Nove pridobitve Iskre Avtomatike v Stegnah Z otvoritvijo nove poslovne zgradbe je Iskra Avtomatika, ki v Ljubljani in drugih slovenskih krajih zaposluje 4233 delavcev, proslavila 38-let-nico ustanovitve. Dan pred tem so vrata odprli vsem Iskrašem, Šiškar-jem, Ljubljančanom in drugim obiskovalcem, ki so si lahko ogledali nove prostore in razstavo o prehojeni poti tega uspešnega kolektiva. V novem izobraževalnem centru, kjer se bodo šolali njihovi delavci, pa tudi poslovni partnerji — kupci njiho-vih izdelkov, so na videokasetah predstavili pester proizvodni pro-gram Iskre Avtomatike, ki je po šte-vilu zaposlenih in izvozu na tretjem, po ustvarjenem dohodku pa na dru-gem mestu v številni družini Iskrinih delovnih organizacij. Lani, na primer, je prodala na tuje za 35,4 milijona dolarjev, od tega 42 odstotkov na konvertibilni trg. Zgovoren je tudi po-datek, da je s svojimi elementi, na-pravami in sistemi prisotna kar v 38-tih državah vsega sveta. V poslovni zgradbi, ki ima nad 15 tisoč kvadratnih metrov uporabne površine in je veljala 7 milijard dinar-jev, so tudi proizvodne dvorane te-meljne organizcije Naprave za ener-getiko, 'najpomembnejša novost pa je gotovo sodobno opremljen center za računalniško tehnično informati-ko. Samo njegova oprema je vredna 2 milijona dolarjev, podoben center pa je v Evropi le še v bližini Stuttgarta v Zvezni republiki Nemčiji. »Center predstavlja avtomatiza-cijo razvojno raziskovalnega inže-nirskega dela, skratka intelektual-nega dela. V proizvodnih in prodaj-nih programih Iskre Avtomatike so izredno zahtevni izdelki, ki imajo vsebnost znanja že preko 60 ali celo 70 odstotkov. Ce smo avtomatizirali naše proizvodne postopke, zakaj ne bi tudi razvojno-raziskovalnega dela«, pravi ing. Jože Pukl, direktor temeljne organizacije Razvojni inšti-tut. »Cilji, ki smo si jih zastavili, so jasni: čas od zamisli do prihoda iz-delka na tržišče se mora skrajšati za 30 do 40 odstotkov, produktivnost povečati za 40 do 70 odstotkov, 2 do 5-krat pa bo večja tudi kakovost.« Naložba torej pomeni prvi korak k šmelo zastavljenju cilju, da v 5-ih letih povečajo izvoz od sedanjih 40 milijonov dolarjev na 210 milijonov dolarjev. V to jih sili tudi premajhno jugoslovansko tržišče, pa tudi sicer njihova proizvodnja ni namenjena ši-roki potrošnji, temveč določenemu kupcu. Temu pa je podrejeno trže-nje, razvoj in proizvodnja. Tatjana Ljubič