi Prilogo I). Realna rast je zato načrtovana: - v knjižničarstvu nujno kadrovsko okrepitev v Knjižnici Otona Župančiča glede na znatno večje potrebe obdelave knjiž-nega gradiva, zato bi naj bila rast sredstev letno za 4% (glede na normative o odkupu knjig in drugega gradiva - 1 nova knjiga na 10 prebivalcev); - v gledališki in glasbeno-plesni dejavnosti rastejo sredstva zaradi nujnosti kadrovskih okrepitev ansamblov, ki bodo del svojih programov izvajali v Cankarjevem domu, praktično nič pa ne bo možno s tako rastjo okrepiti njihove materialne baze, oz. izboljšati normativov in standardov za opravljanje dejavnosti. Prednost pri kadrovskih okrepitvah bo imelo Lutkovno gledali-šče, ki bo pridobilo nove kapacitete, ter Mladinsko gledališče, ki bo zaradi usposobitve spodnje dvorane prav tako povečalo zmogljivosti. - v likovno-galerijski dejavnosti in varstvu kulturne dediščine je rast nujna zaradi predvidene usposobitve galerije Križanke, Galerije partizanskih likovnih umetnikov (obe v letih 1981 in 1982), dokončne ureditve statusa likovnega razstavišča Riharda Jakopiča in Narodne galerije, ki bo po letu 1984 verjetno razpola-gala z dodatnimi prostorskimi zmogljivostmi. - največje je planirano povečanje sredstev za varstvo spome-nikov, kjer je sedanji položaj izrazito kritičen (glej prilogo 1). S povečanjem bo možno zagotoviti le delno izpolnjevanje nalog pri ohranjanju in zaščiti spomenikov na Ijubljanskem območju. Opo-zoriti velja na sedanjo nizko osnovo za tovrstne posege - okrog 2,335.000 din (cene 1980), zaradi katere so že temeljito ogroženi nekateri izmed v prilogi omenjenih spomenikov. V organizacijah združenega dela s tega področja (muzeji, arhivi, zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine) bo možno zagotoviti le zaposlitev kadrov, ki bodo nujno potrebni za bolj strokovno delo na po-dročju varovanja kulturne dediščine: za sedaj ni predvidena po-večana dejavnost Muzeja Ijudske revolucije Slovenije, ki naj bi ob koncu obdobja dobil novo stavbo. V tem okviru pa bi zagotovili sredstva, potrebna Zgodovin-skemu arhivu Ljubljana za prevzem arhivov CK ZKS, za kar bo potrebno usposobiti dodatne prostore ter poskrbeti za kadl-ovske okrepitve. Hkrati bi bila omogočena izvedba del, potrebnih za postavitev zbirke zgodovine Ljubljane in postavitve slovenske zgodovinske zbirke, kjer bi sodelovali vsi slovenski muzeji. - v kadrovski politiki (štipendiranju) rastejo sredstva le prvo leto, tako da bo - glede na dejstvo, da Ljubljanska kulturna skupnost v ta namen sredstva odvaja šele 3 leta -zaključen ciklus 4-letnega šolanja, ko lahko sredstva za štipendiste, ki so končali šolanje, prenesemo na nove nosilce. Od prednosti, omenjenih v 2. členu, v tem sklopu nismo omenili medmestnega, medrepubliškega in mednarodnega sodelovanja, ki ga bomo v večji meri zagotavljali skozi programe Cankarjevega doma. V 7. členu je opredeljen dodatni program, ki naj bi ga Ljubljan-ska kulturna skupnost izvajala v naslednjern obdobju. To je program Cankarjevega doma, ki je začel s poskusnim delovanjem že v letu 1980, v letu 1982 pa bi z dokončanjem velike dvorane začel izrabljati vse svoje zmogljivosti. S to pndobitvijo se število sedežev za kulturne prireditve v Ljubljani poveča za 108%, kar nedvomno govori o velikanski spremembi, ki jo v kulturno in družbeno življenje Ljubljane in Slovenije vnaša ta objekt. Preko Ljubljanske kulturne skupnosti se bo združevalo 50% sredstev, potrebnih za izvajanje programa kulturne dejavnosti v Domu Ivana Cankarja, drugo polovico se bo zagotavljalo preko Kulturne skupnosti Slovenije. V 9. členu opredeljena investicijsko-vzdrževalna dela sodijo v dodatni program, glede na objektivno, zelo kritično situacijo v Ijubljanskih organizacijah združenega dela, ki domujejovveč kot stoletje starih stavbah. Delež, ki se je združeval v okviru Ljubljan-ske kulturne skupnosti za to dosedaj, ni zadostoval za nikakršne zahtevnejše posege, kar je privedlo v nekaterih primerih do tega, da delavci delajo v povsem nevzdržnih pogojih. To je v marsičem tudi vzrok šibki organizaciji dela in neurejenim notranjim od- nosom, hkrati pa onemogoča zanimivejše in sodobnejše oblike kulturne ponudbe. V poglavju Odnosi med udeleženci svobodne menjave dela udeleženci ob ugotovitvi, da še nimamo sprejetih normativov in standardov za oporavljanje storitev, programov storitev ali dejav-nosti, sprejemamo kot osnovo za izračun povračila objektivno ugotovljene stroške, ki so (tudi v primerjavi s prejšnjimi leti) nastali oz. bodo nastali pri opravljanju deiavnosti. S takim po-stopkom ne zadovoijujemo v celoti zahtev zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, zato bo potrebno za določitev primernejših osnov poskrbeti že v tem obdobju. V poglavju Obveznosti do Kulturne skupnosti Slovenije ome-njamo (le informativna) obveznost, da udeleženci združujemo sredstva za skupne slovenske programe, hkrati pa naštevamo programe, ki so del skupnega programa in bomo del sredstev zanje zagotavljali preko Kulturne skupnosti Slovenije. V poglavju Vrednost programov ugotavljamo vrednost dogo-vorjenih programov (dosedanjih in dodatnih), način in višino združevanja sredstev po letih. Višino prispevne stopnje se določa vsako leto posebej. V zadnjih dveh poglavjih Izvajanje sporazuma in Prehodne in končne določbe opredeljujemo način izvajanja in spreminjanja sporazuma, razreševanje sporov in osnovo za ugotavljanje veijav-nosti sporazuma. Še zmeraj pa ostaja odprto vprašanje obveznosti do novousta-novljene posebne izobraževalne skupnosti za kulturo, za katere sredstev še nismo planirali. SEZNAM ZAHTEVNEJŠIH SPOMENfŠKOVARSTVENIH AKCIJ V OBDOBJU 81-85 A) Akcije, za katere naj bi se sredstva združevala v okviru LKS in KSS (v 000 din) ime spomenika in opis del predračunska delež LKS vrednost AKCIJE ŠIRŠEGA POMENA - Krakovo in Trnovo spomeniška va-lorizacija območja GRADOVI - Grad Turjak deiovna sanacija v južnem traktu, strop I. nadstr, dokončna sanacija juž. trakta - Graščina Dol nadaljevanje del na prezentaciji zunanjosti in notranjosti paviljona, izdelava spomeniške dokumentac. Grad Kodeljevo - Jelovškova galerija sanacija, konsolidacija na kapeli, restavriranje fresk ETNOLOŠKI SPOMENIKI - Hiša Gunclje 45 izdelava drenaže in delna temeljitev, obnova fasadnih ometov, rest. fresk - Kašča Preska 47 popravilo zatrepov in balkonov, obnova zu-nanjščine in notranjšč. SPOMENIKI DELAVSKEGA GIBANJA IN REVOLUCIJE TER OSTALI ZGODOVINSKI SPOMENIKI - Toško čeio št. 8 rekonstrukcija bunkerja in zemljanke v gozdu - Podlipoglav št. 19 sanacija sporninske hiše - Tiskarna Toneta Tomšiča sanacija objekta in tiskarne - Rojstna hiša narodnega heroja Franc Rozman Stane, Pirniče sanacija in rekonstrukcije spominske zbirke - Robbov vodnjak klesanje treh foyar., zamenjava celotnega vodnjaka z replika OSTALA PROFANA ARHITEKTURA - Gruberjeva palača - restavracija in prezentacija štuka in posli-kave UTRDBENA ARHITEKTURA - Šmama gora sanacija, prezentac. obzidja vhodnega stolpa, interiera v vhodu stolpa, itd. CERKVE - Ahac nad Turjakom popravilo fasade, sanacija notranjosti in prezentacija notranjosti - Dvor, Petrova cerkev sanacija ostrešja - Koreno nad Polhovim gradcetn sanacija objekta proti vlagi, prezentacijska dela v notranjosti, freske ARHEOLOŠKI SPOMENIKI Rimski zid, Ljubijana nadaljevanje sanacije, konservacija pre-zentiranega zidu Skupaj: Opomba: Vse navedene akcije so spomeniki I. reda. Program je usklajen z osnutkom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1981-85, zato bomo polovico potrebnih sredstev zagotavljali z združevanjem preko Kulturne skupnosti Slovenije. B) Druge nove spomeniškovarstvene akcije na območju Ljub-Ijane, za katere naj bi se sredstva v letih 1981-5 združevala v okviru Ljubljanske kulturneskupnosti (vOOOdin):____________ Imespomenikainopisdel predračunska vrednost GRADOVI Grajski kompleks Fužine - dokumentacija in obnova fasade Stari trg nad Stnlednikom - sanacijska dela v letu 1981 Lazzarinijeva graščina v Valburgi(Smlednik) - dokumentacija in zaščita najbolj ogroženih elementov ETNOLOŠKI SPOMENIKI Polhov Gradec 33 - izdelava elaborata, sanacija, konsolidacija in prezentacija Dol 5 pri Sori - izdelava elaborata, drenaž, konsolidacija zidovja ter novega lesnega stanovanjskega dela stavbe Vodnikova rojstna hiša - izdelava elaborata, drenaž ter nove strešne konstrukcije SPOMENIKI DELAVSKEGA GIBANJA IN UUDSKE REVOLU- CIJE Spomeniški kompleks v Dolomitih iz let 1942-43 - opredelitev območja, obeležitev lokalitet pomembnih dohod-kov in projektna dokumentacija Spomeniški kompleks Žale - Kamnoseška in hortikulturna dela dokončanje obnove cerkve v |ški vasi - krovska, tesarska, zidarska, mizarska in restavratorska dela CERKVE Št. Pavel nad Podlipoglavom - dokumentacija in zaščitna dela Sv. Nikolaj na Jeprci - delež LKS pri stroških, ki bodo presegali redna vzdrž. dela (I. faza akcije krije Župni urad v Sori ARHEOLOŠKI SPOMENIKI Emonec in njegova okolica - konservatorski posegi Emonski lapidarij - ureditev okolja Skupaj: C) Druge posebne akcije na področju varovanja kultume dedi-ščine, za katere je potrebno zagotoviti sredstva v tem obdobju (natančnejša ocena potrebnih sredstev še ni opredeljena): - priprava za postavitev stalne zbirke zgodovine Slovencev - priprava stalne zbirke NOB na Ljubljanskem gradu - priprava postavitve stalne zbirke o zgodovini Ljubljane - dediščina partizanskih likovnih umetnikov PRILOGA II PROGRAM INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA V LJUBLJANSKI KULTURNI SKUPNOSTI V OBDOBJU 1980-1985 1. Narodni muzej - obnova električne inštalacije - 1.033 2. Prirodoslovni muzej Slovenije - obnova električne inštala-cije - 895 3. Narodni muzej - toplovod - 4.000 4. Narodni muzej - I. faza sanacije - 52.120 5. Mestni muzej - sanacija poslopja (I. faza) - 2.444 6. Knjižnica O. Župančiča - bibliobus - 1.800 Skupni prostori - 750 ogrevanje v Pion. knjižnici - 600 police za skladišče na Topniški - 600 posodobitev Mestne knjižnice - 9 000 7. K. J. Mazovec - oprema knjižnice - 1.000 8. Slov. mlad. gled. - obnova spodnje dvorane - 2.696 9. Slovenski etnogr. muzej - nadaljevanje adaptacije graščin-skega hleva in varnostne naprave - 3.000 10. Opera in balet SNG - obnova prostorov, instalacij in opreme - 55.770 11. Drama SNG - posodobitev in ureditev odra - 21.239 12. Zgodovinski arhiv - ureditev skladiščnih prostorov - 5.000 13. Moderna galerija - električna plošča, varnostne naprave v Jakopičevi galeriji - 600 14. Arhitekturni muzej - obnova prostorov in strehe - 1.200 15. Knjižnica P. Voranc - nakup prostorov in oprema - 6.000 16. Slovenska filharmonija - popravilo strehe, žlebov in ob-nova fasade - 2.298 17. Narodna galerija - popravilo strehe, fasade - 2.100 TELESNA KULTURA predlog Na podlagi 7. do 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture in v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije sklenemo - delavci v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela ter delovnih skupnostih, - kmetje in delovni Ijudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so last občanov opravljajo gospo-darsko ali negospodarsko dejavnost ter - delovni Ijudje in občani na območju krajevne skupno-sti (v nadaljnem besedilu udeleženci) združeni v samoupravni telesnokulturni skupnpsti Ljub-Ijana Vič-Rudnik SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana telesnokulturne skupnosti občine Ljubljana Vič-Ru-dnik za obdobje od 1981 do 1985 leta. Udeleženci s tem sporazumom določamo naloge in usmeritve na področju telesne kulture in določamo medsebojne pravice in dolžnosti pri uresničevanju programa, tako osnovnega na ravni občine, kot skupnega v telesnokulturni skupnosti Ljubljana in telesnokulturni skupnosti SR Slovenije. Lčlen Izvajali bomo tele programe telesnokulturne dejavnosti: 1. program športne rekreacije 2. program vrhunskega športa 2. člen Športno rekreacijski program bomo izvajali v dveh oblikah: a) v obliki redne vadbe in b) v obliki akcij. a) V obliki redne vadbe bomo v okviru osnovnih telesnokultur-nih organizacij zagotavljali dvakrat tedensko redno organizirano vadbo skozi 40 tednov v letu. V to dejavnost bomo vkijučevali delovne Ijudi, mladino in občane in sicer po naslednji dinamiki števila vključenih in organizirane vadbe. Število vključenih v redne oblike vadbe: Občina Število vključenih vredneoblikevadbe 1981 Bežigrad Center Moste-Polje Šiška Vič-Rudnik 9.010 9.800 8.270 14.150 6.810 Skupaj 4B.040 Števiio vkijučenih in število vadbenih ur bo z ozirom na razpo-ložljive kapacitete objektov okvirno ostalo enako v naslednjih letih srednjeročnega obdobja. Vendar se bomo usmerjevali v prestrukturiranje dejavnosti v tiste dejavnosti, ki niso v taki meri odvisne od objektov. Število vadbenih ur: Občina Število vadbenih ur 1981 Bežigrad Center Mosie-Polje Šiška Vič-Rudnik 36.040 39.200 33.080 56.600 27.240 Skupaj 192.160 b) V obliki akcij bomo zagotavljali: - dejavnost telesnokulturnega minimuma (drsanje, hoja, judo, kolesarjenje, kotalkanje, plavanje, smučanje, streljanje, tek, tek na smučeh) - rekreacijska (trimska) tekmovanja v obliki lig in turnirjev, - trimske akcije kot so: Cooperjev test, kolesarjenje, pohodi, teki, testi, - planinski izleti in akcije. V akcije bomo vključili: Občina Število vključenih 1981 1982 1983 1984 1985 Bežigrad 12.700 13.700 15.580 17.160 13.760 Center 16.000 17.000 18.800 20.460 22.060 Moste-Polje 19.800 20.800 22.680 24.260 25.860 Šiška 12.800 13.800 15.680 17.260 18.860 Vič-Rudnik 11.700 12.700 14.580 16.160 17.760 Skupaj 73.000 78.000 87.400 95.300 103.500 3. člen Za uresničevanje tega programa bomo usposobili nove stro-kovne kadre: a) profesionalni strokovni kadri Občina število 1981-1985 Bežigrad 3 Center 2 Moste-Polje 3 Šiška 3 Vič-Rudnik 2 Skupaj 13 b) amaterski strokovni kadri v osnovnih telesnokulturnih organi-zacijah: Obči na števi lo 1981 -1985 Bežigrad 300 Center 300 Moste-Polje 300 Šiška 350 Vič-Rudnik 200 Skupaj 1.450 4. člen Zastavljeni program bomo izvajali na obstoječih telesnokultur-nih objektih, za katere bomo zagotavljali vzdrževanje obstoje-čega stanja. Usposobili pa bomo in zagotovili funkcionalnost Centralnega stadiona ob Titovi cesti. To nalogo prenašamo iz plana 1976-1980. Sredstva za to bomo zagotovili iz neposredne svobcdne menjave deia. 5. člen Kot podlaga za obračun nadomestil izvajalcem iz člena 2. in 3., se uporabijo tile normativi, kriteriji in cene: normativ kriterij - povprečna cena (cene 79) 1. Rednavadba - 1 vadbenaskupinado20 Ijudi; - vadba2 x 1 uratedensko, skupaj 40 tednov letno = 80 ur 1 vaditelj 2. Akcije 1 udeleženec vnaslednjih dejavnostih: - tečaj učenja panog telesnokulturnega minumuma - trimskeakcije(Cooperjev test, kolesarjenje, pohodi, teki, testi - trimska tekmovanja (lige in turnirji) - planinski izleti inakcije - organizacija rednevadbez manjšo frekvenco kot »redna vadba« 3. Usposabljanje novih strokovnih kadrov - profesionalni strokovni delavec (šolanje ob delu) - amaterski strokovni delavec tečajna oblika) sofinancirase: - stroški najemnineobjekta(1 ura) = 250,00 - stroški vaditelja = 100,00 - materialni stroški = 50,00 sof inancira se: - stroški najemnine objekta, vaditelja in organizacija = 100,00 din sofinancira se: - šolnina = 15.000 din - šolnina = 2.600 din 6. člen Potrebna sredstva za izvedbo programov v skladu z osnovami za obračun iz 5. člena (v 000 din): Bežigrad Center Moste- Šiška Vič/Ru- /Polje dnik 1. Program športne rekreacije a) redna vadba 1981 14.416 15.680 13.232 22.460 10.896 1982 14.416 15.680 13.232 22.460 10.896 1983 14.416 15.680 13.232 22.460 10.896 1984 14.416 15.680 13.232 22.460 10.896 1985 14.416 15.680 13.232 22.460 10.896 b) akcije 1981 1.270 1.600 1.980 1.280 1.170 1982 1.370 1.700 2.080 1.380 1.270 1983 1.558 1.880 2.268 1.568 1.458 1984 1.716 2.064 2.426 1.726 1.616 1985 1.876 2.206 2.585 1.806 1.776 2. Usposabljanje strokovnih kadrov 1981 165 162 165 191 110 1982 165 162 165 191 110 1983 165 162 165 191 110 1984 165 162 165 191 110 1985 165 162 165 191 110 3. Skupne akcije v okviru občine, obveznosti iz DD in SS, obvez-nosti skupnih programov v drugih SIS ter poslovanje ZTKO in TKS občin 1981 2.400 2.200 2.400 2.600 2 500 1982 2.400 2.200 2.400 2.600 2.500 1983 2.400 2.200 2.400 2.600 2.500 1984 2.400 2.200 2.400 2.600 2.500 1985 2.400 2.200 2.400 2.600 2.500 7. člen Skupna vrednost programa iz 2., 3. in 4. člena (v 000 din) je: 1981 1982 1983 1984 1985 Bežigrad 18.251 18.351 18.539 18.697 18.857 Center 19642 19.742 19.922 20.088 20.248 Moste-Polje 17.777 17.877 18.065 18.223 18.382 Šiška 26.714 26.811 26.999 27.157 27.317 Vič-Rudnik 14.676 14.776 14.964 15.122 15.282 Skupai 97.060 97.557 98.489 99.287 100.086 8. člen V Telesnokulturni skupnosti Ljubljana bomo udeleženci zago-tovili naslednji skupni program na območju občin Ljubljana Beži-grad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik: 1. Program vrhunskega športa Načrtno bomo razvijali predvsem naslednje športne panoge: - atletiko, gimnastiko, namizni tenis, plavanje, smučanje-alp-sko, skoki, teki, hokej na ledu, košarka, nogomet in rokomet (prva prednostna skupina); - poleg teh, ob ostrejših kriterijih za uvrstitev v program vr-hunskega športa in z manjšim številom vključenih v programe, še naslednje športne panoge: alpinizem, judo, kajak-kanu, kolesar-stvo in strelstvo (druga prednostna skupina); - dejavnost športnikov, posameznikovvdrugihšportnih pano-gah, ki bodo dosegli naziv zaslužnega športnika ali športnika mednarodnega razreda. Število vključenih bo v posameznih letih srednjeročnega ob-dobja 1981-1985 enako kot v letu 1981, to pa okvirno velja tudi za potrebna sredstva za izvedbo programa. V program vrhunskega športa so povsod vključeni moški in ženske, enakovredno, slednje pa so še posebej izpostavljene v programih tistih panog, kjer je program vadbe in tekmovanj različen. Pregled selekcij, števila udeležencev in potrebnih sredstev za izvajanje programa vrhunskega športa: Selekclje Pionirske kate-jorije I. II. Mladinske kategorije XII. IV. V. Pcvprečna potrcbna Člansko srcdsfcva na štovilo sredstva kategorije š;iortnika športnikov skupaj VI. VII. skupaj skupaj v 000 dir 1. Atlctika 200 120 50 35 20 (3.913) (5.018) (40.299) (40.195) (79.586) 15.315 425 6.722 2. Cimnastika moš/ci 2.90 15 12 6 (1.995) ('17.620) (67.070) (130.793) 11.627 233 2.709 žonske 200 20 10 14 (1.995) (39.109) (82.453) (106.610) 14.320 214 3.47-1 3. Namizni 120 50 20 10 tenis (1.553) (20.220) (59.070) (183.35C) 22.365 200 4.573 •;. Plavanje 120 90 60 30 25 (1.374) (11.898) 114.889) (54.627) (101.116) 21.477 325 6.655 5. Srnučanje 80 64 31 15 12 -alpsko (39.220) (C0.S17) (96.951) (92.767) (126.362) 66.663 205 13.666 6. -skoki 4'1 20 15 8 12 (13.222) (10.730) (27.907) (76.775) (119.533) 35.484 95 3.371 7. -tck-' 45 30 , 10 5 (16.029) (20.€65) (82.340) (129.080) 31.400 91 3.090 0. Hokoj na 80 40 22 . 22 22 ledu (11.414) (19.091) (27.660) (55,645) (131.810) 33.035 136 7.075 7. Košaika 129 120 60 30 30 15 15 moški (5.707) (5.737) (20.185) (20.513)(31.313)(133.333)(266.666)23.041 390 10.156 žonske 00 90 30 15 15 15 (5.787) (5.787) (12.874) (25 .SCj ) (23.056) (100.000) 12.510 255 3.190 l". Nojcmet 150 150 100 P0 ao 20 20 (3.207) jV.551) (12.312) (35.7~<0) (43.025) (100.000) (300.000)27.359 569 15.501 11. Rok^met 120 120 -15 45 15 15 15 moški (5.954) (6.524) ('4.375) (22.999)(40.854)(100.000)(266.666)14.091 375 9.259 ženske 80 80 30 15 15 (6.770) (6,720) (28.288) (41 236) (100.000)13.305 220 4.047 1.645 1.009 446 310 137 50 206 24.D62 3.803 93.614 12. Rlpinizem 20 10 (30.00r) (30.000) 30.000 30 900 13. Judo 20 (7.350) 10 10 (11.975) (35.000) 12.929 40 517 14. Kajak-kanu 20 10 (30.00'?) (70.000) 33.333 30 1.000 15. Kclcsarstvc 20 10 10 (15.000) (30.000) (30.000) 22.500 40 900 1-5. Strelstvo 20 10 (20.000) (3^.000) 23.333 30 70'j ^O 80 50 23.629 170 4.n17 17. 5 (3".ni0) 3'.000 5 150 SKU?riJ l.r.',5 1.121 440 390 137 50 261 24.5°0 3.078 y7.7»l 2. Usposabljanje strokovnih kadrov za vrhunski šport. 3. Izpopolnjevanje tehnične opreme športnih panog. - zagotovitev sodobnih tehničnih rekvizitov za vadbo v vrhun-skem športu in vzdrževanje ustrezne ravni standardov za priprave vrhunskih športnikov. 4. Zdravstveno varstvo športnikov - zagotovitev specialnih pregledov, preventive in kurative športnikov v sodelovanju z zdravstveno skupnostjo. 5. Delovanje najvišjih selekcij vrhunskega športa. 6. Velike športne prireditve in manifestacije - športni del Pohoda po poteh partizanske Ljubljane - športne prireditve svetovnega in evropskega obsega - prireditve vrhunskega športa in tradicionalne športne prire-ditve v Ljubljani. 7. Sodelovanje s prijateljskimi mesti Ljubljane in slovenskimi športnimi organizacijami v zamejstvu. 8. Mestna tekmovanja šolskih športnih društev šol usmerje-nega izobraževanja. 9. Obveznosti iz družbenega dogovora in samoupravnih spo-razumov, dogovorjene naloge in poslovanje TKS in ZTKO Ljub-Ijana. 9. clen Za uresničevanja programa vrhunskega športa bomo usposo-bili poleg obstoječih še naslednje število novih stroKovnih ka-drov. (1981-1985): profesionalnih trenerjev - 10 amaterskih trenerjev - 100 10. člen Za u^eničevanja programa vrhunskega športa in skupno dogo-vorjenih nalog vLjubljani iz 9. in 10. čl. bomo namenili (vOOOdin). 1981 1982 1983 1984 1985 97.781 97.781 97.781 97.781 97.781 1. Program vrhunskegašporta 2. Usposabljanje strokovnih kadrovza vrhunski šport 300 300 3. Usposabljanje tehničneopreme športnihpanog 1.100 1.100 4. Zdravstveno varstvo športnikov 1.200 1.200 5. Delovanje najvišjih selekcij vrhunskega športa -sofinanciranje zadnjih selekcij 6. Velikešportne prireditve in manifestacije 7. Sodelovanjes prijateljskimi mesti Ljubljanein slovenskimi športnimi organizacijami v zamejstvu 8. Tekmovanja ŠŠD šol usmerjenega izobraževanja 200 200 9. Obveznosti iz DD in SS dogovorjene naloge inposlovanje TKSinZTKO Ljubljane 300 1.100 1.200 300 1.100 1.200 300 1.100 1.200 45.800 45.800 45.800 45.800 45.800 3.000 8.000 3.000 8000 3.000 2.400 2.400 2.400 2.400 2.400 200 200 200 8.800 8.800 8.800 8.800 8,800 11. člert Skupnavrednost programov iz 9. in 10. čl. (vOOOdin): vletu 1981 1982 1983 1984 1985 160.581 165.581 160581 165.581 160.581 12. člen Skupna vrednost programa (v 000 din): 1981 1982 1983 1984 1985 1. program športne rekreacije ki se izvaja vobčinah (iz2. in 3. čl.) 97.057 97.557 98.489 99.287 100.086 2. Program vrhunskega športa in skupnodogorjenih nalog v Ljubljani (iz 9. in 10. čl.) 160.581 165.581 160.581 165.581 160.581 Skupaj 257.638 263.138 259.070 264.868 260.667 13. člen Sredstva za izvajanje programa iz 13. čl. bomo zagotavljali v (000 din): 1981 1982 1983 1984 1985 s) po prispevni stopnji iz brutto osebnihdohodkov delavcev I. zaosnovniprogram 119.477 123.241 127.123 131.127 135.258 b) iz neposredne svobodne menjave 138.161 139.897 131.947 133.741 125.417 Skupaj 257.638 263.138 259.070 264.868 260667 Sredstva za usposobitev Centralnega stadiona bomo zagotav-Ijali \z neposredne svobodne menjave dela. 14. člen V telesnokulturni skupnosti Slovenije bomo preko občinske telesnokulturne skuphosti združevali sredstva za izvajanje skup-nih nalog in obvez. V ta namen bomo združevali sredstva v srednjeročnem obdobju v okviru največ takega porasta sredstev, kol bodo rasla za osnovni program v občini. 15. člen Sredstva, ki jih bomo združevali po prispevni stopnji \z brutto osebnega dohodka delavcev, bomo namenili za sofinanciranje (v letu 1981): 1. program športne rekreacije - 54.959 2. program vrhunskega športa in skupno dogovorieni proaram -64.518 3. skupni program v TKS SRS - 11.275 Skupaj - 130.752 AD 1) Frof-ram čportne rekeracije v telesnokulturnih skupr.ostih občin bomo v it-ta 19&1 scfmanoirai.i (v ooo din): Bežigrad Centcr Moste-Folje Žička - Vič-Rudrdk SKUFAJ vkl,iu'žer.ih din vkljufcnih ciii: vkl j-jčen i h_ _din__vkl jučer.ih___din__ykl jvčcr; ih_di n___din___ 1. pronrnm cj:otne rekreacij" a) redna vadba Sboo 5.7Lo 4.]co 6.560 4.5oo 7.-'co L.."00 lo.oi^ 5. "5o 6. ??o J5-9^o fc) akcije Ic.j4o l.cj^ l^.'ioo l.L-^o IS.lco \.'j\o io. voo I.cio lo.lco l.olo ^.t?-h Z. uspoGabija.1.je Ktrokovnih kadrov So^j 223 8o^l Z2> 8o^l 225 8o+l 225 80*1 223 1.115 5» skupno nalogc v okviru občiro ^.'too 2.2oo P-.^cc ."'.coo ?.5oo 12.1oo S k u p a j 9.A17 lo.2?l. 11.3:5 13.9J3 ic.o53 5^-959 6ku^aj 5 občin 5^-959 AD 2) Program vrhunskega športa in skupno dogovorjeni pro-gram telesnokulturnih skupnosti občin bomo v letu 1981 sofinan-cirali (v 000 din): 1. vrhunski šport - 52.918 2. usposabljanje strokovnih kadrov - 300 ; 3. izpopolnjevanje tehnične opreme športnih panog - 300 4. posebno zdravstveno varstvo športnikov - 800 5. sodelovanje s prijateljskimi mesti Ljubljane in slovenskimi športnimi organizacijami v zamejstvu - 900 6. velike športne prireditve in manife^tacije - 1.500 7. obveznosti iz DD in SS, dogovorjene naloge in poslovanje TKS in ZTKO Ljubljane - 7.800 skupaj - 64.518 Sredstva za sofinanciranje programa bodo na gornji podlagi v letih 1982, 1983, 1984 in 1985 povečevali po indeksu 103,15. 16. člen Zavezanci prispevka iz občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana-Vič-Rudnik, bodo združevali za program iz čl.. 15 naslednja sredstva (v 000 din): leta 1981 1982 1983 1984 1985 skupno din 130.752 134.871 139.119 134.501 148.021 Sredstva bomo združevali po prispevni stopnji 0,61 iz brutto osebnega dohodka. 17. člen Telesnokulturne skupnosti občin se bodo dogovorile, da bodo skupno krile vse dogovorjene občinske programe. ¦ 18. člen Sredstva iz 16. čl. se bodo valorizirala vsako leto za naprej, na podlagi stopnje rasti, predvidene z lastno valorizacijo skupščine SR Slovenije in v skladu z ustreznim dogovorom družbenopolitič-nih skupnosti Ljubljane. Sredstva za investicije in investicijska vzdrževanja se bodo valorizirala na enak način, ampak po poseb-nem dogovoru v obliki aneksa k temu sporazumu. 19. člen . , . Skupščina občinske TK skupnosti (mestne) je pooblaščena, da s pogodbami poveri izvajanje nalog potemsporazumu posamez-nim izvajalcem. Izvajalske organizacije bodo poročale TK skupnostim o izpol-njevanju pogodbenih obveznosti vsako leto v februarju in avgu-stu. Skupščina SIS bo vsako leto v marcu in septembru obravnavala poročilo o izvajanju tega sporazuma in sprejemala ukrepe za njegovo dosledno izvajanje. 20. člen Skupščina telesnokulturne skupnosti bo predlagala udeležen-cem spremembo oziroma dopolnitev tega sporazuma, če z ukrepi iz prejšnjega člena ne bo mogoče zagotoviti izvajanje samo-upravnega sporazuma. 21. člen Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in uporabe sredstev v skladu z dogovorjenimi programi bo opravljal odbor za samou-pravni nadzor. Njegove pristojnosti in naloge so določene v samoupravnem splošnem aktu občinske in mestne telesnokul-turne skupnosti Ljubljane. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske in mestne tele-snokulturne skupnosti bosta redno spremljala izvajanje nalog in o tem obveščala podpisnike sporazuma. 22. člen Vsi zneski v tem samoupravnem sporazumu so navedeni v cenah leta 1979. 23. člen Ta sporazum sprejmejo delavci, drugi delovni Ijudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na način, ki ga določa njihov statut oziroma samoupravni sporazurn o združitvi. Sklep o sprejetju tega sporazuma pošljejo udeleženci občinski telesnokolturni skupnosti. 24. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo pooblaščeni organi najmanj dveh tretjin udeležencev sporazumevanja. Za njegovo razlago je pristojna skupščina občinske telesnokulturne skupno-sti. 25. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o temeljih plana telesne kulture v razdobju 1976-1980. Datum: . ¦ ¦ ¦ > Udeleženci SOCIALNO SKRBSTVO predlog Delavci, delovni Ijudje in občani, združeni v občinski skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik kot uporabniki in izvajalci, sklepamo po 25. in 29. členu za-kona o socialnem skrbstvu (Ur. I. SRS, št. 35/79) ter po uskladitvi elementov v skupščini skupnosti SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ljubljana Vič-Ru-dnik za obdobje 1981-1985 1. člen S tem samoupravnim sporazumom določamo delavci, delovni Ijudje in občani, združeni v občinskl skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu udeleženci sporazuma) usmeritve, cilje in naloge pri razvoju socialnega skrstva v občini, medsebojne obveznosti in pravice pri uresniče-vanju občinskega programa socialnega skrbstva, potreb in nalog, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana, zagotovljenega pro-grama in z njim povezamh solidarnostnin nalog ter način zago-tavljanja nalog, ki so skupnega pomena za vso republiko, 2. člen Posamezne storitve oz. dejavnost izvajajo razsn delavcev v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva (center za socialno delo, dom upokojencev oz. starejših občanov, drugi socialni zavodi, delavnica pod posebnimi pogoji, mladin-sko sprejemališče) tudi posamezne organizacije in društva (RKS, ZPM, zveza slepih in slabovidnih, organizacija slušno prizadetih, zveza civilnih invalidov vojne, društvo za pomoč duševno priza-detim osebam, društva invalidov) ter občani kot posamezniki (rejnice oz. rejniki, skrbniki, občani, ki po pogodbi sprejmejo v domačo oskrbo odrasle socialno ogrožene občane in drugi). ZAGOTOVLJENI PROGRAM 3. člen Za izvajanje zagotovljenega obsega pravic, ki ga opredeljuje samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in ki je osnova za medsebojne solidarnostne obveznosti občinskih skupnosti socialnega skrbstva v SR Slove-niji, se udeleženci sporazuma v občini dogovorimo za naslednje materialne pravice in obveznosti: 1. stalne družbene denarne pomoči kot edini vir preživljanja na upravičenca mesečno 2.150,-din 2. stalne družbene dename pomoči kot dopolnilni vir na upra-vičenca mesečno (povprečno v SR Sloveniji) 1.075,-din 3. sredstva za osebne dohodke strokovnih delavcev (v centrih za socialno delo po merilu 4000 prebivalcev na strokovnega delavca) Osebni dohodek se vrednoti s 4.473,-din na PND in s popreč-nim KK 2,70, karznaša mesečno na strokovnega delavca 12.077,-din. Odstopanja v kvalifikacijski sestavi (navzdol) se obračunajo, in sicer tako, da se pri vrednotenju osebnih dohodkov prizna vrednost sredstev, izračunana glede na dejansko izobrazbo stro-kovnih delavcev (KK za srednjo izobrazbo 2,13, za višjo 2,50 in za visoko3,13), Pri vrednotenju storitev in dejavnosti na področju socialnega skrbstva bomo v občinski skupnosti uporabljali enoten seznam storitev, sprejet v SR Sloveniji in določen v samoupravnem sploš-nem aktu občinske skupnosti. 4. člen Predvidevamo, da bo v občini Ljubljana Vič-Rudnik število upravičencev do družbenih denarnih pomoči iz prejšnjega člena v letih 1981-1985 naslednje in da bodoza njih potrebna sredstva v vrednosti: edini vir dopolnilni vir eto štev. din štev. din 1981 82 2.115.600 191 2.463.900 1982 87 2.244.600 200 2.580,000 1983 93 2.399.400 205 2.644.500 1984 97 2.502.600 220 2.838.000 1985 102 2.631.600 235 3.031.500 5. člen Po merilih iz 3. člena (tč. 3) ocenjujemo, da bodo znašala sredstva za osebne dohodke strokovnih delavcev. (4.473 x 2,70 x 12 x število) leto število din 1981 ' 17,1 ' 2.478.000 1982 '- ¦ 17,7 " 2.565.000 1983 . 18,3 .. 2.652.000 1984 '¦'¦'. . 18,9 2.739.000 1985 19,3 2.797.000 6. člen Vrednost zagotovljenega programa v občinski skupnosti so-cialnega skrbstva bo znašala leta 1981 7.057500 1982 7.389.600 : 1983 7.695.900 ¦¦ "' 1984 8.079.600 1985 8.460.100 Skupna sredstva za zagotovitev zagotovljenega programa iz prejšnjega odstavka bomo združevali po enotni prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov. Konkretno višino prispevne stopnje bo glede na načrtovani obseg pravic in storitev zagotovljenega programa vsako leto določila skupščina Skupnosti socia/nega skrbstva SR Slovenije. 7. člen Predvidevamo, da bomo v občini Ljubljana Vič-Rudnik po enotni prispevni stopnji združili večsredstev, kot jih potrebujemo za zagotovitev zagotovljenega programa v občini, bomo v letih 1981-1985 združevali presežna sredstva pri Skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije. S temi sredstvi bomo dopolnjevali sred-stva za zagotavljanje zagotovljenega programa v tistih občinskih skupnostih v SR Sloveniji, ki po enotni poprečni prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov v občini ne zberejo dovolj sredstev za uresničitev svojega zagotovljenega programa. Dopolnilni kriterij za združevanje solidarnostnih sredstev je, da delež planirane mase BOD v občini presega poprečje planirane mase BOD na upravičenca do družbene pomoči (po 4. členu) v SR Sloveniji. 8. člen Udeleženci sporazuma ocenjujemo, da bodo sredstva, ki jih bomo združili za solidarnost pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, znašala 1981 3.557.000 1982 3.494.000 1983 2.978.000 1984 2.847.000 ¦ 1985 2.832.000 Občinska skupnost socialnega skrbstva bo solidarnostna sred-stva nakazovala na poseben račun pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije v minimalnih zneskih v obsegu, ki ga bo vsako leto posebej določala skupščina republiške skupnosti. 9. člen Solidamostna sredstva bomo med letom združevali glede na planirano vrednost zagotovljenega programa v Sloveniji, dejan-ske zneske pa bo vsako leto po ugotovljeni realizaciji obsega pravic in storitev iz zagotovljenega programa ugotovila Skupnost socialnega skrbstva Slovenije in opravila proračun tako, da bo nastalo razliko upoštevala v solidarnostni bilanci za prihodnje leto. OBČINSKI PROGRAM 10. člen Poleg zagotovljenega programa bomo v občinski skupnosti združevali tudi sredstva za ostale naloge občinskega programa. Glede na prejšnje srednjeročno obdobje ocenjujemo, da bodo v obdobju 1981-1985 potrebna sredstva za zagotavljanje nasled-njih pravic, pomoči in storitev v obsegu in vrednosti kot sledi: 1. začasne in enkratne družbene denarne pomoči poprečna pomoč na upravičenca: začasne pomoči - 900 din mesečno enkratne pomoči - 2.000 din mesečno začasne din 189.000 205.200 221.400 237.600 253.800 2. plačila oziroma doplačila k oskrbnim stroškom občanov v splošnih oziroma posebnih socialnih zavodih povprečni mesečni prispevek: splošni socialni zavodi - 2.649 din mesečno posebni socialni zavodi - 5.368 din mesečno leto stev. 1981 35 1982 38 1983 41 1984 44 1985 47 enkratne štev. din 341 682.000 358 716.000 372 744.000 396 792.000 421 842.000 splošni posebni leto štev. din štev. din 1981 230 7.311.240 30 1.932.480 1982 239 7.597.332, 30 1.932.480 1983 249 7.915.212 31 1.996.896 1984 258 8.201.304 31 1.996.896 1985 269 8.550.972 31 1.996.896 3. plačilo stroškov oskrbe v organizacijah za usposabjanje in mladinskih vzgojnih zavodih povprečni mesečni prispevek: 4.000 din mesečno leto število din 1981 .140 6.720.000 1982 145 . ' " . ' 6.960.000 1983 150 7.200.000 1984 155 7.440.000 1985 155 7.440.000 4. stroški za bivanje v rejniški družini in za zagotovitev poklic-nega statusa rejnic povprečna rejnina 2.340 din mesečno prispevek za pokojninsko-invalidsko ter zdravstveno zavarovanje rejnic - 1.189 din mesečno rejnine zavarov. rejnic leto štev. din §t. din 1981 70 1.965.600 6 85.608 1982 72 2.021.760 6 85.608 1983 74 2.077.920 6 85.608 1984 76 2.134.080 6 85.608 1985 80 2.246.400 6 85.608 letovanje klim. zdravljenje din din 500.000 109.000 500.000 109000 500.000 109.000 500.000 , 109.000 500.000 109.000 5. sredstva za doplačila oz. plačila šolske prehrane in bivanja v vzgojnovarstvenih zavodih povprečni mesečni prispevek: šolska prehrana - 234 din mesečno bivanje v VVZ - 400 din mesečno šolska prehrana bivanje v VVZ leto štev. din št. din 1981 500 1.170.000 35 163.000 1982 520 1.216.800 41 196.800 1983 540 1.263.600 47 225.600 1984 560 1.310.400 53 254.400 1985 580 1.357.200 58 278.400 6. sredstva za doplačila oz. plačila stroškov letovanja in klimat-skega zdravljenja otrok leto 1981 1982 1983 . . 1984 1985 7. financiranje storitev oz. dejavnosti socialnegaskrbstva, ki jih izvajajo del. Ijudje in občani, organizirani v družbenih organizaci-jah in društvih (občinske organizacije RKS, občinska društva invalidov) leto din 1981 46.000 1982 46.000 1983 46.000 , 1984 46.000 1985 46.000 8. sredstva za delovanje Centra za socialno delo v občini za naslednje število delavcev in v vrednosti (razlika med sredstvi iz zagotovljenega programa in celotnimi sredstvi CSD) leto štev. delavcev din 1981 22 2.051.922 1982 22 1.964.922 1983 22 1.877.922 1984 , ¦ / 22 1.790.922 1985 22 ¦ 1.732.922 9. sredstva za delovanje Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, njenih organov in strokovne službe: leto štev. delavcev din 1981 1 400.000 1982 . 1 400.000 1983 . 1 ' 400.000 1984 1 400.000 1985 1 400.000 10. zagotavljanje sredstev za potrebe na področju Ijudske obrambe in družbene samozaščite v vrednosti: leto din 1981 25.000 1982 25.000 1983 25.000 1984 25.000 1985 25.000 . 11. druge naloge občinske skupnosti: - razvrščanje otrok - pogrebni stroški - klubi zdravljenih alkoholikov - Potspominovin tovarištva - občinska skupnost soc. varstva din 35.300 82.000 20.000 17.300 110.000 - stroški davčne uprave, plačilnega prometa in provizija SDK 114.000 Skupaj ' ' din letno 378.600 11. člen Pri zagotavljanju potrebnih sredstev za razne oblike denarnit. pomoči, ki jih občirrska skupnost zagotavlja v okviru svojega programa, bomo upoštevali tudi prispevke oseb, ki so po zakonu. ali drupi ,jravni podlagi dolžne preživljati otjčane, ki prejemajo družbeno denarno pomoč \z sredstev socialnega skrbstva. 12. člen Pri oblikovanju Cen enote storitve zavodskega varstva bomo udeleženo v občinski skupnosti ugotavljali elemente cene po naslednjih merilih: 1. materialne stroške na podlagi normativov \z Samouprav-nega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zavodskega varstva odraslih oseb v SR Sloveniji in v odvisnosti od gibanja cen na tržišču, 2. sredstva amortizacije v zakonsko predpisani višini, 3. osebne dohodke delavcev in sredstva za skupno porabo v odvisnosti od višine in rasti osebnih dohodkovdelavcev vzdruže-nem delu na območju občine, na katerem delajo; pri tem bomo upoštevali število delavcev, ki izhaja iz kadrovskih normativovpo samoupravnem sporazumu (tč. 1 tega člena), 4. sredstva za zakonske in samoupravno dogovorjene obvez-nosti ter sredstva rezerve upošteva organizacija združenega dela v predpisani višini. 13. člen Pri oblikovanju cene storitev v zavodih za usposabljanje sogla-šamo, da bomb priznavali ceno oskrbne v smislu 3. člena Samo-upravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikova-nje cene oskrbe v organizacijah za usposabljanje v SR Sloveniji, ki obsega: - nastanitev, prehrano in varstvo gojencev, - vzdrževanje gojenčeve garderobe in zavodskega perila, - zagotovitev potrebščin za osebno higieno ter rekreacijo go-jencev. 14. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da Domo z otganizacijami združenega dela, ki izvajajo socialno-skrbstvene storitve, vsako leto planskega obdobja sklenili poseben samoupravni sporazum oziroma pogodbo o svobodni menjavi dela. V teh sporazumih oziroma pogodbah bomo podrobno in kon-kretno določili obveznosti in pravice izvajalcev in uporabnikov. 15. člen Za otroke v rejniških družinah bo priznana višina rejnine za rejenca (po Samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za določanje višine in o plačevanju rejnine v SR Sloveniji) povprečno mesečno 2.340 din, pri čemer bo namenjenih: - za povračilo materialnih stroškov 62% ali 1.450,- din - plačilo za delo rejnic oz. rejnikov 38% ali 889,- din 16. člen. V občini Ljubljana Vič-Rudnik bo delova! Center za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik, kot izvajalec strokovnega socialnega dela. Udeleženci soglašamo, da bodo občinski skupnosti služili kot osnova za določitev cene storitev normativi, ki so sprejeti v SR Sloveniji in določeni v samoupravnem splošnem aktu skupnosti. Enota storitve je količina vloženega dela delavcev, ki je potrebna za izvršitev posamezne vrste strokovnih opravil in je opredeljena v točkah. Strukturo cene za enote storitve in obseg sredstev, potrebnih kot povračilo za opravljene storitve, bo podrobneje določal sa-moupravni sporazum o svobodni menjavi dela, ki ga vsako leto skleneta občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana in Center za socialno delo. 17. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik je osnova za sklepanje samoupravnih sporazumov oziroma pogodb o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci storitev na področju strokovnega socialnega dela, v katerih bomo določili tudi razpored delovnega časa v centru za socialno delo ter čas, ko so delavci na razpolago občanom. 18. člen Sredstva za delovanje samoupravnih organov in strokovne službe občinske skupnosti se bodo v okviru sredstev \z tega sporazuma za posamezno leto planskega obdobja določila s finančnim načrtom, o katerem se udeleženci sporazuma dogovo-rimo na seji skupščine. Skupščina bo vsako leto sklenila s stro-kovno službo sporazum o svobodni menjavi dela, s katerim bodo opredeljene delovne naloge strokovne službe in vse medsebojne obveznosti. Strokovna služba bo pri vrednotenju delovnega na-črta upoštevala kalkulativne elemente, ki obsegajo: - materialne stroške: stalne materialne stroške v višini, ki je določena s pogodbami, drugi materialni stroški vvišini dejanskih stroškov iz preteklega leta, povečani s predvidenim porastom cen na drobno, - zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti v predpi-sani in dogovorjeni višini, - za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v odvisnosti od višineosebnih dohodkov delavcev vzdruženemdelu vobčini. 19. člen Sredstva za sofinanciranje dejavnosti družbenih organizacij in društev bomo vsako leto določali s finančnim načrtom občinske skupnosti na osnovi pogodbe o izvrševanju določenih socialno-skrbstvenih storitev oziroma dejavnosti po predloženem pro-gramu posamezne organizacije oziroma društva in poročilu o opravljenem delu ter porabi sredstev v preteklem letu. 20. čien Finančno ovrednoteni program občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik iz 6. in 10. člena sporazuma bo znašal po posameznih letih srednjeročnega obdobja: leto din 1981 30.786.950 - 1982 31.745.102 ' ¦ ' \ 1983 32.762.658 < . ' . 1984 33.781.410 1985 34.702.898 SKUPNE NALOGE SOCIALNEGA SKRBSTVA V MESTU LJUB-LJANI 21. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bomo združevali tudi sredstva z uresničevanje nalog in dejavnosti, ki so skupni interes vseh občinskih skupnosti socialnega skrbstva na območju mesta Ljubljane. Skupne naloge socialnega skrbstva v Ljubljani obsegajo: 1. zagotavljanje sredstev za delovanje Varstveno delovnega centra za duševno prizadete občane, 2. zagotavljanje sredstev za delovanje mladinskega sprejema-lišča za begavce (67% sredstev), 3. zagotavljanje sredstev za delovanje organizacije civilnih in-validov vojne Ljubljana, 4. zagotavljanje sredstev za delovanje organizacije slepih in slabovidnih Ljubljana, 5. zagotavljanje sredstev za delovanje organizacije slušno in govorno prizadetih Ljubljana, 6. sofinanciranje dejavnosti Društva za pomoč duševno neza-dostno razvitim osebam mesta Ljubljane, 7. sofinanciranje dejavnosti mesta ZPM, 8. sofinanciranje dejavnosti LRP »Glas Ljubljane«, 9. zagotavljanje sredstev za izvajanje programa predzakon-skega svetoVanja za vse občinske skupnosti socialnega skrbstva v Ljubljani, 10. zagotavljanje sredstev za delovanje mestne skupnosti so-ciainega skrbstva in njene službe. 22. člen Pri zagotavljanju sredstev za delovanje Varstveno delovnega centra za duševno prizadete občane udeleženci soglašamo, da bomo kot osnovo za izračun vrednosti obsega dejavnosti prizna-vali poprečne stroške varstva in zaposlitve za duševno prizade-tega občana, ki znašajo 2.949 din mesečno (97 din dnevno). V obdobju 1981-1985 bodo za delcvanje Varstveno delovnega centra za duševno prizadete občane potrebna naslednja sredstva število . število leto varovancev delavcev din 1981 80 24 2.831.000 1982 80 24 2.831.000 1983 ,100 ' 27 3.539.000 1984 100 27 3.539.000 1985 100 27 ' 3.539.000 23. člen Mladinsko sprejemališče za begavce v Ljubljani deluje za po-trebe 21 slovenskih občin, ki zagotavljajo sredstva za delovanje mladinskega sprejemališča v skladu s samoupravnim.sporazu-mom o dejavnosti in o povračilu za izvajanje dejavnosti sprejema-lišča. Delež Ijubljanskih občinskih skupnosti pri zagotavljanju sred-stev za delovanje te ustanove znaša 67% vseh potrebnih sred-stev. « Udeleženci sporazuma soglašamo, da bo služila kot osnova za ugotavljanje vrednosti obsega dejavnosti povprečna letna poraba sredstev mladinskega sprejemališča (zaradi specifičnih pogojev delovanja), ki znaša 1.313.319 din. 24. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bomo za naloge iz 22. in 24. členazdmževali sredstvasporazumnozostalimi Ijubljanskimi občinskimi skupnostmi, in sicer v višini ene petine potrebnih sredstev. Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik bo v obdobju 19871-1985 združevala naslednja sredstva za delo-vanje: leto 1981 1982 1983 1984 1985 25. člen Za delovanje družbenih organizacij in društev, ki delujejo kot mestne oziroma regijske organizacije, bo občinska skupnost iz združenih sredstev sofinancirala storitve, programe storitev ali dejavnosti, ki se nanašajo na izvrševanje socialno skrbstvenih storitev v obliki preventivnega ali kurativnega dela. Storitve, programi storitev ali dejavnosti so opredeljeni v sa-moupravnih sporazumih o temeljih planov teh orgarilzacij ozi- varstveno delovni center mladinsko sprejemališče 566.200 176.000 566.200 176.000 707.800 176.000 707.800 • 176.000 707.800 176.000 roma društev sredstva za uresničevanje tako dogovorjeriih nalog pa bo občinska skupnost združevala v višini, ki jo pogojuje število članov, ki imajo stalno bivališče na področju skupnosti. Občinska skupnost bo za organizacije in društva iz 1. odstavka tega člena združevala sredstva v naslednjih zneskih: leto din , 1981 59.400 • 1982 59.400 1983 59.400 1984 59.400 1985 59.400 26. člen V Okviru predzakonskega svetovanja, organziranega skupno za vse Ijubljanske občinske skupnosti, bomo izvajaii del obveznosti po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Program bomo izvajali s sodelovanjem zunanjih strokovnih sodelavcev (psihologi, zdravniki) ter socialnih delavcev, delavcev posameznih centrov za socialno delo. Udeleženci soglašarno, da bomo za vrednotenje obsega po-trebnih sredstev upoštevali stroške svetovanja na udeleženca, ki znašajo 75 din. V obdobju 1981-1985 bodo ob ocenjeni 2% letni rasti števila udeležencev, za izvajanje programa predzakonskega svetovanja potrebna naslednja sredstva: leto štev. udel. din 1/5 1981 3.670 228.000 45.600 1982 • 3.750 228.000 . 45.600 1983 3.820 v 228.000 45.600 1984 3.900 228.000 45.600 1985 . 3.970 ' 228.000 45.600 - 27. člen Sredstva za delovanje samoupravnih organov in strokovne službe mestne skupnosti socialnega skrbstva se bodo v okviru sredstev iz tega sporazuma za posamezno leto planskega ob-dobja določala s finančnim načrtom, o katerem se bomo udele-žencisporazumadogovarjali naseji skupščine mestneskupnosti. Skupščina skupnosti bo vsako leto sklenila s strokovno službo sporazum o svobodni menjavi dela, s katerim bodo opredeljene delovne naloge strokovne službe in vse medsebojne obveznosti. Strokovna služba mestne skupnosti bo pri vrednotenju finanč-nega načrta upoštevala kalkulativne eie;Tente, ki so naslednji: - materialni stroški 19% ali 94.620 din - amortizacija 1% ali 4.980 din - obveznosti iz dohodka 5% ali 24.900 - osebni dohodki in skupna por. 74% ali 368.520 din - sredstev rezerve 1% ali 4.980 din Letno skupaj (ob 2,5 delavcih) 498.000 din 1/5 = 99.600 din letno 28. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bomo skupne naloge socialnega skrbstva v Ljubljani iz 26. in 27. člena sofinancirali vzajemno, in sicer v enakih deležih (1/5 od dogovorjenih sred-stev). •.' , 29.člen Potrebna sredstva za uresničevanje pravic in storitev v okviru skupnih nalog socialnega skrbstva v mestu Ljubljani bomo zdru-ževali v okviru enotne prispevne stopnje, ki je potrebnaza izvaja-nje dogovorjenega programa. Občinska skupnost socialnega skrbstva bo v obdobju 1981-1985 za naloge skupnega pomena v rnestu združevala naslednja sredstva-. leto din 1981 956.700 ' • . . 1982 956.700 1983 1.098.300 ¦ I .. 1984 1.098.300 1985 1.098.300 30. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da se v samoupravni spora-zum vnese tudi naložba skupnega pomena za socialno skrbstvo v Ljubljani, in sicer izgradnja varstveno delovnih in bivalnih kapaci-tet delovnega centra za duševno prizadete občane v vrednosti 62.214.000 din. Sredstva za izgradnjo bodo po posebnem samoupravnem spo-razumu zagotavljale tudi druge SIS (SPIZ, zaposlovanje, stano-vanjska skupnost, zdravstvo, Društvo za pomoč duševno prizade-tim SRS tersocialno skrbstvo), vendarsredstva nisozagotovljena s tem samoupravnim sporazumom o temeljih plana, temveč jih bo potrebno združiti dodatno. SKUPNE NALOGE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SR SLOVENIJI 31. člen Pri sku^nosti socialnega skrbstva SR Slovenije bomo po na-čelu vzajemnosti združevali tudi sredstva za naloge socialnega skrbstva, ki so skupnega pomena za Slovenijo in so opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti social-nega skrbstva SR Slovenije za obdobje 1981-1985. 32. člen Občinske skupnosti iz skupnega programa Skupnosti social-nega skrbstva Slovenije znašajo: leto din 1981 2,006,000 •¦ ¦ 1982 2.002.000 1983 1.682.000 , 1984 938.000 . . 1985 802.000 • ¦- SKUPNA VREDNOST PROGRAMOV OBČINSKE SKUPNOSTI SO-CIALNEGA SKRBSTVA LJUBLJANA VIČ-RUDNIK IN NAČIN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV 33. člen Potrebna sredstva za uresničevanje pravic, storitev, izvajanje dejavnosti ter izvrševanje dogovorjenih nalog in obveznosti iz tega sporazuma bodo znašala v posameznih letih planskega obdobja: leto din 1981 37.306.650 1982 38.197.802 1983 38.520.958 1984 38.664.710 1985 39.435.198 Sredstva za izvedbo programov iz prvega odstavka tega člena se bodo združevala po enotni prispevni stopnji \z bruto osebnih dohodkov v občinah Ljubljane in bodo predvidoma znašala: leto % BOD 1981 0,85 , 1982 0,84 1983 0,82 . "..¦•¦• 1984 0,79 1985 0,78 Te prispevne stopnje so planske. Konkretno višino prispevne stopnje bo vsako leto ugotavljala skupščina Skupnosti social-nega skrbstva občine Ljubljana Vič-Rudnik. Zavezanci prispevka so temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter delovni Ijudje, ki z osebnim delom ters sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejav- nost. 34. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da se bo občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik dogovarjala in usklaje-vala z občinskimi skupnostmi v Ljubljani z namenom, da bi na območju Ijubljanskih občin zagotovili izenačene pogoje in skla-dno razvoj socialnega skrbstva. Sredstva za zagotavljanje vseh programov tega sporazuma bomo združevali po enotni prispevni stopnji in jih po medseboj-nem sporazumu vzajemno prelivali na osnovi sprejetih progra-mov občinskih skupnosti. Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik bo v ta namen sklenila sporazum o medsebojnem prelivanju sredstev za vsako leto posebej z udeleženci sporazu-mevanja v drugih občinskih skupnostih v Ljubljani. 35. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da bo vsakoletni obseg združevanja sredstev \z 34. člena ugotavljala Skupnost social-nega skrbstva mesta Ljubljane glede na oceno in dejanski obseg po enotni prispevni stopnji združenih sredstev v občinskih skup-nostih. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 36. člen Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik bo ob zaključku vsakega leta sklepala o poračunu sredstev, če bodo sredstva iz priliva po prispevni stopnji višja, kot je bil načrtovani obseg priliva. Presežki združenih sredstev se bodo upoštevali pri do/očitvi prispevne stopnje za naslednje leto. 37. člen Udeleženci sporazuma smo v mejah svojih pravic in obveznosti dolžni spremljati uresničevanje vseh prevzetih pravic in obvezno-sti. O uresničevanju pravic in obveznosti se bomo medsebojno obveščali v okviru Skupnosfi socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik najmanj dvakrat letno, in sicer ob polletju in ob koncu leta. Prav tako smo dolžni spremljati ukrepe za uresničitev prev-zetih pravic in obveznosti in take ukrepe predlagati tudi drugim udeležencem sporazuma. Če udeleženci ugotovimo, da prevzetih obveznosti ne moremo uresničevati tudi z dodatnimi ukrepi, smo dolžni predlagati dru-gim udeležencem sporazumevanja spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma in plana skladno z ocenjenimi realnimi možnostmi in pogoji. 38. člen Zneski v sporazumu so navedeni v cenah leta 1979. Preračun v tekoče cene se bo vršil tako, da bomo udeleženci upoštevali naslednje: - zneske za družbene denarne pomoči bomo valorizirali vsako leto na podlagi podatkov o gibanju življenjskih stroškov, ki jih objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko, - sredstva za osebne dohodke delavcev se bodo valorizirala vsako leto skladno s porastom povprečnih osebnih dohodkov v združenem delu v SR Sloveniji (OD iz 5. člena tega sporazuma), - pri cenah izvajalcev, katerih vrednost je prikazana po struk-turi stroškov v srnislu 25. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, bomo pri vsaki revalorizaciji upoštevali pri: - materialnih stroških letno gibanje cen na drobno po podat-kih, ki jih objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko, - osebnih dohodkih, sredstvih za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb ter rezervi, rast povprečnih osebnih dohodkov v občini Ljubljana Vič-Rudnik oziroma v občini, kjer izvajalska organizacija deluje, ugotovljena po podatkih zavoda SR Slove-nije za statistiko o gibanju povprečnih osebnih dohodkov (RAD- 1)- 39. člen Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in porabo sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo opravljal odborza samou-pravni nadzor občinske.skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov skupnosti. 40. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik ugotovi, da je k njem pristopilo najmanj dve tretjini udeležencev. Sporazum začne veijati ____, uporablja pa se od 1/1-1981 dalje. Udeleženci: SREDSTVA ZA SOCIALNO SKHBSTVO V LJUBLJANI V OBDOBJU 1981 - 1985 tO OBČINAH povpreč ind. • ind. ind. ind. ind. skupaj ind. ^LciH 198o &l:8o 1981 82:81 1982 83:82 1983 84:83 1984 85:84 1985 81-85 85:8o ao-85 Bežigrad 24.937 118,? 29.6o5 lol,7 3o.l25 loo 30.149 loo,3 3o.246 99,6 3o.l3^ 15o.257 12o,7 Io3,9 Center 26.384 Io6,7 28.173 loo,7 28.398 loo,3 28.483 loo,3 28.569 loo,2 28.635 142.25« Io8,5 lol,6 loste P. 26.955 119,2 32il36 Io4,8 32.692 Io2,l 33.4o9 99,9 33.4o5 loo,7 33-64o 165-262 124,8 Io4,6 Siška 33.573 12o,5 4o.477 lol,5 41.1o9 98,8 4o.646 98,6 4o.ll5 lol,5 4o.738 2o3-o84 121,3 Io3,9 Vič-R. 34.468 Io8.2 37-3o7 Io2,3 38.198 loo,8 38.521 loo,3 38.665 lol,9 39.435 192.125 114,4 Io2,7 Skupaj: 146.32o 114,6 167.698 lol,2 17o.522 loo,8 171.2o7 99,8 171.000 loo,9 172.58o 853.006 117,9 Io3,3 v cenah leta 1979 v tisoč din ¦ SREDSTVA ZA SOCIALNO SKHBSTVO V LJUBLJANI V OBDOBJU 1981 - 1985 PO HiOGKAMIH l-ovpr. Bkunaj ind. stopnja 198o ind. 1981 ind. 1962 ind. 1983 ind. 1964 ind. 1985 81-65 '-,5:60 rasti 60:65 1. obč. progr. 123.171 Io9,2 134.531 lol,5 136.567 Io2,5 139.999 Io2,2 143.Io5 lol,5 145.346 699.5>o 116,0 Io3,4 2.Sk.nal. v mestu 4.474 Io6,9 4.786 loo 4.786 114,7 5.494 loo, 5-494 loo 5-494 ?6.o52 121',7 Io4,2 3.SRS 18.675 151,9 28.381 Io2,7 29.169 88,1 25-714 87,1 22.4ol 97,o 21.736 l.'7-4o3 116,4 Io3,o SKUPAJ L46.320 114,6 167.698 lol,2 I70.522 loo,8 |l71.2o7 99,8 171.000 loo,9 172.5&o 853.006 117,9 Io3,3 prispevna stopnja o,85 0,83 * 0,80 '/o 0,77 '/o o,75 ¦/» 0,8 '/o BOD - v oenah leta 1979 - v tisoč din ZDRAVSTVO prediog Da uresničimo pravico in dolžnost planiranja družbe-nega in materialnega razvoja svojih organizacij oziroma skupnosti, uskladimo odnose vdružbeni reprodukciji, zla-sti odnose pri pridobivanju dohodka, razpofaganju z do-hodkom in uporabi sredstev ter doiočimo pogoje za razvoj materialne osnove dela (er za zadovoljevanje svojih oseb-nih, skupnih in spiošnih družbenih potreb na področju zdravstvenega varstva sklenemo - delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter kmetje in delovni Ijudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so last obča-nov, opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 24. člena zakona o zdru-ženem delu (Ur. list SFRJ št. 53/76), 2. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6/76), 2. členazakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/80), 8. in 46. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS, št. 17/79) ter 25. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS, št. 1/80) naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske zdrav-stvene skupnosti LJUBLJANA VIČ-RUDNIK za obdobje od 1981. do 1985. leta I. TEMEUNE DOLOČBE . 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, kmetje in delovni Ijudje, ki z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov, opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter delovni Ijudje in občani v krajev-nih skupnostih na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (v na-daljnem besedilu: udeleženci) združeni v občinski zdravstveni skupnost! LjubljanaVič-Rudnik(vnadaljnembesedilu: skupnost) s tem samoupravnim sporazumom si na podlagi načel vzajemno- sti in solidarnosti zagotavljamo zadovoljevanje potreb in intere-sov po zdravstvenem varstvuun s tem pravico do zdravstvenih storitev in druge pravice v primeru bolezni in poškodb, materin-stva in zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, članom svoje družine pa pravico do zdravstvenih storitev. 2. člen S tem samoupravnim sporazumom udeleženci usklajujemo in opredeljujemo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in inte-rese ter pravice in obveznosti v zvezi z uresničevanjem nalog in ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost, upoštevajoč smernice družbenopolitične skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik kot temeljnega srednjeročnega planskega akta terelementov, ki smo jih udeleženci po svojih delegatih opredelili in uskladili v skup-ščini prihodnosti. 3. člen ' . Udeleženci s tem samoupravnim sporazumom določamo: - program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg zdravstve-nega varstva, ki se zagotavlja s svobodno menjavo dela v skupno-sti ter po njej v medobčinski in vzdravstveni skupnosti Slovenije, kakor tudi zunaj območja teh skupnosti, osnove in merila za določanje cen zdravstvenih stcritev, - osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sred-stev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti, - obseg in način solidarnostnega združevanje in razporejanja sredstev, - način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti. Udeleženci določamo s tem samoupravnim sporazumom med- sebojne pravice, obveznosti in odgovornosti materialnega in fi-nančnega značaja udeležencev tega sporazuma ter njihove kon-kretne obveznosti glede ustvarjanja in razporejanja dohodka ter razpoložljivih sredstev za izvrševanje zdravstvenega varstva in drugih nalog, ki smo jih posamezni udeleženci sprejeli v zvezi z uresničevanjem tega samoupravnega sporazuma ter dogovorov o temeljih planov in sprejete ekonomske politike, opredeljene v družbenem planu občine. Udeleženci določamo s tem samoupravnim sporazumom tudi izvajalce posameznih vrst zdravstvenih storitev iz programov zdravstvenega varstva in izvajalce drugih programov. 4. člsn ':¦¦¦¦( S tem samoupravnim sporazumom udeleženci ugotavljamo celovite potrebe in interese po zdravstvenem varstvu v občini, ki si ga bomo zagotavljali s svobodno menjavo dela v tej skupnosti in po njej. S svobodno menjavo dela v skupnosti si bomo zlasti zagotav-Ijali zadovoljevanje potreb in interesov na področju osnovne zdravstvene dejavnosti, preskrbe z zdravili in sanitetnim materia-lom ter nujne medicinske pomoči. Določene pravice kot jih opredeljuje zakon o zdravstvenem varstvu in ta samoupravni sporazum, si bomo zagolavljali s soli-darnostnim združevanjem in razporejanjem sredstev v medob-činski zdravstveni skupnosti in vzdravstveni skupnosti Slovenije. V fa namen bomo skladno z opredelitvami v tem samoupravnem sporazumu po uskladitvi potreb in interesovzdrugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, sklenili po svojih delegatih, samou-pravni sporazum o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti in samoupravni sporazum o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. 5. člen Ob upoštevanju dosežene stopnje razvoja zdravstvenega var-stva na območju občine in na širšem območju ter predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja v skladu s smer-nicami družbenopolitične skupnosti, si udeleženci tega samo-upravnega sporazuma zastavljamo za obdobje 1981 do 1985 naslednje cilje: a) nadaljnji razvoj družbeno ekonomskih odnosov v skupnosti ter po njej v medobčinski iti zdravstveni skupnosti Slovenije z nadaljnjim uveljavljanjem in krepitvi-jo odločujoče vloge delavcev pri uresničevanju svobodne menjave dela ter usklajevanju svojih potreb, interesov in možnosti napodročjuzdravstvenegavarstva, b) usklajen razvoj zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti na območju občine in na širšem obmcčju z izvajanjem dogovorjene delitve dela, ustreznejšega razporejanja kadrov na območju ob-čine in na širšem območju, kakor tudi na podlagi dohodkovne povezanosti in soodvisnosti obsega zdravstvenega varstva in drugih pravic do ustvarjenega dohodka v materialni proizvodnji, c) izboljšanje dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenih dejav-nosti s širitvijo preventivnih in zdravstveno vzgojnih programov ter nadaljnjim uveljavljanjem in širjenjem dispanzerskih metod dela ter s prehodom na racionalnejše opravljanje zdravstvenih storitev, č) izboljšanje zdravstvenega stanja in zdravstvenega varstva prebivalstva, zlasti delavcev z zmanjševanjem začasne in trajne dela nezmožnosti, s povečanjem deležazdravstvenih delavcev pri dvigu produktivnosti, ustvarjalne in obrambne sposobnosti zdru-ženega dela ter s tem izboljšanje življenske ravni in socialne vamosti prebivalstva. d) upostavitev enotnega zdravstveno informacijskega sistema na računalniški podlagi, ki bo usklajen z družbenim sistemom informiranja in s katerim si bomo zagotovili celovito in usklajeno evidentiranje, zbiranja, obdelavo, prenos in pravočasno izkazo-vanje podatkov, ki bodo podlaga za planiranje, usklajevanje in-formacijskih iokov, ustreznejše koriščenje kadrovskihzmogljivo-sti ter odločanja na vseh ravneh, e) povečanje skrbi in odgovornosti vsakega delavca, delov-nega človeka in občana za lastno zdravje in za zdravje drugih. 6. člen Skladno z opredeljenimi cilji si udeleženci tega samouprav-nega sporazuma opredeljujemo kot prednostne naslednje r.a-loge: a) hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti, njeno ka-drovsko okrepitev ter boljšo opremljenost in usposobljenost, znotraj nje pazlasti: - zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva s poudarkom na preventivni dejavnosti in zmanjševanju odsotnosti z dela, - nadaljnjo krepitev zdravstvenega varstva borcev NOV z uve-Ijavljanjem dispanzerjev (ambulant) za borce, ki naj postopoma prihajajo v posebno obiiko zdravstvenega varstva starejših obča-nov, - večanje obsega in kvalitete dela na področju medicine dela, splošne medicine, splošnega in mladinskega zobozdravstva, b) ustreznejša delitev dela med osnovno, specialistično in bol-nišnično dejavnostjo z racionalizacijo dela in skrajševanjem ča-kalnih dob, c) zmanjševanje obsega in trajanja bolnišničnegazdravljenjaz razvojem zdravljenja in nege na domu, č) povečanje pziromazmanjševanje števila obstoječih postelj v bolnišnicah, skladno s samoupravnim sporazumom o delitvi dela na področju zdravstva, d) postopno povečanje opravljanja specialističnih ambulant-nih storitev v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti, e) razvijanje in širitev dela na področju zdravstvene vzgoje v vseh zdravstvenih dejavnostih, f) uvajanje in širjenje zdravljenja obolelih na domu z zagotav-Ijanjem nege na domu s posebnim poudarkom na starostnike, g) razvijanje zdravstvenega varstva v vzgojno varstvenih orga-nizacijah in v domovih za starejše občane, h) prilagajanje deiovnega časa v ordinacijah in dežurne službe dejanskim potrebam delovnih Ijudi in občanov z uvajanjem izmenskega dela za vse profile zdravstvenih delavcev in prizade-vanje za pretežno opravljanje dela v rednem delovnem času, i) priprave za upostavitev celovitega zdravstveno informacij-skega sistema na računalniški podlagi v SRS, zlasti v okviru medobčtnskega sodelovanja upostavitev območne organizacije sistema, skladno s posebnim samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah računalniško podprtega zdravstveno informa-cijskega sistema v SR Sloveniji, j) organizacija zdravstvene dejavnosti v pogojih Ijudske obrambe in družbene samozaščite tef v izrednih razmerah. II. PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA - OBSEG PRAVIC IN SREDSTVA ' 7. člen Z opredelitvijo pravic do zdravstvenih storitev ter pravio do socialne varnosti, ki si jih zagotavljamo v skupnosti in preko nje ter s programiranim obsegom po vrstah, količini in kakovosti zdravstvenih storitev, opredeljujemo udeleženci s tem samou-pravnim sporazumom celotne potrebe za preblvalstvo občine ter za delavce, ki stalno delajo na območju skupnosti in za njihove družinske člane. Celovitost potreb in interesov zajema: - zagotovljeni obseg pravic do zdravstvenih storitev do za-konu o zdravstvenem varstvu, - zagotovljeni obseg pravic do zdravstvenih storitfev. oprede-Ijen s tem samoupravnim sporazumom, - obseg pravic do socialne varnosti, - druge skupne potrebe in interese v tej skupnosti ter v okviru medobčinske in zdravstvene skupnosti Slovenije. 8. č!en Z zakonom zagotovljene pravice do zdravstvenih storitev in pravice do zdravstvenih storitev, ki jih opredeljujemo s ten sa-mcupravnim sporazumom, so opredetjene s samoupraviiim spo-razumom o pravicah in obveznostih izzdravstvenegavarstva(Ur. listSRSšt.) 1. Zagotovljeni program zdravstvenih storitev po zakonu 9. člen Pravice do zdravstvenih storitev iz zagotovljenega obsega po zakonu bomo udeieženci tega sporazuma prak skupnosti opre-delili s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. 10. člen Za načrtovanje obsega, vrste in kakovosti zagotovljenega ob-sega zdravstvenih storitev po zakonu, skladno z opredeljenimi cilji in prednostnimi nalogami, se uppštevajo normativi in stan-dardi za opredelitev vrste, obsega in zahtevnosti storitev iz zago-tovljenega obsega zdravstvenega varstva kot so dpgovorjeni v zdravstveni skupnosti Slovenije in so sestavni del samouprav-nega sporazuma o skupnih temeljih planovzdravstvenih skupno-sti v SR Sloveniji. 11.člen Za opredelitev programa zdravstvenih storitev po letih za zago-tovljeni obseg zdravstvenih storitev po zakonu za: - osnovno zdravstveno dejavnost; - ambulantno-specialistično dejavnost; - bolnišnično zdravstveno dejavnost; - zdraviliško zdravstveno dejavnost; - zdravstveno dejavnost univerzitetnih zdravstvenih organiza- cij; - preskrbo z zdravili, sanitetnim materialom, ortopedskimi pri-pomočki in konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proiz-vodi ter - nujno medicinsko pomoč in reševalni prevoz, se določijo in upoštevajo kazalci o fizičnem obsegu zdravstvenih storitev, pro-gramov zdravstvenih storitev oziroma zdravstvene dejavnosti, ki so kot skupni kazalci za določitev zagotovljenega programa zdravstvenega varstva za obdobje 19S1-1985, dogovorjeni v zdravstveni skupnosti Slovenije in so sestavni del samouprav-nega sporazuma o skupnih terneljih planovzdravstvenih skupno-sti v SR Sloveniji. 12. člen • ' Potrebna sredstva za uresničevanje zagotovljenega obsega zdravstvenih storitev po zakonu iz prejšnjega člena so po posa-meznih zdravstvenih dejavnostih opredeljena znotraj sredstev za celovit program zdravstvenih storitev v PRILOGIIII, ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma. 13/člen Če z zbranimi sredstvi po merilih \z sslmoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985, skupnost ne bo mogla zagotoviti uresniči-tve programa iz 11. člena, bo prejela sredstva iz združenih soli-darnostnih sredstev v zdravstveni skupnosti Slovenije skladno z omenjenim sporazumom 14. člen Če skupnost po merilih samoupravnega sporazuma iz prejš-njega odstavka preseže potrebna sredstva za uresničitev pro-grama \z 11. člena, bo združila del presežka sredstev v Zdrav-stveni skupnosti Slovenije za solidarnostno pokrivanje progra-mov zagotovljenih zdravstvenih storitev v SR Sloveniji. 2. Zagotovljeni program zdravstvenih storitev v občinski zdrav-stveni skupnosti 15. člen Pravice do zdravstvenih storitev, ki si jih skladno z 8. členom tega sporazuma zagotavljamo v občinski zdravstveni skupnosti, poleg zagotovljenega obsega zdravstvenih storitev po zakonu, opredeljujemo udeleženci s tem samoupravnim sporazumom kot zagotovljeni obseg zdravstvenih storitev v občinski skupnosti. 2a načrtovanje obsega, vrste in kakovosti v občinski skupnosti zagotovljenega obsega zdravstvenih storitev, skladno z oprede-Ijenimi cilji in prednostnimi nalogami, se upoštevajo za osnovno zdravstveno dejavnost in za preskrbo o zdravili in sanitetnim materialom normativi in standardi, ki so v PRILOGII, ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma, za druge zdravstvene dejav-nosti pa normativi in standardi, ki jih določa samoupravni spora-zum o temeljih plana medobčjnske zdravstvene skupnosti 16. člen Za opredelitev programa zdravstvenih storitev po letih za v občinski zdravstveni skupnosti zagotovljeni obseg zdravstvenih storitev za - osnovno zdravstveno dejavnost, - ambulantno-specialistično zdravstveno dejavnost, - bolnišnično zdravstveno dejavnost, - zdraviliško zdravstveno dejavnost, - zdravstveno dejavnost univerzitetnih zdravstvenih organiza-cij, - preskrbo z zdravili, sanitetnim materialom, ortopedskimi pri-pomočki in konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proiz-vodi ter - nujno medicinsko pomoč in reševalni prevoz, se upoštevajo kazalci o fizičnem obsegu zdravstvenih storitev, programov zdravstvenih storitev oz. zdravstvene dejavnosti za osnovno zdravstveno dejavnost in za preskrbo z zdravili in sani-tetnim materialom, ki so opredeljeni v PRILOGI II, ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma, za druge zdravstvene dejav-nosti pa kazalci, ki jih določa samoupravni sporazum o temeljih plana medobčlnske zdravstvene skupnosti 17. člen Potrebna sredstva za uresničevanje zagotovljenega obsega zdravstvenih storitev iz prejšnjega člena so po posameznih zdravstvenih dejavnostih \z prejšnjega člena opredeljena znotraj sredstev za celovit program zdravstvenih storitev v PRILOGIIII, ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma. 18. člen Če z zbranimi sredstvi po merilih iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti skupnost ne bo mogla zagotoviti uresničitve programa iz prejšnjega člena, bo štela da so nastopili pogoji za pridobitev solidarnostnih sred-stev, združenih pri medobčinski zdravstveni skupnosti. Če skupnost po merilih iz sporazuma iz prejšnjega odstavka preseže potrebna sredstva, bo združila del presežka sredstev v medobčinski zdravstveni skupnosti za solidarnostno pokrivanje programa drugim občinskim zdravstvenim skupnostim. 19. člen Od skupnega ugotovljenega dohodka vskupnosti bomo udele-ženci sporazuma izločali sredstva za nepredvidene rizike po stopnji 0,10 na poseben račun. Pogoje za nakazovanje in porabo sredstev iz prejšnjega od-stavka bomo udeleženci določili s samoupravnim sporazumomo skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. 20. člen Izvajalce posameznih vrst zdravstvenih storitev iz programov zdravstvenega varstva in za izvajalce drugih programov v obdin-ski zdravstveni skupnosti, udeleženci tegasporazumadoločamo: 1. ZD Ljubljana-TOZD osnovno zdravstveno varstvo Ljubljana Vič-Rudnik 2. Občinski odbor Rdečega križa Ljubljana Vič-Rudnik 3. Optika Bonča Anton, Ljubljana, Tržaška c. Izvajalce posameznih vrst zdravstvenih storitev, programov zdravstvenih storitev ali dejavnosti tistih zdravstvenih dejavnosti, ki niso organizirane na območju in za območje občinske skupno-sti, bomo udeleženci sporazuma določili s samoupravnim spora-zumom o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti oziroma zdravstvene skupnosti Slovenije. Če bodo potrebe in interesi uporabnikov narekovali sklenitev samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela še s kakš-nim drugim izvajalcem, lahko skupščina skupnosti na seji obeh zborov določi takšnega izvajalca in sklene z njim samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela v okvlru programa zdravstve-nega varstva. 21. člen Z izvajalci iz prvega odstavka prejšnjega člena bomo udele-ženci sklenili samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela v občinski zdravstveni skupnosti, z izvajalci iz drugega odstavka prejšnjega člena pa bomo udeleženci sklenili samoupravne spo-razume o svobodni menjavi dela po tej skupnosti v medobčinski zdravstveni skupnosti oziroma v zdravstveni skupnosti Slovenije skladno s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov teh skup-nosti. . ¦ . 22. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti materialnega in finančnega značaja ter konkretne obveznosti glede uresniče-vanja programa zdravstvenega varstva in razporejanja razpolož-Ijivih sredstev za izvrševanje zdravstvenih storitev, bomo udele-ženci tega sporazuma natančneje opredelili s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela. 3. Pravice do socialne varnosti in upravičenci 23. člen Udeleženci tega sporazuma določamo za delavce in druge delovne Ijudi obseg pravic in upravičence za pravice do socialne varnosti v tej skupnosti kot so opredeljeni s samoupravnim spo-razumom o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Ur. list SRS št. 24. člen Potrebna sredstva za uresničevanje pravic do socialne varnosti po vrstah pravic so opredeljene v PRILOGI III, ki je sestavni del tega sporazuma. Sredstva za nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni ne bodo naraščala hitreje od stopnje rasti zaposlovanja v občini. 4. Solidarnostno združevanje in razporejanje sredstev 25. člen Udeleženci tega sporazuma zagotavljamo z udeleženci spora-zumov o temeljih planov drugih občinskih zdravstvenih skupno-sti v SR Sloveniji obseg zdravstvenih storitev kot ga določa zakon in samoupravni sporazurn o skupnih temeljih planov zdravstve-nih skupnosti v SR Sloveniji ter medobčinskem sodelovanju obseg zdravstvenih storitev kot ga določajo samoupravni spora-zumi o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti in sa-moupravni sporazum o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti in sofinanciranja zdravstvenih objektov in opreme za zagotovitev enakomemejših zmogljivosti za uresničevanjezdrav-stvenih storitev osnovne zdravstvene in lekarniške dejavnosti ter v ta namen solidarnostno združujemo in razporejamo sredstva po osnovah in merilih kot jih določajo prej navedeni samoupravni sporazumi. 26. člen Udeleženci tega sporazuma sprejemamo kot solidarnostno te-meljno načelo v medobčinskem merilu in v merilu SR Slovenije, da združujejo sredstva tiste občinske skupnosti, ki po merilih iz prejšnjega člena presežejo potrebna sredstva za uresničitev z zakonom in samoupravnimi sporazumi o temeljih planov obseg pravic do zdravstvenih storitev in da prejemajo sredstva tiste občinske skupnosti, ki po teh merilih ne morejo z združenimi sredstvi na svojem območju zagotoviti uresničitev obsega teh pravic \z zdravstvenega varstva. 27. člen Udeleženci tega sporazuma sprejemamo tudi naslednja merila v zvezi z upravičenostjo do sredstev medobčinske solidarnosti in sicer: 1. Občinske zdravstvene skupnosti, ki bodo upravičene do solidarnosti morajo določiti vsaj enako prispevno stopnjo, kot jo imajo občinske zdravstvene skupnosti, ki sredstva za solidarnost dajejo. 2. Občinske zdravstvene skupnosti, ki bodo upravičene do solidarnosti morajo sprejeti prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacijo) vsaj v takšni višini, kot so jih sprejele občinske zdravstvene skupnosti, ki sredstva za solidar-nost dajejo. 3. V občinskih zdravstvenih skupnostih, ki bodo upravičene do solidarnosti ne smejo biti kadrovski in delovni normativi ugo-dnejši od tistih občinskih zdravstvenih skupnosti, ki sredstva za solidarnost dajejo. 4. Občinske zdravstvene skupnosti, ki bodo upravičene do solidarnosti so dolžne eventualne nastale presežke v sorazmerni višini vrniti občinskim zdravstvenim skupnostim, ki sredstva za solidarnost dajejo. .¦ ¦ ¦ * ¦ 5. Sredstva solidarnosti bodo občinske zdravstvene skupnosti uporabile v skladu s svojim finančnim načrtom Samo za potrebe zdravstvenega varstva. 6. Ob določitvi višine sredstev za programe skupnosti morajo občinske zdravstvene skupnosti, ki bodo prejemale sredstva iz solidarnosti, določiti sredstva za zdravstveno varstvo v skupni porabi v taki višini, da bodo lahko zadostile ciljem skupnosti v enaki meri kot skupnosti, ki bodo solidarnostna sredstvazdruže-vale. Merila iz prejšnjega odstavka bomo podrobneje opredelili v samoupravnem sporazumu o temeljih plana medobčinske zdrav-stvene skupnosti. 5. Devizni priliv in zagotavljanje deviznih sredstev za zdrav-stvene storitve v tujini 28. člen Udeleženci ugotavljamo, da bomo pri izvajanju mednarodnih sporazumov o zdravstvenem varstvu dosegli v skupnosti čisti devizni priliv, ki bo v dinarjih znašal: leta din 1981 662.000 1982 682.000 1983 702.000 1984 723.000 1985 745.000 O namenih porabe teh deviznih sredstev se bo skupnost spora-zumevala v okviru samoupravne interesne skupnosti za ekonom-ske odnose v tujini. 29. člen Za zdravljenje uporabnikov skupnosti vtujini, kadarzdravljenje ni mogoče v SFRJ in za zdravljenje v državah, s katerimi Jugosla-vija nima sklenjenih mednarodnih sporazumov o zdravstvenem varstvu, bomo udeleženci zagotovili skupnosti v okviru samo-upravne interesne skupnosti za ekonomske odnose v tujini de-vizna sredstva v zneskih: leto din 1981 198.000 1982 208.000 1983 218.000 1984 229.000 1985 240.000 III. PROGRAM NALOG SKUPNEGA POMENA, DRUGIH NALOG IN NALOŽB TER SREDSTVA a) Program nalog skupnega pomena in naložb v Zdravstveni skupnosti Slovenije 30. člen Udeleženci tega sporazuma skupaj z udeleženci sporazumov drugih občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji obliku-jemo program skupnih nalog v zdravstveni skupnosti Slovenije kot ga opredeljuje samoupravni sporazum o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Program nalog skupnega pomena obsega tudi naložbe skup-nega pomena v SR Sloveniji in naložbe solidarnostnega pomena v SRS na manj razvitih področjih. 31. člen Za skupni program iz prejšnjega člena bomo v skupnosti zdru-ževali sredstva po enotni stopnji od planiranega bruto osebnega dohodka delavcev v občini, kakor to določa samoupravni spora-zum o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SRS. b) Program nalog skupnega pomena in naložb v medobčinski zdravstveni skupnosti 32. člen Udeleženci tega sporazuma skupaj z udeleženci sporazumov drugih občinskih zdravstvenih skupnosti v medobčinski zdrav-stveni skupnosti oblikujemo program skupnih nalog v medobčin-ski zdravstveni skupnosti kot ga opredeljuje samoupravni spora-zum o temeljih plana medobčmske zdravstvene skupnosti. Program nalog skupnega pomena iz prejšnjega odstavka ob-sega tudi naložbe skupnega pomena in naložbe solidarnostnega sofinanciranja na medobčinski ravni, kakor tudi zagotovitev sred-stev za računalniške zmogljivosti za komuniciranje, koordiniranje in obdelavo na območni ravni. 33. člen Za skupni program iz prejšnjega člena bomo v skupnosti zdru-ževali sredstva po enotni, v medobčinski zdravstveni skupnosti dogovorjeni stopnji od planiranega bruto osebnega dohodka delavcev v občini oziroma v odstotku od vseh prihodkovskupno-sti (za računalniške zmogljivosti). Sredstva za program iz prejšnjega odstavka po pomenu nalog in naložb ter pc letih združevanja so opredeljena v PRILOGIIV, ki je sestavni del tega sporazuma. ¦¦.•¦> c) Program drugih nalog v skupnosti 34. člen Potrebna sredstva za delovanje samoupravnih organov skup-nosti in delovnih skupnosti, kizaskupnostopravljajoadministra-tivna, strokovna-pomožna in tem podobna dela ter za druge materialne potrebe kot tudi za delovanje zavoda za socialno medicino in higieno in za naloge Ijudske obrambe in družbene samozaščite združevali v okviru sporazuma. 35. člen Za program nalog iz prejšnjega člena bomo v skupnosti zdru-ževali sredstva kot so opredeljena v PRILOGIIII, ki je sestavni del tega sporazuma. ¦ IV SKUPNA SREDSTVA SKUPNOSTI IN NJIHOVA RAZPOREDI- TEV 36. člen Vsa sredstva za uresničevanje vseh programov skupnosti za zagotovljeni obseg zdravstvenih storitev po zakonu, za zagotov-Ijeni obseg zdravstvenih storitev po tem sporazumu, za pravice do socialne varnosti, za druge programe vskupnosti, za program skupnih nalog in naložb v zdravstveni skupnosti Slovenije in medobčinski ždravstveni skupnosti znašajc po letih: leto znesek din 1981 325.396.000 1982 340.050.000 . , ' ' 1983 353.799.000 . ' 1984 363.854.000 1985 373.710.000 Sredstva za posamezne programe w v Ljubljani PORA^ P0 NAHENIH - skupaj • 301.315 325.396 340.050 353.799 363.854 373.710 4,4 I. ZORAVSTVENO VARSTVO 242.167 255.081 266.821 279.061 291.820 I 305.191 4,7 1. Osnovna zdrav. dejavnost 46.309 49.551 53.020 56.731 60.702 64.951 7,0 2. Zobozdravstvena dejavnost 16.530 17.836 19.245 20.765 22.405 24.175 7,9 3. ABbul.spec. zdrav. dajavnost 34.019 35.380 36.795 38.267 39.798 41.390 4,0 4. Boln. in zdraviliška dejavnost 113.108 118.503 122.259 126.020 129.773 133.576 3,4 5. Zdravila in ortoped.pripw»čki 29.543 31.020 32.571 34.200 35.910 37.705 5,0 6. Reievalni pr.vozi 2.658 2.791 2.931 3.078 3.232 3.394 5,0 n. NADOHESTILA OSEBNIH D0H00K0V IN 34.773 35.539 36.320 37.118 37.935 38.770 2,2 POVRAČILA III.DRUGI NAHENI - skupaj 7.189 6.318 6.681 5.411 5.124 5.129 -6,5 a) republiška solidarnost 3.582 .2.536 2.495 2.215 2.241 2.105 -10,2 b) sknpni progrM v SRS • 3.607 3.782 4.186 3.196 2.883 3.024 -3,6 c) Mdobčinska solidamost - . . . ... IV. IZRAVNAVA UCINKDV ENOTNE PRISPEVNE - - ... STOPNJE HL0 OBČLNSKIRI ZDRAVSTVE-Hlffi SKUPNOSTHI V LJU8LJANI V. INVESnCIJE. skupaj 8.696 19.645 21.080 22.713 19.119 14.390 10,5 - progra« skupnih nalog in naložb - 8.303 11.557 14.763 10.956 5.924 - zdravstveno iafonucij. sistea - 7.361 7.766 7.950 8.163 8.^66 - Hedicinska fakulieta - 1.327 - ... - k saioprispevku ' - 2.654 1.757 - ... VL ORUGI OOHOOKI 7.757 8.052 8.358 8.676 9.005 9.347 3,8 VII.SRLQSTVA ZA L0 In 0S_____________733 761 790 820 ,851 883 3,8 Rasa bruto osebnih dohodkov 2.327.675 2^406.816 2.488.648 2.573.262 2.660.753 2.751.219 3,4 Prispevna stopnja__________________________________11,41 11,43 11,35 11,17 , 10,94________________ Participacija uporabnikov________________8.014 6,794 7.167 7.573 7.992 8.449 1,1 PRILOGA m. ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBUANA KSTO ' ^ SREOSTVA ZA PROGRAH ZDRAVSTVENEGA VARSTVA (za ptavic« do zdravstvenih storitev, do socialne varnosti in u naložbe) - « VIRIH IN NAHENIH - v cenah 1979 - v tisoč din 1980 1981 1982 1983 198* 1985 Poprečna letna stopnja rasti m SREDSTH . skupaj 1. Prihodki od prispevkov iz doh. in OMb.dohodka (družbtni in zasebni saktor) • od tega: • prihodki za zdrav.var.upokojencev 2. Prlhodki od prisptvkov od katiijski dtjavnojti 3. Orugi prihodki SKUPAJ 1 do 3 4. Srtdstva solidarnosti: - iz republiikt solidarnosti - iz ¦edobčinske solidarnosti 5. Izravnavi učiflkov anotn« priip. stopnje, •edobčin.zdrav.skupnosti v Ljubljani PORAjfc PO NAtfNIH - skupaj ZORAVSTVENO VARSTVO 1. Osnovna zdrav. dtjavnost 2. Zobozdravstvtna dejavnost 3. A*bul.sp«c. zdrav. dtjavnosi 4. Boln. in zdraviliška dejavnost 5. ZdravUa in ortopcd.pripoaoiild 6. Reitvalni prtvozi U. NAOOKESTIU 0SE6NIH OOHOOKOV IN POVRAČILA in.DRUGI MAMENI - skupaj a) repuhliika solidarnost od tega:solidarnost v SPIZ za ZV upok b) skupni prograa v SRS e) Mdobčinska solidarnost IV. IZRAVNAVA UČINKOV ENOTNE PRISPEVNE STOPNJE KEO 08ČINSKIMI ZDRAVSTVE- «im snjpnostiu v uisuani V. INVESTICIJE . Jkuptj - prograa skupnih nalog in naloH - zdravstvtno inforucij. sistau - Ntdicinska fakulteta - k saaoprispevku IL ORUGI OOHOOKI m.SREDSTVA ZA LO in DS 2.569.339 2.535.458 274.689 5.847 28.034 2.569.339 (16.594) 2.569.339 1.754.562 356.955 137.516 265.660 777.623 200.043 16.765 311.377 337.557 164.488 86.998 39.523 133.54«* (16.594) 92.989 65.673 7.181 2.696.222 2.689.876 6.346 2.696.222 (47.345) 2.696.222 1.822.113 379.997 145.235 273.501 797.875 207.902 17.603 317.732 305.165 125.975 41.437 137,753 (47.345) 176.207 79.595* 58.439 12.723 25.450 67.619 7.386 2.795.395 2.789.128 6.267 2.795.395 (52.155) 2.795.395 1.892.264 404.568 153.476 281.393 818.232 216.111 18.484 324.217 311.884 123.925 45.867 142.092 (52.155) 189.600 111.575 * 61.265 16.960 69.633 7.597 2.872.757 2.866.565 6.192 2.872.757 (58.336) 2.872.757 1.965.116 430.760 162.276 289.798 838.187 224.687 19.408 330.840 291.607 110.018 35.021 146.568 (58.336) 205.664 143.564* 62.100 71.714 7.816 2.925.357 2.919.239 6.118 2.925.357 (63.402) 2.925.357 2.040.773 458.684 171.679 298.507 857.876 233.648 20.379 337.602 294.102 111.329 31.588 151.185 (63.402) 170.970 107.322 * 63.648 73.867 8.043 2.966.802 2.960.755 6.047 2.966.802 3,15 0,7 2,8 (75.687) (35,5) 2.966.802 2.120.228 488.455 181.727 307.532 878.106 243.009 21.399 344.508 293.681 104.596 33.138 155.947 3,8 6,4 5,7 2,9 2.5 3,9 5,0 2,0 -2-7 -8*7 -3,5 3,15 (75.687) | (35,5) 124.015 58.232 * 65.783 5,9 76.095 8.275 I 3,0 2,9 Rata bruto osebnih dohodkov Prisp«vna stopnja___________ 12.775.683 !3.569.450 11,41 24.393.923 11.43 25.250.388 11,35 6.140.187 UJ7 27.064.721 lfl qj. 3,5 Participuija uporabnikov 55.530 49.799 51.817 53.971 5O98 5« W{, 1,1 ^Srtdatv« e« isgradnjo II. in III. fase Šolslcega centra za srednje »•dlcinske seatre se prenesejo is programa tdruženih sredstev za larasticije v dejavnost tdravstvenega varstra po letih in po občinflkih •dravstvenih skppnoatlh v LJubljaoi. Sknvna sredstTa za program skupnlh nalog in naloSb obSinsklh zdravst-ˇ•nih »kupnosti v LJublJani Priloga IV. (Z obve«noatmi obSinskih ¦drtTstvenih akupnosti) so »manjšana za 81.696.000 din v cenah 1979. SKVPKA SRFVSTVA ?A PRCGRAM SKUPNIH NALOG IV NALOŽB pRILOCA IV. (z ohvezr.cstni olainckih zdravstver.ih skurnosti) : ........ ¦ , - .... ....,, , . ... .-,¦ ...,.,.. ,..,.-.¦ . ..... ,; .. ,... . . ..,- cer.e 1979 tiso* din GFČINSFA ZDRAVSTVZM SKUPNOST 1981 1982 1983 1984 1985 SKirPAJ 18 OBČINSKIH ZDRAVSTVF-UIH SKUPNOSTI - skuini jprzgi^ti - ZIS Med.fak. (5 OZS v Ljutl.jcri) K scmcprispevhu (5 OZS v Ljuhlj od tega: L-TT BLJAM-*E?ICRAn skupaj - skupri progTam - ZIS - MF - k sair.ovrispevku UVEUAZA-CFUTZR 3kuva~ - skupni program - ZIS - IIF - k savoprispevPu ' LJVBUAM M0S7F-P0ZJE akunaif - skupni vvogram - ZIS , ¦ ; - :& - sanoprispevek LJHBIfiJANA-šloVA aku-raj - skupni progrcm - ZIS ¦ - A2F - k samoprispevku TjJUBLJATlA VIČ-RUprjTK skupaj -skicpr.i pvogram - ZIS ¦ ,„ - .'4F - k. samoprispevku '182.002 95.522 86.480 12.723 25.450 23.032 11.420 10.160 2. ISO 4.302 65.953 27.770 22.506 5.227 10.455 21.305 8.743 7.617 1.647 3. 293 30.516 12.603 10.795 2.372 4.746 18.393 7.051 7.361 1.327 2. 654 223.263 132. 392 90.871 T6.960 29.998 16.388 10.681 2.929 69.067 38.725 23.424 6.918 22.356 12.164 8.019 2.173 32.380 17.822 11.375 3.183 17.599 9.833 7.766 1.757 289.228 196.541 92.687 35.351 24.473 10.878 73. 728 56.199 23.529 25.732 17.601 8.131 37.841 26.229 11.612 22.220 14.270 7.950 239.UI 143.757 95.Z54 64.758 40.743 24.015 21.036 12.723 31.306 19.275 12.031 18.5C9 10.346 8.163 157.632 58.712 98.920 29.384 19.373 18.258 7.635 11.126 11.738 41.250 16.557 24.693 13.726 5.156 8.313 | 8.570 20.088 7.772 12.316 12.670 4.204 8.466 ZIS - ^rravrtverr ir.^onvarijcki si$t 1.7 - MedidnaPa. ^akulfeta v CjuJl.-fari N/iOŽBE CGČIHSKIH ZOMVSTVEBIH SKUPflOSTI (objskti in oprena)-SOLIDAKNOSTNO SOFItJANCIRANJE IZ ZDRUŽENIH 3REOSTEV - cens 1979 - v tisoč din O8ČINA - obj^kt ¦ 2 csns /e! Vrednost Udeležb* TERHINS-KI PLAN ____________ ___________________________________•________________vdin |________________OZS 1981 I 1982 I 1983 I 19L4 J 1% " I. IHVESTICIJE - sofinanciranje . iz združenih sredst v 1. Naložba občinskih zdravstv9nih skupnosti v Ljublj^ni . BEŽIGRAO skupaj «3.7«) 16.62^ 2.120 5-938 +.154 2.542 1.870 2D adaptacija in nadgradnja 1.200 21.200 25.440 9.670 2.120 5.933 1.612 ZP Ivan Kavčič 600 30.500 18.300 6.954 - - 2.542 2.542 l.L70 NCSTE.POLJE ' . ' , ZD Fuline . 5.000 32.200 161.000 61.130 - - 16.950 il.lM 23-G: u SlSKA skupaj . 87.460 33.232 16.950 14.857 1.426 ZD Hedvode 2.500 32.200 80.500 30.590 16.950 13.640 Delovni varstvani contsr 6.960 2.642 - 1.217 1.426 MC-SUDKIK skupaj 54.020 20.531 5.0C3 3.622 6.120 3.^;5 l.t70 ; Lokarna Rudnik adaptacija 350 21.200 7.420 2.820 - - 1.527 1.293 ZP Šfcofljica 600 30.500 18.300 6.954 - - 2.542 2.542 l."70 ZP Velike Lsšče 600 30.X>0 18.300 6.954 5.CS3 1.871 Kladinsko klkat.zdrivilišČe fiakitna 10.000 3.303 - 1.751 2.05i SKUPAJ 346.220 131.567 24.153 24.417 28.6;<3 27.557 26.790 2. Saložbe drugih občinskih zdrav-stveaih skupnocii ljubljsnske regije 395.930 22O.G66 41.633 40.121 67.170 50.042 ?l.o^ 3. Utlozbe aadobčiiiofoga potena KC TCZD IGinična bolnišnica za ¦ • psihiatrijo Ljubljana 63.613 54.071 21.204 25.445 7.422 IzgraJnja kuhinjs za potreba ' KliniČne bolnišnice za psi- hiatrijo Ljubljana 31.807 27.036 - 8.4Č2 S.4C2 1G.C72 KC T02D GinokolcSka klinika Lj. 15.000' 34.000 508.906 193.334 8.482 42.4W 84.E17 57.Č76 S K U P A J ¦ 604.326 274.491 29.686 67.854 100.721 66.153 10.072 II. Hedicinska fakultcta Ljubljana > 12.723 12.723 .... III.K sanoprispevku II. v L ubljani 42.410 25.450 16.$60 - SKUPAJ I-m J 1,346.476 632.057 133.695 149.352 196.541 143.757 50.712 [V. Zdravstveno inforaacijski si- sts« - od t«: - «4.312 86.480 90.871 92.637 95.354 93.92C Obč.zdrsv.sRupnosti v liublj. 5S.439 61.265 ' 62.100 63.64G 'f.Ti 3 K U P A J I - IV 1,346.476 1,146.369 220.175 240.223 2KS.228 239.111 157.332 _^_____ ZAPOSLOVANJE predlog Na osnovi 24. člena zakona o združenem delu, 113. člena o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije in zakona o skupnih osnovah svobo-dne menjave dela sklepamo: - delavci v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela ter delovnih skupnostih, - delovni Ijudje, ki z osebnim delom, sredstvi v lasti občanov opravljamo gospodarsko ali negospodarsko de- . javost, - občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem bese-dilu: udeleženci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana skupnosti za zapo-slovanje v občini Ljubljana Vič-Ru-dnik za obdobje 1981-85 I. TEMELJNE USMERITVE 1. člen V skladu z določili zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zakona o zaposlovanju invalidnih oseb, družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, samoupravnega spo-razuma o ustanovitvi občinske skupnosti o zaposlovanju ter ostalimi sprejetimi dokumenti, ki obravnavajo področjezaposlo-vanja in kadrovske politike bo skupnost za zaposlovanje v na-slednjem srednjeročnem obdobju izvajala naloge iz srednjeroč-nega plana po naslednjih področjih: 1. Načrtovanje in izvajanje kadrovske politike 2. Zaposlovanje iskalcev zaposlitve 3. Zaposlovanje delavcev iz začasnega dela v tujini 4. Vključevanje invalidnih oseb v delo 5. Zaposlovanje na osnovi usposabljanja in prekvalifikacij 6. Poklicno usmerjanje 7. Štipendiranje iz združenih sredstev 8. Izdelava nomenklatur in profilov poklicev ^ 9. Obdelava statističnih elementov 10. Raziskovalno delo na področju zaposlovanja 11. Zagotavljanje socialne varnosti brezposelnih Izvajanje teh nalog bo skupnost zagotavljala v občini kot tudi v okviru mestne in regijske skupnosti ter Zveze skupnosti za zapo-slovanje SRS. 2.člen Udeleženci se s tem sporazumom obvezujemo, da bomo svoje letne in srednjeročne plane kadrov medsebojno usklajevali v občinskih skupnostih za zaposlovanje v okviru občinskega plana zaposlovanja ter v skladu s kriteriji iz dogovora o temeljih družbe-nega plana občine Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 upoštevaje usmeritve na področju zaposlovanja v mestu Ljubljana. 3. člen Mestna skupnost za zaposlovanje Ljubljana bo v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi zagotovila usklajeva-nje občinskih planov zaposlovanja. Pri usklajevanju planov bodo upoštevani kriteriji, kot jih opredeljuje dogovor o temeljih druž-benega plana mesta Ljubljana za obdobje 1981-1985. V obdobju 1981-1985 bo število zaposlenih v Ljubljani nara-ščalo letno največ za 3.500 delavcev (cca 1,9%) oziroma v celot-nem petlenem obdobju za 17.500 delavcev. Skupne kadrovske potrebe ob upoštevanju odliva iz delovnega kontingenta bodo tako predvidoma znašale 34.500 delavcev oziroma 6.900 letno. Ob lastnem kadrovskem prilivu, ki se v tem obdobjii ocenjuje na okoli 19.000 delavcev ter ocene priliva iz dnevne migracije okoli 5.000 delavcev bo kadrovski primanjkljaj znašal 10.500 delavcev ali nekaj več kot 2.000 delavcev letno. Te delavce bo potrebno organizirano zaposliti iz drugih območij ob zagotavlja-nju ustreznih življenjskih in delovnih pogojev zanje, tako v orga-nizaciji združenega dela, kakor v širši družbeno politični skupno-sti. 4. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo v okviru skupnosti za zaposlovanje pri načrtovanju in izvajanju kadrovske politike in zaposlovanja dosledno upoštevali določbe družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih zaživljenske in kulturne razmere pri zapo-slovanju delavcev na območju skupnosti. 5. člen Skupnost bo zagotavljala pripravo za zaposlitev brezposelnih oseb in pospeševala dokvalifikacije zaposlenih v okviru svojih materialnih možnosti. V ta namen bodo udeleženci s posebnim samoupravnim sporazumDm skupaj s skupnostjo za zaposlova-nje združevali namenska sredstva. 6. člen Z namenom, da zagotovijo temeljne in druge organizacije enot-nost pri uresničevanju načel dogovorjene kadrovske politike v občini ter za uresničevanje štipendijske politike kot njenega sestavnega dela sklenejo delavci in delovni Ijudje poseben sa-moupravni sporazum v občini, v katerem uresničujejo enotne kriterije in merila o podeljevanju kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev Sredstva za štipendiranje v višini 0,5% od BOD se namensko združujejo v skupnosti za zaposlovanje za: - podeljevanje štipendi) iz združenih sredstev - podeljevanje štipendij iz Titovega sklada - podeljevanje štipendij iz sklada B. Kraigherja - solidarnostna in vzajemna prelivanja sredstev med skup-nostmi - kritje razlik med kadrovskimi štipendijami v višini štipendij iz združenih sredstev. Skupnost bo zagotovila povprečno letno 255 štipendistom šti-pendijo \z združenih sredstev in povprečno letno 70 štipendistom razliko med kadrovsko in štipendijo iz združenih sredstev, kar skupaj z obveznostjo iz solidarnosti predstavlja v izhodiščnem letu 1981 10.915.000 din. ' 7. člen Skupnost za zaposlovanje bo v okviru svoje dejavnosti zago-tavljala pogoje in sredstva za zvedbo nalog s področja Ijudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z usmeritvami v občini in mestu. 8. člen Za izvedbo programiranih nalog ima skupnost za zaposlovanje organizirano delegatsko skupščino, ki oblikuje in sprejema poli-tiko zaposlovanja ter s svojimi organi zagotavlja izvajanje nalog na območju skupnosti. Skupnost bo zagotavljala racionalno deli-tev in usklajnost dela z drugimi občinskimi skupnostmi tako, da se bo z njim povezovala v mestu Ljubljana, regiji in republiki. Za izvajanje strokovnih, tehničnih in administrativnih opravil ima skupnost ustanovljeno strokovno službo s katero bo urejala med-sebojne odnose na osnovi principov svobodne menjave dela. 9. člen Skupnost bo svoj program izvajala kvalitetno in ažurno v skladu z roki sprejetirni v akcijskem programu. Pri izvedbi pro-grama skupnost zagotavlja: - ažurno spremljanje gibanj in strukture zaposlovanja z ana-lizo vzrokov za odklone od predvidenih gibanj ter z ugotovitvami sprotno seznanjala združbeno delo, - skrb za hitro vključevanje iskalcev zaposlitve v delo, v času tirezposelnostl pa zagotovitev socialne vamosti v skladu z zako-nom - intenzivne kontakte z združenim delom z namenom pomoči ne samo pri zagotavljanju potreb po kadrih, ampak tudi pri kadrovskem načrtovanju in usklajevanju kadrovskih planov - učinkovito obravnavo težje zaposljivih oseb, predvsem inva-lidov in vključitev le teh v delo - učinkovito poklicno usmerjanje in usklajevanje v vzgojno izobraževalnem sistemu in OZD ter poklicno informiranje in sve-tovanje v skladu z obsegom in strukturo potreb združenega dela po delavcih 10. člen Uporabnikom (iskalcem zaposlitve, TOZD, učencem, študen-tom itd.) so na voljo storitve skupnosti brezplačno v obsegu, kot jih predvideva zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in plan skupnosti. Uporabniki pa se lahko sskup-nostjo dogovorijo za izvedbo dodatnih nalog, ki jih financirajo posebej. II. ZAGOTOVUENI PROGRAM, DODATNI PROGRAM, SISTEM SOLIDARNOSTI IN VZAJEMNOSTI H.člen Vrednost programa skupnosti za zaposlovanje se sestoji iz: 1. Zagotavljanja pravic uporabnikov v skladu z obstoječo zako-nodajo (zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezpo-selnosti, zakon o usposabljanju invalidnih oseb) 2. Stroškov za opravljanje storitev (stroški strokovne službe) na osnovi vsakoletnih ovrednotenih programov, na osnovi samo-upravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med strokovno službo in skupnostjo 3. Stroškov za delo samoupravnih organov skupnosti 4. Obveznosti, ki jih je skupnost sprejela s sklenitvijo samou-pravnih sporazurnov 5. Obvezne rezerve 12. člen Skupnost za zaposlovanje bo v naslednjem srednjeročnem obdobju izvajala naloge iz srednjeročnega plana po naslednjih elementih: Element/storitev programa Poprečno let-lzdatki v 000 no 81-85 v letu 1981 1. št. zaposlenih iskalcevzaposlitve 600 2. a) št. zaposlenih delavcev iz za-časnegadelavtujini 50 b) št. zaposlenih v tujini preko skup-nostizazaposlovanje 3. Invalidne osebe a) št. obravnavanih 56 b) št. vključenih vdelo ' 49 933 58 657 4. št. zaposlenih na osnovi uspo-sabljanja in prekvalifikacij ' 5. Pokiicnousmerjanje a) št. skupinskoobravnavanih b) št. individualnoobravnavanih c) št. organizacij, ki jim je nudena pomoč 6. Št. štipendistovizzdruženih sredstev 7. a) št. izdelanih in objavljenih no-menklatur b) št. izdelanih in objavljenihprofilov poklicev 8. Št. obdelanih statističnih elemen-tov 9. a) št. sej samoupravnih organov b) podpisniki d. d. o štipendijski poli-tiki 10. Raziskovalnodelo 11. Socialna varnost brezposelnih a) št. upravičencev do denarnega na-domestila b) št. upravičencev do denarne po-moči Lastni program skupaj od tega prejema skupnost: - regijsko solidarnost v skupnem znesku - republiško solidarnost v skupnem znesku poleg tega daje skupnost: - za regijsko solidarnost v skupnem znesku - za republiško solidarnost v skupnem znesku 2.280 750 818 11 325 207 7 40 170 30 392 12 438 10 86 45 1.414 10 5.764 din 10din 514din A. Obveznosti za delo strokovne službe, republike, regijskein mestne škupnosti (sredstva so že zajeta včlenu 12) ¦ • . • 13.člen Osnova za obračun povračil strokovnim službam se priznava letna ocena v znesku (v 000 din); 1981 2.257 1982 2.328 1983 2.401 1984 2.477 1985 2.555 Skupaj 12.018 Struktura sredstev iz prejšnjega odstavka je sledeča: - 30% za materialne stroške - 2% za amortizacijo - 65%zaosebnedohodkeinskupnoporabo - 2% za druge obveznosti iz dohodka - 1 % za modernizacijo poslovanja (oprema) 14. člen Občinska skupnost bo zagotavljala izvajanje programa skupnih nalog na območju SR Slovertije, ki ga bo v skladu z dogovorom za potrebe in interese udeležencev sporazumevanja na področju zaposlovanja opravljala Zveza skupnosti za zaposlovanje. Pro-gram skupnih nalog obsega skupne naloge s področja zaposlo-vanja, pomembne za območje vse republike, za medrepubliško sodelovanje in zaposlovanje v tujini, za varstvo naših delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za sklepanje in izvajanje samoupravnega sporazuma na področju zaposlova-nja in kadrovske politike, ki zajema območje republike in za druge naloge, v katerih se sporazumejo z območja skupnosti, da se izvajajo na ravni republike. 15. člen Za uresničevanje programa iz prejšnjega člena bodo združe-vana naslednja sredstva (v 000 din): 1981 545 . ¦ 1982 562 • - '\- : ¦ ¦¦¦'¦¦' 1983 580 ' ¦.,..: .... 1984 598 ' ' ¦¦'.¦¦"'¦ , 1985 617 , - ' Skupaj 2.902 16. člen Skupnost bo zagotavljala naslednji skupni program za ob-močje medobčinske skupnosti za zaposlovanje, ki obsega zlasti naslednje dejavnosti: 1. usklajevanje planov zaposlovanja med občinami 2. spremljanje uresničevanja družbenega dogovora in samo-upravnega sporazuma s področjazaposlovanja, minimalnih stan-dardov in kadrovske politike 3. usklajevanje planov občinskih skupnosti in usklajevanje fi-nančnih načrtov 4. koordiniranje aktivnosti področja medrepubliškega zapo-slovanja, zaposlovanja invalidov in zaposlovanja delavcev, ki so na začasnem delu v tujini ter zagotavljanja enotnih pristopov na področju informativne in analitično-statistične dejavnosti 5. koordiniranje dejavnosti poklicnega usmerjanja v zvezi s problematiko poteka vpisa v usmerjeno izobraževanje ter zago-tavljanje enotnih statistično-analitičnih podatkov za potrebe ažurnega informiranja in svetovanja 17. člen Za uresničevanje programa iz prejšnjega člena bodo združena naslednja sredstva (v 000 din): 1981 132 " ¦'-.,- 1982 136 ' . K 1983 140 .: 1984 145 1985 149 ¦ Skupaj 702 18. člen Skupnost bo zagotavljala naslednji skupni program za ob-močje mestne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana: - dogovarjanje o skupnih osnovah letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov dejavnosti - dogovarjanja o skupni akciji za uresničevanje kvalitete rasti zaposlovanja v skladu s sklepi in ukrepi skupščine mesta Ljub-Ijane - dogovarjanje o skupni politiki medrepubliškega zaposlova-nja in o skupni akciji pri zaposlovanju in ugotavljanju invalidnih oseb - dogovarjanje skupne aktivnosti za dokvalifikacijo in prekva-lifikacijo delavcev s ciljem zagotavljanja ekonomskih in tehnolo-ških izboljšav ter prestrukturiranje Ijubljanskega gospodarstva - dogovarjanje o skupnih osnovah poklicnega usmerjanja B. Dopolnilni program 21. člen Udeleženci se s tem sporazumom dogovorimo za uresničeva-nje dopolnilnega programa, za katerega bomo poleg izdatkov iz člena 12 združili za opremo delovnih mest v Vzgojno delovnem centru za duševno prizadete občane Ljubljane naslednja sred-stva v okviru občinske skupnosti za zaposlovanje (v 000 din): 1981 167 ' . . 1982 167 . 1983 167 ' Skupaj 501 C. Sistem solidarnosti 22. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v skladu s samouprav-nim sporazumom o solidarnostnem in vzajemnem združevanju sredstev za uresničevanje pravic delavcev med začasno brezpo-selnostjo za opravljanje nalog na področju priprave delavcev za zaposlitev iz leta 1980 združevali sredstva za solidarnost v repu-bliki v sledeči višini (v 000 din): 1981 514 1982 530 1983 547 • 1984 564 1985 582 ¦ •¦ Skupaj 2.737 . 23. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v skladu s samouprav-nim sporazumom o solidarnostnem združevanju sredstev na ob-močju Ijubljanske regije združevali naslednja sredstva: 1981 10 1982 10 1983 11 1984 11 .'¦.;¦ 1985 11 , Skupaj 53 . 24. člen , Udeleženci tega sporazuma zaradi izenačevanja družbenega in ekonomskega položaja združenega dela v Ljubljani soglašamo, da skupaj z udeleženci samoupravnih sporazumov o temeljih planov drugih občinskih skupnosti za zaposlovanje v Ljubljani določimo enotne prispevne stopnje za združevanje sredstev za uresničevanje programov kot jih sprejemarrio s tem samouprav-nim sporazumom. Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje vsako leto pred zaključkom poslova-nja opravi s skupščinami občinskih skupnosti za zaposlovanje v Ljubljani medsebojni poračun prihodkov in odhodkov za izrav-navo učinkov enotne prispevne stopnje. S poračunom iz prejšnjega odstavka se poravnavajo medse-bojne obveznosti, nastale zaradi enotne prispevne stopnje, vse na podlagi bilančnih podatkov. 19. člen Za uresničevanje programa iz prejšnjega člena združuje skup-nost naslednja sredstva (v 000 din): 1981 81 1982 84 1983 87 1984 90 ' 1985 93 Skupaj 435 20. člen Udeleženci se sporazumejo, da bodo cene iz 12. člena in s tem tudi členov 13, 15, 17, 19 valorizirali v skladu z republiškim in občinskim dogovorom o temeljih plana za obdobje 1981-1985. .......... _ . _, ..-. ,,.....,... ,,.. . ,,i'. ...,, ,.,,, ,,.25' 51»"» ¦ ' ¦¦¦¦¦.-¦ Ud«lož«Bci ttga sporazuiaa booo za izradbo dogovorjen»ga ia dopalnilnega prograaa tor obvcznoati iz naalora : eolidarcofiti zagptovili aa*l«dnja artdstva: ..,',. ......_.....................-. . ' .....-.......-¦¦ .------------------ t 000 di= Pntm iHepubliok* solidarnoat ; Begijaka aolidaraoat: ^«1^^ aredala* j " Potr.o.združ. ^*6 i , ____________;___________________________ ' : dobi________daja I___________(ZBWj . -7+8+9-1 o) ¦ | 1 2 3 ^ j . 6 ; ? . a j 9 lo 11 | ;198l 5.754 j - ! 5IA ; - lo ' 619 ! - 167 19o ' , 5.646 '19821 5.946 i - • 53o - ¦ lo : 624 - 167 W6 ( 5.833 1983 6.133 i 547 ¦ ! U j 631 - 1 167 2o2 ; 6.025 1984 60326 j - I 564 - 11 635 J - 2o9 6.o57 ^985 6.525 ! - ' 582 | - 11 64o j - 215 6«263 5KUEAJ 3O.694 2.737 53 3.149 5ol I.ol2 29.«24 26. člen Za izvajanje programa bomo udeleženci tega sporazuma zdru-ževali sredstva iz dohodka na osnovi BOD po naslednjih prispev-nih stopnjah: ...... Program 1981 1982 1983 1984 1985 - za lastni program z obvez. do repub. in regij. solid. - za dodatni program 0.251 0,007 0,251 0,007 0,251 0,007 0,251 0,251 - Skupna obremeni-tev skupnosti za zapo-slovanje 0,26 0,26 0,26 0.25 0.25 Planirani BOD v občini (v 000 din) 1981 2.183.007 1982 2.257.229 1983 2.333.975 1984 2.413.330 1985 2.495.383 ' , ': ' 27. člen Vsi finančni kazalci so izraženi v cenah 1979. Zbrana sredstva se bodo povečevala realno za 3,15% letno v obdobju 1981-85. III. SPREMUANJE IN URESNIČEVANJE SPORAZUMA - 28. člen Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje je poobla-ščena, da sklene samoupravni sporazum ali pogodbo, s katero poveri uresničevanje nalog po tem sporazumu posameznim izva-jalcem. Organizacije izvajalcev bodo letno poročale skupščini samoupravne skupnosti 0 izpolnjevanju nalog in obveznosti. 29. člen Skupščina samoupravne skupnosti sprejema letne plane ure-sničevanja tega sporazuma, letno pa bo obravnavala poročila o izvajanju tega sporazuma in sprejemala ukrepe za njihovo izpof-njevanje in o lem obveščala udelažence. 30. člen ¦ V primeru nepredvidenega povečanja stroškov (porast števila brezposelnih) ali nepredvidenega izpada dohodka, bo skupnost za zaposlovanje izkoristila rezervna sredstva, ki jih vsako leto oblikuje v višini 1,5% od dohodka in z rebalansi določila priori-teto pokrivanja stroškov socialne varnosti brezposelnih delavcev in OD zaposlenih v strokovni službi. 31. člen Skupnost se obvezuje, da bo presežke sredstev nad dogovorje-nimi sredstvi iz tega sporazuma vsako leto vračala združenemu delu po zaključnem računu. IV. NADZOR NAD IZVAJANJEM SPORAZUMA 32. člen Samoupravni nadzor nad izvajanjem fega sporazuma in upo-rabe sredstev v skladu z dogovorjenimi programi bo opravljal odbor samoupravne delavske kontrole. Njegove prisfojnosti in naloge so določene v statutu samoupravne skupnosti za zaposlo-vanje. Skupščina občinske skupnosti bo predlagala udeležencem spremembo ali dopolnitev tega sporazuma, če z ukrepi iz 30. člena ne bo mogoče zagotoviti izvajanje sporazuma. V KONČNE DOLOČBE ' ¦ ' 33. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev, kar ugotovi skupščina samoupravne skupnosti za zaposlovanje na podlagi podpisanih pristopnih izjav. 34. člen Ta sporazum začne veljati 8. dan po javni objavi. Občinska skupnost za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik Datum: Udeleženci: ohrazložitev OBRAZLOŽITEV PREDLOGA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 TEMELJIH PLANA OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVA-NJE V OBDOBJU 1981-1985 1. V javni razpravi o osnutku samoupravnega sporazuma je bilo oblikovanih vrsta konkretnih pripomb. Vse pripombe, ki se nanašajo na določbe sporazuma so vključene v predlog, tiste, ki se nanašajo na način in vsebino izvajanja posameznih nalog pa bo skupnost upoštevala pri oblikovanju plana za naslednje sred-njeročno obdobje. V predlogu so upoštevane naslednje pri-pombe: - skupnost mora v naslednjem srednjeročnem obdobju večjo skrb nameniti oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja, kot elementa kvalitetnejšega gospodarjenja v občini. Vtemsmisluso oblikovani 2., 3., 4. in 5. člen predloga, ki opredeljujejo nalogo usklajevanja planov zaposlovanja s ceiotnimi kadrovskimi viri v Ljubljani. Cilj je nadalnje racionalno in selektivno zaposlovanje, zagotovitev minimalnih standardov za zaposlene in učinkovito delo pri dokvalifikacijah in prekvalifikacijah zaposlenih. - Skupnost prevzema novo nalogo v naslednjem srednjeroč-nem obdobju. Na osnovi samoupravnega sporazuma o štipendi-ranju bo skupnost opravljala vse naloge oblikovanja in izvajanja štipendijske politike, v ta namen združevala posebna sredstv? in skrbelaza njihovo racionalno porabo. Doslej jezaštipendira jev občini skrbel poseben odbor;¦¦¦¦" - Zaradi učinkov enotne prispevne stoprtje in neenakem učin-kovanju te v Ljubljani je bilo treba oblikovati poseben sistem solidarnosti med občinskimi skupnostmi v Ljubljani. Tako predvi-deva 24. člen medsebojni poračun prihodkov in izdatkov vsako leto na osnovi bilančnih izračunov. 2. V naslednjem srednjeročnem obdobju predvidevamo nekaj večji porast brezposelnosti, kot posledice zaostrenih pogojev . zaposlovanja. To se je pokazalo že v letu 1980. Zato so sredstva za sociaino varnost povečana, več sredstev pa se namenja tudi za prekvalifikacije in dokvalifikacije. Večja sredstva so namenjena tudi za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. 3. Solidarnost v regiji in republiki ostaja v nasiednjem srednje-ročnem obdobju.na dosežni ravni v letu 1980. 4. V javni razpravi je vso podporo dobil načrt izgradnje varstveno delovnega centra. Skupnost bo zagotavljala sredstva za opremo delovnih mest. Za ta sredstva se povečuje osnova dosedanjega programa, ker skupnost v preteklih lelih ni imela oblikovanih sredstev za investicije. 5. Prispevna stopnja v naslednjem srednjeročnem obdobju je višja, kot v letu 1980 zaradi zmanjšanja oceno BOD, ki je posle-dica drugačne razporeditve obveznosti za financiranje progra-mov družbenih dejavnosti. Prispevna stopnja za štipendiranje ostaja ista, kot v letu 1980. RAZISKOVANJE predlog Na podlagi 34; 115. in 116. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slove-nije (Ur. list SRS 1/80), 8. in 34. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS št. 19/79), 39. in 40. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in razi-skovalnih skupnostih (Ur. list SRS 35/79), 3. in 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju ra-ziskovalne dejavnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik skle-nemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugi delovni Ijudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih, ki uresniču-jejo svobodno menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci na področju raziskovalne dejavnosti. . ¦ . SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana ORS Ljubljana Vič-Rudnik za plansko obdobje 1981-1985 SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci tega sporazuma so se dogovorili, da bo plan Občin-ske raziskovalne skupnosti (ORS) Ljubljana Vič-Rudnik za sred-njeročno obdobje 1981-1985 obsegal naslednje programske ak-tivnosti: 1. Izvajanje programa raziskovalne dejavnosti v samoupravnih organizacijah in skupnostih. 2. Izvajanje lastnega programa dela. 3. Izvajanje mestnega raziskovalnega programa. 4. Izvajanje republiškega infraslrukturnega programa. Pri določanju temeljev plana upoštevajo podpisniki načela in smernice za srednjeročni družbeni razvoj v občini in republiki. 2. člen Podpisniki se zavezujejo, da bodo z uveljavljanjem razisko-valne in inovacijske dejavnosti v občini: - večali delež znanja v strukturi dela - prispevali k uveljavljanju in razvijanju socialističnega sa-moupravljanja kot osnove družbenega razvoja občine - prispevali k izboljšanju pogojev življenja in dela delavcev, delovnih Ijudi in občanov - prispevali k večanju produktivnosti dela in k stabilni rasti življenjskega standarda. . 3. člen Pri usmerjanju, izvajanju in uveljavljanju raziskovalne in inova-cijske dejavnosti v občini bodo podpisniki upoštevali načela: - raziskovalno delo mora postati sestavni del načrtovanja v združenem delu; - reševanje razvojne problematike organizacij združenega dela rnora temeljiti na večjem vključevanju domačega znanja in lastnih movacijskih dosežkov; - pri načrtovanju raziskovalnega dela je treba upoštevati pro-blematiko občine Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane; - vso pozornost je potrebno posvetiti vzgoji in usposabljanju raziskovalnega kadra za raziskovalno delo, vspodbujanju in izo-braževanju inovatorjev ter njihovem nagrajevanju na osnovi ovre-dnotenih rezultatov. . I2VAJANJE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI 4. člen Izvajanje programa v samoupravnih organizacijah in skupno-stih Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti načrtujejo raziskovalno dejavnost v svojih temeljih planov. Za lastne potrebe izvajajo raziskovalno in razvojno dejavnost pred-vsem v lastnih raziskovalnih organizacijah in z neposredno me-njavo dela. Raziskovalno dejavnost, ki se izvaja v okviru razisko-valnih skupnosti, načrtujejo in uskla/ujejo s temi skupnostmi. Za izvajanje tega programa bodo delavci v OZD in drugih organizacijah in skupnostih zagotovili potrebna finančna sred-stva neposredno pri načrtovanju in razporejanju svojega do-hodka. 5. člen x ORS Ljubljana Vič-Rudnik bo v planskem obdobju 1981-1985 izvajala svoj program; ki ga terjaZakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (člen 45): 1. Ugotavljanje in usmerjanje raziskovalnih pobud 1981-1985 in planiranje raziskovalne dejavnosti v ORS: - ugotavljanje in opredeljevanje raziskovalnih potreb in intere-sov v občini, - zbiranje informacij o razvojnih prizadevanjihTOZD, SIS, KS, - usklajevanje raziskovalnih potreb in posredovanje izvajal-cem, - informiranje delavcev in delovnih Ijudi ter občanov o razi-skovalni dejavnosti, - pospeševanje uporabe raziskovalnih dosežkov v praksi, - organiziranje in pospeševanje samoupravnega sporazume-vanja o zagotavljanju sredstev in merilih za vrednotenje razisko-valne dejavnosti, - vnašanje raziskovalne dejavnosti v širša razvojna prizadeva-nja občine z oblikovanjem raziskovalnega programa svojega po-dročja z Mestno raziskovalno skupnostjo kot nosilko. 2. Spodbujanje inovacijske dejavnosti: - zbiranje informacij o odnosu TOZD do inovacijske dejavnosti v vseh smereh, po katerih je mogoče priti do novega znanja, - ustanavljanje razvojnih stužb v TOZD, - pomoč delovnim organizacijam pri sestavljanju in uveljavlja-nju samoupravnih sporazumov o nagrajevanju koristnih predlo-gov, tehničnih izboljšav in izumov, - podeljevanje nagrad in priznanj inovatorjem. 3. Propagiranje znanstvenih dejavnosti: - organiziranje razgovorov med delegati ORS in zborazdruže-nega dela ter raziskovalci v TOZD in raziskovalnih organizacijah, - predavanja o pomenu znanosti po naših krajevnih skupno-stih, - objavljanje inovacijsko vzpodbudnih člankov in poročil o dejavnosli ORS v občinskem glasilu. 4. Propagiranje znanstvene dejavnosti med mladino: - razpis nagradnih šolskih nalog o pomenu raziskovalne de-javnosti in nagrejavanje šolskih raziskovalnih naiog, - propagiranje in organiziranje počitniške prakse med šolsko mladino v naših raziskovalnih organizacijah. Za izvajanje tega programa bodo podpisniki zagotovili v letih 1981-1985 sredstva (na nivoju cen 1979 v višini 4376.000 din. Sredstva za posamezna leta se razporedijo po letnih programih načeloma v enakih zneskih za posamezna leta. 6. člen Izvajanje mestnega raziskovalnega programa 1. ORS mesta Ljubljane se sporazumejo o izvajanju naslednjih skupnih raziskovalnih projektov, ki so specifični za vse Ijubljan-ske občine in katerih izvajalec bo MRS: - razvoj političnega sistemasocialističnegasamoupravljanjas ~posebnim ozirom na delovanju delegatskega sistema; - koncept dolgoročnega družbenega razvoja Ljubljane in njeno povezovanje v okviru regije in republike; - povečanje produktivnosti dela in ustreznost strukture de-lovne sile v Ljubljani; - prestrukturiranje Ijubljanskega gospodarstva; - zaščita Ljubljane pred onesnaženjem zraka in hrupom; - prometna ureditev mesta v smeri krepitve javnega mestnega prometa; - preskrba Ljubljane z vodo, hrano in energijo s samozaščit-nega in obrambnega vidika; - oblikovanje sistema družbenega informiranja v mestu; - projekti in programi, pomembni za socialno varnost delovnih Ijudi in občanov. Stroški za izvedbo tega programa znašajo 60.450.000 din na nivoju cen 1979. Sorazmernoznesku, ki ga je leta 1978 prispevala občina Ljubljana Vič-Rudnik k sredstvom za raziskovalno dejav-nost občin mesta Ljubljane, pripade ORS Ljubljana Vič-Rudnik sofinanciranje tega programa v višini 5.960,370 din. Sredstva za posamezna leta se razporedijo po letnih programih načeloma v enakih zneskih za posamezna leta. 7. člen Izvajanje republiškega infrastrukturnega programa V okviru zakonskih pristojnosti bo za potrebe ORS izv1''° Raziskovalna skupnost Slovenije naslednje naloge: - pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso; - usposabljanje raziskovalnih kadrov; - medrepubliško in mednarodno sodelovanje; l - znanstveni tisk, informatika in raziskovalna oprema. Iz ocenitve razvojnih možnosti Raziskovalne skupnosti Slove-nije znašajo planirana sredstva za infrastrukturni program din 37.479.000 na nivoju cenzaleto 1979. vskladu zzneskom, ki gaje leta 1979 prispevala občina Ljubljana Vič-Rudnik k sredstvom za raziskovalno dejavnost združenih pri RSS, bo ORS Ljubljana Vič-Rudnik sofinancirala ta program v višini 1.548.000 din. Sredstva se razporedijo po letnih programih načeloma v enakih zneskih za posamezna leta. 8. člen V prihodnjem srednjeročnem planskem obdobju bo Mestna raziskovalna skupnost nosilka mestnega raziskovalnega pro-grama in koordinator med ORS mesta Ljubljane. Njeno delovanje bodo financirale ORS mesta Ljubljane. Vsorazmerju z višinosredstev, ki sojovletu 1979 prispevaleza raziskovalno dejavnost posamezne občine mesta Ljubljane, pri-pade občini Ljubljana Vič-Rudnik sofinanciranje delovanja Mestne raziskovalne skupnosti v višini 9,86%, to je 431.473 din (na nivoju cen 1979. leta). Sredstva za posamezna leta se razporedijo v enakih zneskih po posameznih letih. 9. člen Skupna vsota sredstev, ki naj jo združujejo v ORS Ljubljana Vič-Rudnik podpisniki tega sporazuma v planskem obdobju 1981-1985, znaša (na nivoju cen 1979): 12.315.843 din. 10. člen Sredstva za delovanje in izvajanje programa občinske in mestne raziskovalne skupnosti se bodo združevala po posernez-nih letih srednjeročnega obdobja po naslednji prispevni stopnji: 1981 0181%dohodka 1982 0,181% dohodka 1983 0,181% dohodka - 1984 0,181% dohodka 1985 0,181% dohodka Podpisniki sporazuma pooblaščajo skupščino občinske razi-skovalne skupnosti, da na osnovi fezultatov zaključnega računa, revatorizirane vrednosti programov in planiranega dohodka pod-pisnikov sprerneni stopnjo zagotavljanja sredstev za naslednje leto. 11.člen Spremembe tega samoupravnega sporazuma, ki bi jih predla-gali uporabniki v svobodni menjavi dela, so predmet vsakolet-nega aneksa in morajo biti sprejeti po postopku kot ta sporazum. 12. člen Odgovornost za izvajanje tega sporazuma in uporabo sredstev v skladu z dogovorjenih programom prevzame skupščina Občin-ske raziskovalne skupnosti. Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti mora ob periodič-nih obračunih in ob zaključnem računu analizirati izvajanje pro-grama ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe. 13. člen Podpisovanje tega sporazuma poteka s pristopnimi izjavami udeležencev. Sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj polovica udeležencev, kar ugotovi skupščina ORS s posebnirn sklepom. Datum: ~ UDELEŽENCI: ¦ ZAVOD -ZA DRtiŽBENO-.PLANIRANJEV " ¦'?<'¦ LJUBLJANA ¦ -,-¦!.' i ¦*¦'».. 3. november 1980 ¦-• ' ¦ • ¦¦• " ¦¦¦¦¦'¦'¦.¦¦; <¦• '-''-¦">';'-¦*° ¦¦ ¦" ^- ¦ • ' i; : 'PROJEKCIiTA ZBRTJŽENIH ' ŠREflSTEV SIS MATERIALNE DEJAVNOSTI V OBDOBJU 1981-1985 ZA MESTO LJUBLJANA PO PHEDLOGIH SAMUPEAVKIH SPORAZUMOV 0 TEKELJIH PLAHA (v cenah 1979) v 000 din SIS 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981-1985 Povprečna pris. pevna stopnja 1981-1985 1. Komunalno gospodarstvo - kolektivne komun.storit. - individ.komun.poraba 2. Stan^vanjsko gospodarstvo 3. SLO in družbena samozašč. 4. Požarno varstvo - za naloge v občini - ža naloge skupnega pome-': na za mesto Ljubljana 342.736 368.477 384.030 401.949 420.630 1.917.822 l,10(sedež.pr.) 2.132.500 1,2 (prispevek) .. ¦ • "BOD,ki se pla- čuje iz dohodka ¦ ' . ' 10.638.563 5,78 (od BOD) 96.174 100.021 104.022 108.183 112.510 520.910 0,24 (od dohodka 71.633 80.280 94.761 79-697 77.939 7.599 8.927 10.503 12.394 14.643 64.034 71.353 84.258 67-303 63-296 oz.davčne osnove dohodka 404.000 0,30 iz BOD 54.066 350.244 ' ¦¦ OPOMBA: Obveznosti iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana po posameznih področjih na medobčinski in republiški ravni niso še znane, zato jih ne navajamo. PREGLED SREDSTEV IN PRISPEVNIH STOPENJSAMOUPRAV-NIH INTERESNIH SKUPNOSTI MATERIALNIH DEJAVNOSTI V LJUBLJANI ZA LETO 1981 (Predhodni potatki) (v 000 din) Dejavnost Vrednost programa 1981/ Pri- Način zbiranja 1980 1981 1980 spev. sredstev (osno- stopnja va, vir; princip zbiranja) Komunalna dejavnost Stanovanjska dejavnost4 Požarno varstvo5 - programza skupne potrebe mesta Ljubljane 280.000' 337.0002 120.353 1,0 BOD; iz dohodka; sedežni 3.811.0002 1,405 BOD;iz ., ....¦' dohodka; sedežni 1,20 BOD, izčistega dohodka; ' sedežni(za : . neposredno reševanje stanovanjskih potreb . ' delavcevv TOZD) 58.957 ¦ 0,30 BOD; iz dohodka; ¦.'.'¦¦ sedežni 'Cene1979 2Cene1980 3Nominalni indeks rasti 4lz dohodka in čitega dohodka bo zbrano približno 48 % predvicVnih sredstevza leto 1981 (pomembnejši ostali viriso: lastna udeležba pričakovaicev stanovanj, bančna sredstva, sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sredstev JLA za nakup stanovanj). Podatekza leto 1980 ni primerljiv. 5Podatki o občinskih programih še niso na razpolago. Podatek za leto 1980niprimerljiv. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO predlog Na osnovi Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80) delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občin mesta Ljubljana -kot uporabniki ter . ' delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, ki izvajajo s tem samouprav-nim sporazumom opredeljene naloge, kot izvajalci, organizirani v Samoupravno stanovanjsko skupnost Ljub-Ijana, sklepamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani za obdobje 1981 - 1985 I. UVOD ¦ ' '.. ¦ 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana (v nadaljnjem bese-dilu: samoupravni sporazum) s tem samoupravnim sporazumom sprejemamo temeljne skupne razvojne cilje, usmeritve in naloge, ki so osnova za oblikovanje in sprejemanje ter izvajanje nadalj-njega razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem ob-dobju 1981-1985. 2. člen Za uresničitev ciljev, usmeritev in nalog nadaljnjega razvoja stanovanjskega gospodarstva udeleženci samoupravnega spora-zuma opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom pred-vsem: - obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju in po posameznih letih ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj, - prostorske rešitve za gradnjo planiranega števila stanovanj glede na lokacijo in dinamiko gradnje, - zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove in vzdrževanje stanovanjskega sklada, - združevanje in zagotavljanje sredstev, - obseg, vrsto in način solidarnostnega in vzajemnega razreše-vanja stanovanjskih vprašanj, - osnovne kriterije za vzdrževanje in upravljanje z obstoječim stanovanjskim sladom, - naloge, ki jih uresničujemo v Samoupravni stanovanjski skup-nosti Ljubljana, - naloge, ki jih uresničujerno v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, - medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov, - z letnimi plani opredeljene naloge na področju stanovanjskega gospodarstva. II. TEMELJNA IZHODIŠČA 3. člen Pri načrtovanju temeljnih ciljev in nalog na področju stano-vanjskega gospodarstva v obdobju 1981-1985 bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali izhodišča za oblikovanje samoupravnega sporazuma, opredeljena v »Stališčih, sklepih in priporočilih Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samou-pravnih družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospo-darstvu v SR Sloveniji« (Ur. list SRS št. 35/79) in Smernice za pripravo družbenega plana mesta Ljubljana za obdobje 1981-1985. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v skladu s sa-moupravnim delegatskim sistemom v okviru samoupravne stano-vanjske skupnosti Ljubljana zagotavljali natančno informiranost delegatov in delegacij ter jim z aktivnim sodelovanjem delovniji Ijudi in občanov omogočali učinkovitejšeodločanje. Hkrati bomo prevzemali odgovornost pri aktiviranju hišne samouprave, odlo-čanju o problemih v lastni hiši in širšem krogu (soseska, KS, občina) in skrbeli za odgovornejše delovanje zbora stanovalcev, hišnih svetov, enot SSS občine in same SSS Ljubljana. S tem bomo prevzemali večjo odgovornost pri združevanju in razpore-janju sredstev v okviru gospodarjenja s stanovanji in stanovanj-skimi hišami. 4. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v cilju vsesploš-nega družbenega razvoja in uveljavljanja družbeno-ekonomskih samoLrpravnih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu pri dolo-čanju osnov srednjeročnega plana upoštevali predvsem: - cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občinah, mestu in v širšem migracijskem območju mesta Ljubljane, - razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter analize mož-nosti razvoja mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985, - temeljne usmeritve poselitve glede na razvoj mesta in naselij v občinah Ljubljane, - varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohrani-tev naravnih in z delom pridobljenih vrednosti, - cilje in naloge na področju splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite. III. STANOVANJSKA GRADITEV 5. člen Udeleženci sporazuma bomo na področju stanovanjske graditve ob upoštevanju vseh usmeritev, navedenih v akcijskem programu stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani in ob upoštevanju ob-jektivnih možnosti, zagotavljali predvsem: - uveljavitev sistema družbeno usmerjene stanovanjske gradnje celovltih sosesk, - izboljšanje stanovanjskih pogojev stanovalcev, - kontinuirano, racionalno in kvalitetnostanovanjskogradnjo, ki bo zagotavljala funkcionalnejšo izrabo in cenejše vzdrževanje. ¦-.'•"¦"- ¦'¦¦"¦' ' ' 6. člen V srednjaročnem obdobju 1981-1985 bomo udeleženci samo-upravnega sporazuma zagotovili za uresničitevstanovanjske gra-ditve naslednje naloge: - v okviru družbene gradnje zgradili 14.218 stanovanj, v indivi-dualni gradnji pa 2.128 stanovanj, to je skupaj 12.346 stanovanj, - gradili stanovanja v družbeni gradnji s poprečno površino 65 m2, v individualni gradnji paspoprečno površino 110 mz, solidar-nostna stanovanja pa s poprečno površino 56 m2, - poprečna zasedenost stanovanja bo 2,9 stanovalca na stano-vanjsko enoto, - povečali odgovomost vseh udeležencev sporazuma. 7. člen Dogovorjeni program stanovanjske graditve v obdobju 1981-19?^ bomo udeleženci sporazuma uresničevali po obsegu, kot je navedeno v tabeli št. 1. ¦ 8. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo gradili take vrste stano-vanj, da bomo dosegli naslednjo strukturo: 1. mala stanovanja: poprečna površina - garsonjere, enosobna, enoinpolsovna, enosobna z 2 kabine-toma in dvosobna 40 m2 2. srednja stanovanja: - dvoinpolsobna, trosobna 65 m2 3. velika stanovanja: - dvosobna z 2 kabinetoma, troinpolsobna, štiri in več sobna 80 m2. 9. člen V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo v Ljubljani zgradili za upravičence do družbene pomoči 1700 solidarnostnih stano-vanj, od tega za delovne Ijudi, občane in družine z nižjimi do-hodki in za delo nesposobne občane 1169 stanovanj, za starejše občane in invalide 262 stanovanj in za borce NOV 269 stanovanj. Stanovanjska vprašanja borcev NOV bomo reševali tudi z zame-njavo stanovanj in dodeljevanjem kreditov za adaptacije, zlasti za reševanje problemov kmetov - borcev NOV. Odpravili bomo vsa stanovanja VI. in VII. kategorije v občinah Ljubljana Bežigrad, Moste-Polje in Vič-Rudnik, v občinah Ljub-Ijana Center in Šiška pa polovico takih stanovanj. Odpravili bomo barake in barakarska naselja v vseh Ijubljan-skih občinah, razen v občini Ljubljana Bežigrad, kjer jih bomo omejili na polovico. Pri tem bomo dali prioriteto odpravi Tomač-vega, še posebej zaradi nevarnosti okužbe varovalne cone -vodnega rezervata. Pri izvedbi zgoraj navedenih nalog bomo upoštevali stanje barak in stanovanj VI. in VII. kategorije na podlagi popisa \z leta 1978. Glede lokacije in števila graditve nadomestnih stanovanj za zagotovitev odprave takšnih neprimer-nih bivalnih prostorov po posameznih občinah bomo v začetku leta 1981 občinske in mestna stanovanjska skupnost podpisale dogovor na osnovi družbenega dogovora o postopnem odstra-njevanju barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani in na osnovi tega samoupravnega sporazuma. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo zagotavljali dosledno izvajanje družbenega dogovora o pogojih zaposlovanja in minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju. IV. PRENOVA STARIH MESTNIH PREDELOV 10. člen S prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj, ki pomeni ohranjanje in obnavljanje mestnih jeder in zavarovanje kulturne dediščine mesta, bomo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotavljali izboljšanje obstoječega stanovanjskega sklada in s tem ustvarili boljše bivalne pogoje tem stanovalcem v občinah in mestu Ljub-Ijana. 11. člen Planirana prenova na področju mesta Ljubljane v obdobju ¦ 1981-1985 bo obsegala 101 objekt s 690 stanovanji, za kar bo zagotovljenih 299 nadomestnih stanovanj. Vrednost del bo zna-šala 783,310.000 din. 12. člen Prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj bomo udeleženci sa-moupravnega sporazuma izvajali v naslednjih predelih mesta Ljubljane:x Občina - Predeli, v katerih se bo izvajala prenova st. hiš in stan. Bežigrad - Ježica Center - Vodmat, Tabor, Ajdovščina, Center, Vrtača, Šumi, Stara Lj. Moste-Polje - Zelena jama - Moste šiška - Šentvid, Stara Šiška Vič-Rudnik - Krakovo, Rožna dolina, Stari Vič, Trnovo Zagotovili bomo tudi možnosti izgradnje podstrešnih stanovanj na za to prostorsko in tehnično možnih lokacijah. V. IZVAJALCI 13. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma - izvajalci - bomo za-gotavljali zmogljivosti za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove stanovanj in vzdrževanja stano-vanjskega sklada hiš in se zavzemali, da bo graditev stanovanj potekala v smeri intenzivnejšega razvoja produktivnosti dela y gradbeni dejavnosti in sprejemanja ukrepov v smeri racionaliza-cije in nadaljnjega razvoja tehnologije gradnje in večje speciali-zacije glede na delitev dela. Hkrati bomozagotovili proizvodno in dohodkovno povezovanje ter delitev dela in tveganja. 14. člen Udeleženci sporazuma - izvajalci - se zavezujemo, da bomo spoštovali družbeni dogovoro racionalizaciji stanovanjskegradi-tve. Z racionalno in kvalitetno gradnjo bomo udeleženci spora-zuma - izvajalci - za novo zgrajena stanovanja zagotovili po-prečno 5-letno garancijo. 15. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma - izvajalci bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve v največji možni meri upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja in naloge in ukrepe s področja splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite ter spoštovali principe varovanja kvalitetnih kmetijsko proizvodnih površin. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN FINANCIRANJE STANOVANJ-SKEGA GOSPODARSTVA 16. člen Za izvedbo predvidenega obsega stanovanjske graditve, pre-nove, družbene pomoči in druge porabe bomo udeleženci samo-upravnega sporazuma v obdobju 1981-1985 zagotovili skupno 18.788 mio din. Sredstva, navedena v prvem odstavku tega člena, bomo zago-tovili za naslednje namene in iz virov, kot je razvidno \z tabele št. 2. 17. člen . Za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu bomo združevali sredstva iz dohodka v višini 1,195% od osnove bruto OD, in sicer 0,90% od bruto OD pri stanovanjski skupnosti Ljubljana za gradi- x V 12. čl. so našteti tisti predeli mesta, kjer je prenova najbolj koncentri-rana. Prioriteta predelov pa bo razvidna iz enotnega dolgoroč. mestnega plana. tev solidarnostnih stanovanj, subvenicioniranje stanarin in druge namenex, 0,295% od bruto OD pa za solidarnost na nivoju SR Slovenije. Za namene solidarnosti \z prvega odstavka tega člena bomo zagotovili skupno 1.508 mio din. 18. člen Za prenovo starih mestnih predelov po enotnem programu prenove v Ljubljani bomo udeleženci združevali sredstva iz do-hodka v višini 0,21% od osnove brutu OD pri stanovanjski skup-nosti Ljubljana. Skupno bomo zagotovili 265,48 mio din, ostala sredstva pa bomo zagotovili iz sredstev čistega dohodka, sred-stev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, z lastno udeležbo prizadetih občanov, delom amortizacije in nepo-rabljenimi sredstvi prenove \z leta 1980. 19. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se zavezujemozdruže-vati del čistega dohodka za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj vvišini 1,20odstotkaod osnove brutoOD. Sredstva bomo združevali pri Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana, z njimi pa upravljajo stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljana. 20. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo namenjali za re-ševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev poleg sredstev, navedenih v čl. 17, 18 in 19, še del čistega dohodka v višini najmanj 3,175 odstotka od osnove bruto OD. Ta sredstva bomo izločali v obliki akontacij ob istih obračunskih obdobjih kot sredstva iz 25. člena - v skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. 21.člen Za namene, navedene v 17; 18; 19; in 20. členu bomo namenili iz dohodka 1.773 mio din in \z čistega dohodka 5,533 mio din, t.j. skupaj 5,78 odstotka od osnove bruto OD. 22. člen S posebnim samoupravnim sporazumom med Stanovanjsko komunalno banko Ljubljana, stanovanjskimi skupnostmi občin in mesta Ljubljana ter organizacijami združenega dela, ki združu-jejo sredstva, bomo določili namene in način združevanja sred-stev, merila in kriterije za vračilo sredstev, pogoje in način upo-rabe sredstev, način upravljanja združenih sredstev ter druge obveznosti in pravice v skladu z zakonom o stanovanjskem go-spodarstvu. 23. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo uveljavili ob-vezno lastno udeležbo ob pridobitvi družbeno najemnega stano-vanja, solidarnostnega stanovanja, za nakup etažnega stanova-nja in za graditev stanovanjske hiše. 24. člen Lastna udeležba za pridobitev družbeno najemnega stanovanja bo znašala od 5 do 20 odstotkov vrednosti stanovanja, za pridobi-tev solidarnostnega stanovanja 1 do 4 odstotke od vrednosti stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in graditev v okviru združene gradnje najmanj 25 odstotkov, za graditev individualne stanovanjske hiše pa najmanj 30 odstotkov predračunske vre-dnosti oziroma končne po kupoprodajni pogodbi. Lastna udeležba se pri pridobitvi nadstandardnega družbeno najemnega stanovanja zviša za celotni del vrednosti stanovanja, ki presega standard. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo podrobneje opredelili obveznost plačila lastne udeležbe v pravilniku samo- x za zagotovitev delov. pogojev duševno prizadetih odraslih občanov, kar bomo dosegli s sofinanciranjem izgradnje varstveno-delovnega centra za te občane v višini 17 mio din. upravne stanovanjske skupnosti in v pravilnikih o razreševanju stanovanjskih vprašanj temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. 25. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja je vrač-Ijiva, vplača se za dobo 10 let, višina lastne udeležbe je odvisna predvsem od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine in se vrača v enkratnem znesku s 3 odstotno obrestno mero. 26. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo kriterije pridobi-vanja družbeno najemnih stanovanj, za pridobivanje stanovanj-skih posojil, za delno nadomeščanje stanarin in za pridobivanje solidarnostnih stanovanj opredelili v pravilniku samoupravne sta-novanjske skupnosti in v pravilnikih temeljnih organizacij združe-nega dela in delovnih skupnosti. VI. GOSPODARJENJE 27. člen Na področju gospodarjenja bodo realizirana načela enakih pogojev in možnosti vsem stanovalcem družbenih stanovanj v Ljubljani, kar bomo dosegli s solidarnim in vzajemnim združeva-njem sredstev med hišami vsamoupravni skupnosti občin in med občinami. Etažnim lastnikom bo zagotovljen enakopraven polo-žaj pri gospodarjenju s stanovanjsko hišo. Z normativi in stan-dardi pa bo uveljavljena racionalna in strogo namenska raba sredstev stanarin, najemnin in prispevkov etažnih lastnikov. 28. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo s postopnim prehodom na ekonomske stanarine do leta 1985 uveljavili eko-nomske stanarine v višini 3,24 odstotka revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada in tako zagotovili materialno osnovo za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s sta-novanjskimi hišami v družbeni lastnini. Zastavljene cilje bomo dosegli s poprečnim dvigom stanarin za 10,3 odstotka letno. 29. člen Višino najemnim bomo vskladili s stanarino tako, da bo po-prečna najemnina v vseh občinah mesta dosegla višino 48,55 din/m2. ' 30. člen Del sredstev vzdrževanja bomo solidarno združevali v občini za pokrivanje primanjkljaja v občinah Ljubljane s staro stanovanjsko strukturo. 31.člen 65 odstotkov sredstev amortizacije stanovanj bomo združevali na nivoju mesta za realizacijo programov enostavne reprodukcije (35 odstotkov) in prenove (30 odstotkov) na osnovi enotnih pla-nov v mestu. Amortizacijo poslovnih prostorov bomo združevali na nivoju mesta in jo namenjali za nakup poslovnih prostorov v novih soseskah, da bi zagotovili prostore deficitarnim storitvenim de-javnostim. VIII. DRUGE IN IZVEDBENE NALOGE 32. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo zagotovili vse potrebne ukrepe za izdelavo strokovnih in drugih planskih podlag za izdelavo plana stanovanjskega gospo-darstva za obdobje 1986-1990. 33. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo Samou-pravno stanovanjsko skupnost mesta za reševanje strokovnih nalog s področja družbene pomoči ter tistih solidarnostnih nalog pri vzdrževanju, ki so skupnega pomena za mesto. 34. člen Udeleženci sporazuma bomo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti družbene dejavnosti, PTT, komunalne dejavnosti in drugih zagotovili izgradnjo celovitih sosesk. 35. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področjih graditve, pre-nove in vzdrževanja upoštevali tudi potrebe splošne Ijudske obrambe i,i družbene samozaščite. 36. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo samou-pravno stanovanjsko skupnost Ljubljana za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom in za povratno obveščanje udele-žencev samoupravnega sporazuma. 37. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v primeru odsto-panja od dogovorjenih obveznosti ravnali skladno z določili 2a- kona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80). Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sporazumno sprejeli ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev in zmogljivosti izvajalcev, potrebnih za izvedbo minimalnega programa stano-vanjske graditve, opredeljenega tudi v družbenem planu občine. Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, da je za morebitne spore med udeleženci, izvirajoče \z tega sporazuma, pristojno sodišče združenega dela. 38. člen Udeleženci tega sporazuma bomo samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana in vsa določila tega sporazuma uskladili z določili zakona o stanovanj-skem gospodarstvu v roku enega leta po njegovem sprejetju. 39. čien Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo obveznosti in naloge, dogovorejene s tem samoupravnim sporazumom, uvelja-vili v svojih srednjeročnih in letnih planih in drugih samoupravnih splošnih aktih. 40. člen Ta samoupravni sporazum velja, ko ga podpiše 2/3 vseh udele-žencev, objavi pa se v Datum: . ' Udeleženci: TAnFLA 1 STANOVANJSKA OMPfTtt' PO OHSKOU, VRSTl IN niHAMIKI NA OnMOOjU MKSrA I. J II II L J A N K O b č i n n ! n f. / i r, r a ]) 1 C K N T K R I | MOSTK - rOIJF. | S I 5 K A j Vlt - RUDNIK Dograjgna atanovanja v blokovni gradnji (b). Individualni gradnji (O, in ra potrebp JI.A (Jl.A)______ 1181 1982 h. i. JLA b- '¦ ¦"¦* 725 - - 434 - 108 95 - - 165 1131 18 - 209 40 471 - - 991 19 105 202 60 40 192 - 465 1 ' 1983_____1_______1984 _______1/185_________S)0 3.200 p 645 245 - 320 ! 270 j- - j 166 I - I 1449 j 1206 \ 40 2.695 _______I______________________j_______,_______;_______;________i_______j_______;________]_________________i I I i I i i I . I [ i 272r> j 78 40 1991 j 524 213 3015 481 ! 150 2375 543 I 105 i 1379 | 502 ] 225 1 11483 1 2128 ; 7.13 : 14.346 I ODNOS DRUZIIF.M'. IN 1NDIVIDUALNR GRADNJE O b c 1 n a gradnjj * gr.iclnja >__ Mtup.ij ¦• nKŽIGRAD 3.330 98 80 12 3.410 100 I ¦ ! CE NTF. R 1.400 100 - j - 1.400 100 I MOSTE - POLJK 3.268 90 373 j 10 ' 3.611 100 SlŠKA 2.731 85 | 469 15 | 3.200 100 VIČ - RUDNIK I 1.489 55 | 1.206 j 45 ! 2.6<)5 j 100 j | | j ~ UUnUANA - SKUPAJ 12.218 85 i 2.128 15 14.346 100 I -=¦ = = "- = " = -" = := = j- -s = = a=N" = """== = »: = = = J"" = ' = gg = eE:J>'*"F-F:r""«"1:=r--g TABELA 2. OBSEG SREDSTliV ZA STANOVANJSKO GRADITEV, PRENOVO, DRUŽBENO POMOČ IN DRUGO PORAF3O V OBDOB.IU 1981 - 83 V OBČINAH LJUBLJANE A. PORABA SRKDSTIiV 0 0 0 (J i n B . OBLIKOVANJE SREDSTEV 000 din 1. Stanovanjska ciraditov 1.1 Blokovna graditov 1.2 Individualna graditcv 2. Prenova 3. Druga dru/.bona pomoc 2) 4. Druga poraba -1) Skupaj ( 1 + - <- 3 + 1 ) 14.339.143 1 1.097.212 3.241.931 546.970 400.134 1.247.503 10.533.730 Odliv (neto) sredstev v izvcn-ljubljanskih obcinah (preko kre-ditiranja delavcev ) ( 12 % vsoh sreristcv) SKIPAJ VSA PORABA 70,3 59,0 17,2 2,9 4,7 6,6 88,0 2.254.602 12,0 18.788.352 100,0 1. Srodstva OZD 1.1 Iz dohodka 1.2 Iz čistega dohodka 10.638.363 36,6 1.773.848 9,4 7.328.308 39,0 Skupaj 1.1+ 1.2 1.3 Druga sredstva O/l) 2. Lastna udolezba pric.st. 3. Del amortizacije 4. Bančna sredstva 5. Druga srodstva 9.102.156 48,4 1.536.407 8,2 2.415.136 12,9 487.299 2,6 2.694.481 14,0 2.397.873 13,8 Skupaj viri (1 do 5) 18.788.352 100 1) Subvencioniranje stanarin tor solidarnost na nivoju SRS 2) Adaptacije stanovanj 3) Nadorrpst na stanovnja za prenovo so vštcta v graditvi predlog Na osnovi Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80) delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občine Ljubljana - Vič-Rudnik kot uporabniki ter delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, ki izvajajo s tem samouprav-nim sporazumom opredeljene naloge, kot - izvajalci organizirani v Samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana - Vič-Rudnik sklepamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva Ljubljana - Vič-Ru-dnik za obdobje 1981-1985 I. UVOD Ičlen Udeleženci samoupravnega sporazuma otemeljih planasamo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana-Vič-Rudnik (v nada-Ijenjem besedilu samoupravni sporazum) s tem samoupravnim sporazumom sprejemamo temeljne skupne razvojne cilje, usme-ritve in naloge, ki so osnova za oblikovanje in sprejemanje ter Izvajanje nadaljnjega razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1981-1965. 2. člen Za uresničevanje ciljev, usmeritev in nalog nadaljnjega razvoja stanovanjskega gospodarstva udeleženci samoupravnegaspora-zuma opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom pred-vsem: - obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju in po posameznih letih ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj; - prostorske rešitve za gradnjo planiranega števila stanovanj glede na lokacijo in dinamiko gradnje; - zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje predvidenega ob-sega stanovanjske graditve, prenove in vzdrževanja stanovanj-skega sklada; - združevanje in zagotavljanje sredstev; - obseg, vrsto in način solidarnostnega in vzajemnega razre-ševanja stanovanjskih vprašanj; - osnovne kriterije za vzdrževanje in upravljanje z obstoječim stanovanjskim skladom; - naloge, ki jih uresničujemo v Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana; - naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije; - medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov. II. TEMLJNA IZHODIŠČA 3. člen Pri načrtovanju temeljnih ciljev in nalog na področju stano-vanjskega gospodarstva v obdobju 1981-1985 bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali izhodišča za oblikovanje samoupravnega sporazuma, opredeljena v Stališčih, sklepih in priporočilih Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samou-pravnih družbno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospo-darstvu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 35/79), Smernice za pri-pravo družbenega plana občine Ljubljana - Vič-Rudnik za ob-dobje 1981-1985 ter Smernice za pripravo družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v skladu s sa-moupravnim delegatskim sistemom v okviru samoupravne stano-vanjske skupnosti Ljubljana - Vič-Rudnik zagotavljali natančno informiranost delegatov in delegacij ter jim z aktivnim sodelova-njem delovnih Ijudi in občanov omogočali učinkovitejše samou-prave, odločanju o problemih v lastni hiši in širšem krogu (sose-ska, KS, občina) in skrbeli za odgovomejše delovanje zbora stanovalcev, hišnih svetov, enot SSS občine in SSS Ljubljana. S tem bomo prevzemali večjo odgovornost pri združevanju in raz-porejanju sredstev v okviru gospodarjenja s stanovanji in stano-vanjskimi hišami. 4. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v cilju vsesploš-nega družbenega razvoja in uveljavljanja samoupravnih druž-beno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, pri določanju osnov srednjeročnega plana upoštavali predvsem: - cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občini Ljub-Ijana - Vič-Rudnik, mestu in v širšem migracijskem območju mesta Ljubljane; - razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter analize mož-nosti razvoja občine Ljubljana - Vič-Rudnik in mesta Ljubljane za Obdobje 19811985; - temeljne usmeritve poselitve glede na razvoj mesta in naselij v občini Ljubljana - Vič-Rudnik - varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohra-nitev naravnih in z delom pridoblejnih vrednosti; - cilje in naloge na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite ter - v letnih planih opredeljene naloge na področju stanovanj-skega gospodarstva. III. STANOVANJSKA GRADITEV 5. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo na področju sta-novanjske graditve ob upoštevanju vseh usmeritev, navedenih v akcijskem programu za uresničevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanskega gospodarstva v Ljubljani in ob upoštevanju objektivnih možnosti v občini Ljub-Ijana-Vič-Rudnik zagotavljali predvsem: - uveljavitev sistema družbeno usmerjene stanovanjske grad-nje; - izboljšanje stanovanjskih pogojev slanovalcev; - kontinuirano, racionalno in kvalitetno stanovanjskogradnjo, ki bo zagotavljala funkcionalnejšo izrabo in cenejše vzdrževanje. 6. člen V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo udeleženci spora-zuma zagotovili v okviru stanovanjske graditve uresničitev na-slednjih nalog: - v okviru družbene gradnje bomo zgradili 1489 stanovanj, v individualni gradnji pa 1206 stanovanj, to je skupaj 2695* stano-vanj; - gradili stanovanja s poprečno površino 65črrr v dnjžbeni gradnji; v individualni gradnji 110 m2 ter solidarnostna stanova-nja s 56 m2; - povprečno zasedenost stanovanj bo 2,9 stanovalca na stano-vanjsko enoto; - povečali odgovornost vseh udeležencev sporazuma. 7. člen Dogovorjeni program stanovanjske graditve v obdobju 1981-1985 bomo udeleženci sporazuma uresničevali po nasled-njem obsegu, vrsti, dinamiki in na naslednjih lokacijah: STANOVAN.ISKA OKADTIEVPO OfiSEGO, VRSTI IN 1MNAMIKI Z l.OKACIJAMI NA ORMOČ.TU OBftNR UUBIJANA V 1 Č - K (I p N I K ].§ % Ooorajena stanovanja v fclokovnl flradnjl (S), imlivMualni gradnji (i) in/.a potrebe ll.A (JLA) I.ok.ii-lir ||,S____lOSl 14>2 1OR3_______ 1081_________19R5 ______ j.Skup.ij 1')Sl-19Pr. 1 ¦7,2 b. i. ti_^_ b. i. JLA b. i. JLA b. J^. 1\.\ __b_._ _i.___JI.A __j _h. | J_. JJ A___ MKSTNE l.OKAfl.TF | j VS-I rrnovo i 4 1R0 123 - - 4« - - 202 - - - 9M j -, VS-3 /ičnir.i .1 69 '• - 199 - - UR - - - 386 VS-4 nonifacija j 4 j 76 - I - - ... _.. .. . . .. 76 - VS-6 Vič I 4 i 36 - - ¦- - - - | J ... . . ! 3f, VS-103 MumljeHI/IV J4*3 | - 60 40 - 126 - - — j - -[-'-[-________j _ i«6 __40___ Nailnljgv.nr.na •¦II. ' [ 302 60 40 192 »6 - 645 - I 320-j I - i - I !l44O 186 40 j \ovc lokarije ; i , j j | ! i j! j ! | VS-7 llr.tr. Vrhnvct 3 - - - - j &9 • - - - - ! - - ; — I - - - i -¦.. I 89 | - j RS-1,2 .hirčkevn pot 1*2 - - - - 200 ! - - 100 - | - | ino - - %'¦'-! i - j 496 | - VS-6/3'-.rb- (Viskopnljp 3 - | - I - ' - | - - - ¦)¦; ' - i np - i - j - '¦' - \ | - | igs | - Nnvi' Iok.iriie -skup.ij j | ¦ I - 2^9 - - | 1O1; - 1 - j - ' - ', ofi I - { ' 770 - I Ski.H;?i..ni1->M.jflJo]-_=icijejii> | 202 60^J ^ 40_^102 ^_i\5 L,:..,L§^?.j,J-<).!l-Lr" •-^-¦32° j- ¦'''" i ¦ ¦' - ( -."- \ ~-^-\ - -=--¦—- ' J1'^? , '-r'h ' 1°, | irvi-.SMi-STSE i.oKArim | i i | j | I | | ' p ', \ | ! : i | VS-321/.i Vn.mio Gorlrc 3 | - — j — ^ — J^ j— i_j — i_ 1— " 40 | — | — | 40 ¦ — j — j 80 { - | VS-236/1 !r, 4 - - j . j _ | 30 . l_|3O|.j-!-|-j-|-j-!'-J6o!-l I VS-25S/I Podpgč________i - - j - - 20 - ! - I 20 j - 1 - ; - I - j - | - i - i________- ' 40 ' - J N.id.iljcv.nr.nlnje IML-ski. | - | - I 50 I - - I 50 :' - I - | 40 I - ': - j 40 . - | ¦ - | 1«0 | - 1 VS-201/8 'uil>orje-nove .2!- 'l~|~ !"i" I ~ * W - i - | 30 - | * - "0 ' - ! vuvo 'oVin-iic-«ki:p.ij I -_____-_____ '- 1 - •!"__ I ___30 - ' 1 - __''O ; : Skiipaj i?.ven most.lok. - - - - SO - 50 ~ | 80 [ — [______ 70 1 - 1 250 | - ; SKUPAJ ! 292 60 I 40 192 465 i - 645 245 - 320 270 - - 166 - I I M10 1206 | 40 ___________________I___J____|____|___ J_________|_____[____I_________I I_____L__J_________l__f_________I | 2.695 Stanjedokumentacije: 1 Urbanističnl na?rt izdelan nepotrjcn 1,5 Urbanistični načrt izdelan in potrjen 2 Zazidalni program izdelan nepotrjen 2,5 Zazidalni program izdelan in potrjen 3 Zazidalni riačrt izdelan in potrjen 4 Zazidalni ih izvedbem načrti izdelan' 8. člen V planiranem obdobju bo potekala priprava zemljišč in doku-mentacije tudi za soseske ali dele sosesk, ki je še nimajo in ki bodo prišle v poštev za gradnjo stanovanj v planskem obdobju 1986-1990. To so: Na mestnem območju: RS-103/2 - Vinterca (90 stanovanj) VS-102 - Rakova jelša (200 stanovanj) VS-8/1 - Kosovo polje (120 stanovanj) VS-109 - Podvozna pot (80 stanovanj) VS-8 - Kozarje (2000 stanovanj) - pogojno, če bo kmetijsko-zemljiška skupnost dala pristanek VS-102 - Zeleni log (160 stanovanj) Skupaj: 2.650 stanovanj Na izvenmestnem območju: VS-251 - Želimlje (60 stanovanj) VS-260 - Velike Lašče (60 stanovanj) Vv to število je vključenih 40 stanovanj za potrebe JLA. VS-227 - Škrlevec (60 stanovanj) VS-206 - Srednja vas (100 stanovanj) VS-213/1 - Horjul (90 stanovanj) VS 245/5 - Lanišče (65 stanovanj) VS-220/2 - Brezovica, Radna (100 stanovanj) VS-222 - Jezero (100 stanovanj) VS-245/7 - Škofljica Skupaj: 635 stanovanj Vsega skupaj: 3285 stanovanj 9. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo gradili take vrste stano-vanj, da bomo dosegali strukturo, opredeljeno v planu mesta Ljubljana, vendar prilagojeno po letih potrebam pričakovalcev. Udeleženci bomo zagotovili graditev naslednjih vrst stanovanj (poprečno m2): 1. mala stanovanja: garsonjere, enosobna, enoinpolsobna, eno-sobna z 2 kabinetoma in dvosobna - 40 m2 2. srednja stanovanja: dvoinpolsobna, trosobna - 65 m2 3. velika stanovanja: dvosobna in 2 kabineta, troipolsobna, štiri in več sobna -80 m2 10. člen V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo vobčini Ljubljana-Vič-Rudnik zgradili 201 solidarnostno stanovanje za delovne Ijudi, občane in družine z nižjimi dohodki, starejše občane, inva-lide, borce in kmete-borce NOV in za delo nesposobne občane. Odpravili bomo vsa stanovanja VI. in VII. kategorije in vse barake po stanju popisa le-teh iz leta 1978. Glede lokacije in števila graditve nadomestnih stanovanj po posameznih občinah bo v začetku leta 1981 SSS občine Vič-Rudnik skupaj z drugimi občinskimi in mestno stanovanjsko skupnostjo v Ljubljani podpisala dogovor na osnovi tega samo-upravnega sporazuma in družbenega dogovora o postopnem odstranjevanju barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. katego-rije v Ljubljani. Podpisniki tega sporazuma se obvezujemo, da ne bomo dovo-Ijevali svojim delavcem vseljevanje in bivanje v barakah, upravni organi občine pa bodo zaostreno zagotavljali pravočasno rušenje barak in preprečevali naseljevanje v barake in nastajanje novih barak in barakarskih naselij na območji občine. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo zagotavljali dosledno izvajanje družbenega dogovora o pogojih zaposlovanja in minimalnih standardih za življenje in kulturne razmere pri zaposlovanju. IV. PRENOVA STARIH MESTNIH PREDELOV 11. člen S prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj, ki pomeni ohranjanje in obnavljanje mestnih predelov in zavarovanje kulturne dedi-ščine mesta, bomo udeleženci samoupravnegasporazumazago-tavljali izboljšanje obstoječega stanovanjskega sklada in s tem ustvarili boljše bivalne pogoje tem stanovalcem v občini. 12. člen Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, da bomo v ob-dobju 1981-1985 na območju Ljubljane prenovili 101 objekt oz. 690 stanovanj, za kar bomo morali zagotoviti 299 nadomestnih stanovanj.* Podrobno razporeditev lokacij predelov oz. objektov po posameznih občinah bomo opredelili z dogovorom med SSS občin in mesta Ljubljane, ki ga bomo sprejeli v letu 1981. Dogo-vor bo temeljil na izdelanih programih in projektih prenove po občinah, ki bodo osnova za sprejetje enotnega - po prioritetah opredeljenega programa za območje Ljubljane. Pri pripravi do-govora bo sodelovala Kulturna skupnost občine. 13. člen V tem srednjeročnem obdobju bomo zagotovili možnosti iz-gradnje podstrešnih stanovanj na za to prostorsko in tehnično možnih lokacijah. V. IZVAJALCI 14. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma - izvajalci - bomo za-gotavljali zmogljivosti za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove stanovanj in vzdrževanja stano-vanjskega sklada hiš in se zavzemali, da bo graditev stanovanj potekala v smeri intenzivnejšega razvoja produktivnosti dela v gradbeni dejavnosti, sprejemanja ukrepov v smeri racionaliza-cije, nadaljnjega razvoja tehnologije gradnje in večje specializa-cije glede na delitev dela. Hkrati bomo zagotovili proizvodno in dohodkovno povezovanje ter delitev dela in tveganja. 15. člen Udeleženci sporazuma - izvajalci se zavezujemo, da bomo spoštovali Družbeni dogovor o cenah in o racionalizaciji stano-vanjske graditve. Z racionalno in kvalitetno gradnjo pa bomo *na osnovi dosedanjega dogovora bomo v občini Vič-Rudnik 1981-1985 prenovili 30 objektov, t. j. 120 stanovanj, za kar bomo zagotovili 60 nadomestnih stanovanj. udeleženci sporazuma - izvajalci za novo zgrajena stanovanja zagotovili poprečno minimalno 5-letno garancijo. 16. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma - izvajalci bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve v največji možni meri upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja, naloge in ukrepe s področja splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite ter spoštovali principe varovanja kvalitetnih kmetijskih proizvodnih površin. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN FINANCIRANJE STANOVANJ-SKEGA GOSPODARSTVA 17. člen Za izvedbo predvidenega obsega stanovanjske graditve, pre-nove, družbene pomoči in druge porabe bomo udeleženci samo-upravnega sporazuma v obdobju 1981-1985 zagotovili skupno 2376 mio din. Sredstva, navedena v prvem odstavku tega člena, bomo zago-tovili za naslednje namene in iz virov, kot je razvidno \z tabele št. 2 v prilogi samoupravnega sporazuma. 18. člen Za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu bomo združevali sredstva \z dohodka v višini 1,195% od osnove bruto OD in sicer 0,90% od osnove bruto OD pri stanovanjski skupnosti Ljubljana za graditev solidarnostnih stanovanj, subvencioniranje stanarin in druge namene*, 0,295% bruto OD pa za solidarnost na nivoju SR Slovenije. Za namene solidamosti iz prvega odstavka tega člena bomo zagotovili v občini Ljubljana Vič-Rudnik skupno 154 mio din. 19. člen Za prenovo starih mestnih predelov po enotnem programu prenove v Ljubljanj bomo ude'eženci združevali sredstva iz do-hodka v višini 0,21 % od osnove bruto OD pri samoupr. stanovanj-ski skupnosti Ljubljana. Skupno bomo v občini Ljubljana Vič-Rudnik zagotovili 27 mio din. 20. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se zavezujemo združe-vati del čistega dohodka za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj v višini 1,20% od osnove bruto OD. Sred-stva bomo združevali pri Stanovanjsko-komunalni banki Ljub-Ijana, z njimi pa bodo upravljale samoupravne stanovanjske skupn. občin in mesta Ljubljana. 21. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo namenjali za re-ševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev poleg sredstev, navedenih v čl. 18., 19. in 20, še del čistega dohodka v višini najmanj 3,175% od osnove bruto OD. Ta sredstva bomo izločali v obliki akontacij ob istih obračunskih obdobjih kot sredstva iz 20. člena, v skladu z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. 22. člen Za namene, navedene v 18., 19., 20. in 21. členu bomonamenili iz dohodka 563 mio din in iz čistega dohodka mio din. t. j. 5,78% od osnove bruto OD. 23. člen S posebnim samoupravnim sporazumom med Stanovanjsko-komunalno banko Ljubljana, samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi občin in mesta Ljubljana ter organizacijarni združe-nega dela, delovnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki združujejo sredstva, bomo dolo- *za zagotovitev bivalnih pogojev duševno prizadetih odraslih občanov,kar bomo dosegli s sofinanciranjem izgradnje Varstveno-delovnega centra za te občane v višini 1734 tisoč din. čili namene in način združevanja sredstev, merila in kriterije za vračilo sredstev, pogoje in način uporabe sredstev, način uprav-Ijanja z združenimi sredstvi ter druge obveznosti in pravice v skladu z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. 24. člen , Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo uveljavili ob- vezno lastno udeležbo ob pridobitvi družbeno najemnega stano-vanja, solidarnostnega stanovanja, za nakup etažnega stanova-nja, za graditev stanovanjske hiše. 25. člen Lastna udeležba za pridobitev družbeno najemnega stanovanja bo znašala od 5 do 20% vrednosti stanovanja, in sicer: za pridobi-tev solidarnostnega stanovanja 1 do 4%, za nakup etažnega stanovanja in graditev v okviru zadružne gradnje najmanj 25%, za graditev individualne stanovanjske hiše pa najmanj 30% predra-čunske oziroma končne vrednosti po kupoprodajni pogodbi. Lastna udeležba pri pridobitvi nadstandardnega družbeno na-jemnega stanovanja se zviša za celotni del vrednosti stanovanja, ki presega standardno. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo podrobneje opredelili obveznost plačila lastne udeležbe v pravilniku samo-upravne stanovanjske skupnosti in v pravilnikih o razreševanju stanovanjskih vprašanj temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. 26. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja je vrač-Ijiva, vplača se za dobo 10 let, višina lastne udeležbe je odvisna predvsem od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine in se vrne v enkratnem znesku s 3% obrestno mero. 27. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo kriterije pridobi-vanja družbeno najemnih stanovanj, za pridobivanje stanovanj-skih posojil, za delno nadomeščanje stanarin in za pridobivanje solidarnostnih stanovanj opredelili v pravilniku samoupravne sta-novanjske skupnosti in v pravilnikih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. VII. GOSPODARJENJE 28. člen Na področju gospodarjenja bodo realizirana načela enakih pogojev in možnosti vsem stanovalcem družbenih stanovanj v občini in Ljubljani, kar bomo dosegli s solidarnim in vzajemnim združevanjem sredstev med hišami, v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lj. Vič-Rudnik in med občinami. Etažnim lastni-kom bo zagotovljen enakopraven položaj pri gospodarjenju s stanovanjsko hišo. Z normativi in standardi bo uveljavljena racio-nalna in strogo namenska raba sredstev stanarin, najemnin in prispevkov etažnih lastnikov. 29. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo s postopnim prehodom na ekonomske stanarine do leta 1985 uveljavili eko-nomske stanarine v višini 3,24% revalorizirane vrednosti stano-vanjskega sklada in tako zagotovili materialno osnovo za samou-pravna dogovarjanja in odločanja pri gospodarjenju s stanovanj-skimi hišami v družbeni lastnini. Zastavljene cilje bomo dosegli s poprečnim letnim dvigom stanarin za 10,3%. 30. člen Višino najemnin bomo uskladili s stanarino tako, da bo po-prečna najemnina v občini dosegla višino 48,55 din/m2. To bomo dosegli z dvigom najemnin za 437%. 31. člen Stanarina bo po letih rasla v % od vrednosti: leta 1981 2,19%, leta 1982 2,42%, leta 1983 2,67%, leta 1984 2,95% in leta 1985 3,24%. 32. člen Konkretne kriterije porabe stanarine in najemnine bomo opre-delili s planom Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana. r ¦' ¦ . ¦¦ ¦ . '¦ ¦ ' "< 33. člen S sredstvi vzdrževanja bodo gospodarili zbori stanovalcev hiš v skladu z normativi. Del sredstev vzdrževanja pa bomo združevali na nivoju samoupravne stanovanjske skupnosti občine za reali-zacijo skupnih programov v občini in za solidarno pokrivanje primanjkljaja sredstev v občinah Ljubljane s staro strukturo sta-novanj. 34. člen 65% sredstev amortizacije bomo združevali na nivoju mesta za realizacijo programov enostavne reprodukcije (35%) in prenove (30%) na osnovi enotnih planov v mestu. 35% amortizacije pa bomo združevali na nivoju samoupravne skupnosti občine za realizacijo lastnih programov. 35. člen Amortizacijo poslovnih prostorov bomo združevali r.a nivoju mesta in jo namenjali za nakup poslovnih prostorov v novih soseskah, da bi zagotovili prostore deficitarnim storitvenim de-javnostim. Sredstva za modernizacijo poslovnih prostorov bomo združe-vali na nivoju samoupravne stanovanjske skupnosti občinp ra realizacijo programa posodabljanja zastarelih poslovnih prosto-rov. 36. člen Sredstva etažnih lastnikov bomo zbirali na osnovi pogodb, sklenjenih s skupnostjo stanovalcev v hiši in jih uporabljali za realizacijo programa vzdrževanja in upravljanja. VIII. IZVEDBENE NALOGE IN ODGOVORNI NOSILCI 37. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo samou-pravno stanovanjsko skupnost občine zadružbenega investitorja nalog in opravil pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi in prenovi. 38. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine bo dela pri izvaja-nju stanovanjske graditve in prenove oddajala najugodnejšemu ponudniku na osnovi javnega natečaja. Prednost pri prevzemu del za gradnjo bo imel tisti izvajalec, ki bo ponudil: - tolikšne zmogljivosti, da lahko prevzame tudi izvedbo vseh gradbeno obrtniških in inštalacijskih del v soseski, - najkrajše roke proizvodnje oz. sprejel roke proizvodnje, ki jih zahteva samoupravna stanovanjska skupnost, - oz. sprejel cene za objekte, ki so v skladu z normiranimi cenami po sprejeti metodologiji, - po presoji samoupravne stanovanjske skupnosti svojo usposobljenost za izvedbo racionalnega ind. načina proizvodnje stanovanj, - daljše garancijske roke od minimalno postavljenih in - ustrezno organizacijo pri odpravi napak v garancijskem roku. 39. člen Za področje gospodarjenja udeleženci samoupravnega spora-zuma pooblaščamo samoupravno stanovanjsko skupnost, da izvaja tiste strokovne naloge, ki so skupnega pomena in to: planiranje stanovanjskega gospodarstva, vodenje evidenc stano-vanj in poslovnih prostorov, vodenje dohodkov stanarin in naje-mnin in tiste solidarnostne naloge pri vzdrževanju, ki so skup-nega pomena za cel stanovanjski sklad občine in mesta. IX. KONČNE IN DRUGE DOLOČBE 40. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo samou-pravno stanovanjsko skupnost za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom in za povratno obveščanje udeležencev samo-upravnega sporazuma. 41. člen Udeleženci sporazuma si bomo v okviru samoupravnih intere-snih skupnosti družbenih dejavnosti, PTT, elektro, komunalne dejavnosti in drugih prizadevali za izgradnjo celovitih sosesk. Usklajevanje potreb za izgradnjo celovitih sosesk bo opravljal IS Skupščine občine. 42. člen Samoupravna stanovanjska skupnost bo v sodelovanju s kra-jevnimi skupnostmi in občino skrbela za izdelavo obrambnega in varnostnega načrta, opremljanje in vzdrževanje zaklonišč v sta-novanjskih soseskah ter za hitrejše ustanavljanje, tehnično opremljanje in usposabljanje hišnih enot civilne in narodne za-ščite. 43. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo zagotovili vse potrebne ukrepe za izdelavo strokovnih in drugih planskih podlag za plan stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1986-1990. 44. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v primeru odsto-panja od dogovorjenih obveznosti ravnali skladno z določili Za-kona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80). Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sporazumno sprejeli ukrepe za zagotovitev sredstev in zmogljivosti izvajalcev, potrebnih za izvedbo minimalnega programa stanovanjske gradi-tve, opredeljenega tudi v družbenem planu občine. Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, da je za morebitne spore med udeleženci, izvirajoče iz tega sporazuma, pristojno sodišče združenega dela. 45. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo obveznosti in naloge, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom, uvelja-vili v svojih srednjeročnih in letnih planih in drugih samoupravnih splošnih aktih. 46. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo samou-pravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skup-nosti Ljubljana Vič-Rudnik uskladili z določili Zakona o stano-vanjskem gospodarstvu v roku 1 leta po sprejetju. 47. člen Vsa določila tega samoupravnega sporazuma bomo udele-ženci uskladili z dcločili Zakona o stanovanjskem gospodarstvu v roku 1 leta po njegovem sprejetju. Datum: UDELEŽENCI TAHKLA 2. ODSEG SHKDSTKV ZA STANOVANJSKO GRADITF.V, PUKNOVO, ORU/lllvNO 1'OMOČ IN DKUGO 1'ORABO V OBDOBJU 1981 - 83 V OliČINI L.IUHLJANA - VIČ-RUDNIK A. 1'OIIAHA SRKDSTUV 000 din I!. OHLIKOVAN.Ili SHEDSTKV 000 ilin 1. Stonovanjska graolitev 3.156.621 i. Sredstva O/l) 1,010.23» 1.1 lilokovna cjrnciitev 1.346.232 1.1 Iz cjoliodka 180.902 1.2 Individualna graditev 1.810.389 1.2 Iz čistega dohodka 7-16.509 2. 1'renova ioi.900 Skupaj 1.1+ 1.2 927.411 3. DriKja družbona pomoč 40.813 ,-..,,, ,n o-n . 1.3 Druga srodstva OZU 112.823 4. Druga poraba 274.626 2. Lastna udelezba pric. st. 6r)b.94a Skiipnj ( 1 + 2 + 3 + 4) 3.573.960 3. Dol amortizacija 57.579 4. Bančna sredstva 332.635 5. Druga sredstva 288.572 I , ,_ , ., . Skupaj viri (1 + 2 + 3 + 4 + 5) 2,375.905 ; 1) Pronova brez nadomostmh stanovanj ________:_________________________________________________ 2) Subvencioniranje stanarin ter soli- 6. (Ncto) Priliv sr«lstov iz clrugih občin darnost na nivoju SRS preko kroditiranja dclavcev in iz 3) Adaplacijo stanovanj zdru?.. srodstov) 1,197.995 -Skupaj viri 3,573.960 obrazložitev Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana stano-vanjskega gospodarstva bbčine Ljubljana Vič-Rudnikzaobdobje ; 1981-1985 je pripravljen na osnovi pripomb, ki so bile izobliko-vane v javni razpravi o osnutku tega sporazuma. Vsa določila tega. sporazuma so usklajena z določili iz predloga Zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Predlog sporazuma vsebuje znatno manj kazalcev in elemen-tov kot osnutek sporazuma. Vzrok je predvsem v tem, da je bilo potrebno v osnutku sporazuma natančno razdeliti posamezna področja stanovanjske graditve in tako vsem nosilcem planiranja v združenem delu omogočiti informacije, ki bi jih sicer morali opraviti v fazi opredeljevanja in sprejemanja elementov, kar ni bilo mogoče opraviti zaradi hude časovne stiske. Predlog samo-upravnega sporazuma v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenega plana Slovenije vsebuje le tista določila, ki so pomembna za podpisnike tega sporazuma. Na zmanjšanje obsega predloga sporazuma je vplivala tudi krajša obdelava poglavij prenove in družbene pomoči terodpravestanovanj VI. in VII. kategorije in barakarskih naselij, o kateri se združeno delo določa o potrebnih ukrepih na območju celotne Ljubljane. O detajlni razporeditvi po občinah pa bodo v letu 1981, na bsnovi izdelanih natančnejših programov in za prvi dve planski leti tudi projektov, sprejeti posebni dogovori med SSS občin in mesta Ljubljane. Program stanovanjske graditve, družbene pomoči in prenove bomo financirali iz dela dohodka in čistega dohodka organizacij združenega dela. Del amortizacije (iz stanarine), ki bomo name-njali za sofinanciranje prenove mesta. Da bi program predloga lahko realizirali, bomo zagotovili sledeča sredstva: - za solidarnost na nivoju mesta 0.90 na osnovo BOD - za solidarnost na nivoju republike (za MDA in študentske domove) 0.295 - za prenovo po enotnem programu 0.21 Skupaj: 1.405 od BOD iz dohodka Iz čistega dohodka pa bomo izločali sredstva za sledeče na-mene: Vzajemnost - 1.20 iz čistega dohodka Obvezno izločanje v sklad skupne porabe za namene stano-vahjske izgradnje (ostaja v OZD) - 3.175 iz čistega dohodka Skupaj izločanje (obvezno) 5.780% od BOD Kot vir sredstev stanovanjskega gospodarstva pa predvide-varho poleg omenjenih sredstev iz obveznega izločanja dela dohodka in dela čistega dohodka še 183 mio din čistega dohodka preračunano na nove osnove bruto OD 1,42%, kar ustreza dose-danjemu dodatnemu izločanju sredstev v sklad skupne porabe po zaključnem računu. Med ostalimi viri predvidevamo tudi vsa tista sredstva stanovanjskega sklada Skupnosti pokojninsko in-validskega zavarovanja, ki ne bodo namenjena za naložbe v domove za ostarele (105 mio din), sredstva JLA za nakup 40 stanovanj, bančna sredstva v višini 14% vseh sredstev, lastno udeležbo občanov, odplačila posojil itd., v skupni višini 1448 mio din. Del sredstev za financiranje planiranega obsega graditve družbene pomoči, prenove in druge porabe v višini 1197 mio din pa predstavlja priliv sredstev iz drugih občin preko kreditiranja deiavcev (neto priliv) Tako predvidena finančna konstrukcija bo omogočila, da na področju občine Ljubljana Vič-Rud. zgradimo 2695 stanovanj, od tega za potrebe JLA 40. Za predvideno gradnjo so lokacije uskla-jene z občinskimi in mestno komunalnimi skupnostmi. Hkrati so v predlogu samoupravnega sporazuma določene tudi lokacije za naslednje plansko obdobje 1986§990, kar naj omogoči kontinui-rano gradnjo, kot v preteklosti. V planskem obdobju 1981-1985 bo razmerje med družbeno in individualno gradnjo 55% proti 45%, kar pomeni, da bo v tem času zgrajenih 1489 stanovanj v družbeni gradnji in 1206 stanovanj v individualni gradnjl. Priori-teta bo torej dana blokovni gradnji. Na področju gospodarjenja se predlog samoupravnega spora-zuma od osnutka bistveno ne razlikuje, ker so bile pripombe iz javne razpravetakegaznačaja.dajih večinonismoupoštevali. Na zahteve o podrobnejši opredelitvi posameznih elementov rasti cen stanovanjske graditve in s tem v zvezi tudi rasti stanarine ni bilo mogoče odgovoriti. Dejanske trende bo možno videti še!e v planu za leto 1981, ki bo izdelan skupno s predlogom plana 1981-1985. Spremembe, ki smo jih v predlogu upoštevali, so v tem, ker smo opustili variantno možnost postopnega prehoda na predvi-dene najemnine, kar je razvidno iz 30. člena. V predlogu predvi-devamo, da se na osnovi Odloka o najvišjih najemninah, naje-mnine že v letu 1981 dvignejo na predvideno višino 48,55 din/m2. Na osnovi pripomb, da se opredeli odgovorne nosilce za izpol-njevanje nalog na področju gospodarjenja pa je v 39. členu predloga opredeljen obseg tistih nalog, ki naj bi se izvajale na nivoju samoupravne stanovanjske skupnosti občine, vse ostalo pa naj bi opravljali kot glavni nosilci skupnosti stanovalcev in hišni sveti. Čeprav smo v predlogu samoupravnega sporazuma že upoštevali vsa določila Predloga novega Zakona o stanovanj-skem gospodarstvu, predvidevamo, da bo potrebno ob sprejetju Zakona urediti nekatere uskladitve za vsa področja, predvsem pa za področje gospodarjenja in to kar se tiče uporabljenih strokov-nih osnov in samoupravne organiziranosti. Iz tega razloga smo v predlogu sporazuma predvideli v 47. členu tudi prehodno ob-dobje enega leta, da bomo določilasporazuma uskladili z določili Zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik KOMUNALNO GOSPODARSTVO predlog Na podlagi 4., 29., 112., 113., 116. in 120. členazakonao sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, (Ur. list SRS, št. 1/80), 8., 12. in 13. členazakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS, št. 17/79), dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljana in Ijubljanskih občin za obdobje 1981-1985 in samoupravnih sporazumov o ustanovitvi občinskih komu-nalnih skupnosti in njihove Zveze smo: I. delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z oseb-nim delom z lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja dohodek in delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih, kot upo-rabniki ter II. delavce DO IPK Ljubljana s temeljnimi organizaci-jami Vodovod, Kanalizacija, Plinarna, KEL; DO Komu-nalno podjetje Ljubljana s temeljnimi organizacijami Javna higiena, Rast, Javna razsvetljava, Živilski trgi, Ko-munalne gradnje, Žale, Dimnikarstvo; DO Mestni potniški promet kot izvajalci sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana dejavnosti komu-nalnega gospodarstva na območju Ijubljanskih občin za obdobje 1981-1985 I. UVODNE DOLOČBE Lčlen V okviru komunalnega gospodarstva na območju Ijubljanskih občin udeleženci zagotavljamo pogoje za opravljanje naslednjih komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena: I. Področje individualne komunalne porabe: A- oskrba z vodo, - odprava odpadnih in atmosferskih voda, - oskrba s plinom, ¦ -¦¦ ¦ - oskrba s toplotno energijo; • ' B- opravljanje javnega mestnega potniškega prometa; C- odvoz smeti in odpadkov ter urejanje centralnega sanitar-nega odlagališča, - opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, - opravljanje storitev na javnih tržnicah, - opravljanje dimnikarskih storitev, - opravljanje storitev na javnih parkiriščih, - vzdrževanje javnega higienskega kopališča, - vzdrževanje javnih sanitarij; II. Področje kolektivne komunalne porabe: - vzdrževanje ulic, trgov, cest in mostov, - vzdrževanje omrežja in naprav javne razsvetljave, - vzdrževanje cestno-prometne signalizacije in semaforjev, - opravljanje zimske službe, - vzdrževanje čistoče javnih površin, - vzdrževanje zelenih površin in parkovnih gozdov. 2. člen Uporabniki in izvajalci samoupravno organizirani v Zvezi ko-munalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) s tem sporazumom ugotavljamo in vsklaju-jemo: - skupne cilje in interese družbenoekomskega razvoja posa-meznih dejavnosti; - obseg in kvaliteto storitev tako glede na potrebe uporabni-kov, kot na predvidene zmogljivosti izvajalcev; - naložbe v razvoj (razširjena reprodukcija) posameznih dejav-nosti individualne komunalne porabe in s tem v zvezi vključeva-nje v enotno politiko prostorskega razvoja; - pogoje in kriterije, s katerimi bodo zagotovljene potrebe, vključujoč oblikovanje enotne politike ugotavljanja cen, prispev-kov, uporabnin in nadomestil; - obseg in način združevanja sredstev za uresničitev dogovor-jenih nalog ter uveljavljanje načela solidarnosti in vzajemnosti; - svoje pravice, obveznosti in odgovornosti v okviru skupnih ciljev in interesov; - način nadzora nad izvajanjem samoupravnega sporazuma in plana. II. SKUPNI CILJI IN INTERESI DRUŽBENO-EKONOMSKEGA RAZVOJA 3. člen Udeleženci smosoglasni, dastemeljnimi razvojnimi cilji komu-nalnega gospodarstva zagotavljamo gospodarno poslovanje de-javnosti in vsklajevanje materialnih, družbenih in drugih od-nosov, z namenom izboljšanja komunalnega standarda občanov in delavcev v združenem delu. Dogovorjene naloge dejavnosti komunalnega gospodarstva bodo posredno vplivale na dvig družbene produktivnosti dela in na razširitev materialne osnove združenega dela ter na povečanje narodnega dohodka. 4. člen V okviru dogovorjenih programov bomo sledili prostorskemu širjenju mesta Ljubljane, s povečanjem obsega, kvalitete in inten-zitete storitev pa tudi potrebam uporabnikov komunalnih dobrin. 5. člen Izvajalci komunalnih proizvodov in storitev se obvezujemo, da bo omogočena stalna oskrba uporabnikov ob upoštevanju dogo-vorjenih standardov in ekonomskih pogojev, ki so nujni za izvaja-nje letnih in srednjeročnih programov. 6. člen Udeleženci bomo povezovali funkcionalne interese na mestni ravni na področju vodooskrbe, odvajanja in prečiščevanja odpa-dnih in atmosferskih voda, komunalne energetike, mestnega potniškega prometa, odvoza smeti in odpadkov, pogrebnih in pokopaliških storitev, opravljanja dimnikarskih storitev, oprav- Ijanje storitev na javnih tržnih površinah in javnih parkirnih povr-šinah. S tem bomo: - v skladu s potrebami in možnostmi na izvenmestnih območ-jih postopoma prevzemali lokalne vodovode po dogovorih s KS \n skrbeli za zavarovanje vodnih virov; - upoštevali stabilizacijske usmeritve in racionalizirali porabo energetskih surovin tako, da bomo tekoče uravnavali interne toplotne instalacije v stanovanjskih in drugih zgradbah ter posto-poma uvajali merjenje porabe toplotne energije v vsaki stano-vanjski enoti; - uveljavili izenačevanje cen ogrevne toplote in plina iz omrežja; - zagotovili hitrejši kvalitetnejši prevoz potnikov s povečeva-njem potniških zmogljivosti z racionalizacijo sistemov prog v stmjenem mestnem območju, s čemer bomo racionalizirali po-siovni proces in vplivali na večjo rentabilnost poslovanja dejav-nosti; - na področju opravljanja dejavnosti odvoza smeti bomo po-stopno širili območje odvoza na celotno območje Ijubljanskih občin, povečali intenziteto odvoza, dopolnili tehnologijo s so-dobnejšo opremo in uvajali reciklažo na izvoru; - uredili in sanirali bomo centralno sanitarno deponijo, lo-kalne deponije in odlaganja nevarnih snovi. - na področju opravljanja pogrebnih in pokopaliških dejavno-sti bomo pričeli uresničevati ureditev celotnega kompleksažal in drugih pokopališč ter postopno, na osnovi dogovorov s KS vklju-čevali lokalna pokopališča v enotni sistem; - razširili opravljanje dimnikarskih storitev na celotno ob-močje Ijubljanskih občin in izboljšali kvaliteto; - izboljšali opremljenost tržnih površin s sodobnejšo opremo prodajnih mest ter redno vzdrževali obstoječe in novozgrajene tržne površine; - izboljšali opremljenost parkirnih površin, širili dejavnost na novo zgrajene parkirne površine ter redno vzdrževali obstoječa parkirišča; - javno higiensko kopališče in javne sanitarije bomo redno vzdrževali. 7. člen Na področju kolektivne komunalne oskrbe bomo udeleženci povezovali interese, vsklajevali plane in programe vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav ter pri tem: - zagotovili postopno izenačevanje komunalnega standarda glede na pomen, funkcijo, in obremenitev objektov in naprav kolektivne komunalne rabe; - predlagali spremembe in dopolnitve ustreznih predpisov, s katerimi bomo na podlagi enotnih kriterijev in podatkov katastra opredelili nosilce upravljanja objektov in naprav kolektivne ko-munalne rabe. 8. člen Z namenom boljšega povezovanja z uporabniki komunalnih storitev, pri oblikovanju celotne politike oskrbe in razvijanja do-hodkovnih odnosov po načelih svobodne menjave dela bomo poglabljali samoupravno delegatsko organiziranost v okviru kra-jevnih skupnosti in združenega dela. 9. člen Z izgradnjo in vzdrževanjem komunalnih objektov in naprav, uvajanjem novih delovnih sredstev in ustreznih sodobnih tehno-logij, bomo prispevali k izboljšanju delovnih in bivalnih pogojev in okolja občanov in prav tako zagotavljali temelje za uspešno izvajanje nalog Ijudske obrambe in družbene samozaščite. III. RAZVOJ DEJAVNOSTI INDIVIDUALNE KOMUNALNE RABE A. Oskrba z vodo, odprava odpadnih in atmosferskih voda, oskrba s plinom in toplotno energijo 10. člen 1. Enostavna reprodukcija Fizični obseg prodanih količin bo v obdobju 1981-1985 nara-ščal v posamezni dejavnosti po naslednjih povprečnih stopnjah rasti: Elementi Povprečna letna stopnja rasti v % - pitnavoda 3 - odvod odpadnih vod 3 - ogrevnatoplota 13 - plinizomrežja 7 11.člen Potrebna sredstva za financiranje enostavne reprodukcije na področju individualne komunalne rabe, ki so rezultat vsklajeva-nja in dogovarjanja udeležencev sporazuma, zagotavljajo komu-nalne TOZD s ceno proizvoda oziroma stdritve. 12. člen V posameznih dejavnostih predvidevamo naslednje letne stop- nje rasti vlaganj v investicijsko vzdrževanje oz. v obnovo in nadomestitev komunalnih objektov in naprav. % % invest. amorti- vzdrž. zacija pitna voda 17 13 odpadne vode 18 20 ogrevna toplota 17 22 plin iz omrežja 7 18 13. člen Za odplačilo najetih kreditov po dogovorjenem programu raz-širjene reprodukcije objektov in naprav individualne komunalne rabe bodo izvajalci v ta namen izločili v povprečju 18% amortiza-cijskih sredstev. 2. Razširjena reprodukcija ¦ 14. člen Naložbe v plan razširjene reprodukcije individualnih komunal-nih objektov in naprav smo udeleženci ovrednotili v skupni višini 5.105,490 mio din in sicer: A. Viri, primar,. iceste, lokalni vodovodi, sanacije in študijske raziskave v 000 din .i-.rr.-ro::':. l'.'-.j l ¦.' ]¦'.:¦: !^;:'l 1-1E5 1Q;>.1 - 1985 ,.-r.al. ;>').6';; J19.212 192.V/V 14Q.589 215.519 1.274.656 ¦:..i, r.-;f,.'.').-'. ?u.\7'io r't;¦¦..';.u ]7G.<\".o ?ie.a'io 1.125.4J3 Vodovod ];.''/. ¦}[>(' rca.255 l'ir.'/'jo 48.210 95.255 691.S")2 ilin. ih-š.r.v., ];t,.oco-]ir,.'/i;o ilo.joo ilf>.o'ia 582.775 o/.upn.j A: 997. '(¦'¦>> a56.HU7.7OU.r>CV '178. j. 15 642. 332 3-674.709 +V prorramu ni zn,;nto prvo poir.orn.je rezorvoarjev v višini 136 "-.io din. Tn r.rn.dstvn r,p. bodo za^otovila s posebnim sporazu-moui. B. Bekundor v 000 din GKinrs 10f'i !'¦'¦•'.?- J9f:S l'>:;4 1985 1981- - 1985 I.J. ¦;<•!-. t,or >0';o -;:>.O7!3 J5.7JS Iu.7-"1) 6.816 5J.J96 lj.;jt>žii;r. &.•}•/> (ii.'t>l 72.757 61.198 42.253 342.596 Lj.r.onto 6'J.G,'n •)!•;.00] 'j;--f;6r, 7J.881 52.047 591.874 lj.ži:";:a 51.0'i2 i.":.2'?5 7:.669 45.998 51.366 314.370 i.j.vi": rjb.\t'A 9-fi. ir.i .•:•"..7.::j 55.648 54.829 328.545 oku;,n.j ;i: ?60.jW yt'2.r)i',7 ?46.727 247.454 187-311 1.430.781 A + I?: l.pfij.750 1.239.194 1.047. yj; 725.569 829.643 5.105.490 (i:ril0G'? tabnlc od zt. 1 do 6) 15. člen Lastno udeležbo za realizacijo dogovnrjenih nalog bomo ude-leženci zagotavljali z združevanjem sredstev v višini najmanj 60% vrednosti planskih investicij. Stanovanjsko-komunalna banka bo kot udeleženec sporazuma zagotavljala v povprečju 40% kreditnih sredstev. 16. člen Za realizacijo planskih nalog bomo udeleženci zagotovili mate-rialno osnovo kot sledi (v mio din): - 1,2% prispevek od BOD, ki se plačuje iz dohodka - 2.132,5 - prispevek investitorjev Občina Center - 17 Občina Bežigrad - 197 Občina Moste - 187 Občina Šiška - 195 Občina Vič - 87 Skupaj - 683 - soudeležba skupnosti za uresničitev 10-letnega programa izgradnje cest - 350 - soudeležba vodne skupnosti Ljubljanica-Sava - 110 - bančni krediti (4% obrestna mera, 15 let) - 1.830 Skupaj: -5.105,5 Materialna osnova, ki izvira iz prispevka iz BOD in prispevka investitorjev ter soudeležbe (ceste in vodna skupnost) se nepo-sredrto združuje na posebnem računu Zveze komunalnih skup-nosti oziroma po posebnem dogovoru pri Stanovanjsko komu-nalni banki. 17. člen Odplačilo kreditov iz naslova naložb v razširjeno reprodukcijo individualnih komunalnih objektov in naprav bomo udeleženci zagotavljali s prispevkom ob ceni oziroma ustreznim deležem kot posebnim elementom v strukturi cene. Prispevek ob ceni bo v masi naraščal povprečno letno za 25%. Razliko med vrednostjo anuitet in predvidenim dotokom sred-stev prispevka bomo pokrivali iz dogovorjenega dela sredstev amortizacije. 18. člen Z naložbami v razširjeno reprodukcijo objektov in naprav indi-vidualne komunalne porabe bomo zagotovili opremo zemljišč za potrebe: - stanovanjskih sosesk BEŽIGRAD: Urške Zatler - BS-2/1 7. september - BS-7 Nove Jarše - MS-12/1 Ivan Kovač - BS-3 Črnuče-Gmajna - BS-111/1,2 Boris Kidrič - BO-2/2 Bežigrad - BS-4/2 Rezke Dragar - BS-109 BorisZiherl - BO-1/2 Stadion - BS-5/2 Boris Kidrič - BS-2/2 Videm-Dol - BS-205 CENTER: Nove Poljane - CS-6 Kolodvor - CS-2 Rog-CO1-21 / MOSTE: Moste-Polje - MS-4/5 Nove Jarše - MS-12/2 . Zalog-MS-11 in 105 Štepanjsko naselje - MS-112/1 Vevče-Kašelj, Zalog - MS-106 in 106/1 Zadobrova - MS-103/2, MS-10 Bizovik- MS-110 in 110/1 Sneberje - MS-103/3, MM-4 ŠIŠKA: Stara cerkev - ŠS 4/1 Dravlje - ŠS 8/1 Nove Dravlje - ŠS 8/12 Draveljska gmajna ŠS 10 Šentvid I. - ŠS 107 Vižmarje Brod -ŠS 111 Podutik I. faza-ŠS 12 Vodice - ŠŠ 218/3 in 202/1 c Gameljne - ŠŠ 202/2 a Celovška-samski dom ŠP 5 Tacen - ŠS 201/5 Preska - MES 7 A in 2 Svetje- MES 13 Gameljne - ŠS 202/1 a in 202/4 a VIČ: Trnovo - VS-3 Žičnica - VS-4 Bonifacija - VS-6 Murgle III. in IV. f. - VS-103 Brdo-Vrhovci - VS-7 Jurčkova pot - RS-1, RS-2 Vnanje gorice - VS-221/3 Gaberje-VS-201/8 Ig - VS-236/1 Podpeč - VS-225/1 - industrijskih con BEŽIGRAD: BP-10, BP-7, BS-5/1, BI-1, BM-3, BO-1/1 MOSTE: MP-2/8, MI-2, MM-4, MP-4, MP-6, MŠP-8, MS-1, MM-7 ŠIŠKA: ŠM 1, ŠP 2, ŠP 3, ŠP 4, ŠP 5, ŠP 6, ŠP 7, ŠP 8, Me P ITSC, ŠP 1 VIČ: VP-3, RP-2, VP-6 in pripravljalna dela industrijske cone Dolsko. - izgradnjo cest po vsklajenem programu z interesno skup-nostjo za realizacijo 10-letnega programa izgradnje cest; - postopno sancijo vodonosnih območij v I. in II. varstveni coni v skupnem znesku 186,8 mio din; - začetek gradnje centralne čistilne naprave v višini 100 mio din. 19. člen B. Opravljanje javnega mestnega potniškega prometa 1. Enostavna in razširjena reprodukcija Fizični obseg storitevizražen vštevilu prevoženih kilometrovin številu prepeljanih potnikov bo rastel v obdobju 1981-1985 hi-treje kot do sedaj in sicer: - število prevoženih kilometrov se bo v naslednjem petletnem obdobju povečalo po povprečni letni stopnji rasti 5,0%, - število prepeljanih potnikov bo v istem obdobju naraščalo po povprečni letni stopnji rasti 3,5%. 20. člen Naložbe v enostavno in razširjeno reprodukcijo so ovrednotne v skupni višini 827.341 tisoč din (priloga tebela št. 7). 21.člen Lastno udeležbo za pokrivanje investicij v osnovna sredstva bomo zagotavljali: a) iz sredstev amortizacije v skupni višini 159.959.000 din. Na osnovi dogovorjenega programa bo amortizacija naraščala po povprečni letni stopnji 21,6%; b) iz sredstev prispevka ob ceni oz. ustreznega deleža v struk-turi cene v skupni višini 114.768.000 din. Prispevek ob ceni bo na osnovi dogovorjenega programa naraščal po povprečni letni stopnji 16%. (priloga tabela št. 8). 22. člen Stanovanjsko komunalna banka bo za realizacijo dogovorjenih nalog zagotovila 552.614 tisoč din kreditnih sredstev. C. Ostale individualne komunalne storitve 1. Odvoz smeti in odpadkov 23. člen Fizični obseg storitev odvoza smeti in odpadkov, izražen v prostornini prepeljanih smeti in številu zajetih stanovanjskih in poslovnih površin, bo rastel v obdobju 1981-1985 po naslednjih povprečnih stopnjah: Elementi Povprečna letna stopnja rasti - količinasmeti inodpadkov(m3) 8,7% - stanovanjskein poslovne površine (m3) 1,6% 24. člen Plan enostavne in razširjene reprodukcije na področju odstra-njevanja smeti in kosovnih odpadkov smo udeleženci ovrenotili v višini 528.710.000 din. Dinamika naložb po posameznih letih je razvidna iz priloge (tabela št. 9). 25. člen Dogovorjen plan bomo pokrivali: - iz last. sred. v skupni višini 417.814.000 din - iz prispevka ob ceni oziroma ustreznega deleža v strukturi cene v skupni višini 73.998.000 din. Višina prispevka v srednje-ročnem obdobju ne narašča; - iz kreditnih sredstev v skupni višini 36.898.000 din. Kreditna sredstva bomo zagotavljali preko Stanovanjsko-komunalne banke. Skupni viri financiranja po letni dinamiki so razvidni iz priloge (tabelašt. 10). 2. Opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti 26. člen Fizični obseg storitev opravljanja pokopaliških in pogrebnih dejavnosti, izražen v številu pokopov in številu oskrbovanih gro-bov bo v obdobju 1981-1985 naraščal po naslednjih povprečnih stopnjah: Elementi Povprečna letna stopnja rasti - številopokopov 1,0% - številooskrbovanihgrobov 0,6% 27. člen Plan enostavne in razširjene reprodukcije na področju oprav-Ijanja pokopaliških in pogrebnih dejavnosti smo udeleženci ovre-dnotili v skupni višini 222.016.000 din. Dinamika naložb po posameznih letih je razvidna iz priloge (tabelašt. 11). 28. člen Potrebna sredstva za financiranje enostavne in razširjene re-produkcije na področju opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti bomo udeleženci zagotavljali s ceno storitve, naje-mnino za grobove in krediti. Skupni viri financiranja so razvidni iz priloge (tabela št. 12). 3. Opravljanje storitev na tržnih površinah 29. člen Fizični obseg storitev na tržnih površinah, izražen v površini prodajnih mest, bo rastel v obdobju 1981-1985 po naslednjih povprečnih stopnjah: Elementi Povprečna letna stopnja rasti površine za prosti trg (m2) površine za stalna prodajna mesta (m2) 2,2% 7,7% 30. člen Plan enostavne reprodukcije na področju opravljenih storitev na tržnih površinah so ovrednotene v skupni višini 50.011.000 din. Dinamika naložb po posameznih letlh je razvidna iz priloge (tabelašt. 13). > 31. člen Potrebna sredstva za financiranje enostavne reprodukcije in pokritje anuitet za že zgrajene objekte tržnic na področju oprav-Ijanja storitev na tržnih površinah bomo udeleženci zagotavljali s ceno storitve in prispevkom ob ceni oziroma ustreznim deležem v strukturi cene, skupaj z združenimi sredstvi po že predpisanih samoupravnih sporazumih. Skupni viri financiranja po letni dinamiki so razvidni iz priloge (tabela št. 14). 4. Vzdrževanje javnih sanitarij in javnega higienskega kopališča, opravljanje storitev na javnih parkiriščih, opravljanje dimnikar-skih storitev 32. člen Fizični obseg storitev, izražen v številu obiskov, številu parkir--iih mest in številu kurilnih naprav, bo naraščal v obdobju •9P1-1985 po naslednjih povprečnih stopnjah: Povprečna letna Elementi stopnja rasti - številoobiskovvjavnihsanitarijah 2,5% - število obiskov v javnem higienskem kopališču 1,8% - številoparkimihmest 7,4% - število parkirnih mestsparkirnimi urami 7,2% - številokurilnihindimovodnih naprav in napeljav 1,2% 33. člen Plani enostavne reprodukcije dejavnosti vzdrževanja javnega higienskega kopališča in javnih sanitarij, opravljanja storitev na javnih parkiriščih in opravljanje dimnikarskih storitev smo udele-ženci ovrednotili v skupni višini 264.887.000 din. Dinamika po posameznih letih je razvidna iz priloge (tabela št. 15). 34. člen Potrebna sredstva za financiranje storitev iz prejšnjega člena bomo udeleženci zagotavljali s ceno storitve, uporabnino in s sredstvi prispevka za kolektivno komunalno rabo (javne sanitarije in javno higiensko kopališče). Skupni viri financiranja po letni dinamiki so razvidni iz priloge (tabelašt. 16 a, b, c in d). IV. KOLEKTIVNE KOMUNALNE STORITVE 35. člen Potrebna sredstva za financiranje opravljanja kolektivnih ko-munalnih storitev na podlagi 1. člena II. točketegasporazuma, ki so rezultat usklajevanja in dogovarjanja udeležencev, bomo za-gotavljali z združevanjem sredstev prispevka, ki ga plačujejo delovni Ijudje v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih OZD in delovnih skupnostih z gospodarsko ali negospodarsko dejavnostjo in se jim ugotavlja dohodek. 36. člen Udeleženci smo ovrednotili plan kolektivnih komunalnih stori-tev v višini 1.917.822.000 din upoštevajoč načelo solidarnosti in vzajemnosti ter postopno izenačevanje komunalnega standarda na območju Ijubljanskih občin. 37. člen Dinamika rasti potrebnih sredstev za realizacijo plana kolektivnih komunalnih storitev je v obdobju 1981-1985 naslednja (v 000 din); 1981 342.736 1982 368.477 1983 384.030 1984 401.949 1985 420.630 ' 1981-85 1.917.822 38. člen Dinamika rasti prispevka po posameznih letih ob upoštevanju skupnih potrebnih sredstev za realizacijo nalog in upoštevanju rasti brutto osebnega dohodka, ki je osnovaza izračun prispevka je naslednja: v 000 din Leto Brutto OD Stopnja prisp. 1981 322.964 1,10 1982 337.820 1,10 1983 353.359 1,10 1984 369.613 1*10 1985 ¦ 386.615 . 1.10 1981-1985 1.770.371 1,10 V kolikor se osnova za izračun prispevka za kolektivne komu-nalne storitve spremeni, se s tem ustrezno spremeni stopnja. prispevka glede na planirana sredstva. 39. člen Z letnimi programi in samoupravnimi sporazumi bomo udele-ženci na podlagi sprejetega instrumentarijaternačel solidarnosti in vzajemnosti usklajevali višino potrebnih sredstev. Udeleženci sporazuma pooblaščamo SDK Ljubljana, da od zbranega prispevka za kolektivno komunalno rabo neposredno odvaja za solidarnost del sredstev na poseben račun pri Zvezi komunalnih skupnosti po stopnji, ki jo bomo določili z letnimi programi in samoupravnimi sporazumi. Osnova za razdelitev sredstev prispevka med občinskimi ko-munalnimi skupnostmi so izmere določene v katastru komunal-nih objektov in naprav ter dogovorjeni komunalni standardi. V. KRITERIJI, ELEMENTI IN MERILA ZA DOLOČANJE CEN KO-MUNALNIH STORITEV 40. člen Da se uresniči ekonomska funkcija cen kot enega od pomemb-nejših instrurhentov, s katerimi se zagotavljajo normalni pogoji poslovanja na področju oskrbe s proizvodi in storitvami komu-nalne porabe bomo pri oblikovanju cen upoštevali naslednja načela: - gibanje povprečne produktivnosti dela in smotrno izkorišča-nje vseh proizvodnih zmogljivosti, - specifičnost posameznih dejavnosti, - kvaliteta in kvantiteta, - planske usmeritve in s tem politiko razvoja mesta in izven mestnih področij in - vpliv cen na gibanje življenjskih stroškov. 41. člen S pomočjo vseh zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti mesta in občin bomo sprejeli ukrepe, s katerimi bomo vplivali na zniževanje stroškov poslovanja oziroma na realizacijo nižje lastne cene storitev in tako na manjšo obremenitev uporabnikov in sicer; - oprostitev plačevanja nekaterih obveznosti iz dohodka, - oprostitev plačevanja nekaterih plasmajev (posojilo za ener-getiko), - oprostitve pri plačevanju carinskih dajatev pri uvozu opreme in repromateriala. 42. člen Kriteriji, elementi in merila za določanje cen se opredelijo z letnimi programi enostavne reprodukcije, ki morajo biti priprav-Ijeni in sprejeti do 31. 12. za vsako nasiednje tekoče leto. 43. člen Pri določanju cene proizvodov in storitev v odnosih svobodne menjave bomo uporabniki in izvajalci upoštevali naslednje ele- mente: . :.,.:¦ ¦•.-., '-.-•.. - materialne stroške,' ......' - investicijsko vzdrževanje, . - amortizacijo, - sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatke, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka, - sredstva za OD in skupno porabo, - sredstva rezerv, - plasmaje. 44. člen Rast materialnih stroškov bo odvisna od gibanja cen na doma-čem in tujem trgu. Ustrezne korekcije cen iz naslova podražitev energetskih suro-vir bomo sprejemali ob vsakokratni spremembi po hitrem po-stopku. . . 45. člen Rast materialnih stroškov bo omejena s samoupravno dogo-vorjenimi normativi materialnih stroškov, ki jih sprejmejo izva-jalci. 46. člen Investicijsko vzdrževanje komunalnih objektov in naprav ter delovnih sredstev bomo udeleženci povečevali na podlagi vsako-letno dogovorjenih programov. . . . .: 47. člen Sredstva amortizacije so izračunana na osnovi zakonsko dolo-čene minimalne stopnje in jih bomo uporabljali v skladu z dogo-vorjenimi letnimi programi. Sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in drugih obveznosti ter izdatkov bodo dolo-čena z ustreznimi samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogo-vori ali zakonom. 48. člen Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo bodo določena z ustreznimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. Masa sredstev za OD in skupno porabo oziroma delež sredstev za OD in skupno porabo v strukturi cene bo odvisen tudi od dogovorjene rasti zaposlovanja v komunalnih dejavnostih. y 49. člen '"" S ceno proizvodov in storitev bomo izvajalci po branžnem sporazumu zagotavljali dogovorjeno 5% interno akumulacijo in odplačilo plasmajev iz poslovnih sredstev. 50. člen Sredstva rezerv so predpisana z zakonskimi določili. VI. MEDSEBOJNE PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI 51. člen ... Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo izpolnjevati nje- gove določbe. Izpolnjevanje tega sporazuma bomo redno analizirali na pod-lagi letnih planov in njihovih samoupravnih sporazumov. 52. člen Letne plane bomo vsklajevali tako v fizičnem kot v finančnem obsegu. Istočasno bomo z letnimi plani in samoupravnimi sporazumi podrobneje opredelili konkretne obveznosti in pravice ter odgo-vornosti posameznih udeležencev. 53. člen Če katerikoli udeleženec tega sporazuma ugotovi, da ni mo-goče zagotavljati sredstev za realizacijo letnega plana, je dolžan predlagati drugim udeležencem spremembo plana. 54. člen Vsak udeleženec ima pravico in hkrati tudi dolžnost, da daje in obravnava vsa poročila o fizičnem in finančnem izvajanju spora-zuma in letnega plana. VII. NAČIN NADZORA IN IZVAJANJE SPORAZUMA 55. člen Ukrepe za izvajanje sporazuma ali pobudo za njegovo spre-membo ali dopolnitev lahko predlaga katerikoli udeleženec tega sporazuma. Predlog mora biti pisano obrazložen. Ukrep za izvajanje sporazuma je veljaven, ko se o njem spora-zumejo uporabniki in izvajalci skupščine Zveze komunalnih skupnosti. Predlog za dopolnitev ali spremembo tega sporazuma postane veljaven, ko ga sprejmejo udeleženci sporazuma po postopku, ki velja za njegov sprejem. 56. člen Udeleženci sporazuma pooblaščamo in nalagamo skupščini Zveze komunalnih skupnosti, da na temelju tega sporazuma za obdobje 1981-1985 sprejme plan razvoja in letne programe za posamezno leto tega planskega obdobja. 57. člen Udeleženci sporazuma pooblaščamo skupščino Zveze komu-nalnih skupnosti, da trajno spremlja in nadzoruje izvajanje tega sporazuma, s tem da: - sprejema analize in ocene o uresničevanju sporazuma in planov, - predlaga udeležencem ukrepe za uresničevanje sporazuma in planov oziroma spremembe in dopolnitve tega sporazuma. Analizo in oceno uresničevanja ter potrebne ukrepe šprejme skupščina pred zaključkom tekočega leta. 58. člen Skupščina Zveze komunalnih skupnostl je dolžna predložiti v obravnavo udeležencem analizo o izvrševanju planov in izpolnje-vanju obveznosti iz tega sporazuma s predlogom ukrepov. Analiza iz prejšnjega odstavka vsebuje: - oceno uresničevanja skupnih ciljev in nalog določenih stem sporazumom ali planom, ... - oceno izvrševanja obveznosti po tem sporazumu, . - predlog ukrepov in aktivnosti za uresničevanje planov ozi- roma izpolnjevanje obveznosti prevzetih s tem sporazumom in planom. VIII. KONČNE DOLOČBE 59. člen Pravice in obveznosti po tem sporazumu pridobi udeleženec z dnem podpisa tega sporazuma. 60. člen "" Za razlago tega sporazuma pooblaščamo udeleženci skup-ščino Zveze komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih ob-čin. -¦¦¦•¦¦ 61. člen Ta sporazum je pravno veljavno sprejet, ko ga sprejmejo in šklenejo pooblaščeni predstavniki vseh izvajalcev komunalnih storitev ter več kot polovica vseh uporabnikov komunalnih stori-tev. Ta sporazum objavi skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin v Uradnem listu SRS in stopi v veljavo naslednji dan po objavi. Ta sporazum se uporablja od 1/1-1981 dalje. . . Ljubijana, oktober 1980 Udeleženci sporazuma: Predstavniki uporabnikov in izvajalcev TA3S1.A št. 1: Viri - za srednjeročno obdobje 1981 - 1985 v GGo d.n 1023 ¦ 1361 19B2 1983. ¦ 198* l-ir.5 1961-1935 lianal. - 2.CC0 7.000 51.000 50.000 llu.OOO KEL 194.798 110.C00 162.000 IJO.000 152.000 728.703 Kest.vod. 44.766 59.900 58.940 15.271 57.575 194.252 Plinarna 55.000 45.500 14.000 5.000 - 95.500 Skupaj: 272.564 215.400 221.940 137.271 219-575 1.126.550 TABELA št. ?.: Primar •••-za srednjerožno obdobje 1981 - 1985 v 000 ciin TOZD • 1981 1982 1985 1984 19^5 1981-1985 Kanal. 191.252 149.702 158.554 62.281 107.656 689.405 K2L 91.800 90.240 80.820 58.430 85.740 585.030 Mest.vod. 112.260 100.275 70.810 21.425 41.540 546.110 Plinarna 75.005 78.000 86.600 78.500 99.518 417.225 Skupaj: 470.297 413.217 596.764 220.486 552.054 1.857.818 TABELA št. 5: Ceste - za srednjeročno obdobje 1981 - 1985 v OOO din TOZD 1981 1982 1985 1984 ¦ 1985 1981-1985 Kanal. 158.541 79.198 12.590 8.508 50.0uO 288.457 KEL - 2.500 5.460 2.500 1.100 11.560 Kest.vod. 16.000 18.000 21.960 9.450 12.750 78.160 Plinarna 5.850 4.500 16.100 28.000 17.600 72.050 SJcupaj: 160.191 104.198 56.110 4S.253 81.45u 45U.207 Lokrilr.i vo.:ovQ'!i - ?.¦'. r,:^:!:..:^:T.'.'.o r.bjob.jo y.-l - I'?;'y '*^'.Vj . : ' 1 1 ." ¦¦ _ ' ' -..''¦¦¦ -:¦¦"¦¦ -.'•-- - " '' vodovod i' 1.', ^O ;v-'.C'L0 :-.-\A' P.ltO P.OCO C?.^1-^ TA3SI.A 't. ": San^cijo i^ 'itiitii j:;ko i-p:; i !:.:•¦¦.•.• - :::: nrr;!:i,;.-re."].o o>,lobjr l'i-il-19.5 ;c:;j : ¦..! !'¦¦? !¦¦¦: :.'¦.•'. -i'k.5. i,'-)i-:x> Kaiial. '/^.LoO <>¦*. iid {''-.'o; L.wuu 5*605 lJu.7')4 Me^t.vod.. r'.c-'o -P..VU .'..'i.';^1' l.-'.'_o l-7.)j 10. >'so I-linarr.a - - - Skupa,i: r/.':'.6-i6 00.5';^ 17.1';; 9-C.^J '/.4>> i;?.;'i- TABELA St. 6: Seloindar - ?.a sredndoročno.Obdobjo 1951 - 1089 v 000 d:n Obči-ne-. - -k'an;il.-. KKL----[\ Bežigrad 18P.KO5 59-K'i 50-'i.'O 5O.J.':6 3*2.596 Center 9.873 21.760 15.rA>5 6:O"0O ' ¦ ;53.39& ' Noste 157.720 65.?3O 104.:?8 64.796 391.874 Ši2ka 156.780 51.HO 'irj.8:'O 60-iVlO 31a.57O Vič 183.225 2.400 56.220 86.70U ' 32R-54 5 Skupaj: 690.403 199-043 ?:/l>..V/''> ?&('.. JG? 1.4J0-781 TABELA št. ?: Plan enostavne in razširjene reprodukcije opravljanja javnega mestnega potniškega prometa za obdobje 1981 - 1985 v 000 din Elementi 1981 1982 198} 1984 1985 1981-1985 Prometna infrastffukt. 9.492 7.500 25.500 27.000 - 69.492 Transportna sredstva - enost.rep. 71.040 71.040 85-.404 51.624 124.548 403.656 - raz.repr. 80.300 45.000 45.000 45.000 45.000 260.300 Ostale nal. 12;000 14.000 10.000 10.000 10.000 56.000 Posojilo za energetiko 8.296 6.602 7.963 6.414 8.618 37.893 SKUPAJ: 181.128 144.142 173.862 140.038 188.166 827.541 TABELA št. S: - • .. . . . Viri financiranja enostavne in razširjene reprodukaije opravljanja Javnega mestnega potniškega prometa za obdobje 1981 - 1985 v 000 din Elementi 1981 1982 1983 1984 1985 1981-1985 Lactfla udeležba: - amortiz. L8.898 29.594 33.200 21.445 46.822 159.959 - prisp. uprab. 31.248 18.270 24.534 25.056 15.660 114.768 Krediti banke 120.982 96.278 116.133 93.53? 125.684 552.614 SKUPAJ: 181.128 144.142 173.867 140.038 188.166 827-341 TABELA št- 9: . ¦ Plan enostavne in razžirjene reprodukcije za odvoz smeti in odpadkov za obdobje 1981 - 1965 v 000 din Elenenti 19SU V)l>-2 l'.-yj 19tVt 1985 1981-1985 Enostnvna roproduk. 70-764 70.185 83.189 90.056 97.620 417.314 KazSir. rcproduk. 19.220 21.920 25-221 23.018 21.517 110.896 3KUPAJ: fl9-')S4 98.105 10«.410 113.074 119.137 528.710 TA3ELA št-10: Viri financir3nja cr.ostavnG in razčirjene reprodukcije za odvc^ smeti in odpadkov i",;i obdobje 1981 - 19S5 v 000 dm Viri 1981 1982 l*i 19K4 1985 1981-1)85 LoGtna sred. 70-764 76.185 83.1S9 90.056 97.620 417.814 Prispevek uporab. 14.243 14.500 14.789 15-083 15-383 73-998 Kreditna Gredstva 4-977 7-420 10.432 7.935 6.134 36.898 SKUFAJ: 89-984 ¦¦ 98.105 108.410 113-074 119-137 528-710 TABELA št.ll: Plan enostavne in razširjene reproduiccije na področju opravljanj« pokopališke in pogrebne dejavnosti za obdobje 1981 - 1985 v 000 din Eienfcnti 1981 1982 1983 1984 1985 1981-1985 Pogrebne storitve 25-820 26.231 26.529 26.710 26.888 132.178 Pokopališ- ke stor. 7.212 7.291 7.367 7.445 7.523 36.838 Skupaj enost.rep. 33.032 33.522 33.896 34-.155 3*.411 169.016 razšir. reprod. 19.000 10-000 19.000 S-000 _______53-LCO SKUPAJ: 52.032 43.522 52.896 39-155 34.111 222.016 TA3ELA št. 1L: Viri financiranja enostavne in razširjene reprodukcije na področju opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti za obdobje 1981-1985 v 000 din Viri 1931 1982 1963 1984 1985 1981-1985 Lastna sredstva 25.820 26.231 26.529 26-710 26.888 132.178 Prispevek uporab. 9-339 9.467 9-595 9-742 9.852 47.995 3ruga sred. 2.153 2.161 2.165 2-160 2.175 lu-814 Skupaj 37.312 37.859 38.289 38.612 38.915 190.987 Prispevek uporabmkov 1986 - 1990 22.521 Kreditna sredstva 14.918 fclcupaj: 228.426 - Odplaiilo »nuitet za zeil/jišča - 6.410 Si^'PAJ :_________________________________________________^22 •016 TABELA St: 13: P"lan enostavne reprodukcije na področju opravljanj-a storitev aa tržaih površinah za obdobje 1981 - 1985 v Ouo din Elenenti 198. 1982 1963 1934 1985 1981-1985 Objekti in oprema ^ 3.387 3.387 3.387 3-946 4.504 18.611 Stontve 5-886 5.886 5.886 6.643 7.099 31-400 SKUPAJ: 9-273 9-273 9.273 10.589 11.603 5C.C11 TABELA št. 1"- : Eotok prispevka ob uporabninah in pokrivanje zapadlmh obveznosti za že zgrajene objekte na tržnicaii v 000 din Elementi 1981 1982 1983 1964 1985 1931-1985 Prispevek z 8-10 % rast. 4-300 4.700 5-000 5-400 5-500 '25-200 Obveznosti za tržnico Moste in Bežigrad 6-325 6.325 6.325 6.325 6.J25 31-625 KAZLIKA: - 2.025 - 1-625 - 1-325 - 925 - 525 - 6.425 Opomba: Razlika bo financirana iz združenib sredstev po že podpise-cih eajnoupravnih sporazumih. II'*::i r:i'j:'---v:.': rorro v:Vj- l;o df\j:ivnor;ti vzdržovanja javncga higi-P:.::i'.r "i ko~:;li:"i : :i ,i'iv:i[h rrjrutnrij, opravlj anje storitev na jav-T;Lh r'i:'k; r;:"-5ih ir, c::::vljnnjo dinnikarskih storitov za obdobje l'Jc-;l - 1'}H5 v 000 din ..:¦ ¦.¦:.-. . • . . • ¦ i • •• ; •¦¦-¦i ioti> i'jt>i-n»5 -= J . ¦.¦-¦:.¦ .= -.r.it:ir. 't.^l:' 'i.^t.;: 5.v-iO 5-OJU 5-030 25.096 l) -iv-:o :!:r.'.'.op. ;.o'i3 '-: . -'<4 ;.-¦."» -'..."'3'4 3.894 13.619 c) ,;-v::.'; p':i:-i.:r. JC.Il,:> ^.•'¦¦.'¦J il.;. J 1P.5?8 ' 1J.E30 53.540 rtori'-.v -:i.i.'~ --.-'; f1.^ "-504 J4.16y 1G4.632 o.: . .-. : ¦'. .-¦•¦ -,.•:: '.;.::f '>».1)56 56.922 264.88? V:n .'"-r.^nc irnnjn cr.ontnvr.'? rrprorlukci je .iavnih Gonitarij za obdobje 1^1 - 19E5 v 000 din -icrc-r.'.". ]•¦: i • :.' 1 ¦.••:'. 19« 1985 1981-1985 :?or;^!:s, '¦<-¦: ;>•; i.^"-. 1 .u94 1.C88 4.SJ7 E-i KKi< P.t'^8 r.a-v.. i.t,CG' ;.9>6 5-942 17.252 :3:;ub(- l'i.U l.Ju? - - - 1.007 ii:-:a-AJ: ¦¦• .ut; ¦'. .^' r;.o;u S.o;;o 5.C50 25.096 TA3ELA št. 16 b: Viri financiranja enostavne reproduicije javnega higienekega kopa-lišča za obdobje 1981 - 1985 v 000 din Elenenti l-?tl 1962 19EJ 1984 19H5 1961-1985 liporabnina 1.038 2.273 2.93? 2.937 2.957 12.122 Frispevek za KKS 2.005 1.621 957 ' 957 , 957 6.497 StUFAJ: 3-043 5.894 3-394 3-894 3-694 18.619 TA3LLA št¦ 16 c: ' Vo.ri financiranja enostavne reprodukcije javnih parkirišč za ob-dobje 1981 - 1985 v OuO din iieEenti 1981 1982 19n3 1984 1985 1961-1985 Parkirr.ina 9-964 10.622 11.482 12.490 13-807 58-365 Avtoseoem 2.015 2.015 2.015 2.015 2.015 10.075 Rezervacije 1.123 1.123 1.125 1.123 1.123 5.615 Si-UPAJ: 13.102 13.760 14.620 15.628 16.945 74.055 rAHESA r.t. ]6 ¦!: V:.ri f inar.cir-injt or.ort.Tvr.^ rrprcd-:>c i je c'.in::i>nr:;>ih storitev za ov..:ol.0,' l'.'.:-i - 1985 v uuO dir: Slenenti i ¦¦ i 1 ¦¦ .' '>¦<¦¦¦' lrjdt 1965 19el-19d5 Gospodinj. 15-?--5 l'..*!-J V,..-_¦! ,> 15.B?.? 16.026 78.131 Tr^ovma, obrt, gost. 12-3?1 12.572 l?.f:?5 13.1C7 13.474 64.469 Lesna ir.d. 3.2u2 3-259 J-363 3-432 3-540 16.8^1 Ir.iustrija 969 1.0u4 1.047 1.063 1.128 5.2J1 SKUPAJ: 31.?;-'7 5?.?'4 ;P.!;u9 33.504 34.168 164.632 obrazložitev predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana dejavnosti komunalnega gospodarstva na območju Ijubljanskih občin za obdobje 1981-1985 Predlog sporazuma je oblikovan na podlagi dospelih pripomb na osnutek sporazuma, ki so bile dane v javni razpravi, ki je potekala v mesecu septembru, zaključena pa je bila 15/10-1980. Pripombe so posredovali samoupravni organi občinskih komu-nalnih skupnosti, komunalne TOZD DO IPK in DO KPL in nekateri drugi. V večini so pripombe narekovale večjo sistematiko spora-zuma (skladno z zakonodajo s tega področja) in dopolnitev sporazuma z nekaterimi glavnimi elementi plana, realnimi mož-nostmi financiranja, kakortudi funkcijami občinskihskupnosti in zveze. Na podlagi dospelih pripomb je oblikovan predlog spora-zuma, ki je sestavljen izosmih poglavij. Opredeljenajeenostavna in razširjena reprodukcija oskrbe z vodo, kanalizacijo, toplotno energijo in plinom iz omrežja, posebej je opredeljena dejavnost mestnega potniškega prometa, ločeno so prikazane ostale dejav-nosti individualne komunalne porabe, posebej je opredeljena kolektivna komunalna poraba. K sporazumu so za vse dejavnosti priložene tabele, ki posa-mezne navedbe v tekstu sporazuma še dopolnjujejo oziroma pojasnjujejo. V I. poglavju so v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena naštete dejavnosti, za katere bomo udeleženci zagotavljali pogoje za njihovo opravljanje in razvoj ob usklajevanju skupnih ciljev razvoja posameznih dejav-nosti, obsega in kvalitete, naložb v širitev dejavnosti, način zdru-ževanja sredstev in politiko cen. V II. poglavju, ki opredeljuje skupne mestne cilje, dogovorjene z občinskimi komunalnimi skupnostmi in ki se bodo reševali neposredno v Zvezi komunalnih skupnosti, udeleženci ugotav-Ijamo, da so le-ti zagotovitev gospodarnega poslovanja, izboljša-nje in izenačitev komunalnega standarda občanov ter zagotovi-tev stalne oskrbe občanov s komunalnimi storitvami in proizvodi. V III. poglavju opredeljujemo razvcj dejavnosti individualne komunalne porabe v naslednjem srednjeročnem obdobju. a) oskrba z vodo, odprava odpadnih voda, oskrba s toplotno energijo in plinom iz omrežja. Financiranje programov enostavne reprodukcije, ki so rezultat usklajevanja bo zagotovljeno s ceno proizvodov oziroma storitev. V sporazumu opredeljujemo povprečno rast fizičnega obsega prodanih količin, opredeljujemo letne stopnje rasti vlaganj tako v investicijsko vzdrževanje kot v obnovo in nadomestitev iztrošenih komunalnih objektov in naprav (sredstva amortizacije). Za odplačilo anuitet za najete kredite za dogovorjene proyrame razširjene reprodukcije pa bodo izvajalci komunalnih storitev izdvajali del sredstev amortizacije (v povprečju 18%). Naložbe v razširjeno reprodukcijo so ovrednotene v višini 5.105,49 mio din in bodo omogočale izgradnjo stanovanjskih sosesk in industrljskih con (pripravljalna dela za cono Dolsko), izgradnjo cest v okviru 10-letnega programa, pričeta bo postopna sanacija vodonosnih območij I. in II. varstvene cone, začeta bo gradnja centralne čistilne naprave. Financiranje bo zagotovljeno z lastno udeležbo (60%) in s kreditnimi sredstvi (40%). Večina sredstev za lastno udeležbo bomo udeleženci zagotovili z združevanjem sredstev preko 1,2% prispevka iz BOD, ki se plačuje iz dohodka. Na ta način bomo udeleženci združili sred-stva, ki bodo nadomestila sredstva prerazporejenega stanovanj-skega prispevka v višini 15%. V finančni konstrukciji so kot sredstva za lastno udeležbo še prispevki investitorjev poslovne in industrijske gradnje. Planirana je tudi soudeležba skupnosti 10-letnega programa izgradnje cest in vodne skupnosti. Odplačilo kreditov bo zagotovljeno z ustreznim deležem cene kot posebnim elementom cene in iz sredstev amortizacije komu-nalnih temeljnih organizacij. b) Opravljanje dejavnosti javnega mestnega potniškega pro-meta Da bo postopoma dosežen boljši prevoz potnikov v tem sred-njeročnem obdobju vrednotimo naložbe v enostavno in razšir-jeno reprodukcijo (večinoma za nadomestitev iztrošenih in nakup novih avtobusov) v višini 827,34 mio din. Financiranje naložb bo zagotovljeno iz sredstev amortizacije, sredstev ustreznega deleža v ceni kot posebnega elementa cene in s kreditnimi sredstvi. c) Ostale individualne komunalne storitve - Za zagotovitev širjenja odvoza smeti ir> odpavkov ria celotno območje Ijubljanskih občin ter za sodobnejši način odlaganja in odvoza s.vieti in odpadkov s sodobnejšo opremo smo udeleženci sporazuma ovrednotili plane v enostavno in razširjeno reproduk-cijo v višini 528,71 mio din, ki bodo financirani iz lastnih sredstev TOZD, ustreznega deleža v strukturi cene in delom kreditnih sredstev; - za pričetek uresničevanja celotnega kompleksa Žal in drugih pokopališč ter za postopno vključevanje lokalnih pokopališč v enotni sistem smo ovrednotili plan enostavne in razširjene repro-dukcije v višini 222,02 mio din, ki bo realiziran s ceno pogrebnih storitev, najemnino za grobove in kreditnimi sredstvi; - za redno vzdrževanje in boljšo opremljenost tržnih površin smo udeleženci ovredhotili plan enostavne reprodukcije v višini 50 mio din; Financiranje plana in odplačilo anuitet za že zgrajene objekte tržnic bomo zagotavljali s ceno storitev, z ustreznim deležem v strukturi cene in z združevanjem sredstev po že sprejetih samou-pravnih sporazumih. - za širjenje dimnikarskih storitev na celotno območje Ijub-Ijanskih občin, za boljšo opremljenost parkirnih površin ter za redno vzdrževanje javnega higienskega kopališča in javnih sani-tarij, namenjamo udeleženci sredstva za plane enostavne repro-dukcije v višini 264,89 mio din, ki bodo realizirana s cenami storitev, uporabnino in delom sredstev prispevka za vzdrževanje objektov in naprav kolektine komunalne rabe. V IV. poglavju opredeljujemo potrebna sredstva za izvajanje plana opravljanja kolektivnih komunalnih storitev ovrednotenega v višini 1.917,82 mio din. S temi sredstvi bo ob upoštevanju solidarnosti in vzajemnosti v tem srednjeročnem obdobju ohra-njen današnji komunalnih standard, zagotovljena bo nadaljnja širitev in opravljanje teh storitev s strani komunalnih TOZD DO KPL na območje Ijubljanskih občin, najnujnejša obnova nekate-rih komunalnih objektov in naprav, sredstva za vzdrževanje ob-jektov in naprav v upravljanju krajevnih skupnosti ter delovanje samoupravnih organov in strokovnih služb v okviru komunalnih skupnosti. Potrebna sredstva bodo zagotovljena z 1,1% prispevkom ude-ležencev, ki ga bomo plačevali \z dohodka, osnova za obračun pa bo osebni dohodek z vsemi pripadajočimi obveznostmi (sedanji sistem financiranja se ohranja). Sredstva solidarnosti in vzajemnosti se bodo direktno združe-vala na Zvezi komunalnih skupnosti. S V. poglavjem opredeljujemo načela za oblikovanje cen stori-tev in proizvodov ter kriterije, elemente in merila za določanje cen storitev in proizvodov v odnosih svobodne menjave dela. Korekcijo cen \z naslova podražitev energetskih surovin bomo udeleženci izvršili po hitrem postopku. Da bi dosegli nižjo lastno ceno storitev in s tem manjšo obre-menitev porabnikov komunalnih storitev, bomo udeleženci pred-lagali ukrepe, da bodo komunalne TOZD oproščene plačila neka-terih dajatev in obveznosti. Sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in sredstva za osebne dohodke in skupno porabo bomo določali na podlagi samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov ali zakona. V poglavjih od VI. do VIII. udeleženci opredeljujemo pravice, obveznosti in odgovornosti, način nadzora in izvajanje sporazuma ter končne določbe. Ljubljana, 31. 10. 1980 predlog Na podlagi 4., 29., 112., 113., 116. in 120. členazakonao sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 8., 12. in 13. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ura-dni list SRS, št. 17/79), za obdobje 1981-1985 in 14. člena samoupravnih sporazumov o ustanovitvi Komunalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, sklepamo I. delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z oseb-nim delom z lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja dohodek in delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih, kot upo-rabniki ter II. delavci DO IPK Ljubljanastemeljnimi organizacijami Vodovod, Kanalizacija, Plinarna, KEL; DO Komunalno po-djetje Ljubljana s temeljnimi organizacijami Javna hi-giena, Rast, Javna razsvetljava, Živilski trgi, Komunalne gradnje, Žale, Dimnikarstvo; DO Mestni potniški promet, kot izvajalci. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana dejavnosti komu-nalnega gospodarstva na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik za ob-dobje 1981-1985 A) UVODNE DOLOČBE 1. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985 uporabniki in izvajalci samoupravno organizirani v Komunalni skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik opredeljujemo skupne cilje in naloge razvoja na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik za opravljanje naslednjih komunalnih de-javnosti posebnega družbenega pomena: I. Področje individualne komunalne porabe: A) - oskrba z vodo - odprava odpadnih in atmosferskih voda - oskrba s plinom - oskrba s toplotno energijo; B) - opravljanje javnega mestnega potniškega prometa; C) - odvoz smeti in odpadkov ter urejanje centralnega sanitar-nega odlagališča - opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti - opravljanje storitev na javnih tržnicah - opravljanje dimnikarskih storitev - opravljanje storitev na javnih parkiriščih - vzdrževanje javnega higienskega kopališča - vzdrževanje javnih sanitarij; II. Področje kolektivne komunalne porabe: - vzdrževanje ulic, trgov, cest in mostov - vzdrževanje omrežja in naprav javne razsvetljave - vzdrževanje cestno-prometne signalizacije in semaforjev - opravljanje zimske službe - vzdrževanje čistoče javnih površin - vzdrževanje zelenih površin in parkovnih gozdov. 2. člen Skladno s cilji, ki so določeni v 1. členu statuta Komunalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik ter drugih samoupravnih aktov, uporabniki in izvajalci s tem samoupravnim sporazumom konkretno urejajo naslednja področja medsebojnih odnosov, pravic in obveznosti: - skupne cilje in interese družbenoekonomskega razvoja posa-meznih dejavnosti - obseg in kvaliteto storitev tako glede na potrebe uporabni-kov, kot na predvideno zmogljivost izvajalcev - pogoje in kriterije, s katerimi bodo zagotovljene potrebe, vključujoč oblikovanje enotne politike ugotavljanja cen, prispev-kov, uporabnin in nadomestil -objekti, ki se bodo gradili ali rekonstruirali, lokacijo in rokter znesek, ki se namenja za posamezni objekt - način združevanja sredstev za uresničevanje programa ter osnove in merila po katerih bodo udeleženci združevali sredstva za ta program - skupne denarne obveznosti, pravice in odyv,.ornosti v okviru skupnih ciljev in interesov - način nadzora nad izvajanjem samoupravnega sporazuma in plana. 3. člen Opredelitev skupnih nalog in obveznosti podpisnikovtegaspo-razuma so elementi, ki jih je Komunalna skupnost posredovala samoupravnim delovnim organizacijam s področja komunalnega gospodarstva in krajevnim skupnostim, ter elementi, ki so jih le-te posredovale komunalni skupnosti zaradi usklajevanja medse-bojnih interesov. B) TEMEUNI RAZVOJNI CILJI 4. člen Udeleženci smosoglasni, dastemeljnimi razvojnimi cilji komu-nalnega gospodarstva zagotavljamo gospodarno poslovanje de-javnosti in usklajevanje materialnih, družbenih in drugih od-nosov, z namenom izboljšanja komunalnega standarda občanov in delavcev v združenem delu. 5. člen Izvajalci komunalnih proizvodov in storitev se obvezujejo, da bo omogočena stalna oskrba uporabnikov ob upoštevanju dogo-vorjenih standardov in ekonomskih pogojev, ki so nujni za izvaja-nje letnih in srednjeročnih programov. I. INDIVIDUALNA KOMUNALNA PORABA: 6. člen ' • ¦ p .'.¦¦.;.:.. ¦ Oskrba s proizvodi in storitvami individualne komunalne po- rabe bo organizirana tako, da bo omogočena stalna in nepreki-njena dobava zadostnih količin z dogovorjeno kvaliteto. 7. člen S povečavo in sanacijo virov, primarne in sekundarne mreže vodovoda, kanalizacija, vročevoda in plinovoda bomoomogočili vsem uporabnikom enake pogoje dobave individualnih komunal-nih dobrin. 8. člen Z dograjevanjem objektov in naprav individualne komunalne rabe bomo orr.ogočili nemoteno oskrbo novozgrajenih stano-vanjskih :,i drugih objektov v soseskah: VS-1 Trnovo, VS-3 Žič-nica, VS-4 Bonifacija, VS-6 Vič, VS-103 Murgle,VS-7 Brdo, RS-1, 2 Jurčkova pot, VS-7 Vrhovci, VS 221/3 Vnanje gorice, VS-201/8 Gaberje, VS-236/I Ig in VS 225/1 Podpeč, ter nemoteno industrij-sko gradnjo v: VP-3, RP-2 in VP-6. 9. člen V skladu s potrebami in možnostmi na izvenmestnih območjih postopoma prevzemali lokalne vodovode po dogovorih s krajev-nimi skupnostmi in skrbeli za zavarovanje vodnih virov. II. KOLEKTIVNA KOMUNALNA PORABA: 10. člen Povečali bomo intenzivnost vzdrževanja objektov in naprav kolektivne komunalne rabe in s tem izboljšali raven, ki bo omogo-čila normalne delovne in bivalne pogoje delovnim Ijudem in občanom in ustrezen nivo urejenosti komunalnih objektov in naprav. S tem bomo: - zagotovili sanacijo dotrajanih cest, ulic in mostov, ter pove-čali intenziteto vzdrževanja - zagotovili kvalitetno opravljanje zimske službe na vseh pro-metnih javnih površinah z uporabo kvalitetnih materialov za po-sip proti poledici in posodobili mehanizacijo za izvajanje zimske službe * - na področju opravljanja dejavnosti odvoza smeti bomo po-stopoma širili območje odvoza na celotno območje občine pove-čali intenziteto odvoza, dopolnili tehnologijo s sodobnejšo opremo in uvajali reciklažo na izvoru - skupaj z ostalimi SKIS, DPS in KP Ljubljana bomo sodelovali pri ureditvi sanitarne deponije, pri pridobivanju novih odlagalnih površin za potrebe odlaganja smeti in odpadkov - povečali bomo intenziteto rednega vzdrževanja javne hi-giene na vseh objektih in napravah kolektivne komunalne rabe. Z nabavo sodobne mehanizacije za spiranje in čiščenje javnih površin bomo povečali delež mehanizacije in zmanjšali obseg fizičnega vzdrževanja javne higiene - povečali bomo intenzivnost vzdrževanja parkov in zelenic teko, da bodo le-ti ob vsakem času dajali ustrezen izgled - skrbeli bomo za stalno nego gozdov zaradi preprečevanja bolezni, obnovili objekte, naprave in opremo v parkovnih gozdo-vih - skrbeli bomo za obnovo dotrajane javne razsvetljave in pri tem obstoječe svetlobe zamenjali z ekonomičnejšimi, ter jih vzdr-ževali - semaforizirali bomo najbolj prometna križišča, izboljšali kva-liteto materialov za talne obeležbe, poenotili naprave cestno prometne signalizacije, zagotovili ustrezne standarde vzdrževa-nja, ki bodo zagotavljali maksimalno varnost prometa - na področju opravljanja pogrebnih in pokopaliških dejavno-sti bomo pričeli uresničevati ureditev celotnega kompleksažal in drugih pokopališč ter postopno, na osnovi dogovorov s KS vklju-čevali lokalna pokopališča v enotni sistem - razširili opravljanje dimnikarskih storitev na celotno ob-močje občin in izboljšali kvaliteto - zagotovili hitrejši kvalitetnejši prevoz potnikov s povečeva-njem potniških zmogljivosti z racionalizacijo sistemov prog v strnjenem mestnem območju ter sodelovali pri opremljanju po-stajališč z nadstreški in obvestilnimi panoji. • - C) OBSEG STORITEV IN OBJEKTI .'.. ... ^. I. INDIVIDUALNA KOMUNALNAPORABA 1. Enostavna reprodukcija 11. člen . -¦..-¦¦ KANALIZACIJA Nosilec: IPK-TOZD Kanalizacija '-¦¦¦'¦¦¦¦ Objekt: Kanalizacijsko omrežje Dejavnost: Redno, tekoče in investicijsko vzdrževanjeobjektov in naprav kanalizacijskega omrežja Vir sredstev: Sredstva zagotovi TOZD Kanalizacija od dohodka pridobljenega iz cene komunalne storitve, ki jo plačujejo uporab-niki kanalizacijskega omrežja. 12. člen VODOVOD: Nosilec: IPK-TOZD Mestni vodovod in Krajevne skupnosti, ki upravljajo z lokalnimi vodovodi Objekt: Vodovodno omrežje Dejavnost: Redno, tekoče in investicijsko vzdrževanjeobjektov in naprav vodovodnega omrežja Vir sredstev: Sredstva zagotovi TOZD Mestni vodovod oz. Kra-jevne skupnosti od dohodka pridobljenega iz cene komunalne storitve, ki jo plačujejo uporabniki vode iz omrežja Opomba: IPK-TOZD Mestni vodovod bo postopoma prevzemal upravljanje lokalnih vodovodov od posameznih krajevnih skup-nosti. 13. člen ' :. ~ TOPLOTNA ENERGIJA: Nosilec: IPK-TOZD Komunalna energetika '.'.". Objekt: Omrežja na daljinsko ogrevanje Dejavnost: Redno, tekoče in investicijsko vzdrževanjeobjektov in naprav toplovodnega omrežja Vir sredstev: Sredstva zagotovi TOZD KEL od dohodka pridob-Ijenega iz naslova prodane toplotne energije iz omrežja. 14. člen PLIN: Nosilec: IPK-TOZD Plinarna Objekt: Plinsko omrežje Dejavnost: Redno, tekoče in investicijsko vzdrževanjeobjektov in naprav plinskega omrežja Vir sredstev: Sredstva zagotovi TOZD Plinarna od dohodka pridobljenega iz naslova prodaje plina \z omrežja. 2. razširjena reprodukcija '¦'¦.' 15. člen KANALIZACIJA: Nosilec: IPK-TOZD Kanalizacija ¦• Objekt: Dokončanje objektov iz plana 1980. .-¦'.-. Primar: - ' ''¦'- - VVZ Brdo - Oš Škofljica . ¦ : . - - povezovalni kanal do OŠ Krim in VVZ Galjevec - povezovalni kanal za Vnanje in Notranje Gorice - zaščita podtalnice vodarne Brest - povezovalni kanal Grad na Bokalcih, Stranska vas, Gaberje - Tržaška cesta od Viške ceste do Dolgega mostu - južna obvoznica Dolgi most-Dolenjska cesta. Sekundar: - VS 201/8 Gaberje - VS 221/3 Vnanje Gorice - VS 236/1 Ig ...-.-. .¦....- ¦¦¦:.-••".¦ - VS 1 Trnovo - VS3Tržaška . . - VS 4 Bonifacija ,-. . >.. - ' ;,, . - VS225/1 Podpeč • •.-¦.¦.-. : . , •••. • ¦ . - VS 6 Grba - RS 1, RS 2 Jurčkova pot '. .; !¦¦'¦.¦: . . ~ VS 7 Brdo - VS 7 Vrhovci - VS 103/1 Murgle IV. faza - VP6 - RP2 - Cesta v Mestni log Vrednost: Za realizacijo izgradnje novega kanalizacijskega omrežja bo potrebno zagotoviti 465,468.000 din. 16. člen VODOVOD: Nosilec: IPK-TOZD Mestni vodovod Objekti: Dokončanje objektov iz plana 1980 Primar in viri: - povečana vodohrana Škofljica - II. faza vodarne Brest - sanacija lokalnih vodovodnih sistemov v horjulski dolini in izgradnja novih vodovodov na Rakitni, Turjaku, Smrjenju in Do-brovi - Ižanska cesta - Koprska - zunanja zahodna zanka - zunanja južna zanka - Cesta v Mestni log-Jamova - Dolenjska cesta od Rudnika do Škofljice - Dolgi most-8Kozarje - Večna pot-Jamnikarjeva VP 6 - Jurčkova pot-llovški štradon - Tržaška c. II. faza - južna obvoznica, Dolgi most-Dolenjska cesta - Titova (podaljšek) od Aškerčeve do južne obvoznice - dopolnitev raziskav na Iškem vršaju za povečanje kapacitet in gradnjo III. faze vodarne Brest. Sekundar: - RS 1, RS 2 Jurčkova pot - RP 2 - VS 1 Murgle IV. faza, VS 103 - VP 3/3 - VP 6 . - - VS 6 Vič - Vidičeva - VS 1 Trnovo - VS 6/3 Grba - VS 3 Tržaška. Vrednost: Za realizacijo izgradnje novega vodovodnega omrežja bo po-trebno zagotoviti 301,371.000 din. 17. člen DALJINSKA OSKRBA Z TOPLOTNO ENERGIJO: Nosilec: IPK TOZD Komunalna energetika Objekti: Dokončanje objektov iz plana 1980 Primar: - Turjaška-Jadranska odsek Murnikova-Langusova Sekundar: - VS 104 Vrednost: Za realizacijo izgradnje novega omrežja na daljinsko ogrevanje bo potrebno zagotoviti 17,400.000 din. 18. člen PLIN: Nosilec: IPK TOZD Plinarna Objekti: Dokončanje objektov iz plana 1980 Primar: - napajalni plinovod z RP za sosesko VS 6 - napajalni plinovod z RP za Rožno dolino - napajalni plinovod z RP za sosesko VP-3 - napajalni plinovod z RP za sosesko VP-6 Brdo - plinovod po Večni poti od RP Rožna dolina do obstoječega - povezava obstoječih plinovodov na cesti 27 aprila - plinovod po Jamovi cesti od Tibilisijske do obstoječega plinovoda - plinovod po Koprski od RP v VP-3 do Jamove ceste - napajalni plinovod z RP za sosesko RP-1 in RP-2 - glavna merno regulacijska postaja na odcepu od magistral-nega plinovoda v Kozarjah - južna veja primarnega plinovoda za RP od GMRP čez Ko-zarje do južne obvozne ceste z odcepom in RP za področje Kozarij - napajalni plinovod od RP na južni veji primarnega plinovoda za ZP do obstoječega plinovoda Koseze-Murgle - južna veja primarnega plinovoda - plinovod po Tržaški od Tbilisijske do Jadranske - RP za potebe soseske RS-1 in RS-2 Jurčkova pot. Sekundar: VS 1 Trnovo II. faza - VS 3 Tržaška - VS 4 Bonifacija - VS 103 Murgle IV. faza - RS 1, RS 2 - VS 6 - VS 6/3 Grba - RP-2. Vrednost: Za realizacijo izgradnje novega plinskegaomrežja bo potrebno zagotoviti 251,005.000 din. 19. člen Naložbe v plan razširjene reprodukcije individualnih komunal-nih objektov in naprav smo udeleženci ovrednotili v skupni višini 1,035.244.000 din in sicer: Viri, primar, ceste, lokalni vodovodi, sanacije in sekundar (v 000 din): 1981 1982 1983 1984 1985 skupaj Kanali- zacija 154.441 154.533 89.799 46.791 19.934 465.468 Vodovod 118.162 74.174 44.887 35.973 28.175 301.371 Plin 41.005 38.000 76.700 47.600 47.700 251.005 KEL - 10.000 7.400 17.400 313.578 266.707 211.386 140.364 103.209 1,035.244 20. člen Vrednost za realizacijo izgradnje kanalizacijskega, vodovo-dnega, toplovodnega in plinskega omrežja je detajlno prikazana v srednjeročnem planu razširjene reprodukcije TOZD IPK za primar in sekundar. 21.člen Sredstva za financiranje bomo zagotovili: - iz prispevka, ki ga plačujejo delovni Ijudje v TOZD in drugih OZD ter delovnih skupnostih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti po stopnji 1,2% prispevek od BOD, ki se plačuje iz dohodka - iz prispevka investitorjev poslovne, industrijske in druge gradnje - iz prispevka investitorjev za meteorno kanalizacijo - iz prispevka občanov, ki ne združujejo sredstev iz 1. alinee - iz kreditov - del cene za enostavno reprodukcijo, ki je namenjen za plačilo anuitet. 22. člen Lastno udeležbo za realizacijo dogovorjenih nalog bomo ude-leženci zagotavljali z združevanjem sredstevvvišini najmanj 60% vrednosti planskih investicij. Stanovanjsko-komunalna banka bo kot udeleženec sporazuma zagotavljala v povprečju 40% kreditnih sredstev. 23. čien Odplačilo kreditov iz naslova naložb v razširjeno reprodukcijo individualnih komunalnih objektov in naprav bomo udeleženci zagotavljali s prispevkom ob ceni oziroma ustreznim deležem kot posebnim elementom v strukturi cene. II. KOLEKTIVNA KOMUNALNA PORABA: 1. Enostavna reprodukcija (obnova in vzdrževnje) 24. člen JAVNA HIGIENA Nosilec: KPL-TOZD Javna higiena Objekti: Javne utrjene površine Obseg: 1,954.359 m2 javnih površin Dejavnost: Odvoz smeti in odpadkov ter kosovni odvoz, ureja-nje in sanacija centralne sanitarne deponije na Barju, reciklaža odpadkov, postopno širjenje območja odvoza, izpopolnjevanje tehnologije in povečanje intenzitete odvoza, ureditev začasnih deponij na področjih, kjer še ni organiziran odvoz, investicijsko vlaganje v opremo in objekte za realizacijo programa. Vrednost: Za opravljanje vzdrževanja javne higiene bo potrebno zagoto-viti 22,339.000 din. 25. člen PARKI, ZELENICE Nosilec: KPL-TOZD RAST Objekti: Parki, zelenice in parkovni gozdovi Obseg: 96.245 m2 parkov in zelenic Dejavnost: Redno vzdrževanje parkov, zelenic in parkovnih gozdov. Vrednost: Za opravljanje tekočega vzdrževanja parkov, zelenic in parkovnih gozdov bo potrebno zagotoviti 19,636.000 din. 26. člen JAVNA RAZSVETLJAVA, SEMAFORI, SIGNALIZACIJA Nosilec: KPL-TOZD Javna razsvetljava Objekti: Objekti in naprave javne razsvetljave, semaforne na-prave in cestno prometne signalizacije. Obseg: - 3.426 svetlobnih teles, 96 semaforskih teles, 11.561 m2 nesvetleče CPS Vrednost: Za opravljanje tekočega vzdrževanja javne razsvet-Ijave, semafornih naprav in cestnoprometne signalizacije bo po-trebno zagotoviti 102,021.000 din. 27. člen CESTNO OMREŽJE IN MOSTOVI, ZIMSKA SLUŽBA Nosilec: KPL-TOZD Komunalne gradnje Objekti: Ceste, ulice in trgi z objekti Obseg: 129 km asfalta, 396 makadama, 147 mostov, 525 km zimske službe, Dejavnost: Tekoče vzdrževanje cest, ulic, trgov ter zimska služba. Vrednost: Za opravljanje tekočega vzdrževanja cest, ulic, trgov in mostov ter izvajanje zimske službe bo potrebno zagotoviti 193.631.000 din. 28. člen OSTALE KOLEKTIVNE KOMUNALNE STORiTVE: Nosilec: Krajevne skupnosti, Komunalna skupnost Objekti: vzdrževanje cest z objekti in zimska služba, vzdrževa-nje zelenic, zelena in čista Ljubljana, železniški prehodi, obnova Rožnika, anuitete Žale, komunalni nadzor, delegatski sistem Dejavnost: vzdrževanje, tokovina, obnova, plačilo anuitet, fi-nanciranje delovanja delegatskega sistema občniskih komunal-nih skupnosti, mestne in republiške zveze ter njihovih delovnih skupnosti, financiranje zakonskih in drugih obveznosti, ki jih skupnosti imajo. Vrednost: Za realizacijo bo potrebno zagotoviti 54,745. 00 din. 29. člen MESTNI POTNIŠKI PROMET Nosilec: SOZD SAP-VIATOR, TOZD Mestni potniški promet Objekti: Postajališča mestnega potniškega prometa in podalj-šanje prog na Dobrovo in škofljico. Vrednost: Za realizacijo izgradnje nadstreškov in obvestilnih tabel na avtobusnih postajališčih javnega mestnega prometa, ter podaljšanje prog na Dobrovo in Škofljico, bo potrebno zagotoviti 2,000.000 din. 30. člen POGREBNA IN POKOPALIŠKA DEJAVNOST: Nosilec: KPL-TOZD Žale Objekta: Pokopališče Vič in Rudnik Dejavnost: Tekoče in investicijsko vzdrževanje pokopališča Rudnik in Vič. 31. čien DIMNIKARSKE STORITVE: Nosilec: KPL-TOZD Dimnikarstvo Objekt: dimniške naprave in napeljave Dejavnost: redno vzdrževanje dimniških naprav in napeljav Vir sredstev: Sredstva zagotovi TOZD Dimnikarstvo od do-hodka pridobljenega iz naslova opravljenih dimnikarskih storitev. 32. člen TRŽNA DEJAVNOST: Nosilec: KPL-TOZD Živilski trgi Objekt: Tržnica na Viču (dokumentacija) Vrednost: Za investicijsko tehnično dokumentacijo tržnice na Viču bo potrebno 1,800.000 din, Vir sredstev: Sredstva zagotovi TOZD Živilski trgi. 33. člen Udeleženci smo ovrednotili plan kolektivnih komunalnih stori-tev v višini 414,615.000 din, upoštevajoč načelo solidarnosti in vzajemnosti ter postopno izenačevanje komunalnega standarda na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. 34. člen Potrebna sredstva za financiranje opravljanja dejavnosti na področju KKS bomo zagotovili z združevanjem sredstev pri-spevka, ki ga plačujejo delovni Ijudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih OZD in delovnih skupnostih gospodar-skih in negospodarskih dejavnosti in se jim ugotavlja dohodek. Vzdrževanje kolektivne rabe temelji na skupno dogovorjenih pro-gramih vseh komunalnih skupnosti Ijubljanskih občin, upošteva-joč vzajemno uresničevanje programov in postopno izenačeva-nje komunalnega standarda. Plan je skupno dogovorjen po enotnih kriterijih in izhodiščih, vsled tega je stopnja prispevka in višina finančih sredstev opre-deljena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana dejavnosti komunalnega gospodarstva Zveze komunalnih skupnosti na ob-močju Ijubljanskih občin. Z letnimi programi in samoupravnimi sporazumi bomo udele-ženci na podlagi sprejetega instrumentarija ter načel solidamosti iz vzajemnosti vsklajevali višino potrebnih sredstev. REKAPITULACIJA PROGRAMOV VZDRŽEVANJA KOLEKTIVNIH KOMUNALNIH STORITEVZA LET01981-1985 OBČINA VIČ RUDNIK (v 000 din) Dejavnost 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981-85 Javna higiena 4.014 4.234 4.466 4.692 4.933 22.339 Javna razsvetljava 11.805 13.469 15.150 16.868 18.346 75.638 Semaforji 1.505 1.915 2.143 2.366 2.784 10.713 CPS 2.785 2.896 3.132 3.319 3.538 15.670 Zelenice 1.525 1.723 1.773 1.823 2.073 8.917 Parkovni gozdovi 2.086 2.038 2.131 2.198 2.266 10.719 Ceste in mostovi 26.589 27.830 29.165 30.460 31.533 145.577 Zimskaslužba 9.131 9.358 9.632 9.878 10.055 48.054 Obnova 2.535 3.150 2635 5.254 8.629 22.203 UKV zveze 40 40 Krajevnoskupniški pro- 10.949 8.990 7.031 5.072 3.112 35.154 gram SKUPAJ 72.964 75.603 77.258 81.930 87.269 395.024 RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA 35. člen OBNOVA CEST, ULIC in TRGOV Nosilec: Komunaina skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik in SIS za 10-letni program gradenj cest. Objekti: Na mestnem območju bomo gradili ceste, ki povezu-jejo posamezne predele občine med seboj. Na izvenmestnem pa zlasti tiste, po katerih teče avtobusni promet. Glede na veliko deficitamost občine na tem področju in omejena sredstva finan-ciranja, bodo razvojne možnosti omejene. Dinamika gradenj pa bo potekala po programih osnovnih nosilcev planiranja s .po-dročja občine ter skladno z družbeno-ekonomskim razvojem občine. Sodelovali bomo pri uresničevanju 10-letnega programa gradenj cestterpri tem rekonstruirali, modernizirali, in novozgra-dili naslednje ceste: - zahodno obvoznico od Celovške ceste do Dolgega mostu - južno obvoznico od Dolgega mostu do Doienjske ceste - Tržaško cesto - Dolenjsko cesto - Podaljšek Titove ceste do Južne obvoznice. Dinamika gradnje cest bo potekala s sprejetimi roki njihove izgradnje. Vrednost: Za realizacijo programa gradenj in rekonstrukcij cest na območju Ljubljana Vič-Rudnik 1981-1985 se morajo zagoto-viti minimalna potrebna sredstva v znesku din 120,000.000 (ob upoštevanju 60,000.000 lastnih sredstev in 60.000.000 din banč-nih kreditov). Ker pa bi s temi sredstvi krili le 12 % potreb, ni izdelana prioriteta in dinamika nalog posameznega področja oz. variantni predlog, temveč se naj potrošnja teh sredstev ter more-bitnih dodatnih sredstev (katera so tatrenutek neznana) urejujez letnimi plani. Pri tem si je prizadevati, da se doseže preko skupnih progra-mov vseh Ijubljanskih občin skupno vlaganje in s tem izenačeva-nje standarda v cestnem gospodarstvu. Vir sredstev: Sredstva za obnovo im preureditev cest in ulic zagotavlja Komunalna skupnost \z naslova pristojbin od motor-nih vozil, sredstev od bencina in olj ter sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, iz prispevka iz dohodka temeljnih in drugih organizacij od mase bruto OD in z najemanjem dolgo-ročnih bančnih kreditov. 36. člen Elementi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Komu-nalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, so istočasno tudi elementi dogovora o temeljih srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik. D) ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA REALIZACIJO NALOG 37. člen Za realizacijo ciljev in skupnih nalog opredeljenih v tem samo-upravnem sporazumu smo se podpisniki dogovorili združevati sredstva: - za individualno komunalno porabo: sredstva prispevka, ki ga plačujejo delovni Ijudje v TOZD in OZD ter delovnih skupnostih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih, ki se jim ugotavlja dohodek, sredstva prispevka investitorjev poslovne, industrijske in druge gradnje, lastna sredstva, združena sredstva ostalih Ijub-Ijanskih občin, dolgoročni bančni krediti ter ostali prispevki, - za kolektivno komunalno porabo: sredstva prispevka upo-rabnikov kolektivnih komunalnih storitev, lastna sredstva in zdru-žfena sredstva ostalih Ijubljanskih občin, - za razširjeno reprodukcijo v cestno gospodarstvo: sredstva pristojbin od motornih vozil, sredstva prispevka od bencina in olj, sredstva prispevka nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in dolgoročni krediti. 38. člen Naložbe in obveznosti pri združevanju sredstev so dogovorjene na osnovi analize razvojnih možnosti in smernic, ki smo jih v pripravah za plan pripravili udeleženci tega sporazuma. Vrednosti izkazane v sporazumu so izdelane na osnovi vredno-sti iz leta 1980. E) URESNIČEVANJE SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA: 39. člen Za uresničevanje samoupravnega sporazuma smo odgovorni podpisniki sporazuma, vsak v obsegu obveznosti, ki jih ima v okviru tega sporazuma. 40. člen Udeleženci sporazuma smo dolžni spremljati uresničevanje tega sporazuma ter uresničevanje srednjeročnega plana in letnih programov. O uresničevanju sporazuma, plana in programov se bomo obveščali na skupščini komunalne skupnosti in sicer najmanj enkrat letno. 41. člen Skupščina komunalne skupnosti in njen izvršni odbor skrbita za uresničevanje sporazuma o temeljih plana Komunalne skup-nosti terza izpolnjevanje obveznosti, ki jih je prevzela Komunalna skupnost v samoupravnem sporazumu o temeljih plana. 42. člen Izvršni odbor Komunalne skupnosti v sodelovanju z ostalimi podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana Komu-nalne skupnosti pripravi program izpolnjevanja nalog in obvez-nosti opredeljenih v samoupravnem sporazumu, določi roke in način izpolnjevanja, kakor tudi organe, ki so za realizacijo plana odgovorni. ....... , 43. člen 0 programu razpravlja in ga sprejema skupščina Komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. 44. člen Izvršni odbor Komunalne skupnosti tekoče spremlja uresniče-vanje tega sporazuma in najmanj enkrat letno skupščini predloži analizo irosničevanja sporazuma. V analizi je opozoriti predvsem na področja, na katerih se sporazum ne uresničuje in vzroki za neuresničevanje. 45. člen Analizo iz predhodnega člena obravnavajo skupščine komu-nalne skupnosti, delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti in delavci v združenem delu ter podpisniki tega samoupravnega sporazuma. 46. člen Podpisniki tega sporazuma, ki prevzemajo določene obvezno-sti, odgovarjajo za izpolnjevanje teh obveznosti moralno in mate-rialno. Vprašanje odgovornosti lahko sproži vsak podpisnik spo-razuma ali druga organizacija ali skupnost, ki sodeluje pri reali-zaciji nalog po tem sporazumu. 47. člen Vprašanje odgovornosti za izpolnjevanje obveznosti po tem sporazumu obravnava skupščina komunalne skupnosti. Skupščina lahko kršitelju tega sporazuma izreče kritiko ali javno kritiko in ga pozove na izpolnitev sprejetih obveznosti iz sporazuma. Ob izreku kritike zaradi neizpolnjevanja obveznosti posamez-nega ali več podpisnikov sporazurna, bo skupščina o tem pi-smeno obvestila vse podpisnike sporazuma. KONČNE DOLOČBE 48. člen O morebitnih sporih, ki nastanejo iz tega sporazuma, odloča pristojno sodišče združenega dela. 49. člen Ta samoupravni sporazum sprejmejo delavci in občani v te-meljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samouprav-nih organizacijah in skupnostih na način, ki ga določa njihov statut. Sklep o sprejetju tega sporazuma pošljejo delavci Samou-pravni komunalni interesni skupnosti občine Ljubljana Vič-Ru-dnik. Ta sporazum je pravno veljavno sprejet, ko ga sprejmejo in sklenejo pooblaščeni predstavniki vseh izvajalcev komunalnih storitev ter več kot polovica vseh uporabnikov komunalnih stori-tev. Ta sporazum objavi skupščina Komunalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik v Uradnem listu SR Slovenije in stopi v veljavo naslednji dan po objavi. Ta sporazum se uporablja od 1/1-1981. Ljubljana, oktober 1980 UDELEŽENCI; Uporabniki izvajalci predlog Na podlagi 24. b člena zakona o komunalnih dejavno-stih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS, št. 24/75 in 13/77), 12. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS, št. 17/79), 22. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) in samouprav-.nega sporazuma o temeljih plana dejavnosti komunal-nega gospodarstva na območju Ijubljanskih občin za ob-dobje 1981-1985 smo: I. delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih OZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z oseb-nim delom z lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja dohodek, kot uporabniki ter II. delavci DO Komunalno podjetje Ljubljana s temelj-nimi organizacijami Javna higiena, Rast, Javna razsvet-Ijava in Komunalne gradnje kot izvajalci sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za oprav-Ijanje kolektivnih komunalnih stori-tev ter za vzdrževanje in obnavlja-nje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju Ijubljan-skih občin za leto 1981 Lčlen S tem samoupravnim sporazumom smo se delovni Ijudje v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih OZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja dohodek, v nadaljnjem besedilu podpisniki, dogovorili o načinu združevanja in uporabe sredstev namenjenih za oprav-Ijanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in ob- navljanje posameznih komunalnih objektov in naprav (v nadalj-njem besedilu: skupna komunalna raba). Sredstva po tem samo-upravnem sporazumu se bodo uporabljala za uresničitev progra-mov skupne komunalne rabe. 2. člen Skupna komunalna raba obsega kolektivne komunalne storitve ter vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe: - vzdrževanje ulic, trgov, cest in mostov, - vzdrževanje omrežja in naprav javne razsvetljave, - vzdrževanje cestno-prometne signalizacije in semoforjev, - opravljanje zimske službe, - vzdrževanje čistoče javnih površin ter pokritje razlik do stvarnih stroškov za javne sanitarije in javno higiensko kopališče, - vzdrževanje zelenih površin in parkovnih gozdov, - obnova koškov za smeti, - obnova javne razsvetljave, - obnova zelenih površin, - vzpostavitev UKW zvez, - druge komunalne storitve (vzdrževanje cest z objekti, oporni zidovi, mostne konstrukcije, zimske službe ter ostalih komunal-nih objektov in naprav kolektivne komunalne rabe v upravljanju KS, vzdrževanje otroških igrišč in igral, vzdrževanjezelenic, vzdr-ževanje javne razsvetljave, vzdrževanje fontan, obnova parka Tivoli, vzdrževanje železniških prehodov, akcija zelena in čista Ljubljana, komunalni nadzor, anuitete za objekte na Žalah, dele-gatski sistem in strokovne službe). 3. člen Podpisniki vplačujemo sredstva po tem samoupravnem spora-zumu v obliki prispevka iz dohodka. Osnovazaizračun prispevka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja prispevka je 1,10%. Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter se nam ugotavlja dohodek, plačujemo prispevek po stopnji 1,10% od celotnega doseženega prihodka, zmanjšanega za priznane stroške poslova-nja. Prispevek iz drugega odstavka tega člena samoupravnega spo-razuma odmerja in realizira davčna uprava. V kolikor se osnova za izračun prispevka za r^lektivne komu-nalne storitve spremeni, se s tem ustrezno spremeni stopnja prispevka glede na planirana sredstva. 4. člen Sredstva, zbrana na podlagi tega samoupravnega sporazuma bomo odvajali na posebne račune komunalnih skupnosti občin ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni po-družnici službe družbenega knjigovodstva. Davčna uprava občine odvaja sredstva zbrana na podlagi tret-jega odstavka tretjega člena tega samoupravnega sporazuma na račuri komunalnih skupnosti po posebni pogodbi. 5. člen Komunalne skupnosti občin združujejo in razporejajo zbrana sredstva prispevka po načelu solidarnosti in vzajemnosti za ure-sničevanje programov skupne komunalne rabe v krajevnih skup-nosth, občinah in mestu, z namenom postopnega izenačevanja komunalnega standarda na območju Ijubljanskih občin. Služba družbenega knjigovodstva bo od zbranega prispevka za skupno komunalno rabo odvajala del sredstev za solidarnost in vzajemnost na poseben račun pri Zvezi komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin po stopnji, ki je določena glede na program in priliv sredstev posameznih komunalnih skupnosti za Ieto1981. Služba družbenega knjigovodstva bo neposredno odvajala sredstva za solidarnost na podlagi sprejetega in usklajenega programa vseh petih občinskih komunalnih skupnosti. 6. člen Sestavni deli tega sporazuma so: - zbirna tabela programov vzdrževanja komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe za leto 1981 (program DO KPL), - zbirna tabela krajevnoskupniških programov občin, - zbirna tabela celotnega pragrama opravljanja kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe, - zbirna tabela programov glede na zbrana sredstva za uresni-čitev programov in realizacijo načel solidarosti in vzajemnosti. Podrobni programi opravljanja kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe so razvidni iz programov občinskih komunalnih skupnosti. 7. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma pooblaščamo izvršne odbore komunalnih skupnosti, da v imenu uporabnikov sklepajo po načelih svobodne menjave dela z izvajalci pogodbe o realizaciji podrobnih programov. 8. člen Ta samoupravni sporazum velja za leto 1981 in se uporablja smiselno do sklenitve novega samoupravnega sporazuma za uresničitev programov skupne komunalne rabe za leto 1982. 9. člen Ta sporazum je pravno veljavno sprejet, ko ga sprejmejo in sklenejo pooblaščenci vseh izvajalcev komunalnih storitev in več kot polovica pooblaščencev vseh uporabnikov komunalnih stori- tev' 10. člen Ta sporazum objavi skupščina Zveze komunalnih skupnosti v Uradnem listu SRS in stopi v veljavo naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1/1-1981 dalje. Temeljne organizacije združenega dela delovne skupnosti, OZD Občani, ki z lastnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost Izvajalci kolektivnih komunalnih storitev Program vzdrževanja KXH za 1981 v 000 din Elementi Plan 1980 Bežip;rad Center Flan 1981 Ind Plan 1980 Plan 1981 Koste Ind Plan 1960 Plan 1981 Ind Vzdrževanje 36.731 Obnova 160 TnVesticijska vlaganja W6 Programi KS 5-923 47.403 129 50.584 b4.015 127 37.259 50.456 135 2.937 + 780 2.746 + 160 1.39G + 40 5 846 40 5 846 40 5 3.996 68 16.620 10.262 62 4.812 5-3G7 107 Skupaj: 43.660 54.376 125 68.830 77-063 112 43.077 57.059 132 Osnove niso primerljive. Plan 1980 Žiška Vič bjCUpn,1 Plan 1*381 Ind Plan 1980 Plan 1981 Ind Plan 19P.0 Plan 19P1 Ind 47.605 65.869 138 45.119 58.679 1JU 217.298 286.422 132 160 1.046 + 160 2.535 + 1.420 10.659 ¦ 846 40 5 846 40 5 4.230 200 5 10.170 9.562 94 9.527 10.949 115 47.052 39.937 55 58.781 76.517 131 55.652 72.203 130 270.000 337-218 12*. Program vzdrževanja KKS za leto 1981 v 000 din .__________Bežirrad___________________Center____________________Moste________ Uejavnost FITaE PTaii 7~ Plaii Plan 7~h P3 an Plan T . ______________________ 1980______1981 lna 1980______1981______lna 1980 1981 lna Javna higiena 3.087 3-369 109 7.733 9-604 124 2.262 3-001 133 Javne sanitarije - 256 - 2.048 2.048 100 - - - Javna kopališča - / - - 957 2.005 209 - - Zelenlce 6.121 7-752 127 8.256 9.229 112 2-521 3-883 154 Parkovni gozdovi - 456 - 3-319 3-759 113 857 1.139 133 Javna razsvetljava 9.'666 14.214 147 9.677 15-203 157 7-736 11-545 1*9 Semaforji - 1.224 2.477 202 2.339 3.279 140 499 1.785 358 CPS 2.369 2.678 113 3.426 3-734 109 1.632 2.483 152 Ceste' in mostovi , 9-497 12.977 137 9.225 10.952 119 16.790 21.051 125 Zimska služba 2.765 3-224 117 3.604 4.202 117 4.776 5.569 117 PokopaliSča , 2.002 - - - 186 Skupaj: . 36.731 47.403 129 50.584 64.015 127 37.259 50.4% i;j _______________________V 000 dln ______ Šiška ______Vič _____________ Skupa.j_______________ Flan ' Plan T~\ Plan Plan 7~. Plan Flan T_. L98U______1981 xaa 1980________1981 Ina 1980 ' 1981 xpa .^.3^2 5»144 118 3.121 3.939 126 20.545 25.058 122 - 512 - - - - 2.048 2.816 138 - - - - i - 957 2.005 209 1.085 4.931 454 91? 1.380 150 18.900 27.175 144 1.190 1.813 152 647 1.363 211 6.013 8.529 142 13.157 20.048 152. 7.255 11.551 159 47.491 72.561 153 1.947 2.827 145 •6S9 1-724 250 6.698 12.091 180 3.014 3.622 120 2.264 3.OO3 133 12.705 15-520 122 17.170 20.532 120 22.265 26.589 119 74.94? 92.102 123 5.523 6.440 117 7-823 9.130 117 24.491 28.565 H? 177 - - 138 - 2.503 47.605 65.869 138 45.119 58.679 130 217.298 286.422 132 PROGRAM OPRAVLJAN.IA KOLEKTIVNIH KOMUNALNIH STORITEV ZA LE TO 1981 KEAJEVNOSKUPNIŠKI PROGRAM Elementi Bežigrad Center Moste Šiška Vič-Rudnik Skupa| Itelcnatski sistem 1,500.000,- 1,500.000,- 1,500.000,- 1,500.000,- 1,500.000,- 7,5O»JO0, Anuitete ^a iale 612.000,- 612.000,- 612.000,- 612.000,- 612.000,- 3,06»JOO, Komunalni natUor 600.000,- 600.000,- 600.000,- 600.000,- 600.000,- 3,0»M0, Zelena \n čisla Ljubljana 400,000,- 400.000,- 400.000,- 400.000,- 400.000,- 2.000JOO, Vzdržev.cest in zimska sl. 384.000,- - 155.000,- 2,075.255,- 6,280.000,- 8.8MJ55, Otr igrišča-vzdržev.igral - 2,000.000,- 400.000,- 300.000,- - 2,70».iOO, Vsdriev.zelenic - - - 400.000,- 57.000,- 457J00, Tivoli-Obnova - 3,000.000,- ... 3,0«J00, Vzdržev.javne razsv.-Elektro-Kranj - 2,175.312,- - 2,175.312, Vzdržev. Fontan - , 1,500.000,- ... 1.50M00, Skupaj leto 1981 3,496.000,- 9,612.000,- 3,667.000,- 8,062.567,- 9,449.000,- 34.2MJ67. Leto 19»0 5,923.000,- 16,620.000,- 4,812.000,- 10.170.000,- 9,527.000,- 47,00*00, INDEKS 59,0% 57,8% 76,2% 79,3% 99,2% 71,«% Leto 1980 3,496.000,- 9,612.000,- 3,667.000,- 8,062.567,- 9,449.000,- 34.28SJ67, Žele/.niški prehodl 500.000,- 650.000,- 1,500.000,- 1,500.000,- 1,500.000,- 5.63IJ00, S K U P A J leto 1981 3,996.000,- 10,262.000,- 5,167.000,- 9,562.567,- 10,949.000,- 39.93SJ67, INDEKS Glede na leto 1980 67,5% 61,7% 107,4% 94,0% 114,9% MJth ISRAČUN . SOLIDARNOSir ZA KOLEKTIVKE KOHUMAIjNE STORITVE _____________________________________________________________________ ¦ v 000 dio Predlog Prispevek 1,10 % Solidarnost ObSina-----¦-------------->----m----------------^____________________________ _ programa % Dotok Pjan g^- P"an 8x *, od priliva Dotok % od mase Bežigrad 54.376 18,33 61.812 125 131 12,03 - 7.436 2,21 Center 77-063 38,96 131.380 125 132 41,34 -54.517 16,10 Koste 57.059 13,94 47.008 123 132 21,38 + 10.051 2,98 Šiška 76.517 18,83 63.498 129 132 20,50 + 13-019 3,86 Vič 72.203 9,94 33.520 122 131 115,40 + 38.683 11,47 Skupaj: 337-218 100,00 337.218 125 132 - - 61.753 18,31 obrazložitev k samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za oprav-Ijanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in ob-navljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na ob-močju Ijubljanskih občin za leto 1981. SPLOŠNO -¦¦"¦¦ Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju Ijubljan-skih občin za leto 1981 s preglednimi tabelami, ki so sestavni del tega spprazuma, izhaja iz temeljnih izhodišč samoupravnega sporazuma o temeljih plana dejavnosti komunalnega gospodar-stva na območju Ijubljanskih občin za obdobje 1981-1985, ki so: - kolektivne komunalne storitve se naj v planskem obdobju povečujejo skladno s povečano rastjo komunalnih objektov in naprav kolektivne komunalne rabe, - osnova za povečano rast komunalnih objektov in naprav skupne rabe je bil kataster komunalnih objektov in naprav, - upoštevano je bilo načelo, da se nivo opravljanja kolektivnih komunalnih storitev postopoma izenačuje na urbanem območju mesta in izven njega, - da Komunalno podjetje Ljubljana postopoma širi svojo dejav-nost na območje Ijubljanskih občin, - da se ohranja nivo opravljanja kolektivnih komunalnih stori-tev, ki je bil programiran v letu 1980, - da se sorazmerno s širitvijo območja, na katerem deluje KPL zmanjšujejo programi Krajevnih skupnosti, - da so plani za srednjeročno obdobje vrednoteni po veljavnih cenah iz leta 1979, - da se cena za tokovino pri Javni razsvetljavi in svetlobni cestno prometni signalizaciji povečuje na osnovi že znanih po-dražitev v letu 1980, - da se rast cen izdelavnih materialov (elektromaterial, sadilni material, gradbeni material) ne povečuje kljub realiziranim pove-čavam v letu 1980, - da se storitve v krajevno-skupniških programih poenotijo (akcija zelena in čista Ljubljana, nadzor, delegatski sistem, vzdr-ževanje železniških prehodov). - v programu kolektivnih komunalnih storitev so na podlagi katastra objektov in naprav kolektivne komunalne rabe ter pove-čave rasti komunalnih objektov in napravv letu 1980, upoštevana načela enakopravnosti glede na stanje komunalnih objektov in naprav, njihov pomen, funkcija in obremenitev, - v samoupravnem sporazumu so opredeljena tudi načela solidarnosti pri porabi prispevka za kolektivne komunalne stori-tve in se solidarnostna sredstva zbirajo direktno na posebnem računu Zveze in uporabljajo na podlagi letnega programa in sporazuma. PROGRAMI VZDRŽEVANJA KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NA-PRAV SKUPNE RABE Programi vzdrževanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe se v letu 1981 povečujejo zaradi fizične rasti posameznih objektov in naprav, ki se vključujejo v letu 1981 v redni program in so se do sedaj vzdrževali v krajevno-skupniških programih oziroma iz sredstev investitorjev. Nivo vzdrževanja se ohranja isti kot v letu 1980, razen na področju vzdrževanja asfaltnih cest, kjer se intenziteta povečuje napram letu 1980 za 20%. V programe vzdrževanja so vključene tudi nekatere nove stori-tve in sicer vodenje katastra cest z vidika javne higiene, preven-tivni in varstveni pregledi parkovnih gozdov terslužbaza razvoj, eksploatacijo in krmiljenje semaforskega sistema v Ljubljani. OBNOVA KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV KOLEKTINJNE KOMUNALNE RABE V programu za leto 1981 so zajeti: - obnova koškov za smeti na območju mesta - skupaj 250 kom., ki so poškodovani ali drugače uničeni, kar pomeni nado-mestitev obstoječe opreme za odlaganje smeti na javnih promet-nih površinah, - obnova zelenic v minimalnem obsegu, na najbolj vidnih predelih mesta, v glavnem v parkih, - obnova javne razsvetljave v dolžini 15,5 km v pred^lu Stare Ljubljane, Stare cerkve v Šiški, Titove ceste, Zelene Jame in Rožne doline, - meritve osvetljenosti na območju Ijubljanskih občin, del na-loge, ki se je pričela opravljati že v letu 1980 skupaj z osvetlitvami ob priliki praznovanj, ki imajo namen dati mestu v času prazno-vanj nekoliko bolj svečano podobo. UKWZVEZE * ... V programu za leto 1981 je zajeta tudi nabava UKW zvez zaradi organizacije dela, Ijudske obrambe in samozaščite. PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI V okviru programov krajevnih skupnosti sb zajete naslednje dejavnosti oziroma stroški: - vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, ki jih nima v svojem programu DO KPL, - vzdrževanje železniških prehodov, - akcije za zeleno in čisto Ljubljano, - anuitete za objekte na Žalah, - komunalni nadzor, - financiranje delovanja delegatskega sistemaobčinske komu-nalne skupnosti, mestne in republiškezvezeternjihovihdelovnih skupnosti ter financiranje zakonskih in drugih obveznosti, ki jih skupnosti imajo. Pri sestavi krajevnoskupniških programov je bilo izhodišče enotni kriterij z upoštevanjem določenih specifičnosti posamez-nih komunalnih skupnosti, prevzem določenih nalog s strani DO KPL, kakor tudi dosledno upoštevanje zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. IZRAČUN PRISPEVNE STOPNJE V skladu s predlogom samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalnega gospodarstva na območju Ijubljanskih občin za obdobje 1981-1985 je predlagana stopnja prispevka za oprav-Ijanje kolektivnih komunalnih storitev v višini 1,10% od mase BOD. Masa BOD, ki je osnova za izračun prispevka za leto 1981, je izračunana na osnovi BOD v leiu 1980 in povečana glede na realno rast produktivnosti in zaposlovanjaza4,6%. Vprimeru, da se metodologija izračuna BOD spremeni, se bo spremenila tudi stopnja prispevka, vendar tako, da se obremenitve gospodarstva ne bodo povečale oziroma, da bo masa zbranega prispevka ostala nespremenjena. V prilogi obrazložitve so podane tabele, ki pojasnjujejo struk-turo povečav programa za leto 1981 v primerjavi s programom za leto 1980, kar je tudi osnova za predlagano višjo stopnjo pri-spevka za opravljanje kolektivnih komunalnih sloritev. Ljubljana, 10/11-1980 FIZIČNE ČOVEČAVE ZA PROGRAM LETO 1981 PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH - mesto Elementi E/M Plan 1980 Povečave Plan 1981 lndeks Javna higiena: čiščenje Zelenice: skupne površine Gozdovi: skupne površine Javna razsvetljava: oknrežje Semaforji- sem. križišča CPS: obeležbe Ceste in mostovi: ceste m2 29,072.974 8,531.177 37.604.151 129,3 m2 1.195.847 316.357 1.512.204 126,5 ha 883 12 895 101,4 km - 1J016.1 21 1.037,1 102,1 kom ' 68 15 83 122,1 n»2 55.139 2.620 57.759 104,7 km 1.501,568 111,007 1,612,575 107,4 PIUGLKD STKLKTLRE POVEČAV ZA LETO 1981 Elcmenti Bežigrad Center Moste-Polle Šiška Vič Rudaik liesto 1. Km<'nr> povečave - vzdrževanje 2. Nove sanitarije 3. Tokovina 4. Služba za razvoj sistema semaforjev 5. Zavnrovanje 6. Obnova 7. Uspostavitev UKV Zvez » 15,1 0,7 11,5 0.4 0,6 7,3 0.1 14,6 10,1 0,3 0,7 3,8 0,1 24,8 8,8 0,4 0,5' 3,2 0,1 21,8 20,6 1.1 13,4 7,8 0,3i 0,3 1.0 0.7 1.8 5,1 0,1 0,1 1»,* 0.3 10,4 O.S 0r7 4.1 0.1 S k u p a j 35,7 29,6 37,8 39,5 34,6 35,2 POVEČANJE ZA LET0 1981 - MESIO - PR0GRAM K0LEKTIVKE K0MUMA1KE BABE ^ Povečave % povecave Deoavnost v letu 1981 Struktura napraa _____________________v din crorr. 80 1. Fizična pov. - vzctfž. 42,923-518,- 5^,6 19,J 2. Nove sanitarije • 768.000,- 1,0 0,5 3. Tokovina Javn.razsvet. - JR 22,569.9^6,- - semaf. 711.173,- 23.081.119,- 29,4 10,* 4. Služba za razvoj sistema semaforjev 750.000,- 0,9 0,3 5. Zavarovanje - Bemaforji 1.14J.800,- - CPS 458.000,- 1,601.800,- 2,0 0,7 6. Obnova 9,239.000,- ' 11,9 4,1 7. Uspostavitev UKV Zvez__________________200.000,-______0^2_________0.1 S k u p a j : 78,563.257,- 100 35,2 predlog Na podlagi 114. členazakonaozdruženemdelu (Uradni list SFRJ 53/76), 22. člena zakona o družbenem planiranju (Uradni list SRS, št. 1/80), 23., 24. in 25. člena zakona o ¦upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ura-dni li.st SRS, št. 7/77), 12. členazakonaoskupnihosnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 16. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odloča-nja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju Ijubljanskih občin (Ura-dni list SRS, št. 34/79) in 16. člena samoupravnega špora-zuma o temeljih plana dejavnosti komunalnega gospodar-stva na območju Ijubljanskih občin za obdobje 1981-1985 smo:. 1. delavci temeljnih in drugih organizacij združenega deia in delovnih skupnosti ter delovni Ijudje, ki z osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljamo gospo-darsko ali negospodarsko dejavnost kot uporabniki ko-munalnih storitev (dosedanji zavezanci piačilastanovanj-skega prispevka in 2. delavci temeljnih organizacij: Mestni vodovod Ljub-Ijana, Kanalizacija Ljubljana, KomunalnaenergetikaLjub-Ijana in Plinarna Ljubljana kot izvajalci komunalnih stori-tev . sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za uresniči-tev programa razširjene reproduk-cije individualne komunalne rabe na območju Ijubljanskih občin za leto 1981 Lčlen S tem samoupravnim sporazumom smo delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti in delovni Ijudje, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi oprav-Ijamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugo-tavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma), dogovorili za združevanje sredstev namenjenih za uresničitev programa razširjene reprodukcije virov, primarija in sekundarja . individualne komunalne rabe na območju Ijubljanskih občin za Udeleženci sporazuma ugotavljamo, da se za dejavnosti indivi- idualne komunalne rabe v smislu zakona o koraunalnih dejavno- stih posebnega družbenega pomena in družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejav- nosti posebnega družbenega pomena štejejo: - oskrba naselij z vodo, - odprava odpadnih in atmosferskih voda, - oskrba naselij s toplotno energijo in - oskrba naselij s plinom. 3. člen- Udeleženci sporazuma, ki prejemamoosebnedohodkezdružu-jemo sredstva po tem sporazumu v obliki prispevka. .Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja prispevka je 1,20. Udeleženci sporazuma, ki ugotavljamo čisti dohodek bomo plačevali prispevek iz prvega odstavka tega člena iz čistega dohodka. Udeleženci sporazuma, ki v delovnih skupnostih ustvarjamo celotni prihodek s svobodno menjavo dela s temeljnimi organiza-cijami, samoupravnimi intresnimi skupnostmi in drugimi samou-pravnimi organizacijami in skupnostmi, za katere opravljamo dela skupnega pomena, zagotavljamo sredstva za plačilo pri-spevka po stopnji iz prvega odstavka tega člena z letnim finanč-nim načrtom. Udeleženci sporazuma, ki z osebnimi in z lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja dohodek, združujemo prispevek po stopnji 1,20 od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stro-ške poslovanja. Prispevke iz četrtega odstavka tega člena ugotovi in realizira davčna uprava pristojne občine. Če se za izračun prispevka za individualno komunalno rabo spremeni, se s tem ustrezno spremeni tudi stopnja prispevka glede na planirana sredstva. ¦ .-- - 4. člen Sredstva, zbrana na podlagi tega sporazuma, bomo odvajali na posebne račune občinskih komunalnih skupnosti ob vsakokrat-nem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni službi družbenega knjigovodstva. Davčna uprava občine odvaja sredstva, zbrana na podlagi četrtega odstavka 3. člena tega sporazuma na račun komunalnih skupnosti po posebnih pogojih. « ' -¦•¦¦¦' " 5. člen Udeleženci sporazuma smo sporazumni, da sredstva zbrana po prejšnjem členu združujejo občinske komunalne skupnosti na posebnem računu Zveze komunalnih skupnosti naobmočju Ijub-Ijanskih občin in da se smejo trošiti po namenu in obsegu le za uresničitev programa razširjene reprodukcije individualne komu-nalne rabe na območju ijubljanskih občin po načelih vzajemnosti in solidamosti. * 6. člen V primeru, da se bodo potrebna investicijska sredstva za iz-gradnjo sekundarnega omrežja vračunala v ceno stanovanj, znaša prispevna stopnja iz prvega odstavka 3. člena 0,90. 7. člen Udeleženci sporazuma pooblaščamd Zvezo komunalnih skup-nosti na območju Ijubljanskih občin, da z združenimi sredstvi upravlja in razpolaga. 8. člen Sestavni del tega sporazuma sta: .1 " ¦ : ' - zbirni pregled naložb v vire, primar, sekundar in cestni pro-gram v letu 1981 in - finančno pokrivanje predloženega programa naložbvrazšir-jeno reprodukcijo. 9. člen Ta sporazum je pravno veljavno sprejet, ko ga sprejmejo in sklenejo pooblaščenci vseh izvajalcev komunalnih storitev in ko ga sprejme in sklene več kot polovica pooblaščencev vseh upo-rabnikov komunalnih stdritev. 10. člen Ta sporazum objavi skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin v Uradnem listu SR Slovenije instopi v veljavo naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1/1-1981 dalje. Ljubljana, dne 10/11-1980 . . ... ' ' . Udeleženci sporazuma: Temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti OZD, samoupravnih interesnih skupnosti OZD, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in drugih organizacij ¦ " in skupnosti ¦¦ ' I Delavci, ki z lastnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost Temeljne organizacije izvajalcev individualnih komunalnih storitev obrazložitev predloga samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za uresničitev programa razširjene reprodukcije individualne ko-munalne rabe za usmerjeno stanovanjsko graditev na območju Ijubljanskih občin za leto 1981. Delovni Ijudje in občani mesta Ljubljana so na podlagi 25. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemlji-ščem (Ur. list SRS, št. 7/77) s samoupravnim sporazumom o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanj-sko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in prenovo stano-vanj na območju Ijubljanskih občin v obdobju 1978 do 1982 (Ur. list SRS, št. 5/78) določili, da bodo od 6% od osebnega dohodka namenjenega za stnovanjsko graditev, družbeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu, rekonstrukcijo in prenovo stanovanj na-menili 15% teh sredstev za izgradnjo omrežja primarnih komu-nalnih naprav in virov, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah. Ta sredstva prispevajo delovni Ijudje in občani ter jih združujejo takoj ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri komunalni skupnosti Ijubljanskih občin. Glede na to, da se bo obstoječa stanovanjska zakonodaja spremenila in z njo tudi z zgoraj navedenim samoupravnim spo-razumom dogovorjen način financiranja razširjene reprodukcije komunalnih objektov in naprav individualne komunalne rabe v stanovanjskih soseskah, obveznosti pa ne, je potrebno s predla-ganim sporazumom dogovoriti novo oblikovanje sredstev za že sprejete obveznosti. S predlaganim samoupravnim sporazumom predlagamo, kot nadomestilo sedanjega instrumentarija, uvedbo prispevne stop-nje v višini 1,20 od osebnegadohodkaz vr.emi obveznostmi, ki se plačujejo iz čistega dohodka. Udeleženci sporazuma, ki vdelov-nih skupnostih ustvarjajo celotni prilrodek s svobodno menjavo dela s temeljnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skup-nostmi, za katere opravljajo dela skupnega pomena zagotavljajo sredstva za plačilo prispevka po stopnji 1,20 z letnim finančnim načrtom. Zavezanci za plačilo predlagane stopnje so vsi dosedanji pla-čevalci stanovanjskega prispevka, od katerega se je odvajalo za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav indivi-dualne komunalne rabe. S temelji plana dejavnosti komunalnega gospodarstva na ob-močju Ijubljanskih občin za obdobje 1981-1985, je komunalno gospodarstvo prevzelo v obveznost, da bo s komunalno infra-strukturo opremilo zemljišča določena za usmerjeno stanovanj-sko graditev. O tem temelju je bilo, v času javne razprave o predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana dejavnosti komunalnega gospodarstva na območju Ijubljanskih občin za obdobje 1981 do 1985, doseženo soglasje s stanovanjskim go-spodarstvom. Z zgoraj navedenim samoupravnim sporazumom o temeljih plana je predvideno, da je za financiranje razširjene reprodukcije komunalnih objektov in naprav individualne komunalne rabe potrebno 5.105,5 mio dinarjev. S predlaganim prispevkom pa je mogoče zagotoviti le 2.132,5 mio dinarjev, kar pa pomeni le 41,77% od predvidenih investicijskih naložb. Zaradi tega bo po-trebno združiti še dodatna sredstva iz drugih virov in angažirati bančne kredite. V letu 1981, kot prvem planskem letu, je potrebno za izgradnjo komunalnih objektov in naprav individuatae komunalne rabe zagotoviti 884.208.000 din. Iz naslova prispevka za financiranje razširjene reprodukcije komunalnih objektov in naprav indivi-dualne komunalne rabe v višini 1,20 se predvideva 390.000.000 mio din, druga potrebna sredstva pa se bodo združevala deloma s sredstvi samoupravne interesne skupnosti za uresničitev 10-letnega programa izgradnje cest, z lastnimi sredstvi komunalnih organizacij in s sredstvi iz prispevka, ki jih plačujejo investitorji poslovnih in industrijskih objektov. Sredstva zbrana s prispev-kom po stopnji 1,20 pa bodo pokrivala le 44% s programom predvidenih investicijskih naložb. Potrebna sredstva za realizacijo nalog v letu 1981 bomo zago-tovili na nasiednji način: - Prispevek za financiranje razširjene reprodukcije indivi-dualne komunalne rabe (1,20 od osebnih dohodkov z vsemi obveznostmi, ki se plačuje iz dohodka TOZD in delovnih skupno-sti oz. 1,20 od ceiotnega doseženega dohodka. zmanjšanega za priznane stroške poslovanja, ki ga plačujejo občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko oz. negospo-darsko dejavnost) - 390.000.000 din - Prispevek sorazmernega deleža investitorjev poslovnih in industrijskih objektov - 130.000.000 din - Sredstva SIS za uresničitev 10-letnega programa izgradnje cest-140.918.000 din - Iz zbranega prispevka ob ceni za sofinanciranje druge faze izgradnje TOL - 23.290.000 din - Dolgoročni bančni krediti - 200.000.000 din SKUPAJ: - 884.208.000 din Združena sredstva za realizacijo razširjene reprodukcije objek-tov in naprav individualne komunalne rabe so strogo namenska sredstva in se smejo uporabljati le za tiste objekte in naprave, ki so predvidene z družbeno verificiranim srednjeročnim planom in letnim programom. V letu 1981 bodo združena sredstva porabljena za investicijske naložbe po namenih kot jih prikazuje naslednja tabela: \AL"ZiiE V VIKE, 1'RtMAKNO. MREZO, DELA V Z\F.ZI Z 10-LETMM PROGRAMOM IZCRAUNJE CEST IKR , ¦ ..'¦¦. , .SEKUMJARNO OMivEŽJE V. LEIV 1981.,r: " -.,v;.,-.. >» n,T ; ,-¦¦ .'•:..¦•¦ :\; . , /> , ^ ¦^¦...••..¦.. *,.<¦¦. . ' ¦ ' •' ¦-•¦ ; ______________________________________________ '¦ , ' ',. ^ . _____________________________________________________________v 000 din______________________ . , , ,,Ar>1. '¦ " Vrednostnaložb . Poraba .\ a Uj/j')b * ^________.___________________________________^________¦_______________________________ Kanal ' To;;!ota Voda 1'lin .SM PAJ V lotu 1981 V lctu 1982 Viri ; ... - 341.218 90.626 53.500 183.374 275.755 209.619 Primar .,. 75.057 153.290 180.320 81.005 489.672 278.183 211.489 Cestni proijram 113.068 ^ - 22.000 5.850 140.918 110.918 Ostalo . ! 28.266 " .-/' 55.550 - f 83.816 47.618 36.198 Sokundar 124.913 24.059 56.107 44.072 249.451 141.734 107.717 SKLTAJ: 341.304 518.597 404.903 184.427 1.449.231 881.208 565.023 V kolikor bo razširitev sekundarnega omrežja financirana iz cene m2 stanovanjske površine bo stopnja prispevka ustrezno znižana (0,9), tako, da bo tekom leta 1981 zbranih 290.667 tisoč d^arjev. Glede na to, da ostanejo ostali viri sredstev, predvsem pa bančni krediti nespremenjeni, bodo vsi viri zagotavljali neko-liko večji obseg realizacije programa razširjene reprodukcije za leto 1981 (brez sekundarja) in sicer v višini 784.875 tisoč dinarjev. POŽARNA VARNOST predlog Skladno z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. I. SRS št. 1/80) in zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. I. SRS št. 17/79) sklenemo delavci vtemeljnih organizacijah združenega dela, v drugih OZD in delovnih skupnostih ter delovni Ijudje, ki z osebnim delo s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter delovni Ijudje in občani preko krajevnih skupnosti, kot uporabniki in delavci ter člani gasilskih organizacij kot izvajalci nalog požarnega varstva, določenih s tem planskim aktom SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih planov požarnega var-stva na območju občine Lj. Vič-Ru-dnik in nalogah skupnega pomena za mesto Ljubljana za obdobje 1381-1985 Lčlen Podpisniki so skupaj ocenili razvojne možnosti občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik in mesta Ljubljana za obdobje 1981-1985 ter ugotovili na podlagi analize ogroženosti in varstva pred požari občin in mesta Ljubljane, da zaradi zaostajanja razvoja varstva pred požarom v preteklih planskih obdobjih potrebna stopnja požarne varnosti v Ljubljani ni zagotovljena, da organizacija in opremljenost operativnih služb za varstvo pred požarom in dru-gimi nezgodami ni zadovoljiva ter da preventivno vzgojno delo delovnih Ijudi in občanov ne odraža potrebne stopnje družbene samozaščite na tem področju. 2ato bodo podpisniki tega sporazuma zagotovili pospešen in skladen razvoj v skladu z usmeritvami družbenih planskih aktov. Podpisniki so ocenili možen in vsklajen razvoj ter skupne obvez-nosti do požarne varnosti v okviru planskih potreb Ijubljanskih občin in mesta. 2. člen Podpisniki bodo združevali sredstva za: 1. dejavnost teritorialnih gasilskih društev in gasilskih zvez, 2. normalno funkcioniranje, delovanje in razvoj poklicne gasil-ske brigade Ljubljana, 3. splošen razvoj požarnega varstva in funkcioniranje požarnih skupnosti. 3. člen Na območju občine deluje 52 teritorialnih gasilskih društev ter občinske in mestna gasilska zveza, katerih osnovna naloga je drganizacija teritorialne represivne in preventivne službe varstva pred požarom, skrb za izboljšanje požarnovarnostne kulture ob-čanov ter opravljanje nalog in nudenje strokovne pomoči enotam civilne zaščite v krajevnih skupnostih in občini. 4. člen Osnovna naloga Gasilske brigade je gašenje požarov ter reše-vanje Ijudi in premoženja, ki ga ogroža požar, naravna ali druga nesreča. Gasilsko brigado je treba organizirati ter kadrovsko in mate-rialno opremiti tako, da bo vse te intervencije opravljala hitro in učinkovito. Za dosego tega cilja načrtujemo takojšnjo sanacijo obstoječega stanja z izboljšanjern kadrovske strukture, poveča-njem števila zaposlenih delavcev in posodobitvijo opreme, za tem pa razvoj brigade z decentralizacijo opreme in delavcev na več dislociranih postaj (vsaj tri) v Ijubljanskem prostoru. To zahteva gradnjo ustreznih objektov, zaposlitev novih delavcev in nabavo dodatne opreme. Ob koncu tega srednjeročnega obdobja načrtujemo začetek obratovanja prve dislocirane postaje, začetek gradnje druge, nabavo potrebne opreme in povečanje števila delavcev od seda-njih 106 na 190 delavcev. 5. člen Splošen razvoj požarnega varstva na podlagi analize ogrože-nosti in varstva pred požarom v Ljubljani zahteva združevanje sredstev za skupna vlaganja v izgradnjo vodnih virov na ogrože-nih predelih mesta, za izgradnjo gasilskih domov in drugih požar-novarstvsnih objektov in napr^v ter nabavo sodobne mehaniza-cije in opreme za poklicne gasilske enote in prostovoljna gasilska društva. 6. člen Podpisniki se sporazumejo, da bo financiranje nalog požar-nega varstva v občini (2. člen, točka 1 in 3) v tem srednjeročnem obdobju zajemalo sledeče namene in razpored sredstev (v 000): NAMEN/leto 1. dejav. gasil. društev 2invest. v opremo in objekte 3. dejavnost obč. gasil. zveze 4. stroški dejav. obč. SIS SKUPAJ 1981 1982 1983 1984 1985 SKUP. 675 675 675 675 675 3.375 3.713 5.550 4.575 4.875 4.350 23.063 2.954 2.954 2.954 2.954 2.954 14.770 265 265 265 265 265 1.325 7.607 9.444 8.469 8.769 8.244 42.533 7. Člen Podpisniki se sporazumejo, da financiranje nalog požarnega varstva, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana (2. člen, točka 2 in 3) v tem srednjeročnem obdobju zajemalo sledeče namene in razpored sredstev: NAMEN ^ ^" ^-'^8^'' ';'? i982 1983 1984 1985 SKUPAJ A. GASIIBKA BRIGADA . ,,^;"1 ".'^. r., , - redna dejavnost ¦,¦:,'¦ -l/, .-.'¦:.;¦-..w.37.045 41.733 46.946 53.3oo 56.589 ' 235.613 - investioije: ¦ v investicij.tehn.dokument. 5oo 1.25o 1.25o - - 3.ooo v opremo 3-7oo 5oo 8.1oo io.93o 3«47o 26.7oo v zemljišča in objelcte 2o.ooo 25.000 25.000 - - 7o.ooo SKUP.AJ A 61.245 68.483 81.296 64.23o 60.059 335.313 B. MESTNA GASIIfiKA ZVEZA ¦ '„. \;,, '¦;'¦-. '\':n ¦-.¦ -\ ¦_'. "_ " ' / : . . - stroški dejavnosti 613 694 786 897 I.060 4.o5o C. ZVEZA SKOPNOSTI IN DELOVNA • ' • , ^ SKUPNOST POŽARNIH SKUPNOSTI ' : ' - - stroški fvmkcionir. zveze skupnosti - stroški delovanja skupne 74o 74o 74o 74o 741 3.7ol sluzbe pozarne skupnosti 1.436 1.436 1.436 1.436 1.436 7.I80 S K U P A J C 2.176 2.176 2.176 2.176 2.177 I0.88I SKUPAJ A + B + C 64.034 71.353 84.258 67.3o3 63.296 350.244 8. člen Podpisniki se sporazumejo, da bodo zagotavljali izvajanje na-log iz prejšnjega člena, ki omogoča skladen in enakomeren razvoj varstva pred požarom v občinah in mestu Ljubljani ter v ta namen skupaj z drugimi podpisniki v Ijubljanskih občinah po načelih vzajemnosti in solidarnosti združili v tpm obdobju 350.244.000 din. . ; : Sredstva za financiranje planskih nalog iz tega programa za Gasilsko brigado, Mestno gasilsko zvezo, Zvezo SIS z delovno skupnostjo in za dogovorjene skupne naložbe bodo s samou-pravnimi sporazumi o združevanju sredstev med požarnimi skup-nostmi občih in mesta Ljubljanezdružileobčinskepožarneskup-nosti v okviru zveze skupnosti mesta. 9. člen Podpisniki se sporazumejo, da bodo za realizacijo srednjeroč-nega plana požarnega varstva v občini (člen 6) in srednjeročnega plana nalog skupnega pomena za mesto Ljubljana (člen 7) zdru-ževali sredstva v občinski požarni skupnosti iz dohodka po pri-spevni stopnji 0,30% od brutto OD. - 10. člen Srednjeročni plan razvcja požamega varstva občine in mesta bo sofinanciran tudi iz sredstev zavarovalnih premij za premože-nje, ki jih zavarovalne skupnosti plačujejo občinski požarni skup-nosti po dogovoru z Zvezo SIS za varstvo pred požarom SR Slovenije in bodo znašale skupaj 4.156.- H.člen Podpisniki so soglasni, da bodo spoštovali določila in ele-mente tega sporazuma in s samimi plani občinske požarne skup-nosti izZveze skupnosti mesta Ljubljane določili načine in reali-zacijo nalog iz tega samoupravnega sporazuma. 12. člen Skupščina občine požarne skupnosti In skupščinaZvezeskup-nosti s sklenitvijo Samoupravnega sporazuma ali s pogodbo poveri izvajanje nalog po tem sporazumu posameznim izvajal-cem. Izvajalci bodo najmanj dvakrat letno poročali skupščinam požarnih skupnosti o izpolnjevanju nalog in obveznosti. 13. člen Skupščina občinske požarne skupnosti in skupščina Zveze skupnosti bo vsako leto obravnavala poročila o izvajanju tega sporazuma in sprejemala ukrepe za njegovo uresničevanje. 14. člen Skupščina občinske požarne skupnosti bo podpisnikom spora-zuma predlagala spremembo ali dopolnitev tega sporazuma, če z ukrepi iz prejšnjega člena ne bo moč zagotoviti izvajanje spora-zuma. ., Datum: •. UDELEŽENCI obrazložitev k Samoupravnemu sporazumu o temeljih planov požarnega var-stva Samoupravni sporazum o temeljih planov požarnega varstva je pripravljen na osnovi analize stanja ogroženosti in varstva pred požarom v občinah in mestu Ljubljana ter ocene razvojnih mož-nosti in potreb varstva pred požarom v občini in mestu. Viri financiranja požarnega varstva v občini in skupnih nalog v mestu so enotni, sredstva pa se združujejo v občinski požarni skupnosti. Z zakonom o varstvu pred požarom sta določena dva vira sredstev; 1. prispevek, ki ga plačujejo delavci v temeljnih in drugih OZD ter v delovnih skupnostih in delavci, ki opravljajo delo s sredstvi v lasti občanov (v letu 1980 znaša prispevna stopnja 0,3% od BOD-plačan iz dohodka) in 2. prispevek, ki ga občinskim požarnim skupnostim plačujejo zavarovalne skupno-sti v odstotku od zavarovalne premije za premoženje (6% od zavarovalnih premij). Glede združevanja sredstev za področje požarnega varstva in vzajemnega ter solidarnostnega financiranja občinskih progra-mov in nalog skupnega pomena za občine in mesto Ljubljana, je podpisnikom v vseh Ijubljanskih občinah predlagana enotna pri-spevna stopnja t. j. 0,30% od BOD. Vrednost programov požarnega varstva in ocena sredstev, ki jih bodo podpisniki sporazuma združili po predlagani prispevni stopnji 0,30% od BOD, upoštevajo prihodek požarnih skupnosti Ijubljanskih občin v letu 1980, preračunan z deflatorjem 117,9 in realno povečan za 4% letno vobdobju 1981-85. Po teh elementih opravljen izračun kaže, da bodo sredstva za realizacijo programa požarnega varstva v Ijubljanskih občinah in.nalog skupnega pomena za mesto Ljubljana v tem planskem obdobju znašala: - iz prispevne stopnje 0,30% od BOD 404 milijone din - od zavarov premij za premož. (6%) 46 milijonov din Skupaj 450 milijonov din Razlika med vrednostjo nalog skupnega pomena za mesto Ljubljana (ki jih bodo obč. požarne skupnosti z vzajemnim in solidarnim združevanjem sredstev v celoti pokrile - 8. člen) in vrednostjo plana požarnega varstva v občini ter sredstvi obč. požarne skupnosti, združenimi po tem sporazumu, je pokrita delno z že izločenimi sredstvi za nekatere naloge, ki niso bile realizirane in so iz prejšnjega prenešene v to plansko obdobje, za nekatere naloge pa je predvidena udeležba drugih soinvestitorjev tako, da je plan požarnega varstva v občini in skupnega pomena za mesto realno pokrit z materialnimi možnostmi. ki jih bo po-dročje varstva pred požarom imelo v tem srednjeročnem ob-dobju. V planskem obdobju 1981-85 bo dana prednost uresničitvi tistih skupnih nalog za izboljšanje požarne varnosti v občinah in mestu Ljubljani, ki so vezane za razvoj poklicne Gasilske brigade, da bo lahko ob požarih in drugih nesrečah hitro in učinkovito intervenirala. Za te naloge je potrebno brigado organizacijsko, kadrovsko in tehnično okrepiti. Za odpravo slabosti in uspešno opravljanje vseh nalog je v obdobju 1981-65 planirano: - povečanje število delavcev od 106 na 190, kar predstavlja letno povečanje 10-12%, - zamenjava teh. zastarele in nabava nove dodatne opreme, - gradnja dveh dislociranih postaj, od katerih bo ena pričela z delom v letu 1985, druga pa v naslednjem letu. Kadri in oprema so planirani za intervencije \z ene centralne postaje do leta 1984. Povečano število delavcev bo omogočalo smotrnejšo organizacijo, boljšo izkoriščenost opreme in učinko-vitejše izvajanje nalog. Leta 1985 bo izvedena decentralizacija opreme in delavcev na dve postaji, leta 1986 pa na tri postaje. Vsaka od dislociranih postaj bo v začetku imela tri osnovna vozila (dva kombinirana vozila in avtomobilsko lestev) in ustrezno posadko na teh vozilih (skupno 12 gasilcev v vsaki izmeni.) Tako planirani razvoj Gasilske brigadezahteva povečana mate-rialna sredstva, namenjena brigadi, vendar dosedanja dolgoletna stagnacija ali celo nazadovanje ter potrebe varstva pred požarom in drugimi nesrečami v občinah in mestu Ljubljani zahtevajo takšno usmeritev v tem planskem obdobju. Samoupravni sporazum o temeljih plartov požarnega varstva in naloge skupnega pomena za mesto Ljubljana je obravnavala in sprejela Skupščina zveze skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane na svoji seji 26, 6. 1980, naloge požarnega varstva v občini pa skupščina občinske požarne skupnosti. V enomesečni javni razpravi v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih na osnutek predloženega sporazuma r» bilo danih takih vsebinskih pripomb, ki bi zahtevalo dopolnitev ali spremembo samoupravnega sporazuma glede na osnutek. Pri-pombam v zvezi z konkretizacijo načrtovanega razvoja Gasilske brigade pa bo dal odgovor naslednji članski dokument-srednje-ročni plan za obdobje 1981-1985, v katerem bodo podrobno obdelane in konkretizirane posamezne naloge. LJUDSKA obramba : :; INDRUŽBENA SAMOZAŠČITA UVODNA OBRAZLOŽITEV K SAMOUPRAVNEMU SPO-RAZUMU 0 ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRA-NJE SPLOŠNE UUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SA-MOZAŠČITE V UUBUANI ZA OBDOBJE 1931-1985 S sistemom financiranja skupnih razvojnih nalog splošne Ijud-ske obrambe in družbene samozaščite iz sredstev združenega dela na podlagi samoupravnega sporazuma se zagotavlja progre-sivni razvoj splošne Ijuske obrambe in družbene samozaščite, ki je usklajen s splošnim gospodarskim, socialnim in prostorskim razvojem Ljubljane, posebno pa z njenimi širšimi potrebami in interesi na tem področju. Programiranje in financiranje na teh osnovah pomeni dosledno 'uveljavljanje podružbljanja funkcije splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite z vsemi pravicami in obveznostmi kakor tudi neposredno kontrolo delovnih Ijudi glede uresničevanja za-htevanih skupnih nalog splošne Ijudske obrambe in družbene šamozaščite. Za realizacijo programa skupnih nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v letih 1981-198,5 bi morali zbrati 520.910.510,50 din, kar pomeni, da bi morale temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni Ijudje, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost združevati sredstva v višini 0,24 odstotka od doseženega dohodka. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi financirajo tudi v bodoče svoje obrambne priprave v mejah pristojnosti in nalog, ki jih ima vsaka organizacija v sistemu splošne Ijudske obrambe. To pomeni, da delavci v združenem delu določajo načrte in programe splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v okviru svojih razvoj-nih načrtov. Sredstva za realizacijo teh programov pa zagotav-Ijajo enako kot za druge potrebe v temeljni organizaciji združe-nega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Za potrebe splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v obdobju 1981-1985 naj bi namenili 0,5% narodnega dohodka s tem, da zajemajo skupne naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite občin in mesta Ljubljane, ki sefinancirajo iz sredstev združenega dela na podlagi samoupravnega spora-zuma 0,24% in 0,26% lastne obrambne priprave temeljnih orga-nizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter proračunska sredstva. ' Na pod1agl242. člena ter 243. člena zakona o Ijudski obrambi (Ur. list SRS, št. 23/76) sklenejo delavci vtemeljnih organizacijah ždruženega dela in enovitih delovnih organizacijah s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti (TOZD, DO s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture, znanstveno razisko-valne inštitucije, banke, zavarovalnice, SDK, društva, ki imajo konstituirane delovne skupnosti) ter delovni ijudje, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost kot glavni poklic in se jim ugotavlja dohodek, s sede-žem na območju Ijubljanskih občin. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za financira-nje splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v Ljubljani v obdobju 1981-1985 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in enovitih delovnih organizacijah s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: delavci v združenem delu) ter delovni Ijudje, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost kot glavni poklic in se jim ugotavlja dohodek in imajo sedež na območju Ijubljanskih občin - podpisniki tega sporazuma (v nadalnjem besedilu: podpisniki) bodo v obdobju 1981-1985 združevali sredstva za financiranje skupnih nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v Ljubljani po dogovorjenih enoletnih programih (v nadalnjem besedilu: program) v skladu s srednjeročnim programom. 2. člen S programi, ki so sestavni del tega sporazuma, podpisniki za vsako koledarsko leto posebej opredelijo naloge in potrebe splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih in potrebe splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, ki soširšegapomena-vobčinah, mestu in Ijubljan-ski pokrajini (v nadaljnem besedilu: naloge in potrebe splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite) za katere uresničitev bodo združevale sredstva. Programe predlagajo in ovrednotijo sveti za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občin in mesta na podlagi in v skladu s srednjeročnimi programi splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, ki so sestavni del družbenih planovobčm in mesta. O programih in potrebnih sredstvih, ki jih bodo združevali po tem sporazumu, odločajo delavci v združenem delu po enakem postopku kot odločajo o financiranju programov drugih družbe-nih potreb. f";*C">X' .. : ; ' 3. člen \ S tem sporazumom dogovorjena sredstva za financiranje nalog in potreb splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite združujejo: - delavci v združenem delu s prispevkom za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v skladu s 110. členom za-kona o združenem delu in 242. ter 243. člena zakona o Ijudski obrambi, ki ga obračunavajo od dohodka za tekoče leto; - delovni Ijudje, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi oprav-Ijajo gospodarsko ali drugo dejavnost got glavni poklic in se jim ugotavlja dohodek s prispevkom ki ga obračunavajo od dohodka za tekoče leto. Za realizacijo programa sKupnih nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v obdobju 1981-1985 znaša planska prispevna stopnja 0,24% od dohodka. Če bo revalorizirana vrednost programa, podpisniki določijo novo stopnjo zagotavljanja sredstev na osnovi zaključnega ra-čuna, revalorizirane vrednosti programa in planiranega dohodka podpisnikov. Za realizacijo programa v letih 1981-1985 v katerem je upošte-vano realno povečanje sredstev do leta 1985 je potrebno zagoto-viti . • ' ' ' - -¦.•¦¦' Program v letih : > ' ; , , ' ' 1981 96.174.204.00 . ' ' ¦¦¦¦¦¦.¦ 1982 100.021.172,15 - ¦ '.. ...-, 1983 104.022.018,00 : ¦ "¦¦¦¦-'. ' 1984 108.182.899,70 . • - > 1985 112.510.215,65 ' *. . -¦' SKUPAJ: 520.910.510,50 4. člen Prispevek se akontira od dohodka in sicer v tromesečnih zne-skih, kLso odvisni od dohodka v obdobju januar-marec, januar--julij in januar-september. Dokončni obračun prispevka se opravi z zaključnim računom. 5. člen ' Delovni Ijudje, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi oprav-Ijajo gospodarsko ali drugo dejavnost kot glavni poklic in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz 3. člena tega spora-zuma na način in po postopku, ki je predviden z zakonom o davkih občanov; prispevek odmerjajo občinski upravni organi, pristojni za dohodke. 6. člen , '.'¦' Podpisniki tega sporazuma soglašajo: - da združujejo sredstva za nadaljnji razvoj splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v Ljubljani, - da dogovorjena sredstva vplačujejo v sklad za financiranje splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu - sklad). . ,. ¦ -. . . . -¦¦¦¦¦ 7. člen . '; ' S tem sporazumom združena sredstva se koristijo za: 1. oborožitev. opremljanje. skladiščenje in vzdrževanje sred-stev ter usposabljanje štabov in enot teritorialne obrambe občin-skih skupščin in skupščine mesta Ljubljane, ter izvajanje vojaško strokovnega pouka in oborožitev narodne zaščite; 2. opremljanje, skladiščenje in vzdrževanje materialno te-hničnih sredstev ter usposabljanje'štabov in enot civilne zaščite krajevnih skupnosti, občinskih in mestne skupščine, kakor tudi za izvajanje zaščitnih ukrepov v krajevnih skupnostih, občinah in mestu, razen za zaklanjanje; 3. oborožitev, opremljanje, vzdrževanje sredstev in usposab-Ijanje enot in službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmi-ranja mesta Ljubljane; 4. oborožitev. opremljanje. skladiščenje in vzdrževanje sred-stev ter usposabljanje enot za upravo vojne zveze občin in mesta Ljubljane; 5. sofinanciranje materializacije obrambnih priprav terneljnih in drugih organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki opravljajo posebne naloge po ob-rambnih načrtih občin in mesta Ljubljane in presegajo obseg njihovih priprav; 6. vzgoja in izobraževanje prebivalstva in mladine za obrambo in zaščito; 7. izgradnjo, opremljanje, vzdrževanje in adaptacijo skladišč in drugih objektov za potrebe splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite; 8. sotinanciranje obrambnih priprav pokrajinskega odbora in pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo Ijubljanske pokra-jine; ¦¦••'' ' ¦ • ' 9. sofinanciranje publikacij s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite; 10. opremljanje in vzdrževanje opreme ter usposabljanje naro-dne žaščite in izvajanje ukrepov varnosti in družbene samoza-ščite krajevnih skupnosti in občin; 11. sofinanciranje dogovorjenih konkretnih programov splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite družbertih organizacij in društev, ki so posebnega pomena za SLO in DS (ZRVS, potapljaška društva, Rdeči križ, Strelska društva); 12. sofinanciranje posebej dogovorjenih programov priprav družbenopolitičnega in družbenoekonomskčga sistema. 8. člen V skladu zbrana sredstva se za izvrševanje nalog iz 7. člena tega sporazuma delijo po ključu, za katerega se dogovorijo občine in mesto: a) za flnanciranje nalog in potreb splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v občinah, krajevnih skupnostih in organi-zacijah združenega dela, katerih obrambne priprave presegajo potrebe njihovih lastnih priprav; b) za financiranje nalog in potreb splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite mesta Ljubljane, pokrajinskega odbora in pokrajinskega štaba teritorialne obrambe Ljubljanske pokrajine. 9. člen Sklad ima svoj statut, ki določa organizacijo, konstituiranje in upravljanje sklada, način poslovanja in druga vprašanja, po-membna za njegovodelo. ' ¦ - , 10. člen Finančne, druge strokovne in administrativno-tehnične zadeve sklada vodi upravni organ za Ijudsko obrambo Skupščine mesta Ljubljane. » . 11. člen Nadzor nad trošenjem sredstev sklada opravljajo sveti za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občin in mesta, vsak iz svoje pristojnosti. ' '' • ' . 12. člen ' S sredstvi sklada upravlja skupščina sklada. Skupščina ima svoj izvršni odbor. , V skupščino sklada delegirajo: - po pet delegatov zbora združenega dela, ki jih imenuje zbor združenega dela skupščine občine; - poenegadelegataizobčinskih in mestnegasvetazasplošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, - enega delegata iz mestne konference ZKS: - enega delegata iz mestne konference SZDL, - enega delegata iz občinskih in MSS; - enega delegata iz mestne konference ZSMS; . - enega delegata iz mestnega odbora ZB NOV. 13. člen ' Sredstva za tekoče leto se zagotavljajo s finančnim načrtom. Skupščina sklada sprejema finančni načrt in zaključni račun sklada. Na podlagi srednjeročnih načrtov razvoja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, skupščina sklada ob koncu vsakega leta razporeja sredstva za naslednje leto. 14. člen Odredbodajalce za izvršitev finančnega načrta določa skup-ščina sklada. 15. člen Za spremljanje izvajanja tega sporazuma se pooblašča Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji - Podružnica Ljubljana. 16. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo ter podpišejo pristopne izjave pooblaščeni predstavniki večine udeležencev in se uporablja od 1. januarja 1981 , H v , Dalum: - , ' ' PODPISNIKI Program splošne Ijudske obrambe in družbeoe samozaščiteza leto 1981 in osnova za združevanje sredstev V programih splošne Ijudske obrambe in družbene samoza-ščite Ijubljanskih občin In mesta za leto 1981, ki so hkrati osnova za samoupravno združevanje sredstev za financiranje skupnih nalog SLO in DS, so posebej izpostavljene naloge s področja organizacijskega in materialnega utrjevanja ter usposabljanja teritorialne obrambe in narodne samozaščite, civilne zaščite, usposabljanje delovnih Ijudi in občanov, službe opazovanja, jav-Ijanja, obveščanja in alarmiranja ter naloge, ki jih narekujejo posebne priprave za obrambo mesta. Za realizacijo skupnega programa splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite za leto 1981 so potrebna naslednja fi-nančna sredstva; skupne naloge SLO in DS din 1. razvoj teritorialne obrambe, civilne zaščite in . ;¦ narodne zaščite krajevnih skupnosti, občin in ' ' ¦• mesta ter opremljanje, skladiščenje in vzdrževa- nje sredstev enot TO, CZ in NZ ter njihovo uspo- sabljanje 58.554.460 2. razvojslužbe za opazovanje, javljanje, obve-ščanje in alarmiranje ter enot za upravno vojne zveze občin in mesta 7.908.000 3. vzgoja in izobraževanje prebivalstva in mladi-ne za obrambo in zaščito ter sofinanciranje pu- blikacij s področja splošne Ijudske obrambe in '¦¦¦¦¦.'¦• ¦ družbene samozaščite 6 063.744 4. gradnja, adaptacije, opremljanje in vzdrževa- nje objektov SlO in DS 5.500.000 5. obveznosti do pokrajinskih organov Ijubljan- ske pokrajine, sofinanciranje materializacijeob- ,. ,, ,i ,, rambnih priprav temeljnih in drugih organizacij '.'. ; ¦' . združenega dela, ki opravljajo posebne naloge ¦ . poobrambnih načrtihobčin in mesta; sofinanci- '.'.,. .' ¦ ranje dogovorjenih konkretnih programov SLO in DS družbenih organizacij in društev, ki so posebnega pomena za SLO in DS ter sofinanci-ranje posebej dogovorjenih programov priprav družbenopolitičnega in družbenogospodarske- '' . ,'. ga sistema 18.148.000 SKUPAJ: 96174.204 V skladu s 3. členom samoupravnega sporazuma o združeva-nju sredstev za financiranje splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite v Ljubljani, katerega sklenejo temeljne or-ganizacije združenega dela in enovite delovne organizacije s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti ter delovni . Ijudje, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost kot glavni poklic in se jim ugotavlja dohodek ter na podlagi programa splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite za leto 1981, združujejo sredstva po pnspevni stopnji 0,24% od dohodka. .Obrazložitev pfograma: .','."¦ ... 1. razvoj teritorialne obrambe, civilne zaščite in narodne za-•Ščite KS, občin in mesta ter opremljanje, skladiščenje in vzdr-.., Levanje sredstev enot, CZ in NZ ter njihovo usposabljanje. Razviti moramo še močnejši sistem protizračne in protioklepne obrambe ter protispecialnega delovanja ter nadaljevati z moder-nizacijo oborožitve in skupne ter osebne opreme pripadnikov teritorialne obrambe. Potrebno je nabaviti protiletalske rakete in topove, avtomatske puške in drugo sodobno orožje ter komplete bojnega in maneverskega streliva za novonabavljeno orožje Za pripadnike enot teritorialne obrambe je potrebno (nadaljevati) nabaviti novo osebno in skupno RBK opremo. Da ne bi orožje in oprema propadla je potrebno pravilno skladiščenje in vzdrževa-nje opreme ter redno vzdrževanje obstoječih skladišč. V letu 1981 je potrebno nadaljevati z rednim usposabljanjem, šolanjem rezervnega starešinskega kadra v centrih JLA ter inten-zivirati vzgojo in usposabljanje enot za protispecialno delovanje. Za redno usposabljanje je potrebno nabaviti tudi strelivo, ki gaje TO dosedaj dobivalo brezplačno od JLA. Nadaljevati moramo z nabavo manjkajoče opreme za enote in štabe civilne zaščite v krajevnih skupnostih zlasti za tehnično reševalne enote, enote RBK zaščite in splošne enote zlasti v novoustanovljenih krajevnih skupnostih. Obvezniki civilne za-ščite morajo obiskovati tečaje osnovnega in dopolnilnega pouka. Zagotoviti moramo, da se bo vsako leto odstotek usposobljenih povečal za 5 odstotkov. V letu 1979 so se v Ijubljanskih občinah ustanovili združeni ' odredi (občina Center je ustanovila specializirane občinske enote). Nabavljena je bila le najnujnejša oprema za reševanje in delno osebna zaščitna sredstva, zato je v letu 1981 načrtovano nadaljne opremljanje teh enot s skupno in osebno opremo v skladu s predpisano osebno in materialno formacijo. Sredstvaso načrtovana tudi za usposabljanje obveznikov združenih odredov. ' S planiranimi sredstvi za potrebe skupšine mesta Ljubljane pa bi ddpolnili obrabljeno opremo in potrošne derivate (enote zdru-ženega odreda sodelujejo na vseh večjih vajah CZ) ter dopolnili opremo, ki ni v predpisani materialni formaciji se je pa v vajah in reševalnih akcijah pokazala kot nujno potrebna za učinkovito reševanje. Sredstva so načrtovana tudi za tekoče usposabljanje obveznikov združenega odreda CZ, specializiranega RBK odreda, občinskih in mestnega štaba za civilno zaščito ter vzdr-ževanje celotne opreme civilne zaščite v KS, občinah in mestu. Po dosedanjih izkušnjah in navodilih pristojnih organov je potrebno izvajati vojaško strokovno usposabljanje in opremljanje narodne zaščite po predpisanih normativih. 2. Razvoj službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alar-miranje mesta Ljubljane ter enot za upravno vojne zveze občin in mesta. Nadaljni razvdj službe OJOA mora biti usmerjen v opremljanje opazovalnih postaj, dokončno izgradnjo sistema za javno alarmi-ranje prebivalstva in izgradnjo centra (operativne sobe) ter na-datjnjo nabavo sodobnega orožja. . Z načrtovanimi sredstvi bi v letu 1981 zgradili novo telefonsko centralo, adaptirali prostore in nabavili drugo predpisano te-hnično opremo, tekoče nadaljevali z nabavo potrebne skupne in osebne opreme za vojaške obveznike in izvajali redno usposab-Ijanje po predpisanih in lastnih programih. S planiranimi finanč-nimi sredstvi bomo zagotovili tudi redno vzdrževanje materialno tehničnih sredstev, oborožitve in skupne ter osebne opreme Načrtovana sredstva za potrebe občinskih in mestne enote za upravno vojne zveze, so planirana za dopolnitev osnovnih sred-stev in opreme, nabavo remontnih sredstev, nadaljno nabavo orožja, skupne in osebne opreme vojaških obveznikov tertekoče vzdrževanje. Planirana finančna sredstva so namenjena tudi za usposabljanje-vaje ter udeležbo vojaških obveznikov na strokov-nih tečajih. 3 Vzgoja in izobraževanje prebivalstva in mladine za obrambo in zaščito ter sofinanciranje publikacij s področja SLO in druž-bene samozaščite. Vzgoja in izobraževanje za obrambo in zaščito ima v procesu podružbljanja obrambno zaščitne funkcije ter pri uresničevanju koncepta splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščiteeno najpomembnejših vlog. Zato mora ta proces potekati statnain. izhajati tako iz splošnih spoznanj kot iz razmer v konkretnih okoljih. V letu 1981 bo pouk prebivalstva organiziran v zmanjšanem številu zavezancev na enem predavanju z namenom, da se de-lovni Ijudje in občani bolje seznanijo s problemi in značilnostmi svojega območja. Pouk mladine za obrambo in zaščito, ki ne obiskuje srednjih šol je potrebno izvesti v obliki 20 dnevnega taborenja ločeno za mladinke in mladince po predpisanem repu-bliškem programu. Tudi v letu 1981 naj bi sofinancirali strokovno revijo »Naša obramba« in sicer 50 % za vsakega naročnika in 100 % za vse mladince-ke prostovoljce v enotah teritorialne obrambe. 4. Gradnja, adaptacija, opremljanje in vzdrževanje objektov spiošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Planirana finančna sredstva za leto 1981 so predvidena za tekoče vzdrževanje obstoječih skladišč. S pianiranimi sredstvi bi nadaljevali z izgradnjo potrebnih objektov na strelišču in poli-gonu civilne zaščite za praktično usposabljanje obveznikov TO, CZ in narodne zaščite in tekoče vzdrževali zgrajene objekte. 5. Obveznosti do pokrajinskih organov Ijubljanske pokrajine, sofinanciranje materializacijeobrambnih pripravvOZD, ki oprav-Ijajo posebne naloge SLO in DS ter sofinanciranje konkretno dogovorjenih programov družbenopolitičnega in družbenogo-spodarskega sistema ter družbenih organizacij in društev, ki so posebnega pomena za SLO in DS. S sofinanciranjem obrambnih priprav Ijubljanske pokrajine bi zagotovili povračilo sredstev občinam te pokrajine z namenom urejanja širšega območja obeh pokrajin. S tem bi zagotovili realizacijo načrtovanih nalogširšegapomenazaobrambo mesta. S planiranimi finančnimi sredstvi bi zagotovili sofinanciranje konkretnih programov radioamaterskih društev za potrebe splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite (vojnezveze, zveze v primeru elementarnih nesreč) ter delno sofinancirali priprave za ureditev teritorijev Ijubljanskih občin in obrambne naloge družbenopolitičnega sistema. Občinske in mestna konferenca ZRVS tudi v prograrnih za leto 1981 načrtujejo intenzivno izvajanje pouka rezervnih vojaških starešin za potrebe oboroženih sil (priprava predavateljev in. dopolnjevanje fonda sodobnih učnih pripomočkov ter nabavo bojne municije za izvedbo strelskih vaj) ter tekoče informiranje rezervnih vojaških starešin. SVETI ZA LOVDS OBČIN IN MESTA Na podlagi 3. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka delavcem, ki v delov-nem času opravljajo dolžnosti na področju Ijudske obrambe (Ur. list SRS, št. 8/78) sprejmejo temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije, ki v svoji sestavi nimajo TOZD (eno-vite delovne organizacije) in delovne skupnosti s sedežem na območju Ijubljanskih občin DOPOLNILO k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za nadome-stilo osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolž-nosti na področju Ijudske obrambe za leto 1981. 1. člen S tem dopolnilom se naslov samoupravnega sporazuma do-polni tako, da glasi: SAMOUPRAVNI SPORAZUM , ' ' ozdruževanju sredstevza nadomestilo osebnega dohodka delav-cem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. 2. člen 2. člen samoupravnega sporazuma se dopolni tako, da se glasi: Za izobraževanje, strokovno izpopolnjevanje in urjenje na po-dročju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite se šteje opravljanje dolf nosti v štabih, enotah in zavodih teritorialne obrambe, milice, civilne zaščite, narodne zaščite, vojnih zvez, službe OJOA ter v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine. 3. člen Podpisnice tega dopolnila se sporazumejo, da bodo v letu 1981 združevale sredstva za nadomestilo osebnih dohodkov delav-cem, ki v delavnem času opravljajo dolžnosti na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v višini 59,00 din na zaposlenega. ; 4. člen To dopolnilo k samoupravnemu sporazumu začne veljati, ko ga SDrejmejo in podpišejo sklep pooblaščeni predstavniki večine udeležencev sporazumevanja in se uporabljaod 1. januarja 1981. Ko je dopolnilo sprejeto se objavi v Uradnem listu SRS. PODPISNICE obrazložitev OBRAZLOŽITEV DOPOLNILA K SAMOUPRAVN,EMU SPORA-ZUMU O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA NADOMESTILO OD DE-LAVCEM, Kl V DELOVNEM ČASU OPRAVLJAJO DOLŽNOSTI NA PODROČJU SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SA-MOZAŠČITE ZA LETO 1981 Pri izračunu višine prispevka na zaposlenega delavca se upo-števa višina vseh potrebnih sredstev za nadomestila OD po pro-gramu usposabljanja in število vseh zaposlenih delavcev na ob-močju Ijubljanskih občin. Program usposabljanja za leto 1981 predvideva 35.226 delov-nih dni vaj, oziroma je za 6% večji kot v letu 1980. Predlog usposabljanja struktur SLO v letu 1981 je po namenu naslednji: , Zap. št. - Namen Število dni vaj indeks 1980 1981 1980/81 1. Teritorialna obramba 17.430 20.498 117 2. Civilna zaščita in vojnezveze 11.587 10.768 92 3. Obrambna vzgoja 3.400 3.400 100 4. OJOA 729 560 76 SKUPAJ: 33.146 35.226 106 Število delovnih dni vaj pri prvi točki je povečan zaradi poveča-nih potreb po vzgoji enot in štabov teritorialne obrambe. Prav zaradi tega in zaradi obremenitev gospodarstva smo morali zmanjšati vzgojo v drugi in četrti točki. V Ljubljani je zaposlenih 177.527 delavcev. Povprečni bruto OD v letu 1980 znaša 750,00 din na dan. Za 35266 dni vaj bi potrebovali 26.419500,00 din. Prispevek na zaposlenega bi tako znašal 148,80 din Upoštevajoč dejstvo, da vse TOZD in delovne skupnosti niso podpisale samoupravnega sporazuma, Hg je de! udeležencev usposabljanja SLO zaposlenih pri nosilcih samostojnega oseb-nega dela in da je manjši del udeležencev nezaposlenih, kar vse zmanjšuje število zahtevkov za refundiranje nadomestil OD, predlagamo le 40%-ni program usposabljanja. Za zagotovitev sredstev 40%-nega programa usposabljanja bi potrebovali 10.567.500,00 din, če upoštevamo, da je po doseda-njih izplačilih zahtevkov povprečno nadomestilo 750,00 din na dari. Za pokritje potrebnih sredstev bi zadostoval prispevek v višini 59,00 din na zaposlenega na leto. Predsednik odbora podpisnic ..-.'•'¦.'¦ ; . NIKO BAMBIČ Na podlagi statutov občine Ljubljana Bežigrad, Ljub-Ijana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik ter na podlagi 3. člena medobčin-skega »družbenega dogovora o načinu združevanja sred-stev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti, namenijo delavci vTOZD, samoupravnih orga-nizacijah in drugih delovnih skupnostih« (Ur. list SRS št. 6/76 zdne 11. 3. 1976) sprejmejo - temeljne organizacije združenega dela in druge sa-moupravne organizacije in delovne skupnosti, - delovni Ijudje, ki v obrtni in v podobni dejavnosti . delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in de-lovna sredstva in - krajevne skupnosti z območij Ijubljanskih občin ANEKS k samoupravnim sporazumom o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programov in planov krajevnih skupnosti, ki so v veljavi na območju občin Ljubljane v sred-njeročnem obdobju 1976-1980 Lčlen S tem aneksom udeleženci podaljšujemo veljavnost svojih sa-mouprvnih sporazumov v občinah, sklenjenih v letu 1976, za čas do 31. 12. 1981. 2. člen Skladno z določili samoupravnih sporazumov se udeleženci zavezujemo, TOZD in druge samoupravne organizacije in de-lovne skupnosti ter delovni Ijudje, ki delamo v obrtnih in podob-nih dejavnostih, da bomo v letu 1981 prispevali za uresničevanje programov krajevnih skupnosti najmanj po 300 din za zaposle-nega delavca. v 3. člen Krajevne skupnosti bomo na podlagi sporazuma ter na podlagi svojih planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981-1985 in planov za leto 1981, koristile zbrana sredstva za izvajanje prioritetniti nalog vKS. 4. člen Udeleženci, TOZD in druge samoupravne organizacije in de-lovne skupnosti sprejemamo ta aneks po opravljenem postopku javne razprave v osnovnih organizacijah zveze sindikatov. V krajevnih skupnostih sklepajo o aneksu skupščine KS po opravljenem postopku javne razprave v krajevni organizaciji SZDL. 5. člen Ta aneks je v posamezni občini veljaven z dnem, ko ga sprejme in poda pristopne izjave večina udeležencev. Veljavnost aneksa ugotovi skupni organ podpisnikov sporazuma. Aneks k sporazumom se uporablja s 1. januarjem 1981. 6. člen Aneks se objavi v glasilih občinskih konferenc SZDL v Ljub-Ijani. Številka: Ljubljana, dne ¦ PODPISNIKI: obrazložitev Na pobudo predsedstva MK SZDL Ljubljana o podaljšanju veljavnosti dosedanjih sporazumov o združevanju in uporabi sredstev za programe KS za eno leto, predlagamo organi podpi-snikov teh sporazumov v občinah, da udeleženci giasujejo za aneks, ki omogoča KS normalnejši prehod v rraslednje srednje-ročno plansko obdobje. Spričo dejstva, da krajevne skupnosti kljub mnogim naporom niso uspele doseči boljšo povezanost in sodelovanje z organiza-cijami združenega dela v pripravah svojih planskih dokumentov, zlasti pa na ta način zagotoviti svojim potrebam ustrezno mate-rialno osnovo za uresničitev programov, je nujno podaljšati ve-Ijavnost dosedanjih sporazumov. S podaljšanjem veljavnosti spo-razumov bodo v bistvu delavci omogočiii nadaijnje združevanje sredstev za uresničevanje svojih potreb in interesov v kraju biva-nja. Pri uporabi teh sredstev gre za uresničevanje tistih prioritet-nih nalog, za katere so se delavci žekot krajani vsvoji KSodločili v pripravah plana za naslednje leto. Pri tem velja poudariti, da ne gre za povečan prispevek združenega dela. Prispevek 300 din na delavca ostane nespremenjen. Dosedanji napori in prizadevanja organizacij SZDL v Ljubljani, še posebej pa MK SZDL, da oblikujemo nov način združevanja sredstev za potrebe KS, ki bo temeljil na čimbolj neposrednem sporazumevanju med KS in TOZD, na konkretnem uresničevanju načel svobodne menjave dela, so doslej pripeljali do osnutka družbenega dogovora, ki bo kasneje po sprejemu (marca 1981) predstavljal poleg samoupravnih sporazumov o temeljih planov KS, enega od temeljnih dokumentov za določitev dopolnjenega sistema in načina združevanja sredstev za programe KS v ob-dobju 1982-1985. . . ¦.. ... ¦..„, ., ., ¦ V Ljubljani, dne . , ., ...... ..i ... ŠTIPENDIRANJE predlog Na podlagi 586. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 53/76 in 7. člena družbenega dogovora o štipen-dijski politiki v SR Sloveniji (Ur. list št. 11/80) sprejemamo • • delavci v tozd in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih terde-\i.jc\, zaposleni pri nosilcih samostojnega osebnega dela SAMOUPRAVNI SPORAZUM o štipendiranju v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljub-Ijana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik I. TEMEUNA NAČELA ' . 1. člen S tem samoupravnim sporazumom (v nadaljnjem besedilu: sporazumom) se delavci in delovni Ijudje v temeljnih organizaci-jah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovni Ijudje organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih, delovni Ijudje zaposleni prj nosilcih samostojnega osebnega dela preko združenja (v nadalj-njem besedilu: udeleženci) na območju občine Lj. Bežigrad, Lj. Center, Lj. Moste-Polje, Lj. Šiška, Lj. Vič-Rudnik dogovorimo: - o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v občini, - o uveljavljanjii solidarnosti med organizacijami združenega deia v občini in v SR Sloveniji, - o drugih vprašanjih, pomembnih za uresničevanje interesov celotnega združenega dela in za čimbolj učinkovito uresničeva-nje osnovnih načel odgovorjene štiperdijske politike v SR Slove-niji, opredeljenih v družbenem dogovoru o kadrovski in štipendij-ski politiki v SR Sloveniji. 2. člen ' ''.''¦¦'¦ Udeleženci v organizacijah združenega dela se kot nosilci štipendijske politike zavedamo naših pravic in dolžnosti ter se za to obvezujemo, da se bomo pri oblikovanju štipendijske politike neposredno zavzemali za uresničevanje načel, določenih z druž-benim dogovorom in za smotrno uporabo sredstev, namenjenih za štipendiranje. Zaradi tega bomo zagotovili, da bodo pravice, obveznosti in odgovornosti, kriteriji in merila terdrugavprašanja, ki jih urejamo s tem sporazumom, uveljavljena v naših samo-upravnih splošnih aktih. 3. člen V letnih, srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planih orga-nizacij združenega dela ter samoupravnih in družbenih političnih skupnosti bomo udeleženci opredelili, koliko in kakšne kadre si bomo zagotavljali s štipendiranjem. S tem bomo prispevali k usklajevanju izobraževanja s kadrovskimi potrebami združenega dela, k usmerjanju mladine pri izbiri poklica in k racionalni uporabi sredstev. Zavzemali se bomo za sprotno prilagajanje sistema štipendira-nja razvoju družbeno ekonomskih odnosov, družbenim potrebam in vzgojno izobraževalnemu sistemu. Pri izvajanju štipendiranja uveljavljamo poklicno usmerjanje in svetovanje tako, da bodo nagnjenja in sposobnosti mladine, ki se odloči za nadaljnje izobraževanje v vzgojno izobraževalnih pro-gramih, usklajena s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi v ra-zvojnih planih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih. 4. člen Pri določanju štipendijske politike in podeljevanju kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev bomo zagotavljali, da bodo vse štipend.ije temeljile na kadrovskih potrebah, da bo upoštevan socialni vidik, tako da omogočamo šoianje tistim, ki imajo nagnjenja in učne sposobnosti in se brez štipendije ne bi mogli šolati. Zato bomo delavci in delovni Ijudjevorganizacijahzdruženega dela zagotavljali, da bodo štipendije: - sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo - inštrument kadrovske politike organizacij združenega dela, - usmerjevalni dejavnik pri vključevanju mladine v usmerjeno izobraževanje, - oblike povezovanja in vzpostavljanja razmerij v usmerjenem izobraževanju z nosilci štipendiranja v skladu z njihovimi kadrcv-skimi potrebami ;n hkrati stimulacije mladine za takšno povezo-vanje, - vzpodbuda mladini za boljše učenje, - ena izmed oblik izenačevanja materialnih možnosti mladine za šolanje. 5. člen Temeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi s kadrovskimi in razvojnimi plani tistim udeležen-cem v usmerjenem izobraževanju, ki se izobražujejo po vzgojnoi-zobraževalnih prograrnih oziroma smereh, za katere so neposre-dno zainteresirane. Razlike h kadrovskim štipendijam se lahko podelijo štipersdi-stom, katerim kadrovska štipendija, izračunana po osnovah in merilih tega samoupravnega sporazuma, ne dosega zneska, ki bi štipendistu pripadal v primeru, če bi prejemal štipendijo izzdru-ženih sredstev. Štipendije in razlike iz združenih sredstev so prehodna oblika štipendiranja v obdobju, ko nosilci kadrovske politike še ne zagotavljajo kadrovskih štipendij v obsegu, ki ga terjajo srednje-ročne in dolgoročne kadrovske potrebe. 6. člen Udeleženci v organizacijah združenega dela se s tem sporazu-mom kot ustanovitelji Titovega sklada v SR Sloveniji obvezujemo, da bomo še nadalje razvijali štipendiranje družbenoaktivnih in nadarjenih mladih delavcev in otrok delavcev v okviru tega sklada. V ta namen bomo zagotavljali sredstva iz združenih sred-stev za to štipendiranje. Sodelovali bomo pri oblikovanju politike in upravljanju sklada ter enakopravno z organi tega sklada odlo-čali o merilih in kriterijih za podeljevanje štipendij iz Titovega sklada. 191 7. člen ., ,,t - ,..,, -,^4 t S sprejemom tega sporazuma bbmo udeležerici podpirali šti- pendiranje raziskovalnih kadrov.v skladu z interesi združenega dela v okviru sklada B. Kraigherja, s tem da bomo prispevali del sredstev za štipendiranje po kriterijih in merilih tega sklada ter da bomo po svojih delegatih sodelovali pri oblikovanju politike in pri upravljanju sklada. 8. člen ¦ Višino sredštev, ki jih bomo udeleženci v organizaciji združe-nega dela združevali v Titov sklad in sklad B. Kraigherja bo za vsako leto posebej določil pristojni organ, določen ssamouprav-nim sporazumom o štipendiranju na ravni republike na podlagi predloženega programa in finančnega načrta posameznega sklada. II. KRITERIJI IN MERILA ZA PODELJEVANJE ŠTIPENDIJ IN DO-LOČANJE VIŠINE ŠTIPENDIJ - . . 9. člen ¦¦ ¦ •• ¦¦•¦¦-¦ Udeleženci smo sporazum, da se poleg načel \z 4. in 5. člena tega sporazuma pri podeljevanju štipendij upoštevajo tudi učne sposobnosti in nagnjenja kandidatovza izbrani poklic, ki omogo-čajo uspešen -študij ter njihov socialno ekonomski položaj tako, da lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerje-nem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 85% na povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za prete-klo leto. Kadrovska štipendija se lahko podeli mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojnoizobraževalne programe, glede na ugotovljene potrebe, ne bo dovolj ustreznih kandidatov, o čemer se bomo posebej sporazumeli na seji organa v občini, določenega s tem sporazumom. Za štipendije in razlike iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na družinskega člana v družini pro-silca ne presega 55% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za prete-klo leto. V okviru meril iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo prednost prosilci z njižjim dohodkom na družinskega člana, ob enakem socialnoekonomskem položaju pa imajo prednost otroci iz delavskih in kmečkih družin. 1. Kadrovske štipendije . ' . - - 10. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bo višina kadrovskih štipen-dij določala po naslednjih merilih: a) za učenca: z zadostnim uspehom 400 točk z dobrim uspehom 480 točk ' - s prav dobrim uspehom 590 točk » . , z odličnim uspehom 720 točk b) za študenta: s povprečno oceno 6,0-6,5 oz. 2,0-2,4 - 600 točk s povprečno oceno 6,6-7,2 oz. 2,5-2,9 - 650 točk s povprečno oceno 7,3-7,9 oz. 3,0-3,4 - 720 točk s povprečno oceno 8,0-8,6 oz. 3,5-3,9 - 800 točk s povprečno oceno 8,7-9,3 oz. 4,0-4,4 - 900 točk s povprečno oceno 9,4-10 oz. 4,5-5 - 1080 točk Število točk za posameznega štipendista bomo določali vsako leto na novo, tako da bomo upoštevali doseženi učni uspeh v preteklem šolskem letu, razen pri učencih in študentih v prvem letniku, za katere znaša število točk za štipendijo pri učencih 480 točk in študentih 650 točk. Štipendija se lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se bomo posebej sporazumeli v skupščini kot organu tega sporazurna pred razpi-som štipendij. Štipendist, ki bo predčasno končal študij, se bo izplačala štipendija kot enkratna nagrada na podlagi sklenjene pogodbe o štipendiranju za čas, ko bi mu pripadala po pogodbi. 11. člen Ob začetku vsakega šolskega leta se bo vrednost točke iz prejšnjega člena usklajevala z gibanji osebnih dohodkov zapo-slenih v SR Sloveniji. Vrednost točke bo določila skupščina kot organ samoupravnega spprazuma o štipendiranju na ravni repu-blike. • ¦¦¦''" "' '* V'; V ' . • 12. člen Štipendist, ki bo prejemal kadrovsko štipendijo, bo lahko uve-Ijavil iz združenih sredstev v občini stalnega bivališča pravico do razlike med najnižjo štipendijo iz 10. člena tega sporazuma, ki je: - za učenca - 400 ločk - za študenta - 600 točk in višino štipendije, ki bi mu pripadala (če ne bi imel kadrovske štipendije) iz združenih sredstev po 17. in 18. členu tega spora-zuma. Štipendist, ki ima stalno bivališče izven SR Slovenije, bo lahko uveljavljal pravico do razlike v občini, kjer je sedež štipendiranja. 13. člen Kadrovske štipendije se podeljujejo za dobo šolanja, ki je za posamezne vzgojnoizobraževalne organizacije določena s pred-pisi. Izplačujejo se do roka, ko je štipendist dolžan skleniti de-lovno razmerje s štipenditorjem. Štipendiranje se praviloma začne na začetku šolanja. 14. člen Štipendist, ki prejema kadrovsko štipendijo in ponavlja letnik ali se zaradi ponavljanja ali drugih razlogov vpiše v drugo šolo ali smer, v naslednjem šolskem letu ne more prejemati štipendije niti razlike iz združenih sredstev, razen v upravičenih primerih, ki jih oceni štipenditor. 15. člen Udeleženci smo sporazumni, da si medsebojno ne bomo prev-zemali štipendistov, razen v primeru, če se bosta tako sporazu-mela štipenditor in organizacija združenega dela in drugi, ki bo imel interes pridobiti šiipendista in če bo štipendist s tem sogla-šal. 16. člen Kadrovska štipendija in osebni dohodek iz delovriega razmerja se medsebojno izključujeta. 2 Štipendije iz združenih sredstev 17. člen Podlaga za določitev višine štipendije iz združenih sredstev so življenjski stroški udeležencev v usmerjenem izobraževanju. Štipendija iz združenih sredstev obsega: - osnovno štipendijo, ki upošteva življenjske stroške udele-žencev v usmerjenem izobraževanju, ki se šolajo v krajih stalnega bivališča in ki sme dosegati za učence največ 25% ter za študente največ 30% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, - dodatek k osnovni štipendiji za povečane stroške za čas šolanja zunaj kraja stalnega bivališča (staršev, skrbnikov ali zako-nitih zastopnikov), ki znaša najvfeč 25% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotov-Ijenega za preteklo leto, - dodatek za stroške prevoza v šolo, ki presegajo 3% povpreč-nega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Upoštevajo se samo stroški prevoza v medkrajevnem prometu. Dodatka k osnovni štipendiji iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujeta. Višina štipendije, izračunana po merilih iz drugega odstavka tega člena, sezmanjšazaprispevekstaršev vvišini, določeni v 18. členu tega sporazuma, s tem, da celotna štipendija' ne sme presegati 55% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Pooblaščen organ iz samoupravnega sporazuma o štipendira-nju na ravni republike bo za vsako šolsko leto usklajeval višino osnovne štipendije iz združenih sredstev z uradno ugotovljeno višino porasta življenjskih stroškov v SR Sloveniji in osebnih dohodkov, vendar največ do višine 55% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji. Če izračunana štipendija znaša do 4% povprečnega meseč-nega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, se štipendija ne podeli. ; . 18. člen Pri izračunu štipendije se šteje, da znaša prispevek staršev k pokrivanju življenjskih stroškov udeležencev v usmerjenem izo-braževanju: a) če znaša mesečni dohodek na družinskega člana (vključno z otroškim dodatkom): 50,1-55% . . ' • , 45,1-50% , ... ¦-¦•,/ 40,1^»5% .¦¦¦-', 35,1-40% 30,1-35% . " .. , , ' . 25,1-30% . . ' , , . 20,1-25% ' ' ' '" , ' " pod 20% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Slove-niji, ugotovljenega za preteklo leto b) znaša delež staršev od dohodka na družinskegačlana: 1. Če se šola učenec oz. študent v kraju stalnega bivališča 2. Česešolaučenecoz. študent izven kraja stalnega bivanja 75% 70% 65% 60% 55% 50% 40% 0% 50% 45% 40% 35% 30% 25% 15% 0% 19. člen Učenci in študenti, ki dosegajo prav dober oziroma odličen uspeh, so upravičeni do posebnega dohodka (stimulacije) za dosežen učni uspeh. Učencem in študentom, ki so dosegli prav dober ali odličen uspeh v preteklem šolskem letu, se izplačuje dodatek v naslednji višini: a) učencem: za prav dober uspeh 5% od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto za odličen uspeh 10% od povprečnega mesečnega neto oseb-nega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto b) študentom: s povprečno oceno 8 do 8,6 oz. 3,5 do 3,9 - 5% od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovlje-nega za preteklo leto 8,7 do 10 oz. 4 do 5 - 10% od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, uotovljenega za preteklo leto. Dodatek k štipendiji za učni uspeh ne pripada učencem in študentom prvih letnikov. 20. člen Pri presoji dohodkov morajo biti upoštevani vsi dohodki dru-žine, ki se štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Spremembe v zvezi z dohodki je treba v času štipendiranja, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja sproti upoštevati. Katastrski dohodek v družini prosilca se pri uveljavljanju pravic \z tega samoupravnega sporazuma upošteva po enakih kriterijih, kot se upprablja za uveljavljanje pravic do otroškega dodatka, in to le pri prosilcih, pri katerih družina plačuje prispevke in davke iz katastrskega dohodka. Merlla, po katerih se upošteva katastrski dohodek, opredeli ob vsakem razpisu štipendij izzdruženih sred-stev pooblaščeni organ iz samoupravnega sporazuma o štipendi-ranju na ravni republike. Za presojo upravičenosti do štipendije bo štipenditor po po-trebi pridobil tudi mnenje krajevne skupnosti in skrbstvenih služb oziroma skupnosti ter mnenje Zveze socialistične mladine Slove-nije v krajevni skupnosti in vzgojnoizobraževalnih organizacij. 21.člen r Kandidati, ki bodo zaprosili za štipendijo \z združenih sredstev, se bodo dolžni hkrati prijaviti tudi na razpis kadrovskih štipendij, če bodo te razpisane za izobraževanje po vzgojno izobraževalnih programih oziroma smereh, v katerih se bodo izobraževali. 22. člen Pravico do štipendije iz združenih sredstev bodo imeli učenci in študenti, ki bodo izpolnjevali pogoje iz 2. odstavka 9. člena in ki se bodo prijavili na razpisano kadrovsko štipendijo za izobra-ževanje po vzgojno izobraževalnih programih oziroma smereh v katerih se bodo izobraževali, pa jim te ne bodo podeljene ter učenci in študenti, ki se bodo izobraževali za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, za katere so v družbenem planu občine izražene dolgoročne potrebe, vendar kadrovske štipendije za njih niso bile razpisane. Štipendist, ki bo po oceni štipenditorja iz neutemeljenih razlo-gov odklonil kadrovsko štipendijo, bo izgubil pravico do štipen-dije iz združenih sredtev. 23. člen Štipendist, ki bo ponavljal letnik ali se zaradi ponavljanja ali drugih razlogov vpisal na druge vzgojnoizobraževalne programe oziroma smeri, v naslednjem šolskem letu ne bo.mogel prejemati štipendije, razen v upravičenih primerih, ki jih boocenil štipendi-tor...... 24. člen Udeleženci v organizacijah zdoiženega dela bomo štipendiste iz združenih sredstev stalno preusmerjali v kadrovske štipendije. Štipendist.ki bo prejemal štipendijo iz združenih sredstev, je dolžan iskati kadrovsko štipendijo. III 2DRUŽEVANJE SREDSTEV ZA SOLIDARNOST 25. člen Udeleženci smo sporazumni, da bomo zagotavljali materialne pogoje za uresničevanje enotnih osnov in meril na območju SR Slovenije v skladu z načeli solidarnosti. Za uresničevanje nalog iz prvega odstavka tega sporazuma bomo oblikovali na območju občine posebna namenska sredstva za štipendiranje. Sredstva se zbirajo na posebnem zbirnem ra-čunu za štipendlranje pri SDK. 26. člen V posebna namenska sredstva za štipendiranje v občini se stekajo: - sredstva, ki jih združujemo iz dohodka organizacij združe-nega dela, in sicer v višini 0,5% od izplačanih brutto osebnih dohodkov. Na osnovi planiranih potrebnih sredstev za štipendira-nje skupščina skupnosti za zaposlovanje, po usklajevalnem pq-stopku v okviru republike, določa prispevno stopnjo koncem leta za vsako naslednje koledarsko leto, - sredstva iz vračil štipendij, - druga sredstva. - ¦ ' 4" ' 27. člen Posebna namenska sVedstva v občini se uporabljajo: - za izplačevanje štipendij in razlik iz združenih sredstev po kriterijih in merilih tega sporazuma, - za izplačevanje štipendij Titovega sklada po kriterijih in merilih Titovega sklada, - za zagotavljanje dela sredstev skladu Borisa Kraigherja po kriterijih tega sporazuma, - za solidarnostno zagotavljanje sredstev za štipendiranje v občinah, v katerih z njihovega obrnočja zbrana sredstva nezado-ščajo za izplačilo štipendij in razlik iz združenih.sred§tev po osnovah in merilih iz tega sporazuma. ' . ,s 1S?V>,.r 28. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo ob vsakokratnem izpla-čilu osebnega dohodka nakazovali sredstva iz prve alinee 26. člena na poseben zbirni račun za štipendiranje pri službi družbe-nega knjigovodstva v občinl. Po letni bilanci porabljenih sredstev se morebitni ostanek sredstev poračuna z obveznostmi za na-slednje leto. Udeleženci se sporazumemo, da bodo v primeru, ko skupščina skupnosti za zaposlovanje na svoji seji ugotovi, da je za tekoče leto zbranih dovolj sredstev, za tisto leto prenehali združevati sredstva. 29. člen Pri oblikovanju merii zasolidarnostno prelivanje sredstev med občinami bomo upoštevali zlasti naslednje kriterije: - možnost šolanja v občini, »..¦..... - število mladine v osnovni šoli, , , . - število kadrovskih štipendij v občini, - socialno ekonomska razvitost občine, ,, - program razvoja občine, - kadrovske potrebe po določenih poklicih v občini. Občina, na katere območju zbrana sredstva ne bodo zadoščala za izplačevanje štipendij iz združenih sredstev, imajo pravico do solidarnostnih sredstev le v primeru, če so v tej občini podpisniki tega sporazuma vse organizacije združenega dela in druge sa-moupravne organizacije in skupnosti. 30. člen , O načinu razporejanja sredstev, s katerimi po načelu solidarno-sti zagotavljamo materialne pogoje za uresničevanje enotnih osnov in meril po tem samoupravnem sporazumu odločajo vse skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje. IV. POGODBE 31.člen Medsebojne pravice in obveznosti učencevoziromaštudentov, ki prejemajo štipendijo in organizacijo združenega dela, ki daje štipendijo, se podrobno uredijo s pogodbo o štipendiranju. Po-godba o štipendiranju vsebuje zlasti naslednja določila: - obveznosti štipendista do štipenditorja glede šolanja, - določila o višini štipendije, - čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti z delom pri štipenditorju, - obveznosti štipenditorja, da redno nakazuje štipendijo in da štipendistu zagotovi zaposlitev najkasneje dva meseca po zak-Ijučku šolanja; v nasprotnem primeru ima štipendist pravico zaposliti se po lastni izbiri in druge obveznosti, - obveznost štipendista, da vrne štipendijo, če ne izpolni po-godbene obveznosti, razen v primeru, ko zaradi daljše bolezni, trajne nezmožnosti za delo in drugega opravičljivega razloga, ni mogel izpolniti pogodbene obveznosti, - morebitna druga določila, s katerimi podrobneje urejamo razmerja med štipendistom in štipenditorjem. Štipendisti \z združenih sredstev v posamezni občini s po-godbo prevzamejo obveznost, da se bodo po končanem šolanju zaposlili v organizaciji združenega dela na območju občine, v kateri so prejemali štipendijo. : V. RAZPISI ' .-.,,.' 32. člen Udeleženci bomo zagotavljali dosledno uresničevanje načela javnega razpisovanja štipendij. To bomo uresničili tako, da bomo vsako leto skladno z roki vpisov v šolo v usmerjenem izobraževa-nju objavili skupen razpis vseh kadrovskih štipendij in štipendij iz združeni sredstev v SR Sloveniji. Razpisrii postopek iri podelitev kadrovskih štipendij morata biti zaljučena d.o 15. Veptembra, za štipendije iz združenih sredstev pa^najkasneje.cjOrSO. septembra tekočega leta. Praviloma ni rripgoče podeljevati štipendij iz združenih sred-stev, dokler niso v občini podeljene vse kadrovske štipendije... razpisane za poklice oziroma smeti, za katere se kandidati z% štipendije iz združenih sredstev izobražujejo. ....;", f. VI. ORGANI IZVAJANJA TEGA SPORAZUMA ¦ H .¦¦.-¦• - • 33. člen .--•¦ ¦":. Izvajanje štipendijske politike v občini po tem sporazumu ure-sničujejoudeleženci v Samoupravni skupnosti za zaposlovanje _____Skupnost ima lastnost pravne osebe z vsemi pravicami, - obveznostmi in odgovomostmi , '-> ; 1. Skupščina 34. člen . - ¦• •, Organ upravljanja skupnosti je skupščina skupnosti, organizi- rana po delegatskem načelu. Skupščina skupnosti za zaposlovanje upravlja z namenskimi sredstvi za štipendiranje v skladu z določbami tega sporazuma. 35. člen Skupnost za zaposlovanje se kot udeleženka zavezuje, da bodo sredstva za štipendiranje uporabljena namensko in prikazovana ločeno v finančnih načrtih in finančnih obračunih tako, da bo posebej razvidno zbiranje sredstev po prispevni stopniji za zapo-slovanje in njihova poraba ter tako, da bo posebej razvidno zbiranje sredstev za štipendiranje po prispevni stopnji in njihova poraba, Prelivanje sredstev iz enega namena za drug nameani možno. 36. člen Skupščina skupnosti opravlja v zvezi z izvrševanjem tega spo-razuma zlasti naslednje naologe: - spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini s tem, da na podlagi ugotovitev o stanju spodbuja in organizira družbenopolitično dejavnost za uresničevanje tega sporazuma, - razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu z 12. členom tega spora-zuma, - obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidar-nostno prelivanje sredstev in k drugim vprašanjem, ki jih zasto-pajo njihovi delegati v organu iz samoupravnega sporazuma in v republiki, - sodeluje z drugimi dejavniki v občini, ki s svojo dejavnostjo lahko vplivajo na oblikovanje in uresničevanje štipendijske poli-tike v občini, zlasti z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami, službo poklicnega usmerjenja ipd., - poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz zdru-ženih sredstev, - obvezno obravnava pripombe, mnenja in predloge organov upravljanja udeležencev k poročilu iz prejšnje elinee, - ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma in izr^ka sank-cije, - oblikuje predloge in daje pobudo pristojnemu organu iz samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republikeza usklajeno akcijo obravnave in sprejemanja predlaganih spre-memb in dopolnitev, - voli delegate vskupščinoTitovegaskladazaštipendiranjein ; zastopa Titov sklad v občini v skladu s pravili tega sklada, - opravlja druge naloge, za katere je zadolžena ali jo zanje pooblaste udeleženci po določilih tega sporazuma. 2. Izvršilni organ 37. člen Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje nalog ter izvajanje tega sporazuma in smernic skupščine skupnosti ter uresničeva-nje njenih sklepov, pripravljanje gradiv za seje skupščine skup-nosti in predlogov za razpis in podeljevanje štipendij in eventual-nih razlik ter za izvrševanje drugih nalog oblikuje skupščina skupnosti izvršilni organ skupnosti. Izvršilni organ za področje štipendiranja pri skupnosti je odbor za štipendiranje. 38. člen Odbor za štipendiranje skupščine skupnosti šteje — (9) čla-nov, ki ga izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegacij, zastopanih vskupščini skupnosti, Skupščina izvoli predsednika odbora za štipendiranje in njego-vega namestnika. Člani odbora za štipendiranje so izvoljeni za čas trajanja delegatskega mandata v skupščini. Udeleženci se sporazumejo, da bodo pri evidentiranju in kandi-diranju delegatov za odbor za štipendiranje zagotovili prisotnost mladine v odboru. 39. člen Odbor za štipendiranje kot izvršilni organ skupščine skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: - skladno s smernicami skupščine skupnosti uresničuje sklepe, podeljuje štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam, - pnpravlja gradiva za seje skupščin skupnosti, kadar se obravnava problematika štipendiranja, - dvakrat letno pripravlja poročilo o izvajanju štipcndijske politike v občini, - opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina oziroma je za to pristojen po tem sporazumu. 40. člen Seje odbora za štipendiranje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik odbora, ki ga izmed članov odbora imenuje. skupščina skupnosti, predsednik skupščine skupnosti, tretjina članov odbora za štipendiranje ali občinska konferenca SZDL, ZSMS ali občinski svet ZS, 41.člen Predsednik odbora za štipendiranje skupščine skupnosti opravlja v zvezi s štipendiranjem še naslednje naloge: - podpisuje pogodbe o štipendiranju iz združenih sredstev, - skrbi za izvrševanje sklepov v zvezi s štipendiranjem ter s tem v zvezi daje naloge strokovni službi, - opravlja druge naloge v okviru sklepov skupščine in odbora za štipendiranje. 3. Organ samoupravne delavske kontrole 42. člen Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje izvajanje štipendijske politike po tem sporazumu, je odbor samoupravne delavske kontrole skupnosti. Odbor samoupravne delavske kon-trole opravlja zlasti naslednje naloge: - spremlja izvajanje določb tega sporazuma, opozarja na od-stopanja in napake, - spremlja uresničevanje sklepov skupščine in odbora za šti-pendiranje, - spremlja uresničevanje kriterijev in meril pri dodeljevanju štipendij in določanju višine štipendij. 43. člen Odbor samoupravne delavske kontrole pri skupnosti sodeluje. pri izbiri članov organa samoupravne delavske kontrole na ravni republike v skladu s sporazumom o oblikovanju ter nalogah organov določenih v sporazumu o štipendiranju na ravni repu-blike. VII. JAVNOST DELA IN EVIDENCA PODATKOV 44. člen Udeleženci smo sporazumni, da bomo zagotavljali javnost dela pri podeljevanju kadrovskih štipendij in štipendij \z združenih sredstev. Samoupravnim organom skupnosti bomo posredovali zahte-vane podatke, potrebne za spremljanje uresničevanja dogovor-jene štipendijske politike. Podatki bodo podlaga za sprejemanje odločitev o usmerjanju in uporabi združenih sredstev v skladu s potrebami združenega dela in za programiranje družbene aktiv-nosti pri uresničevanju načel, kriterijev in meril, določenih s tem sporazumom. 45. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo strokovni službi skupno-sti, ki opravlja strokovne, tehnično-finančne in administrativne naloge za organe skupnosti, pravočasno posredovali naslednje podatke: - predvideno število kadrovskih štipendij, ki jih bomo razpisali za posamezne smeri in stopnje šolanja v tekočem letu, - podatke za skupen razpis kadrovskih štipendij, - pregled podeljenih kadrovskih štipendij, ki so bile razpisane v tekočem letu in podatke o štipendistih, - pregled vseh štipendistov, ki prejemajo kadrovsko štipen-dijo, - pregled razpisanih kadrovskih štipendij, za katere ni bilo prijavljenih kandidatov in za to niso bile podeljene, - druge podatke, ki se nanašajo na štipendiranje in so v skupnem interesu, če se bomo tako dogovorili skladno z določili tega sporazuma. 46. člen Skupščina skupnosti je ob koncu leta dolžna dati organizaci-jam združenega dela podatke o podeljenih štipendijah iz združe-nih sredstev. Iz podatkov iz prvega odstavka tega člena mora biti razvidno zlasti: - število podeljenih štipendij, - socialna struktura štipendistov, - število štipendistov posameznih smeri in stopenj šolanja, - podatki o štipendistih, ki prejemajo razlike h kadrovskim štipendijam. 47. člen Strokovne naloge, ki izhajajo iz družbenega dogovora o štipen-dijski politiki v SR Sloveniji in iz tega sporazuma, bo izvajala v občini strokovna služba skupnosti za zaposlovanje. • ¦ 48. člen Evidenco udeležencev samoupravnega sporazuma vodi na podlagi pristopnih izjav strokovna služba samoupravnih skupno-sti za zaposlovanje. VIII. KRŠITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA IN SANKCIJE ZOPER KRŠILCE 49. člen Udeleženci imamo pravico predlagati uvedbo postopka za ugo-tovitev kršitve tega sporazuma. Za kršitve tega sporazuma štejemo: - prevzemanje štipendistov brez soglasja štipenditorja in šti-pendista, - razpisovanje štipendij, ki niso v skladu z ugotovljenimi potre-baml, - dajanje napačnih podatkov, ki se nanašajo na štipendiranje, - nepravočasno pošiljanje podatkov strokovni službi skupno-sti, - neizpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o štipendi-ranju in tega sporazuma, - podeljevanje štipendij mimo meril in kriterijev iz tega spora-zuma, ' - nenamensko uporabljanje združenih sredstev, - druge kršitve, ki jih ugotovijo udeleženci skladno z določili tega sporazuma. 50. člen 0 izreku ukrepa udeležencu, ki ne izpolnjuje tega sporazurha razpravlja in odloča skupščina skupnosti. Če bo skupščina skupnosti ugotovila, da kateri od udeležencev ne izvaja določil tega sporazuma, lahko sprejme naslednje ukrepe: * - da ugotovi kršitev sprejetih obveznosti, in to ugotovitev pošlje organu upravljanja udeleženca, da o njej razpravlja in ukrepa, - da od udeleženca zahteva, da o ugotovitvi o neizpolnjevanju sprejetih obveznosti razpravljajo na zboru delavcev, - da izreče nosilcu samostojnega osebnega dela opomin, ki se skupaj z obrazložitvijo objavi v sredstvih javnega obveščanja. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 51. člen Ta sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev in ko to ugotovi skupščina skupnosti, veljati pa začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. \V. ;/ ;, \&\ '=[ 52. člen " Spremembš ih ttopolnitve tega sporazuma lahko predlaga vsaka organizacija združenega dela ter skupščina skupnosti. Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejmejo po ena-kem postopku kot to velja za njegov sprejem. 53. člen Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati sedaj veljavni samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov. Ravno tako pa prenehajo s svojim delom sedanje skupne komi-sije podpisnic do sedaj veljavnega sporazuma. 54. člen Skupnost mora v roku 90 dni od dneva sklenitve tega spora-zuma uskladitl svoje samoupravne splošne akte in oblikovati organe skladno z določili tega sporazuma. Organizacije združe-nega dela pa so kot nosilke štipendijske politike dolžne uskladiti svoje samoupravne splošne akte v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega sporazuma. ...;, ¦. . ¦ biuhb* smtam za šezpkou^ 19S1 - 19C5 v 000 Oin 0 b 8 i n. a. l«/3l 19&2 1933 l7 *5.o?6 Člii« DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM Od leta 1977 dalje so potekale razprave o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Dopolnjen družbenl dogovor je bil sprejet na zboru udeležen-cev 14. 4. 1980 in objavljen v Uradnem listu SR Slovenije št. 11/80. Družbeni dogovor vsebuje splošna načela in smotre štipendij-ske politike v SR Sloveniji, samoupravni sporazum o štipendira-nju v občini pa konkretizira načela družbenega dogovora kot tudi vsa druga določila, ki naj bi pripomogla k doslednem ustvarjanju dogovorjenih načel štipendijske politike. Podpisniki tega samo-upravnega sporazuma prevzemajo kot nosilci štipendiranja s tem, da sprejemajo predloženi sporazum tudi neposredne obvez-nosti, da bodo določila tega sporazuma vključili in uveljavili tudi v svojib samoupravnih splošnih aktih. Razprava o osnutku samoupravnega sporazuma je potekala hkrati z oblikovanjem družbenega dogovora. Na osnovi pripomb \z razprave in osnutka je narejen predlog samoupravnega spora-zuma o štipendiranju v občini. .. V predlogu so izpolnjeni kriteriji za štipendiranje, ki so tudi osnova za solidarnost na tem področju. Temeljna štipendija je kadrovska štipendija, sistem predvideva, da bodo v perspektivi vse štipendije kadrovske, in so štipendije iz združenih sredstev le še prehodna oblika štipendiranja. Sredstva zanje se združujejo \z dohodka organizacij združenega dela in sicer v višini 0,5% od izplačanih brutto osebnih dohodkov. (26. člen samoupravnega sporazuma). S ciljem zagotavljanja nadaljnjega podružbljanja štipendijske politike v občini, bo s sprejemom tega samoupravnega spora-zuma opravljala nalogo oblikovanja in izvajanja štipendijske poli-tike občinska skupnost za zaposlovaoje. Iz predloga samoupravnega sporazuma so črtane vse določbe, ki se nanašajo na oblikovanje in delo samoupravnih organov na ravni republike, ker se to ureja s posebnim samoupravnim spora-zumom o štipendiranju na ravni republike. Pričakujemo, da bo razprava o tem samoupravnem sporazumu potekala hkrati z razpravo o predlogih samoupravnega spora-zuma o temeljih planov SIS in bo zaključena v začetku decembra letošnjega leta. OZD(TOZD)KS- Naslov:. Datum:____________________________________________Šfev.: SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK Komite za družbene dejavnosti UUBUANA ZADEVA: Sklep o sprejetju predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS Zbor delavcev. je dne____obravnaval predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupno- sti za obdobje 1981-85 za naslednja področja: 1. otroško varstvo 8. štipendiranje . . 2. izobraževanje 9. raziskovalno dejavnost 3. kulturo 10. stanovanjsko gospodarstvo 4. telesno kulturo 11. komunalno gospodarstvo 5. socialno skrbstvo . 12. požarno varnost 6. zdravstvo 13. splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito 7. zaposlovanje 14, krajevne skupnosti in jih sprejel z amandmaji za spremembe, ki jih prilagamo. Predsednik zbora delavcev: OPOMBA: .