411. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 16. februarja 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„1)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:«
:::	Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. fi.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana <n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju )0-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::
:::	Telefon	številka '1«
Evropa in Balkan.
DVA SVETA. - TURČIJA IN BALKANSKA ZVEZA. — RUSIJA IN AVSTRIJA. — NEMČIJA IN ANGLIJA. — SPORI IN SPRAVE.
Komaj dva tedna traja nova vojna in že se oglašajo glasovi o miril. To se je že naprej prerokovalo — toda bilo jc težko verjeti. Dasi je bila krvava in je zahtevala mnogo žrtev. Dasi je popolnoma negotovo — ali se začno znova pogajanja — ali se bo boj nadaljeval, dokler ne pade Ska-der, Drinopolje, Janina, Galipolje, Carigrad.
Bolj ko se vleče vojna na Balkanu — bolj vidimo dva sveta, ki se bojujeta med seboj. Merita se Balkan in Evropa. Balkan je bil kakor zapuščen sin, ki ga je zavrgla lastna mati. Evropa je bila Balkanu mačeha
— pustila ga je v rokah azijatsklh Turkov in je pobirala dobiček, ki ga je imela Turčija kot upraviteljica Balkana. Toda zapuščeni in zanemarjeni sin se je zavedel svojih človeških pravic in je nastopil proti Turčiji — upraviteljici — in proti mačehi — Evropi.
V trdih in hudih časih je vzra-stel iz njega močan junak, ki je bil zmožen s pestmi poplačati Turčijo za njeno kruto varstvo preteklosti
— Pa tudi svoji mačehi Evropi je pokazal, da se je ne boji. Kar smo videli, je bil boj med pravico in krivico. To kar se godi sedaj, so zadnji zaključki tega boja. Res sta na bojišču še vedno samo Turčija in balkanska zveza — toda skrit boj se vodi tudi v Evropi — kjer se borita v stari mačehi srce in razuin tako, da ne ve, ali bi prav dala Balkanu — ali stari Turčiji. Nje grabežljivost ne pozna meje — in tudi če se odloči za Balkan — bo to storila le, ker tako kaže nje lastna korist.
Pretekli leden nam je pokazal evropski boj v sledeči luči:
1. TURČIJA IN BALKANSKA ZVEZA.
Turčija si je po premirju opomogla toliko, da je šla z napadi nad sovražnike. Pri tem se ji je posrečilo doseči par malih uspehov — ki jih je s pomočjo svojih prijateljev raztrobila v svet kot turške zmage. Pokazalo pa se je — iti to so priznali celo tur-koiilski nemški listi — da je Turčija za nadaljni hoj nezmožna in da ni upati na nikako zmago. To je Turčija menda sama spoznala in je začela misliti na mir.
liakki-paša tudi ni dosegel v Evropi pravili uspehov — tako, da je za Turke položaj naravnost obupen. Trdnjave se res še drže — toda kako dolgo? In kaj če pride popoln polom?
Pa tudi Balkanska zveza je pri zadnjih bojih precej trpela in bi se ne branila mir — ako pa doseže tako, kakor ona zahteva. Vprašanje je, ali
bo zadovoljna z istimi pogoji, kakor preje! »Samouprava« prinaša o tem članek, ki pravi: »Z združenimi silami smo dosegli uspehe, ki so iz Balkanske zveze napravili važnega mednarodnega člnitelja. Balkanska zveza še ni končala svojih bojnih operacij, zato mora vsaka bojna pozicija vse zanimati. Vsak uspeh je skupen. V korist vseli je, da vsak doseže svoje uspehe. Brez tega bi ne bili »Zveza« ampak le »dogovor«. Zveza ne temelji samo na tem, da uničimo Turčijo in jo razdelimo, ampak da branimo drug drugega in varujemo balkanske koristi! Namen »Balk. zveze« je, da s pomočjo združenih sil utrdimo svoje pozicije — da bodo Balkanci satni odločevali o svoji usodi. Razdelitev in izpremembe, ki jih prej nismo mogli videti, pride na vrsto po vojni. Zato je napačno pred koncem vojne buditi teritorijalne spore.«
Ta članek je vzbudil veliko pozornost. 1. kaže trdno vez zaveznikov in dolžnost pomagati drug dru-gemu. 2. onemogočuje separatno politiko in apelira na skupno obrambo, 3. Priznava potrebo, da se meje drugače določijo, nego je bilo prvotno dogovorjeno. 4. Izključuje spore, ki naj se mirno in stvarno poravnajo.
To je problem sedanje »Balkanske zveze« v notranjosti. Upati je, da se bodo zavezniki znali izogniti najetim in nenajetim hujskačem in da bodo svoje delo v popolnem soglasju dovršili. Srbi so pokazali v tej vojni mnogo nesebičnosti in požrtvovalnosti — treba bo, da tudi drugi pokažejo to lastnost — in Zveza bo dosegla svoj namen.
2. RUSIJA IN AVSTRIJA.
Največja nevarnost za Balkansko Zvezo je bil spor med Rusijo in Avstrijo. Ta spor je trajal že desetletja zaradi Balkana. — Obe državi sta hoteli biti protektorici balkanskih narodov in imeti od tega svoj dobiček. Ljubosumno sta gledali druga na drugo in skušali druga drugo Izpodriniti. Ni čuda, da je pretila med njima vojna, kakor hitro je postalo balkansko vprašanje bolj važno. Tri mesece jc trajalo napeto stanje med obema državama — in še danes ni popolnoma jasno na avstrijsko ruskem obzorju.
Veliko zanimanja je vzbudilo v zadnjem času pismo avstr, cesarja, ki ga je pisal ruskemu carju. — Splošno se je sodilo, da je pismo odločilno za evropski mir.
Toda stvar ni bila taka. Pred par dnevi jc posl. Klofač v »Češkem Slovu« dobro pojasnil, zakaj je šel Hohenlohe s pismom v Petrograd. Na rusketn so namreč zvedeli, da se v Avstriji podpira t. zv. ukrajinsko gibanje — in da se pripravlja — poljska vstaja. Kdor ve, kaj pomeni za rusko vlado ukrajinsko gibanje in poljska vstaja — ta bo razumel, zakaj je bil car zelo slabe volje, ko je
o tem slišal. Ukrajinsko gibanje gre za tem, da bi odtrgalo od Rusije celo južno Rusijo s 30 miljoni ljudi — poljska vstaja pa bi spravila v ogenj poljsko kraljestvo, ki je na nemški meji — tako bi Rusiji pretila velika nevarnost na jugu in zapadu. — Rusija pa ni pozabila, da je prišla leta 1848. krotit uporne Mažare in da je rešila Avstrijo. Tega se je spomnil car in je zelo nerad slišal one vesti, da se v Avstriji podpira protiruske tendence. Te vesti so bile seveda le deloma resnične. Zato jih je cesar v lastnem pismu zavrnil... O miroljubnosti avstrijskega cesarja ne dvomimo — gotovo pa je, da tudi drugim državnikom v sedanjih časih boj z Rusijo ne bi bil po volji.
Vsa stvar se spravlja v zvezo z vestmi, ki so krožile pred par meseci, ko jc baje Rusija Rumunom ponudila Sedniograško. Torej nekak revanche...
V Rusiji sami vlada danes glede vojne različno mnenje. N. Er. Presse se je zadnje čase bavila s tem. Prirejajo se t. zv. slovanski banketi — na katerih ne manjka navdušenih govorov. Na enem takih večerov 9. t. m. se je slišalo: »Rusija se ne sme umakniti neplodnemu pacificizmu. niti se ne sme bati notranje revolucije. Rusija ne srne ustopiti pred Avstrijo in ne sme pustiti, da« se reši Turčija pred poginom...«
Tako govore slovanski krogi — oz. ruski nacionalisti. Gosp. Bobrin-sky, Kergun, Bašmakov, Brjančani-nov etc. so znani po takih besedah. V ruski višji družbi, ki je ponosna na osvobodilno vojno I. 1876. to mnenje splošno prevladuje. Tudi narod se ogreva za zmago križa nad neverniki.
Diplomati pa mislijo to popolnoma drugače: Knez Meščerskij jc v »Graždaninu« odločno nastopil proti takemu bojnemu razpoloženju. Njegovo mnenje je: Nič za Balkan! Kako hvaležnost smo želi za žrtve 1. 1876? Mi imamo doma dovolj potreb. —Tako so mnenja različna. Car sam je seveda odvisen od diplomatov. Tu in tani se sliši tudi njegovo mnenje. Tako pišejo — n. pr. Nemci: Čemu si Črnogorci razbijajo glave pod Ta-rabošem — Skadcr, glavno mesto
Pesem o celovškem zma|u.
(k
Tam v Celovcu, v Korotanu je prebival strašen zmaj — kaj se z njim je prigodilo — dobro poslušajte zdaj.
Zmaj Slovence je požiral — dan na dan se je gostil — vedno žrelo je odpiral — zmaj jc nenasiten bil.
Kak prišel v celovško mesto je ta glasoviti zmaj, to je danes še neznano, in ostane vekomaj.
Tam jc gosposvetsko polje, tam jc bil slovenski rod — Nemec zdaj tam gospodari in v Celovcu je gospod.
Naša zemlja tc je bila naš je nekdaj bi! ta kraj, zdaj tam vlada tuja sila — vlada tam celovški zmaj.
Vsako leto so metali v žrelo mu Slovencev sto, vsak dan so prerokovali — kmalu, kmalu konec bo ...
Zmaj je bil zverina luida — vendar bil je še krotak, ker ga čuval s kijem v roki, gorostasen je orjak.
Enkrat r>a se je zgodilo, da je grozni zmaj zdivjal, ves Celovec se je vstraši? in od groze trepetal.
Mihi stal je ves obupan:
»kaj da zmaj tako divja — ali želi si več svobode, ali premalo žrtev ima?«
Oh. poglejte, vrh grebena', ena rana ga skeli, ena pušica jeklena tam nad srcem mu tiči.
In zato tako razbija, sika. rjove in kriči, z repom jezno tla razbija vse uničiti preti.
So Celovčani se zbali,
Mihi je tako dejal:
»Kaj zdaj bomo zmaju dali —■ da ne bo tako divjal?« —
Enoglasno so sklenili:
»Dajmo mu Slovencev spet —
vse premalo je požiral
jih poslednjih deset let...«
Kar sklenili — to storili — malo pomagalo je — zmaja res so pomirili — rana pa — ostala je.
Rana >e naprej ostala:
Mihi stoka: O jej, jej,
»Kaj če v drob mu bo pognala in gnojila se naprej?«
Milil stokal je in iskal, pri vseh bratih pomoči — iskal Je zaman f*Vavila, da se rana zaceli...
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. v Ljubljani Ustanovljena leta 1881. obrestuje hranilne :	J8I	0/	brez	odbitka	rentnega
4
vloge po čistih
0
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Cim bliže je prihajal, tem raz-ločneiši je prihajal mrmajoči šum Klasov, ki mu je udarjal na uho.
i<wsU°Spe* skoraj do točke, ki je '	. a,vratom ravno nasproti; stisnil
se je za deblo ogromnega topola.
Zdaj je lahko opazoval prizor, ki se je odigraval pred njegovimi očmi, v vseli najmanjših podrobnostih.
Bila jc krepka, močna popotna kočija, zaprezena z dvema čilima konjičenia. Na sedlu desnega konja je že čakal postiljon z bičem v roki.
Za vozom jc stalo kakih trideset jezdeccv; štirje izmed njih so
nosili baklje.
Dva oficirja sta hodila sem ter
tja.	.	,	~
Za koga je bil namenjen ta voz/ Tribulet je naglo zaslutil, da ga pripravljajo za Žileto.
Srce se mu je stisnilo ob tej misli.
Tisoč načrtov mu je zaokrožilo po glavi, in nedvomno bi bil storil v tem zadnjem hipu brezumen poizkus, da se niso zdajci odprla vrata. Tribulet je obstal kakor pribit. Žileta je bila stopila na prag. Ob njeni strani je stopala žen-
ska, ki jo jc podpirala, ali bolje, vlekla s seboj!
Norec je še videl, kako sta stopili v kočijo; njena okna so se naglo zaprla za njima.
Neki glas je ukazal:
»Po cesti v Fontenblo!«
Bil je glas kralja!
Postiljon je udaril z bičem, ba-kljenosci so planili v noč, in kočija je zdrdrala v galopu, v spremstvu oborožene eskorte ... Trenotek še, pa je izginila vsa prikazen v temi...
In Tribulet je videl kralja, ki se je vrnil v Luver; vrata so se zaprla za njim.
Vse to je trajalo jedva dve ali tri sekunde.
Tribuletu ni bilo mogoče v tem kratkem času niti zaklicati, niti mahniti z roko.
Trajalo je več nego minuto, preden se mu je vrnila hladnokrvnost.
Nato pa je odhitel tudi on, kar so ga nesle noge.
Ura je bila dve, ko je dospel pred hišo v ulici Sen-Deni.
Ragastan in Manfred sta bila še v dvorani, kjer ju je bil pustil, ko se je poslovil.
»V Fontenblo jo tirajo!« je kriknil Tribulet, ko ga je privedel Spa-dakapa v sobo.
»Hitimo v Fontenblo!« je odgovoril Manfred razburjeno.
»Idimo!« je rekel Ragastan hladnokrvno.
»Nič me več uc zadržuje v Parizu,« jc rekel Ragastan; »ne prikrivam vam, da se živo zanimam za vašo usodo, kakor tudi za vašo, gospod Flerial. Vrhu tega me je ravnanje kralja Franca 1. ogorčilo v naj-skrajni meri. In dekletce se je v tem kratkem času omililo nama obema. Vzrokov, da potegnem meč za čast gospodične Žilete, je torej več ko dovolj!...«
»Rešeni smo!« ie dejal Manfred in prijel Fleriala za roko.
VI.
Plačilo Aleša Lemahuja.
Na povratku iz ulicc Sen-Deni se je bil vrnil kraj naravnost v Luver. Hotel je iti peš, da počasti deklico, ki jo je vodil nazaj v svojo palačo. Zato so morali iti peš tudi gospodje, ki so ga spremljali; jahali so samo vojaki.
Dospevši	v Luver,	je	izvedel
Franc I., da je zbrano veliko število dvornih dam, ki čakajo o izidu pohoda nad rokovnjače.
Vsa stvar jih je zabavala; zato so si bile priredile nočno pojedino, ki	se je je	udeležila	tudi gospa
Etanpska.
Diana Poatješka	se	je bila
umeknila v svoje sobane.
Kralj je prašal, v kateri dvorani so zbrane dame.
Basinjak ga je vedel k njim.
Franc I. je bil prijel vojvodinjo Fontenbloško	za roko	in	stopil v
spremstvu gospodov, ki so bili z . njim nocoj, v dvorano, kjer se je vr-šila pojedina.
Vse nazvoče ženske so vstale.
Toda kralj je priljudno mahnil z roko, češ, da naj se ne dado motiti.
»Bog ne daj,« je rekel galantno, »da bi motil zabavo tako prelestne družbe. Prihajam vam samo zaupat za kratko uro vojvodinjo Fontenbloško ki se vrača s potovanja. Gospa vojvodinja Etanpska, izročam jo zlasti vašemu pokroviteljstvu.«
Kralj je bil izrekel te besede brez vsakršne zlobe in ne da bi hotel kaj namigavati z njimi.
Toda vojvodinja je prebledela kakor zid.
Menila je, da je kralj izvedel, da je ona ugrabila Žileto.
»Izgubljena sem,« je dejala sama pri sebi.
Vse to pa ji ni branilo, da ne bi odgovorila kralju s svojim najlepšim poklonom; prva zmedenost }o je kmalu minila, in začela je obsipati Žileto z vsakovrstnimi nežnostmi.
Nehote se je bila ozrla vojvodinja po gospodih, ki so spremljali kralja.
Med njimi je zapazila Aleša Lemahuja.
»On me je izdal!« je vzkliknila sama pri sebi.
Kralj je bil med tem odšel.
Dal je razna povelja, vzlasti to, da naj pripravijo kočijo za potovanje.
. Žileta, ki je ostala z dvornimi damami, je takoj spoznala vojvodinjo Etanpsko. Vztrepetala je groze spričo prilizljivosti tc ženske in jih sprejela s tolikšnim hladom, da je vojvodinja, videča začudenje dam, ki so sedele na okoli, predrzno vzkliknila:
»Ali. dragica, zdi se, kakor da vas navdajam z grozo!«
»Ne, milostljiva,« je odgovorila Žileta. »V zadrego ste me pripravili samo zato, ker ste čudno podobni neki drugi, ki me je zavlekla k blazni revi, da bi me ta umorila.«
»Moj Bog!« je kriknilo več dam, »k blazni ženski!...«
»Da,« je rekla Žileta. »K blazni ženski, ki se imenuje Margentina in prebiva v nekakšnem brlogu blizu Dvora Čudežev... Ali jo poznate, milostljiva? ...«
Vojvodinja Etanpska se je ugriznila v ustnice in ni oJgovorila.
Toda bila je prepričana še nego prej, da jo je Aleš Le izdal.
Njen strah je trajal celo dokler se ni vrnil kralj.
Prišel je osebno po vo/v»nlinio Fontenbloško.
Bralcu je znano, kam jo je hotel odvesti.
Ko se je kralj vrnil, se je prašala vojvodinja Etanpska, ali je ne bc lo še ta hip aretirali in odvedli v Ba-
S,ili0'	(Dalie.)
Albanije — ne bo nikdar črnogorski.
— Temu nasproti je ruski car baje obljubil, da da Črnogorcem Skader, če ga vzamejo! Po našem mnenju si razbijajo Črnogorci ob Tarabošu glave zato, da vzamejo Skader — in ko ga bodo vzeli — ga bodo Imeli — naj jim ga kdo da ali ne.
Tako je pravzaprav avstrijsko-ruski spor — dasi je z balkanskim v zvezi — le stari medsebojni boj — katera država bo znala rešiti na Balkanu več upliva.
3. NEMČIJA IN ANGLIJA.
V	začetku nove balkanske vojne je vse tako kazalo — da nista glavni nasprotnici več Rusija in Avstrija — ampak Anglija In Nemčija. Ta spor se je poostril po prevratu v Carigradu in najmočnejši nasprotnici Anglija in Nemčija sta se resno spogledali. Prva stoji v družbi Francije in Rusije
— druga Italije in Avstrije. Pretila je evropska vojna. Naenkrat pa so grozeči glasovi utihnili — Anglija je imela opravka s sufragetkaml, ki so za svojo žensko volilno pravico po Londonu razbijale okna — nemški cesar pa je šel na vzhodno mejo slavit — lOOletnico osvobojenja Nemčije I. 1813.
Med tem je minil predpust in ker tudi na dvorih plešejo — se je zgodilo. da je tudi na nemškem dvoru po predpustu sledila zaroka. Nemški ces^r ima namreč mnogo sinov in eno samo hčer in še ta je prav čedna, stara pa ravno 20 let. Naravno je bilo, da so si mnogi princi želeli tako lepo bogato nevesto, kakor je hči nemškega cesarja in ni dvoma, da je tudi Viljem pričakoval zelo visokega ženina. — Pa časih ima tudi na dvoru ljubezen kako besedo in tako se je zaročila nemška princesa s chum-berlandskbn princem. Ta princ je sin Jurija Hanoveranskega. ki je v vojni I. 1866. zgubil prestol. Hanover pa je v sorodu z angleškim dvorom — in na ta način je bila mogoča sprava zaradi starih sporov. O tem se je te dni mnogo pisalo in v nemških Ustih se je kazalo veselje nad tem, da sta es Anglija in Nemčija sprijaznili. To« da to veselje je bilo prezgodno. Zaroka nemške princese ni imela na politiko nobenega upliva.
Zato pa je Viljem ponosno proslavljal po vzhodnih provincijah lOOletnico nemškega osvobojenja in je med gromovitim aplavzom govoril, da se Nemci ne boje nikogar izven Boga. V svojih govorih je nemški cesar povdarjal, da je nemški narod osvobodila vera v Boga in zaupanje v vladarsko rodbino. Tako je delal nemški cesar zopet reklamo za vlado Hohenzollerjev. Stvar mu bo menda dobro uspela.
Tako so bili navidez zadnje čase v Evropi razni spori poravnani — toda boj na Balkanu lahko oživi zopet vse stare spore — ki lahko postanejo povod za nove boje.
Nad balkansko vojno se torej ziblje ravnovesje — Evrope.
Vojna.
—	15. februarja.
V	zadnjem času so vsi večji in manjši listi polni ugibanja, kaj je obsegalo cesarjevo pismo in kaj carjevo pismo, dalje, kako se je obnesla misija princa Hohenloha in kakšne posledice imajo pisma za splošen položaj. Kolikor listov toliko misli in domnevanj.
Ker želimo bralcem podajati jasnili slik o vseh teh stvareh, zato ne bomo govorili o pisanju »Prem-denblatta«. Ono pisanje ne pove dru-zega jasnega, kot, da je ruski car dejal, da Rusija ne stoji na tem, da bi Avstrija morala demobilizirati, dalje povdarja »Fremdenblatt« geslo, ki Avstriji nič kaj dobro ne pri-stoja: Balkan balkanskim narodom. To povdarja danes, ko so balkanski zavezniki že ves Balkan osvobodili in osvojili. Dobrohotna skrb je prišla prepozno, pa govori dalje
o	nekakem kulturnem in gospodarskem razvoju balkanskih narodov. Dobro pripominja k temu ruski list »Novoje Vremja«:	»Balkanski	na-
rodi so sedaj svobodni in se morejo posvetiti svojemu razvoju in svojim interesom, a njihova soseda Avstro-Ogrska sc hoče brigati za njegov kulturni napredek!... to je roganje Rusiji in balkanskim narodom in zdravemu razumu.« Več iz »Frem-denblatta« ne zvemo. Ne vemo ali je misija uspela ali ne — vemo le. da je j>rinc Hohenlohe zbolel in da tudi Berchtoldu ni dobro. Listi ugibajo. Tako prinaša »Berlinski Dnevnik« vest. da jo misija princa Hohenloha v toliko uspela, ker je princ v razgovoru s carjem se prepričal, da je car popolnoma miroljuben in da je zato dana možnost na tej podlagi dalje prerešetavati sporne točke, ki se tičejo predvsem meja bodoče »neodvisne« Albanije. Rusija v tem oziru stoji na stališču, da naj pridejo pod Albanijo samo čisti, pravi ar-navatski rodovi ter je zato, da pripade Skader Črni Gori. Avstrija pa
menda zahteva za Albance tudi Prizren in Skader. Hočejo na vsak način imeti močno Albanijo kot protiutež proti močm Srbiji, ki bo štela vsled novoosvobojenih krajev sko-ro 500.000 vojakov.
Albanija dela res nadlego vsem diplomatom, ki se ravno sedaj posvetujejo o njenih mejah. Govori se, da se postavi neodvisna Albanija pod protektorat vseh šestih velesil, da ne bi imela niti Avstrija niti Italija nobene prednosti.
POSLEDICA BOLGARSKIH ZMAG
Jasno je. da bodo Bolgari ako ostanejo tudi v tej vojni zmagovalci svoje zahteve povišali. Temu se bo baje uprla Francija, ki obenem tudi ne dovoli, da bi zavezniki zahtevali vojno odškodnino od Turčije, to zato ker noče pripustiti, da bi bila Turčija popolnoma izčrpana. V tem oziru je torej pričakovati pri ponovnem pogajanju novih težkoč.
OBLEGANJE DRINOPOLJA.
Belgrad. Iz bojišča pred Drinopo-ljem se poroča, da postaja obroč okrog Drinopolja vedno tesnejši. Obstreljevanje se nadaljuje noč in dan. Srbske oblegovalne čete so po dolgem in hudem boju zavzele pozicijo Petolja in tako onemogočile vsako nadaljnjo aprovizacijo mesta.
MIROVNA POGAJANJA.
Pariz, 14. februarja. Tu smatrajo kot gotovo dejstvo, da se pri-čno mirovna pogajanja. Politični krogi računajo tudi s tem, da bodo balkanske države povečale svoje zahteve, proti čemer pa se bodo velesile zlasti Francija odločno izjavile. Francija stoji tudi na stališču, da balkanska zveza tudi nima nobene pravice do vojne odškodnine. Svoje stališče napram vprašanju vojne odškodnine, bodo velesile motivirale s tem. da nikakor ne gre, da bi se Turčijo gospodarsko preveč oslabilo.
Slovenska zemlja.
Črnuče.
Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. — Črnuška viteza žalostne postave, zloglasni župnik Miklavž Stazinski in bivši fijaker ter sedanji posili župan Janez Čebašek, po domače Gorišek, sta zakrivila časti-krajo in kruhoropstvo s tem, da sta s peklensko lažjo in satansko ovadbo na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, hotela na povsem nepošten način odžreti kruh ježkemu pismonošu, tukajšnjemu domačinu ter ga kratkomalo vreči na cesto, in ga povsem uničiti. Ta ostudnost se jima, hvala Bogu, ni posrečila! Dne 11. t. m. sta se morala za svoje nečastno početje zagovarjati pred kazenskim sodiščem v Ljubljani. Prejšnji dan pred obravnavo, je hinavski, bivši minorit pater Miklavž Stazinski, pismonoša hotel pridobiti za poravnavo doma, rekoč, da on ne ve ničesar slabega o njem in da bode svojo ovadi o pri poštnem ravnateljstvu preklical. Sramota takemu duhovniku! Toda pismonoša se ni vdal in vstrajal pri obravnavi pred sodiščem. Fajmo-šter Stazinski se je zdaj spravil na pismonoševega očeta, pa tudi tu ni ničesar opravil. Hočeš, nočeš, morala sta se dne 11. t. m. zagovarjati pred sodiščem. Tožitelj pismonoš, je z ozirom na svojega očeta se s tožencema poravnal sledeče: Lažnjiva ovadba fajmoštra in cekmoštra in posili župana Čebaška, se uradno po sodniji prekliče pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu; dalje plačata poštenjaka tožencu vse stroške (40 K) in vsak po 20 K Ciril Metodovi družbi na Ježici; torej vsega skupaj 80 K. Kajne Gorišek, kar pol teleta bo šlo, ali ni škoda! Toda še hujša je moralna obsodba teh dveh črnuških luči; namreč vtisnjen jima je pečat laži, častikraje in kruhoropstva! Stazinski je pripeljal s seboj tudi dve priči, katerih pa sodnik ni pripustil in sicer je prišel znani Jokelj ali Franc Pečar iz Nadgorice, in pa kimavski gornji Kovač ali Franc Čižman s Črnuč. Ta afera nam pa tudi kaže, kaki tepci sedijo v naši ljubi deželi Kranjski na županskih stolcih, da se dajo voditi hudobnemu, škodoželjnemu in maščevalnemu duhovniku, kakor neumni koštruni in podpišejo vsako, še tako ostudno lumparijo! Črnučani pa imate iz te obravnave lep nauk, da se ne daste več žaliti po svojem prepirljivem in surovem župniku, ampak ga za vsako njegovo surovost tirate pred sodišče in potem ga bode kmalo minula njegova maščevalnost in nervoznost. Črnučanom pa želimo, da bi se čim preje otresli te more in jo pognali, kakor so jo povsod, kjerkoli je službovala. Goriška pa vrzite z županskega stola pri prihodnjih volitvah tako, da bo pobral šila in kopita ter zopet v Ljubljani nastopil svojo obrt. Kdo pa bo še čislal ta-cega župnika in tacega župana, ki uradno lažeta? Kdo jima bo verjel, kdo zaupal? Menimo, da nihče! in tako je prav.
Iz Gradca.
Štajerski Nemci so zopet enkrat silno »razburjeni«, ker pride na biblioteko graške univerze kot asistent po odločitvi naučnega ministrstva — Slovenec dr. Jos. Glonar! Stvar bi sama ne bila vredna nadaljnega razpravljanja, če bi ne tičala za vsem tem zopet jedenkrat vsa slavnozna-na podivjanost graških Nemcev. G. dr. Glonar je bil vsprejet v biblioteko samo radi nujne potrebe, nastale vsled velikega števila Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki danes posečajo graško vseučilišče. S tem računajo tudi resni nemški krogi, ki so pa ostali druhali nasproti seveda — kot pri nas navadno — brezmočni. Nemci kategorično zahtevajo, to dr. Glo-narju podeljeno mesto za se, češ, prvič je imenovani gospod Slovenec, drugič je bilo pred njim že polno nemških kompetentov — med njimi tudi jeden, Nemec, ki obvladuje slovenščino v govoru in pisavi — in tretjič, ker je dobil mesto ljubljanskega arhivarja —■ mestnega — Slovenec in ne (kot so morda Nemci pričakovali) Nemec! Sixtes, doho-stes! V Ljubljani, našem središču, naj bi se nastavilo kot mestnega arhivarja^ Nemca, v slovenski Ljubljani! Nemški Spleen postaja že res naravnost katastrofalen. Tam, kjer treba slovenskih uradnikov, naj bi bilo za Nemce rezervirano. Slovencem na graški univerzi, naj bo opravičena zahteva odbita, ozir. če ne drugače
—	z silo zabranjena, kot nameravajo to storiti nemški buršaki in ves za njimi stoječi kulturni »Mob«. Kaj, ko bi prišlo do sporazuma med Ljubljano in Gradcem? Sedanji g. mestni arhivar ljubljanski naj se umakne nemškutarju za to. da ostane g. dr. Glonar asistent graške univ. biblioteke. Morda ga za revanžo nastavijo v ljubljanski »Kazini« za portirja? Radovedni smo, ali se bodo merodajni krogi tudi takrat uklonili nemškemu pritisku in — kakšno stališče zavzamejo naši štaj. drž. in dež. poslanci.
Nova šola v Mostah.
Za nobeno stvar se Oražmu tako ne mudi, kakor ravno za novo šolo v Mostah! In zakaj? Oražem hoče pri tej šoli kaj zaslužiti, da bi se rešil iz svojega žalostnega položaja. —
Oražem je danes v škripcih, ravno županstvo sca še toliko vzdržuje, da je danes še posestnik v Mostali.
Da pa bodo nekoliko davkoplačevalci o novi šoli informirani, po-dajemo tukaj nekoliko pojasnil glede nove šole v Mostah. —
Moste potrebujejo danes moderno meščansko šolo, ki bi odgovarjala potrebam sedanjega časa. Moste je danes občina pred glavnim mestom Kranjske, in nima niti ene svoje lastne ljudske šole. Mo-ščanska občina je občina revnih slojev delavskega prebivalstva in kot taka more dati svojim malim to. kar se nauče v šoli. Zato tudi mi kot napredni ljudje ne moremo nasprotovati taki šoli. Stara šola, ki so jo postavili moščanski očetje tja k sv. Križu, ne odgovarja potrebam časa delavskega prebivalstva Nov. Vod-mata. V tej šoli se zbirajo otroci kmečkega in delavskega stanu — vsak stan ima svoje potrebe — vsak stan potrebuje svoje vzgoje za bodoči poklic.
Kmečki otroci ne morejo zaradi preobilega dela na svojih domovjih dohajati tiste, ki nimajo doma nobe^ nega dela. Naši otroci lenarijo doma cele poldneve, in se potem po-lenarijo tako, da niso za nadaljno učenje. Starši teh otrok gledajo, da spravijo rajši svoje otroke v mestne šole, da so potem sposobni za nadaljno učenje. Danes je celodnevni poduk potreben posebno za tako prebivalstvo, ki nima dati svojemu otroku druzega kakor to, kar se je naučil, samo iz tega vzroka ne moremo biti proti novi šoli v Mostah.
Imamo pa druge pomisleke, ki nas vodijo do drugega mnenja.
Ko se je v Mostah ustanovila Ciril Metodova podružnica, so klerikalci v Mostah napeli vse sile proti nji. Ob vsaki veselici, ki se je vršila v korist nove šole v Mostah, so klerikalci prirejali nasprotne veselice in tako škodoval^ ne samo veselici ampak tudi novi šoli. Ali vendar je šlo. Nabrali so že precejšen fond za šolo in kadar bi se šola gradila, bi se ta fond porabil za to šolo. Gospod Predovič Elija bil je celo tako dober, da bi bil izročil svet, ki ga je imel zadej za svojimi hišami na Selu, za šolo popolnoma zastonj. In tako bi danes nova šola v Mostah imela že precej lep fond za svojo zgradbo, ko bi zadnje čase klerikalci ne vzeli to delo v roke. Klerikalci so nasprotovali tako dolgo, dokler niso prišli v občini do tiste veljave, ki jo imajo danes v rokah.
Ko so enkrat prišli na krmilo so spremenili svoj namen — in kar čez noč postali naj večji boritelji za novo šolo v Mostah.
Da so mogli začeti, so zbobnali vse, kar so mogli k Oražmu na shod in tako se tam prepirali, kje naj bi stala nova šola v Mostah.
Predlagali so dvoje stavbišč. s tem so dobro vedeli, da so napravili razpor med posestniki, pozneje so se odločili za tisti prostor, kjer so vedeli, da je večina, na manjšino se niso ozirali, akoravno so dobili le komaj 96 podpisov. Kakor hitro so pa vzeli vso stvar v roke klerikalci, so mislili nekateri naprednjaki, da morajo postati precej klerikalci, ako hočejo, da bodo dobili kako delo pri novi šoli v Mostah.
Kaj pa sedaj z Oražmovo šolo v Mostah? Po večnem pritisku na okrajni šolski svet se mu je posrečilo, da je rešitev nove šole v Mostah rešena v prid Oražmu. Vse koncesije, ki bi jih imela dati občina Ježica, vse podpore, ki so mu bile obljubljene, je rajši opustil, samo da je dosegel to, kar je on sam hotel, namreč da občina Moste prevzame sama vse stavbne stroške v svojo režijo, ki bodo znašali okroglo 200.000 K in le deželni tehnik bode stavbo nadzoroval.
Da bodo naši davkoplačevalci vedeli, .kako globoko bodo segli v svoj žep jim podajamo tukaj natančnejši račun te nove šolske stavbe v Mostah.
Zemljišče, ki meri 3414 ma in je stalo 11.800 K. torej 950 I! klft po 12.50 je komaj za samo šolske stavbo, ker 10 m mora stati stavba od okrajne ceste 20 m od Čaksove žganjarne zaradi svetlobe in 4 m od projektirane ceste zraven Pečarjeve drvarnice, to je sklenila komisija 7. aprila leta 1911. torej ta svet. ki ga ima občina sedaj, je komaj samo za šolsko stavbo.
Telovadnica mora biti postavljena na Slapničarjev! parceli št. 160 z igriščem in velikim šolskim vrtom torej dokupiti bodo mogli še 1000 II klft sveta' od Slapničarja, ki je ravno ta parcela sosedna in to, bode stalo približno še 20.000 K. Ves prostor za to stavbo bode stal K 31.800.
Stavbni stroški so proračunje-ni na okroglo 167.609 K 54 v. Skupaj 199.409 K 54 v. Ako pomislimo, da občina Moste nima niti vinarja za novo šolo, tedaj lahko mislimo, kako se bode zidala ta stavba. Dolžnost merodajnih faktorjev je, da opozore na tako početje tiste, ki imajo tukaj prvo besedo. Nismo proti temu, ako bi bili dani vsi predpogoji za tako stavbo, smo pa proti temu, da bi se davkoplačevalcem zadrgnila vrv na vrat in edino zaradi tega. da bi imel kdo od tega svoj dobiček.
Dnevni pregled.
Novi dolgovi. V skupni ministrski konferenci ki bo 16. februarja t. 1., se bo govorilo, kakor poroča »Zeit« o novih izdatkih v vojaške namene. Vojaška uprava bo baje prosila za privolitev posojila v znesku 400 milijonov kron. V ta namen bi se izdala v Avstriji in na Ogrskem 4Vs% renta. Tazodevni dogovori s finančnimi skupinami bi se vršili, ko se bo finančna situacija nekoliko olajšala. Novi dolgovi, dolgovi in zopet novi dolgovi zaradi polomljene šajtrge. v kateri se vozi kretenska avstrijska politika!
t Dr. Hloupek. Predvčerajšnjim je umrl v Ljutomeru dr. Hloupek. — Dr. 'Hloupek je prišel kot zdravnik najpreje v Šoštanj in je kmalu postal eden prvih narodnih delavcev. Iz Šoštanja je šel v Velenje — od tam pa se je preselil v Ljutomer, kjer je marljivo delal za slovensko stvar. Bil je ustanovitelj »Murskega Sokola«. Dr. Hloupek je bil zlata duša, povsod v družbi priljubljen, iskren Slovan in požrtvovalen zdravnik. Zapušča vdovo in tri otroke. Pogreb se vrši danes v Ljutomeru. Blag mu spomin!
Promocija. Včeraj je promoviral v Pragi cand. med. g. Bruno Weixl iz Maribora za doktorja medicine. Častitamo!
Trbovlje. Kot že znano, je izbruhnil med tukajšnjim rudniškim delavstvom nedavno legar. S kraja se stvari ni pripisovalo nikake posebne važnosti in pričakovalo se je, da se bode stvar kmalu polegla. Od takrat je minulo že skoraj 14 dnij, a bolezen se je razširila v epidemijo, ki zavzema od dne do dne večji obseg. Doslej je obolelo že nad 70 oseb, ki večinoma leže v barakah »Rudeč. Križa«, došlih iz Ljubljane in Gradca. Zdravniške posle oskrbuje tukajšnji obč. zdravnik dr. Jamnar, kateremu še pomagata rudniška zdravnika. Omejitev epidemije vodi dr. Posek, načelnik dež. sanitetnega oddelka v ' Gradcu. Z dr. Posekom je prišel tudi dr. Buson, ki se je še pred kratkim mudil v Bolgariji. Trdijo, da si je tam
ravno glede legarja pridobil mnogo izkušenj. Bolnikom strežejo usmiljenke sz Gradca, Maribora, Celja in Ljubljane. Glavni vzroki nastanka bolezni so pač iskati v silni nesnagi posode za hrano, kakor tudi v strašnih stanovanjskih razmerah. Rudar z družino ima marsikaferikrat prostora komaj toliko, kot pes v svoji uti. Vrhu tega so mračna, večkrat tudi vlažna in na krajih, koder nemogoče, jih dobro prezračiti. Glavna krivda pripada nedvomno rudniškemu vodstvu, ki ne skrbi za to. da bi imeli njegovi delavci vsaj deloma primerna stanovanja. O malomarnosti vodstva priča tudi okolnost, da se je doslej pitna voda nastavljala v rovili kar v odprtih sodih, iz katerih so jo potem delavci zajemali vsak za se z lesenimi vrči. Sele v zadnjem času so se uvedle na ukaz oblastij, pipe. Tudi so se odredile priprave za umivanje dohajajočih in odhajajočih delavcev. Samo, če bode vodstvo tudi pazilo v zadostni meri, da bodo vse te odredbe odgovarjale njih namenu, ozir., da se bodo uporabljale za to, v kar so namenjene.
Smrtna nesreča. Dne 12. t. m. okrog 9. ure dopoldne sta peljala 731etni Janez Bojane in njegov sorodnik Jožef Žagar iz Spodnje Težke vode pri Novem mestu iz gozda »Podgorjancem«, imenovanega »Korito«, na vozu s parom konj prage za železnico. Ker se pa jima ni bilo mogoče ogniti slabe in ozke poti. sta morala po isti peljati težak tovorni voz s pragi tudi po onem mestu pota, kjer je le-ta najbolj ozka
— nekako med dvema usedlinama
— in radi senčnate lege ledena. Radi omenjene ozke poti ni bilo mo-gcOe iti vozniku poleg voza; iti je moral zadaj, ali spredaj ried konji. Spredaj pred konji je hodil v kritičnem času tudi 73letni starček Janez Bojane. Bojane je spodrsnil na ledu ter se radi svoje starosti ni mogel pobrati, ali pa je bil celo v neposredni bližini konj, da je bilo vsako tako rešilno početje nemogoče. Prišel je ped konje in končno pod voz. Vsled te nezgode je začel Bojane ječati, kar je takoj začul njegov vozni spremljevalec in sorodnik Jožef Žagar. Ta se je potrudil z v bližini se nahajajočimi osebami, starčka rešiti, kar je bilo pa prepozno; čeprav so ga izpod voza rešili še živega, a je potem takoj umrl vsled neznosnih notranjih poškodb. Njegovo truplo je prepuščeno sodni odločitvi rad? morebitnega vzroka.
V	znamenju steklenice. 4()letni samski delavec Jenko je popival pred nekaj dnevi v neki gostilni na Kregarjevem pri Kamniku z nekim posestnikovim sinom. Ko sta ga imela oba že precej pod kapo, sta se z neznanega vzroka začela prepirati. Ta prepir se je stopnjeval s krepkimi zaušnicami in kot objekt presežne stopnje je uporabil oni fant prazno steklenico, ki je zadela Jenka na glavo in ga težko poškodovala.
Enaka smrt treh bratov. Predvčerajšnjim so našli oženjenega posestnika Franca Javha iz Vodic pri Medvodah v njegovi hiši obešenega. Zanimivo in nenavadno je, da je izvršil na enak način samomor njegov brat Jožef Javh dne 6. decembra 1911 na podstrešju svoje hiše na Primskovem. Drugi brat Franceta Javha. Ivan Javh — pa se je tudi obesil leta 1910 ne daleč od svojega stanovanja na Primsko-vem v nekih svislih. Vsi trije bratje so torej izvršili samomor na enak način.
Drobiž iz Štajerske. Deželne na-mestnije tajnik, dr. R. Bresch(š)ar iz Celja je dodeljen ministrstvu notranjih zadev. V Grade u nameravajo praznovati nemško-rajhovski jubilej po vzorcu prusakov. Sekundi-rali bodo graškim Nemcem dež. glavar grof Clary, grof Atliems in seveda tudi — komi poveljnik baron Leithner. — V Slov. Bistrici je odložil svoj mandat dosedanji župan Albert Stiger. Prigovarjanja, da naj ta odstop prekliče, so bila brezuspešna. Michl, Michl — tu pa nekaj smrdi! — V Mariboru prirede v soboto koroški renegatje pod vodstvom nekega Franca Pate v Ciotzo-vih prostorih pevski večer. Dohodki so namenjeni »Kernstockovi« šoli v Pesnici pri Mariboru. — V Vranskem je prišlo med posestnikom Žagerjem in njegovim sinom do prepira radi neke ure. Oče je dolžil sina da je on kriv, da ura zastaja, ter udaril s kladvom tako po glavi, da so ga v brezupnem položaju odpeljali v bolnico v Gornji Grad. — V K a u č a h pri Velenju sta prišla sinova Peter in Bartolomej, posestnice Napotnik, pijana domov, ter se začela z materjo prepirati. Peter se je tako raztogotil, da je vzel puško in večkrat ustrelil za materjo, ki Je bežala k nekemu sosedu. Nato sta s sekirami razbila hišno upravo in napravila do 600 K škode. — V Gor. Radgoni so ukradli neznanci po-
Novo došla
niti tudi
a uinruu upi „ brun
koncertuje od danes naprej vsaki dan
v kavarni „Central
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
Kavarna je celo noč odprta.
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	SsJteian	Mihelič.
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo Tivoli';
tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo In razna pristna ::	v	I	n	a	po	zmernih cenah. ::
Velika dvorana Hotelske sobe
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. :
po jako nizki ceni vedno na raz ::	polago.	:
Za obilen obisk se priporoča
Alex. Heger.
A
sestniku Kavčiču dvoje svinj v vrednosti 70 v
Ženo dvojega gospodarja odpeljal. Ivan Balavčnik, rojen 1. IR89. v Zagrebu., je bil od meseca oktobra v službi pri posestniku Petru Hvali v Zaliscp, občina Grahovo kot hlapec. V nedeljo, dne 26. p. m. je porabil odsotnost svojega gospodarja v to, da mu je ukradel dvoje svinjskih plečet in 16 litrov žganja, na kar je z gospodarjevo ženo ubežal neznana kam. Hlapec je 23 let star. majhen, plavolas, kmečko oblečen, govori nemško in slovensko v dolenjskem narečju in si je najbr-že dal kako napačno ivne.
Aretacija. Te dni je orožništvo
aretiralo v Trnovem na Notranjskem 26Ietnega, že večkrat kaznovanega potepuha Franceta Bubniča iz Ilirskega Novega grada, ker je bil na sumu, da ima na vesti neki požig in več vlomov, ki so se izvršili
v zadnjem času okrog Senožeč. Bubniča je orožništvo izročilo okr, sodišču v Ilirski Bistrici.
18 zanimivih lepih slik priobčuj; zadnja številka >llmtrovanega Tednika« in sicer: Obleganje Odri-na, ključ odritisks trdnjave; + nadvojvoda Rainer in njegov pogreb; t dunajski nadškof in kardinal Nagi; francoski ministrski predsednik Bri-and; Talaat - bej, voditelj Mlado-turkov, ki so ga obsodili Staroturki na sn-rt: tri slike so iz vojne, tri slike pa so iz Egipta. — Pogled na trdnjavo Belgrada, Zemun ob srbski meji itd. — V tej številki se tudi nadaljuje »roman« »Za svobodo in ljubezen«, ki postaja zelo zanimiv. Naročite si »Slovenski Ilu-strovani Tednik«, ki zasluži, da ga čita vsak zaveden Slovenec in vsaka zavedna Slovenka.
Velika umetnost je iz slabega blaga kaj dobrega napraviti. Lahko pa ie napraviti iz dobrega blaga kaj dobrega. Tudi s slabo cikorijo ni mogoče napravit# dobre kave; če pa vzame gospodinja Kolinsko kavno primes, ie dobra kava brž gotova. Saj je Kolinska kavna primes po soglasni sodbi vseh slovenskih gospodinj najboljši kavni pridatek sploh. Kupujejo ga tem raje. ker je pristno domače blago iz edine jugoslovanske tovarne kavni primesi v Ljubljani, torej edino domače blago te vrste. Pri nakupovanju je treba strogo paziti na varstveno znamko »Sokol«, le s to znamko je res pristna domača in izvrstna Kolinska kavna primes.
Med perjem in perjem je velik razloček. Poceni dobiti dobro perje, to je želja vsake gospodinje. '1 o pa se da doseči le pri veliki tvrdki, ki itna velik promet. Firma, M ima daleč po celem cesarstvu nešteto gospodinj za svoje odjemalke je S. Be-"15 v Dešemcah, ki slove po tem, da no ceni pošilja okoli izborno blago, tako cia se število odjemalcev vedno veča. Gospodinja, ki potrebuje petje za pernice, naj piše po cenik, M ga firma pošlje zastonj.
Aretiran 'goljuf. Policija je te d m aretirala v Budimpešti trgovca Rudolfa baraga. ki je napovedal koukuiz ni ki je prej vse svoje blago zastavil v neki budimpeštanski zastavljalnici. Ko so trgovca aretirali. se jc hotel ustreliti, kar so pa mu preprečili.
Nenavadna najdba. V Dornu na Nemškem so se igrali otroci na ulici. Med tem so našh na poti 17.000 poštnih znamk, ki so najbrže v zvezi z zadnjim poštnim ropom v
I	iornu.
Prijet slepar. V Monako vem je policija aretirala nekega Oskarja Szeha iz Ogrskega. Razun njega so prijeli tudi njegovo ljubico. Mož je, kot duhovnik oblečen, izsesaval iz ljudij denar in je izdajal svojo ljubico za svojo sestro. Goljufija znaša 40.000 mark. Pri hišni preiskavi se je nabralo zanj vse polno obte-žilncga materijala.
Tovarna pogorela do tal. Tovarna za kovinske krste v Budimpešti Mark in GroBman je te dni po-
gorela do tal. Škoda znaša 300.000 kron.
Utonil pred očmi svoje matere. Žalosten slučaj se je pripetil te dni v Taboru na Češkem. Dne 9. februarja popoludne sta se drsala na reki Lužnici dva brata: 91etni Jožef Pelša in sedemletni Jaroslav Pelša. Nenadoma se je starejšemu udrl led, padel je v reko in je potegnil s sdboj mlajšega brata, ki mu Je hotel pomagati in ga izvleči iz vode. Mati obeh dečkov, ki je bila v obližju, je prihitela na krik potapljajočih se na pomoč in se vrgla v vodo, dia bi rešila svoja otroka. Posrečilo se ji je da je starejšega dečka zgrabila. Mlajši deček pa je izginil pod vodo. Svoj pogum pa hi bila mati poplačala kmalu s svojim živhenjem, ako ne bi prihitel na pomoč delavec Janez Hlavnička. ki je kljub lastni preteči nesreči potegnil iz vode mater in sina. Truplo mlajšega dečka Jaroslava so našli Šele po triurnem iskanju pod ledom, katerega so razsekali.
Ljubljana.
— Jeglič se pere. Kdo ne pozna klerikalnega nadučitelja Janka Nepo-muka Jegliča? Po slabem vsak, po dobrem nihče. Nadučitelj Janko Jeglič se v zadnjem času vedno vrti v poslopju ljubljanske sodnije, kar je že slabo znamenje. Da nima Jeglič čiste vesti, nam je pričala včerajšnja obravnava pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, kjer je Jeglič nadučitelja g. Likozarja tožil radi razžaljenja časti. Ko je sodnik predlagal poravnavo med njim in g. Likozarjem, je Jeglič na vso sapo začel odobravati ta predlog: »Saj se poravnam, saj se poravnam, samo da bo mir, samo da bo mir!« To je drugo trdno znamenje, da nima nadučitelj Jeglič čiste vesti. Torej Jeglič je tožil nadučitelja g. Likozarja zaradi razžaljenja časti. Prehitro, očka Jeglič! Počasi, počasi, in s premislekom! Kaj ne veste, da vas drži za vrat disciplinarni akt o šolski dotaciji? Kaj ste pozabili na sleparski način, na kateri ste neopravičeno dvignili denar? Ko se bo ta zadeva končala, o Janko Nepomuk Jeglič, bo vse z velikanskim začudenjem spraševalo: »Kaj tale Jeglič se je upal tožiti nadučitelja Likozarja radi razža-Uenja časti?
— Ne želi svojega bližnjega blaga. Ta zapoved je po mnenju naše duhovščine popolnoma po nepotrebnem prišla med deset božjih zapovedi in dela nekaterim božjim namestnikom prav tako priglavico, kakor ona, ki se glasi, »ne želi svojega bližnjega žene«. Toda čuda ni, da je duhovščina tako lakomna denarja — saj ga sam škof tako rad pobere, kjer ga dobi posebno — pri častiti duhovščini. V azilu Kranjske šporkase je ležal te dni upok. duhovnik Nace Šalekar, ki si je s svojo versko vnemo nabral lepega denarja. Škof je naenkrat začutil do Naceta veliko ljubezen in ga je dan na dan obiskoval... Nekaj dni potem pa so se že dvigali v hranilnici shranjeni tisočaki
—	v večjo čast božjo. To je vedno ista povest, ki se še bo ponavljala do sodnega dne.
— V odgovor »Slovencu« z dne 13. t. m. pod notico »socialist« oziroma »liberalec« Jakob Lavter na mis-jonu, odgovarjam sledeče:	Imam koncesijo prodajati svoje blago, kjer sta mi mestni magistrat in obrtna oblast to dovolila in to tudi pred cerkvijo sv. Petra. S to notico se je nameraval bojkot proti meni, kar pa se ni posrečilo, ker ljudje dobro vedo, da je moje blago najboljše in najcenejše. Sicer je pa bojkot tako prepozno prišel, ker je že konec misijona in jaz sem že pobral denar da ga gg. misijonarji ne bodo. Očita s.e mi, da sem prišel odpustke prodajat, kar je tudi resnica; mislim pa, da so moji odpustki ravno toliko vredni, kakor tisti, ki jih gg. misijonarji v cerkvi de lijo, ali pa še več, ker so cenejši. — Kar se pridig tiče, sem pa že veliko
takih političnih shodov slišal, kakor se sedaj pri sv. Petru vršijo. Ker se drugega ne sliši, kakor samo udrihanje po naprednih listih, čez liberalce in socialne demokrate, obenem pa se agitira za »Slovenca«. Toraj gospodje, pustite politiko v miru in se rajši držite svojih naukov! Ne škoduj svojemu bližnjemu.	J.	Lauter.
— Pogreb ponesrečenega strojevodje Kascha se je vršil včeraj iz mrtvašnice na južni kolodvor. K pogrebu se je zbrala velika množica, posebno železničarjev njim na čelu višji uradniki. Dolg sprevod je spremljal krsto na kolodvor, kjer se je zbrala velika množica ljudstva. Krsto so položili v železniški voz, ki se Je z vlakom odpeljal v Maribor.
— Žalostno! V petek je prišla neka dama v družbi svojega soproga v neko gostilno na Poljanski cesti. Ker je videla pri drugi mizi gospode, ki jih Je poznala kot narodnjake, jim je ponudila srečke za umetniško loterijo. Neki bogat gospod J.•• Pa je začel nad damo naravnost nelepo kričati, češ da ga ne pozna in kako si ga upa nadlegovati. Drugi gosti so bili nad takim tonom gospoda J. zlovoljni. Dama seveda ni gospoda J. več nadlegovala. Žalostno je, da se kaj takega zgodi. Obsojati moramo tako postopanje proti damam, ki gredo na delo za dobro stvar. Vemo, da je g. J. izjema. Žalostno bi bilo. če bi Jih bilo več!
-• Iz gledališke pisarne. Danes,
v	nedeljo popoldne (izven abone-menta, za lože nepar) se uprizori kot velika tujska predstava burleskna opereta »Orpheus v podzemlju«. Ob 7. zvečer (za par) »Red iz nravnosti«, tragedija mladega dijaka Feliksa, ki ga uniči kriva vzgoja doma in v šoli. V ulogi Feliksa se predstavi občinstvu gospod Josip Šest, nadarjen, resno stremeč mladosten karakterni igralec, s katerim si pridobi naš oder simpatično domačo moč. V torek (nepar) in v četrtek (par) priljubljena opereta »Grof Lu-ksembutški« z g. Iličičem, operetnim tenorjem iz Trsta kot gostom.
V	sredo ob pol 8. »Red iz nravnosti« zadnjič v sezoni kot kronska predstava.
—	Vojska na Balkanu. Deveti sešitek, ki je ravnokar izšel, nam živahno irf zelo temeljito pa vendar na kiatko popisuje konec bitke pri Lozengradu in začetek bitke pri Ljule - Burgasu, katera je — kakor upamo — za vselej zapečatila usodo evropske Turčije. Tu imamo pred seboj vso zgodovino teh važnih bojev sestavljeno, pregledno in v prijetni zvezi. .V časopisih smo brali svoj čas vsevprek prava in napačna poročila, razna domnevanja in ugibanja brez pravih direktiv in brez točnih informacij; nikdar si nismo bili povsem gotovi, če je poročilo verodostojno ali ne. Zato bomo zgodovino Balkanske vojne čitali še s toliko večjim zanimanjem. Mnoge krasne slike ter zanesljivi in temeljiti sestavki pisateljev so zagotovili temu lepemu delu trajno privlačno moč in zgodovinsko, Pa tudi zabavno, poučno in pripovedno vrednost. Eden prihodnjih sešitkov prinese več umetniških prilog, na katerih bodejo na najfinejšem papirju podane slike najvažnejših prizorov vseh bojišč.
Aretacija nevarne tatice. V zadnjem času je bila ukradena v zavodu sv. Marte v Streliških ulicah razna obleka in perilo. Te dni so prišli tatici na sled. Piše se Julijana Habjan, rojena je leta 1876. v Hief-lu in je pristojna v Kamnik. Po poklicu je kuharica. Vendar pa se s kuho prav malo peča, veliko bolj s tatvino. Zato je bila radi tega že osemnajstkrat kaznovana. Nevarno tatico so izročili deželnemu sodišču.
Umrli so v Ljubljani:	Marija
Mulec, strežnica. 71 let. — Ivan Brezovar, mestni ubožec, 77 let. — Ana Frie, vdova sodarskega pomočnika, 60 let. — Josip Arnigoiii, premogar, 29 let. — Marija Pucsko, sodnikova vdova, 81 let.
Kinematograf »Ideal«. Nov
spored zbuja splošno senzacijo. Tragedija »Oče« je pretresujoče vsebine. Nedosegljiv je italijanski svetovni umetnik Ermete Zacconi; sploh je vsebina, režija in igra na umetniški višini. Gaumontov teden donaša najnovejšo modo. Torek »Dolarska princesa«.
Loterijske številke. Dunaj: 67, 4, 54, 87, 48.
Trst.
Prišel bo dan spoznanja. Goto-
vi	ljudje sl domišljujejo, da lahko brijejo iz slov. delavstva norce. Ko smo zadnjič napisali bridko resnico, da se nahaja ubogo slovensko delavstvo v veliki bedi in reyščini, je rekla »Edinost«, da so to čisto navadne fraze. Mi smo tudi poudarjali, da je slovensko delavstvo že sito vseh fraz in da ono išče izhoda iz tega obupnega življenja. Mi smo napisali tiste vrstice, ker vemo v kakšnih razmerah §e nahaja slovensko delavstvo, vemo pa tudi, kako premišljuje samo, da bi bilo čitnprej konec tem obupnim razmeram. In povod ima za to. Velika brezposelnost, ki zavzema vedno širše polje, ga muči; nadalje draginja, pri kateri z današnjimi majhnimi plačami ni mogoče skoraj izhajati. Poleg tega pa je slovensko delavstvo zapostavljeno od strani drugorodcev. Ni čuda torej, da sc jc to ubogo, v tako slabih razmerah živeče slovenske delavstvo, naveličalo raznih fraz, ki jih prebavljajo oni okoli »Edinosti« že trideset let. Pravimo, razmere se izpreminjajo, in danes ni več tako, kakor je bilo nekdaj.
S tem pa, da delujete še vedno tako. kakor pred tridesetimi leti, in hočete, da vam slovensko delavstvo sledi, škodujete slovenskemu delavstvu, ki se vsled vaše krivde ne more povspeti na višjo stopnjo. Čudimo se gospodom, da hočejo imeti delavstvo po vsej sili za seboj. Za tem grmom tiči zajec! Domišljujejo si namreč, da so oni tisti odrešeniki, ki bodo odrešili slovensko delavstvo, in da imajo samo oni to pravico. V tem so podobni klerikalcem, ki se izdajajo ravno za take mesije. Torej samo oni okoli političnega društva »Edinosti« imajo pravico voditi delavstvo — ko bi mu vsaj kaj pomagali! — vsi drugi so navadne ničle, in te ničle, ali patentirane delavske odrešenike baje delavstvo ne mara, ampak samo njih
—	vsaj tako pripoveduje »Edinost«. Mi bi nič ne bili proti temu, da samo gospodje okoli »Edinosti« vodijo slovensko delavstvo, ko bi mu vsaj res pomagali, stali na njegovi strani in bi šli zanj ostro, odločno v boj, ne samo proti narodnemu, ampak predvsem proti gospodarskemu nasprotniku. Toda, kakor vse kaže, bo ostalo slovensko delavstvo v Trstu tako dolgo časa v svojem stanju, dokler ne bo prišlo do spoznanja, da buržoazija nima srca za delavstvo, da se nahajajo nasprotniki delavstva v narodu samem, ki so delavstvu pač samo toliko časa naklonjeni, dokler se jim ne postavi s kakšnimi zahtevami nasproti. »Edinost« ne bo branila slovenskih delavcey pred slovenskim podjetnikom, ki je član političnega društva »Edinost«. Narodnemu delavstvu bodo slovenski delodajalci naklonjeni samo toliko časa. dokler bodo imeli od njega interes, dokler se bo pustilo narodno delavstvo izrabljati za štafažo. Zato tudi takšno nasprotovanje proti zvezam slovenskega delavstva z drugoslovanskim delavstvom. »Treba je torej, da ie stvar omejena samo na Trst,« ker si slovensko delavstvo na ta način nač nič ne more priboriti. Le žal. da ima večina slovenskega delavstva še precej zaprte oči. Toda gledali bomo, da jih odpre in spozna svoie žalostno stanje, ki ga mu povzroča poleg drugih vzrokov tudi sedanja trž. slov. politika. Slov. delavstvo
se bo končno moralo poprijeti prave poti. in zadosti žalostno je, da je še do danes ni našlo. Naloga zavednej-ših slovenskih delavcev, onih, ki so že spoznali, jc. da nezavedne neprestano poučujejo o glaynih vzrokih njihovega narodnega in socialnega suženjstva. Ce bo vsak storil svojo dolžnost, bo kmalu napočil dan spoznanja.
Strašen samomor blaznega človeka. V četrtek zjutraj si je končal neki neznani človek na pretresljiv način svoje življenje. Domneva se, da je bil blazen, ker bi drugače ne storil kaj takega, vsaj na podoben strahovit način ne. — Blizu Bocola se nahaja majhen gozdič; v njegovi bližini je bila v četrtek neka mlada deklica, ki je bila namenjena nabirat drva. Okoli 10. ure predpoldne se je silno prestrašila. Slišala je v bližini več strelov. Ko se je ozrla, je zagledala za seboi v gozdiču velik plamen. Drva, ki so bila par metrov visoko zložena, so bila vsa v ognju. Gor na njih pa je stal popolnoma mirno človek, in njegova obleka je bila istotako vsa v plamenu. Kmalu nato se je zgrudil in padel v bližini se nahajajoče, par metrov globoko brezno. Ko so pridrli ljudje na lice mesta, kjer se je vršil ta grozni prizor, so našli v breznu ožgano telo samomoiilca, ki je bilo popolnoma sključeno. Bil je mrtev. Spoznati ga niso mogli, ker je bil strahovito ožgan. Obleke ni bilo več na njem, ker je docela zgorela. Sredi gozdiča so našli tri prazne steklenice od petroleja. Blaznež si je bržkone namoč:l obleko s petrolejem. Zdravnik je zastonj dospel na lice mesta. Prišla je tudi sodna komisija. Dosedai se policiji še ni posrečilo dognati, kdo da je ta nesrečnež.
»Samo sedem Jih je«. »Edinost« se veseli in tolaži s tem, da je samo sedem bojevnikov za pravico in svobodo. S to izjavo se nam je pokazala v pravi luči. Ona je torej proti onim, ki se bojujejo za pravico in svobodo našega teptanega naroda, ona se veseli nad tem, da jih je samo sedem, namesto da bi obžalovala. S to izjavo pa hoče tudi zasmehovati »Narodno-socialno mladinsko organizacijo«, ki ima po mnenju »Edinosti« samo sedem članov. Dobro. Če bi bilo to tudi resnično, smo vendar bolj napredovali, kakor pa »Edinost«. N. s. m. o. se šele ustanavlja, med tem ko obstoji politično društvo »Edinost« že kakih trideset let. Po mnenju »Edinosti« smo dobili tekom polletne agitacije za N. s. m. o. sedem članov. »Edinost« pa vodi agitacijo, oziroma ekzistira že trideset let in šteje 46 članov. Kdo je torej bolj napredoval. »Edinost« ali N. s. m. o.? Če dobi N. s. m. o. vsakega pol leta samo 7 članov, bo vseh skupaj v tridesetih letih: 14 X 30 = 420.
Slovenska mladina v Trstu. Danes, v nedeljo ob 2. uri pop. se vrši ustanovni občni zbor »Narodno-so-cialne mladinske organizacije«, v prostorih N. D. O., ulica Sv. Frančiška št. 2.
Društva.
Občni zbor gospodarskega, naprednega društva za šentjakobski okraj je danes v nedeljo ob pol 4. popoldne pri Rastoharju na Karlovški cesti. Vabimo nanj člane in somišljenike iz šentjakobskega okraja.
Čitalnica v Šiški sklicuje na danes ob 2. popoldne v Čitalnico iz-vanredni občni zbor z dnevnim redom: valitev blagajnika enega odbornika in namestnikov. Odbor prosi polnoštevilne udeležbe.
Iz »Društva inženirjev. Vsi oni cen; mi gg. člani, ki so prevzeli sestavljanje abecede za Jugoslovansko Enciklopedijo se naprosijo, da jo izroče odseKU v petek na društvenem večeru.
Občni zbor radovljiške podružnice »Slov. planinskega društva« se vrši dne 23. februarja 1913 ob 3. uri popoldne
Kupujte in naročajte „DAN“!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
POSREDOVANJE EVROPSKIH VELESIL V SOFIJE
Berlin, 15. februarja. Kar se vesti tiče, da je samo trozveza posredovala v Sofiji za sporazum med Bolgarsko in Rumunijo, poroča se, da ni tega storila samo trozveza, temveč vse evropske velesile. Pričakuje se, da da Bolgarska Runni-niji daljših koncesij.
URŠKA IN BOLGARSKA.
Rim, 15. februarja. Grško bro-dovjc ne sodeluje v bojih, okolo Bu-lairja. Razlog zato je, ker ni prišlo pri pogajanjih Venizclosa v Sofiji do sporazuma radi Soluna.
VPRAŠANJE MIRU.
London, 15. februarja. Razlogi, da je bila prošnja Tevfik paše na velesile odklonjena, leže v tem, ker Turčija ni podala svoje prošnje na temelju kolektivne note velesil. Velesile so izjavile, da bodo posredovale samo tedaj, ako vzame Turčija kolektivno noto velesil za temelj mirovnih pogajanj.
BOLGARIJA IN RUMUNIJA.
Sofija, 15. februarja. Prva seja pogajanj med princem Ghike in bolgarskim delegatom Sarafovom je Izpadla čisto negativno. Ni se posrečilo približati stališču Bolgarije in Ruuumije. Danes je bila nova konferenca, pri kateri dr. Danev ni bil prisoten, ker je odšel na bojišče. Sodi se, da bi moglo priti do težkih zaplctljajev.
VELIKA BITKA PRI BULAIRJU.
Carigrad. J5. februarja. Pri Bu-lairju se je vnela nova velika bitka, pa je ostala neodločena.
Pariz, 15. februarja. Tu se poroča, da se je bitka, ki se je 12. t. m. pred Bulairjem zopet vnela in o kateri Turki poročajo, da je ostala neodločena, končala zmagoslavno za Bolgare. Bolgari so fingirali umikanje, nato pa prešli v ofenzivo in Turke porazili. Bolgari so se polastili bulairskih utrdb. Bitke se je udeležilo turško in grško brodovje.
SKADRSKO VPRAŠANJE.
London, 15. februarja. Tu vlada neomajno prepričanje, da Crna gora ne izpusti Skadra iz svojih rok, da ga osvoji. Radi stališča Avstrije, se smatra zato skadrsko vprašanje za zelo pereče.
GRKI V MALI AZIJI.
London, 15. februarja. V prvih jutranjih urah ie dospelo sem poročilo, da se je posrečilo grški voini mornarici izkrcati na maloazijski obali večje število grških čet. Enver beg se je vsled tega odločil, da popelje armado, ki stoji pod njegovim poveljnlštvom nazaj čez Marmarsko morje in Grkom nasproti.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Išče se prijazno stanovanje s
sobo in štedilnikom za takoj. Kdo, pove »Prva anončna pisarna«.
Išče se mlado gospodično, ki
ima veselje do petja in tainburanja; se jo sprejme takoj za učenko. Kje pove »Prva anončna pisarna«.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince 92.
Trgovina z mešanim blagom v
večjem kraju na Kranjskem se odda s 1. aprilom z zalogo ali pa samo prostor v najem. Ponudbe pod »Tr-govina«, poštno ležeče, Ljubljana.
Črn bacek »Rozka« se je zaletel v gostilno »Pri levu«, Marije Terezije cesta. Kdor nanj reflektira, naj se tam oglasi.
i 1 i i i I I i I I f I Ci i C O
Sprejme se takoj izvežbana
blagajničarka
v kavarni ..Central"
v Ljubljani.
n mint i n cm i u
A. Kje pa pustite brusiti svoje in škarje?
B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju, fin umetni brusač.
Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago.
Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 3.
ca
m mn
S—
03
■	mmm
ca
gd
•+-* m mmm
“55
■	mmm
O
GD
d.
KO
ca
CD
CO
O
Oparov«« \C,
um~'
Tik er Medicin?!-
L*- »z zdravilnih ra
L°vroSabonil<,Siska
pri Ljubljani
O
CO
CD
OD
CO*
*T3
CD
O
SL
mmam m
i-t-
CD *—»-
PD
Sr
CD
»3
Odda se takoj v najem
=lokal=
z izložbenim oknom
pripraven za špecerijsko ali tudi kako drugo obrt.
Ponudbe na Alojzija Sokliča v Kranju.
L
Krojaštvo ^
Ivan Kersnič
v JLjublJavii
Sv. Petra cesta 32,1. nad.
(poleg kavarne »Avstrija1')
najnovejše mode, soliidno delo, zmerne nize cene, znano pohvalna postrežba.
Svarilo!
m*
Koder se prodajajo ponaredbe, naročite pristni
naravnost od izdelovalnice pod naslovom:
Rastlinska destilacija
„FLORlAN“
v Ljubljani.
NajfhtejSi (g p J p j rjp
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNI0N“.
  -T—------------------------------
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari tr? št. 9
priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno konccsijonirani optik in strokovnjak svoj
optični zavod.*^
Daljnoglede, toplomere, in zrakomcrc vseli vrst. Očala, Sčipal-niki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj In poštnine prosto.
Odda se:
Za februarjev termin 1(1?:
lep, velik loka!
pripraven za trgovino, odvetniško pisarno itd. v dobri legi mesta.
Za februarjev termin 1913:
lokal za trgovino
v najlepši in tudi najprometnejši legi mesta.
Za takoj: Užitnine prost
lokal za skladišče
pripraven tudi za delavnico itd., even-tuelno z vporabo lepega dvorišča.
Različne lokalitete
(šupe) z velikim okolo ležečim p o-Ntorom, pripravno za stavbenike ali sploh za obrtnike, ki rabijo velika : : : skladišča tudi na prostem. : : : Natančnejše se poizve: v pisarni štev. 12 v hotelu pri ..Maiiču*4, nasproti glavne pošte.
Tvrdka Bilina & Kasch nasl.
M. Schubert
Ljubljana, Zidovska ul. 5
Priporoča svo:o veliko zalogo g kr/, o in raznovrstnih drugili rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, ročna dela, izdelovanje vseh vrsi prevlečenih gumbov, kakor tudi vse potrebščine kline pasove, ravnodržalec Itd. po najnižjih cenah. Snaženjo vseh vrst rokavic. Moderna predtiskarija. —- Postrežba točna in solidna. — Vnanja naročila se ločno izvršujejo.
Mednarodno spedieijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
Ustanovljeno 1S76.	Telefon	štev.	©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. jtiž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport iti . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . •
Pisarna v mestu: Selenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
r.
Za obleko po meri
dobite edino nadomestilo
„v Angleškem skladišču oblek“
kjer so ravnokar dospeli najmodernejši kostumi, paletoji, bluze in krila za’ dame in deklice kakor tudi obleke, raglani in klobuki za gospode in dečke v vseh barvah in kakovostih.
Vsakdo si lahko ogleda blago.
Postrežba točna in solidna.	Cene	priznano nizke.
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
k 8f«oo.ooo.: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. TmoT1
Stritarjeva ulion. štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči računa ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4	\
i
Učiteljska tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija. — Cene najnijže!	Notni	stavek.
■