SteV. 71. «Ljubljani, v Četrtek, dne 28 marca 1907. LetO XXXU. =HT;I Bi IM1BUBB Sgm ■ B ■ M H H^^fl Am ■ . ,, „ ^M ■■■ ■■■^■P V reklamnih noticah stane H H UV H «nostopna garmondvrsta " " H W ■ ■ H ■ H H i 26 iTo m ■ k ■ ■ II ■ ■ w ■ ■ i>v,|enju 20 H na M M KI ^LA H ■ ^LA Ki 10 h. ^^^ W m^mB Bk H ■■ ^H^ ln političen list za slovenski narod ^fggsr;^ Četrtletna priloga „Vozni red". Francojkn. Pariz, 23. marca. Za sedaj poročamo o manjših stvareh, ki razburjajo po vednih senzacijah željno francosko javnost. — Polkovnik 26. polka v Nan-cyju se je pred nekoliko dnevi od vojakov poslovil ter pri tej priliki obžaloval, da mora od vojakov stran, ne da bi doživel revanšne vojske z Nemčijo. General Bailland mu je na to odgovoril, da sc bo ta vojska res kmalu začela in 26. polk bo sodeloval pri zavzetju izgubljenih provincij. General Bailland se bo moral zaraditega zagovarjati v Parizu, socialist Constans bo to zadevico porabil za interpelacijo. vojni minister Picquart bo pa odgovarjal. Sploh je tako razbobnanje tako malenkostne stvari samo v Francoski mogoče. Vojni minister Picquart jc tudi drugače zelo žalostna prikazen. Ima strašno moderne hti-manne nazore, toda za armado je prava poguba. Da je bil njegov prvi čin, rehabilitirati častnike, pristaše Dreyfusove, to nc bi bilo še tako hudo; tudi reforma vojaškega kazenskega prava bi v drugih razmerah in časih hila čisto na mestu in zares dobro delo toda Picquart ne stori ničesar, da bi ustavil armadi skrajno nevarno protivojaško gibanje, ki je ravno med vojaki najbolj razširjeno in povzroča, da je francoski vojak vedno in vedno meni discipliniran. Šc več, Picquart cclo simpatizuje s častniki, ki so naskrivaj člani revolucionarnih delavskih sindikatov. Gorje pa častniku, ki se upa prekrižati! Tu gospod Picquart ne pozna pardona. Znano vam jc že, kako se ie pogazila svoboda vesti ob priliki strašne eksplozije na »Jeni«. Oblast ni pustila duhovnika v bolnišnico, kjer so ječali umirajoči bretonski pomorščaki. Temu je sledilo kmalu nato nekaj drugega, ki označuje frau-coski kulturni boj. Škof v Rennesu jc napovedal za uboge ponesrečence na »Jeni« mašo zadušnico. Kar alarmira dan pred službo božjo v noči poveljnik rennske garnizije vse častnike in jim sporoči, da se ne sme noben častnik tudi sam ne udeležiti maše za-dušnice! Sploh začenjajo sedaj na francoskem iz jeze, da so s svojo klavrno cerkveno politiko čisto zavozili, s takimi malimi zbad-Ijaji. Semkaj spada tudi najnovejša okrožnica Briandova na prefekte, naj mu do 15. aprila naznanijo vse tiste kongrcgacije. ki se bavijo s poučevanjem. Koncem tega šolskega leta bo tudi teh šol avtoriziranih redov konec. O Montagninijevih listinah poročajo iz Rima od kompetentne strani, da se gre za Montagninijev dnevnik in za njegovo korespondenco. Dnevnik Montagninijev Vatikanu seveda ni nič mar, korespondenca z Vatikanom pa obravnava zgolj o cerkvenih za- iim Jlapplnj Sal" (Angleški spisal C. Doyle.) Bilo jc v dneh, ko jc bila že uničena moč Francije na morju in je trohnelo več njenih ladij v Medway-u nego si jih mogel najti v brestskem pristanišču. Toda njene fregate in korvete so še plavale po oceanu, akoravno so jim vedno sledile sovražne ladje. V skrajnih delih sveta se je to krasno brodovje z •ničnimi dekliškimi in cvetličnimi imeni borilo in uničevalo medsebojno za čast štiri vatle veliko krpo, ki ie plapolala na njih jamborih. Ponoči je razsajal hud veter, ki se ie polegel ob svitu, in zdaj jc vzhajajoče solnce zlatilo na svojem potu proti zahodu ostanke razbite ladje in se odbijalo po neskončnih grebenih dolgih, zelenih valov. Proti severu, jugu in zahodu je bil obzor neomejen, samo tupa-tam ga je zapirala proga peneče sc vode, kjer se je zadevalo dvoje velikih, atlanskih morij. Proti vzhodu je bil skalovit otok z mnogimi čermi in posameznimi palmovimi gaji; na golem, okroglastem hribu, ki se .ie vzpenjal na otoku, se je vzdigovala lahka meglica. Divje se ic zaganjalo morje ob obrežje in v varni oddaljenosti od njega sc jc črna britska fregata »Leda« z 32 topovi, kateri je poveljeval kapitan A. P. Johnson, zibala po valovili ali pa sc pogrezala v smaragdne doline in izginila z maloštevilnimi jadri proti severu. Na njenem snežno-belem krovu je stal majhen, devah in o stvareh, ki so s temi v bistveni zvezi. V prvi vrsti gre za imenovanja škofov, o cerkvenopolitiških postavah pa tudi o zadnjih volitvah za parlament, ki so bile za proti-versko gonjo na Francoskem določilne. Vzlic dementiranju ni izključeno, da nc bi Vatikan sani objavil korespondence z Montagninijetn, predno jo objavi francoska vlada, da bodo morali namah utihniti ncumnozlobni glasovi o papeževi zaroti proti republiki. CLEMENCEAU NA ROBU. En general kaznovan, poročnika pa rehabilitirana. — Slaba zaupnica. Pariz, 27. marca. Nasprotniki sedanjega ministrstva so se menda zarotili, da kabinet pokopljejo pod interpelacijami. Socialist Constans jc v zbornici interpeliral zaradi bojevite izjave generala Baillanda. (Glej naše »Pariško pismo«. Op. ur.) Nato jc znani pisatelj Maurice Barres, ki ie nedavno bil imenovan za člana akademije znanosti, branil generala, češ, tudi nemški cesar govori vedno, da naj ima njegova armada pripravljeno strelivo in meče nabrušene. Zakaj bi tega ne smel francoski general? (Ploskanje.) Vojni minister jc imel težko stališče, ko je Barreju odgovarjal. To tembolj, ker so ga nacionalisti prijeli, ker je rehabilitiral poročnika Tisseranda. Poročnik Tisserand jc namreč lani ob priliki nekega štrajka v uniformi šel na delavsko borzo, sc tam podal na oder in izjavil, da on ne bo nikoli svojim vojakom zapovedal, streljati na štrajkujoče. Vojni minister Etienne ga jc odstavil od službe. Pichard ga je pa zopet vsprejel v armado. Konec debate je bil ta. da jc • zbornica odobrila sklep vojnega ministra, prestaviti generala Baillanda iz Nancyja, samo s 360 proti 200 glasovom. Stališče Clemenceaujeve-ga kabineta je zdaj žc tako omajano, da nasprotniki, bodisi iz levice, bodisi izmed nacionalistov konzervativcev le čakajo ugodne konstelacije. Kmečki upor na RumunsKem. Kraljev manifest. - Nemiri. Kralj Karol rumunski je izdal na svoj narod manifest, ki ima v glavnem sledečo vsebino: »Da pomirim svoje ljudstvo, odredim: Mala kmečka posestva se obdavčijo po istih pravilih in istem merilu, kakor veleposestva in slednja ne bodo več izjema. Državna posestva se dajo kmetom v najem. Najemninski trusti se bodo onemogočili s posebno postavo. (To postavo smo v glavnem priobčili v včerajšnjem listu.) Ljudske banke se bodo konsolidirale in ustanovili posebni upravni uradi, ki bodo nadzirali najemniške pogodbe. Ustanovi sc tudi deželna zemljiška banka. močan, rjavoličen mož in se oziral z daljnogledom po obzorju. »Mr. \Vharton!« je zavpil z glasom, kakor ga povzročajo zarjaveli tečaji. Debel častnik s krivimi nogami je pridrsal z zadnjega dela ladje k njemu. »Da, gospod.« »Odprl sem zapečatena povelja, Mr. \V h ar to n.« Žarek radovednosti sc jc zasvetil na suhih potezah prvega poročnika. Leda ie odjadrala s svojo tovarišico Dido pred tednom iz An-tigue in admiralova povelja so bila v zapečatenem ovoju. »Odpreti smo jih morali, ko smo dospeli do zapuščenega sombrierskega otoka, ki ima severno širino 11° 36' in zahodno dolžino 63° 28'. Sombricro ic ležal štiri milje severovzhodno od našega zaliva, ko se je polegel vihar, Mr. VVharton.« Poročnik se je silno priklonil. On in kapitan sta bila srčna prijatelja že iz otroških let. Hodila sta skupaj v šolo, skupaj sta se posvetila mornarici in se oženila v medsebojnih rodbinah, toda dokler sta stala na krovu, je železna službena disciplina potlačila v njiju vsako človeško čuvstvo in bila sta samo predstojnik in podrejcnec. Kapitan Johnson jc izvlekel iz žepa moder papir, ki je šumel, ko ga jc razvijal. »Fregata »Leda« z 32 topovi in Dido (kapitana A. P. Johnson in James Munro) imata nalogo križariti od one točke, kjer naj se prečitajo ta povelja, do ustja karibskega jezera v nadi, da naletita na francosko fregato La Gloirc (48 topov), ki je pred kratkim uničila v onih krajih naše trgovske ladje. Njegovega C e r n o v i c e. 27. marca. Tudi iz Tele-ormana in Obarsie korakajo kmetje proti Bukarešti!. Vojaštvo jc zasedlo 18 trdnjav okoli Bukarešta ter jih opremilo z vsemi sredstvi za obrambo proti kmetom. Cem o v i c c. 27. marca. Hud boj med vojaštvom in kmeti se jc vršil v Mactanesticu kjer so kmetje naskočil dvorec kneza Lako-varyja. Stotnik Mares je pozval kmete, naj se razidejo, ko se pa niso hoteli umakniti, ie dal med nje streljati. Razkačeni planejo kmetje na stotnikovo krdelo in vržejo vojake nazaj. Stotnika so ranili, poročnika Jolinscu pa vjeli, ubili, mu preparali trebuh in ga vsega raz-mesarili. B r a i I a, 27. marca. Kmetje, katere ie vojaštvo pri Galacu vrglo nazaj, korakajo proti Braiii. Vseh kmetov je 2000. V Crajovi so kmetje vse Jude vjeli, iili slekli, potem do krvi pretepli in izpodili iz mesta. J a s s y, 27. marca. Vojaki so kmete, ki so naskočili mesto, vrgli nazaj. Meščani sami so ustanovili svojo meščansko gardo. Cernovice, 27. marca. V Burdujeni, kjer so začetkoma bili nemiri največji, so sc kmetje pomirili. Bukarešt. 27. marca. V Dolu so kmetje nekega veleposestnika razsekali na kose in njegovega otroka vrgli psom. Posestvo dosedanjega ministrskega predsednika Canta-cuzcne so kmetje popolnoma razdrli. Škode jc pol milijona frankov. SENZACIJONALNE VESTI O OBISKU AVSTRIJSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA V BEROLINU. Pim, 27. marca. »Giornale d' Italia«, ki je na glasu, da je zelo dobro informiran list, poroča iz Pariza, da so z Dunaja brzojavili »Petit Parisijenu« iz dobro poučenih krogov, da namerava cesar Franc Jožef odstopiti, oziroma prepustiti prestolonasledniku vlado nekako kot namestniku ali sovladar.iu. S to namero je v zvezi tajni obisk prestolonaslednika v Berolinu. TRŽAŠKI DEŽELNI ZBOR. T r s t, 27. marca. Včeraj so se v tržaškem deželnem zboru posvetovali o novem tržaškem mestnem štatutu. Ker večina ni hotela sprejeti nobenih izpreminjalnih predlogov slovenske manjšine, so slovenski poslanci zapustili dvorano, vsled česar jc seja postala nesklepčna. NAGODBF.NO VPRAŠANJE. D u naj. 27. marca. Ogrski državni tajnik Szterenyi se pogaja na Dunaju z avstrijskimi strokovnimi referenti o vprašanju železniških tarifov v smislu Szell-Korberjevega nagodbenega načrta. veličanstva ladiji imata tudi ukaz zasledovati razbojniško barko, ki sc imenu c včasih Slap-ping Sal včasih pa Hairy Htidson, ki je oropala britske ladje, kakor je popisano v priloženem obvestilu, in barbarsko ravnala z njih moštvom. To je majhen dvojambornik z desetimi topiči in štirindvajsetfuntnikom na prednjem delu. Poslcdnjič so jo videli 23. t. m. severovzhodno od sombrierskega otoka. (Podpis) James Montgomerv, kontreadmiral. Njegovega veličanstva ladja: Colossus, Antigua.« »Zdi se mi, da smo izgubili tovarišico,« .ie rekel kapitan Johnson, spravil svo a povelja iu zopet ogledoval z daljnogledom po obzorju. Neprijetno bi bilo. ako bi sc srečali brez nje s silno Francozinjo, Mr. VVharton. Fh?« Poročnik jc namežikal in sc nasmehnil. »Na srednjem delu ima oscmnajstfuntnike, na zadnjem pa dvanajstfuntnike, sir,« je rekel kapitan. »Na njej jc štiri sto mož proti našim dve sto enointridesetim. Kapitan de Milon je naispretnejši mož v francoski službi. Vrag me vzemi, odrekel bi se rad svojim prihodnjim zlatim našivom, ako bi se mogel spoprijeti z njo.« Zasukal se je na peti in postalo ga je sram svoje trenotne slabosti. »Mr. VVharton,« jc rekel in strogo gledal čez ramena, »odstranite štirioglata jadra in obrnite ladjo šc za eno stopinjo proti zapadli.« »Dvojambornik v zalivu,« ie rekel poročnik. Kapitan je skočil k ograji in sc prijel za vrvi, ki drže prednji jambor; bil je čudna fi- NAMESTNIŠKO VPRAŠANJE NA MORAVSKEM. Praga, 27. marca. »Politika« poroča, da se je moravsko namestniško vprašanje vršilo sledeče: Dvorni svetnik upravnega sodišča Maks grof Coudenhove jc imenovan za cesarskega namestnika na Moravskeni, ministrski svetnik v ministrstvu za notranje zadeve Viktor Houdek pa jc imenovan za podpredsednika moravskega namestništva. Sedanji vodja moravskega namestništva, baron Pillcrstorff postane najbrž sekcijski načelnik v poljedelskem ministrstvu, dvorni svetnik na moravskeni namestništvu Fran Navratil pa pride v ministrstvo za notranje zadeve. MAKEDONSKE REFORME. D u n a ), 27. marca. Avstrijska in ruska vlada sta opozorili diplomatskim potom srbsko iu grško vlado, da sc v Makedoniji zopet množijo srbske in grške čete ter onemogoča jejo z nasilji in ropom reformno delo. Reformno delo zlasti na upravnem polju dobro napreduje, čete pa sejejo prepir in razdor med krščanskimi narodi v Makedoniji iu položaj slabšajo. Srbska iu grška vlada naj Avstrijo. Rusijo in tudi vse druge velevlasti pri makedonskem reformnem delu podpirata. NOVA AKCIJA PROTI MAROKU. T a n g e r, 27. marca. Semkaj sta dospeli francoski križarki »Lalande« in »Jeanne d'Arc«. T a n g e r, 27. marca. Položaj v Mara-kešu jc zelo kritičen. Maročani zasramuiejo Evropejce, oblast pa ic pasivna. A 1 ž i r, 27. marca. Oranska divizija .ic dobila povelje, odposlati pehotno kolono 3000 mož proti LJdji ter zasesti to mesto, dokler Maročani nc dajo Francoski popolnega zadoščenja za umor zdravnika Mauchampa. Pogoji so sledeči: Eksetnplarična kazen za morilce; guverner v Marakešu sc mora odstavili in zapreti, rodbina Maucliampova primerno odškodovati, naposled pa uveljaviti povsod določbe algeziraške pogodbe. Berolin, 27. marca. Vse velevlasti odobruje.io postopanje francoske vlade, ki jc popolnoma v soglasju z določili algeziraške pogodbe. Morda tudi španska vlada odpošlje v obrežna mesta nekaj bataljonov v varstvo Evropejcev. RUSIJA. Peterburg, 26. marca. Po končani debati o odpravi vojnih sodišč je ministrski predsednik Stolypin izjavil, da vlada vojnih sodišč ne more odpraviti, dokler ne poneha sociainorevolucionarni terorizem. Vojna sodišča bodo sodila samo o najpredrznejših napadih. Nato je duma sprejela predlog, naj se izvoli komisija, ki bo vprašanic o odpravi voj- gura z vihraiočitiii škrici in mežikajočimi očmi. Suhi poročnik je iztegnil svoj vrat in šepetal s svojim pomagačem Smeatonom, a med tem so pridrli častniki in moštvo iz spodnjih prostorov, se zbrali na vetrovni strani in si senčili oči z rokami kajti tropično solnce .ic žc izšlo nad palmami. Tuji dvojambornik je bil vsidran v vhodu v zaliv in bilo jc jasno, da ni mogel oditi, ne da bi ga dosegli toiiovi na fregati. Zadrževalo ga je skalovje, ki se je razprostiralo proti severu. »Pazite nanj, ako se začne premikati, Mr. VVharton,« je rekel kapitan. »Saj je komaj vredno, da bi sc pripravljali za bitko, Mr. Smeaton. toda moštvo naj le bo pri topovih za slučaj, da bi nam poskušal uiti. Pripravite top na predniem delu ladje in tja pošljite tudi moštvo s puškami.« Britsko moštvo sc jc podalo v onih časih na svoje prostore popolnoma mirno, kakor so se navadili pri vsakdanjem vežbanju. V par minutah so bili zbrani mornarji brez vrišča in trušča pri svoiih topovih in pomorščaki so se podali na svoje prostore in se opirali na svoje muškete na prednjem delu ladje, ki ie imela smer naravnost proti mali žrtvi. »Ali jc to Slapping Sal, sir?« »O tem ne dvomim, Mr. VVharton.« »Zdi se mi, da jim ni všeč. da jih opazujemo, sir. Porezali so vrvi in jadrajo.« lasno je bilo, da se jc nameraval dvojambornik boriti za svojo svobodo. Plapolalo je vse polno različnih iader in lahko je bilo videti ljudi, ki so kakor blazni razpenjali nova jadra. Niti poskusil ni, da ln všel, ampak je nameril naravnost proti zalivu. Kapitan si je mel roke. nili sodišč proučevala in nato zbornici poročala. « • • M o s k v a , 27. marca. Neznanec je ustrelil glavnega urednika liberalnega lista »Ruskija Vjedornosti«, dr. Jollova. i1 e t e r b u r g , 27. marca. Baje nameravata naučili in prometni minister odstopiti. Tudi šef generalnega štaba Palicyn odstopi. ANGLEŠKA SVETOVNA POLITIKA. Madrid. V kratkem se snideta v Car-tageni angleški in španski kralj. Pomenljivo je tudi dejstvo, da je Španska imenovala za svojega zastopnika na haški konferenci svojega poslanika v Londonu. Viila de Urutia. ki >e brezpogojni pristaš angleške politike. VolM boj. (Liberalna blamaža na Notranjskem.) Iz Senožeč smo dobili včeraj brzojavko: Naznanjenega liberalnega shoda ni bilo. Vzrok strah pred slabo udeležbo in fiaskom. Oznaniti niso upali brez oznanila, pa ni bilo ljudi. Strah liberalcev — naš ponos. (Shod v Radečah) se je vršil minoli ponedeljek v »Narodnem domu«. Dasi je bil shod napovedan precej pozno, vendar se je zbralo do 250 mož iz radeške in boštanjske občine, nekaj celo iz občine Št. Jurij. Med zborovalci smo opazili tudi tovarnarja gosp. Antona Krisperja in podžupana g. J. Kosa. Shod ie otvoril trški načelnik g. J. Rižnar, ki je bil enoglasno izvoljen tudi za predsednika. Bivši poslanec g. komerc. svetnik Povše se predstavi kot kandidat S. L. S. Najprvo pojasni novi volivni red, nato pa navaja razne točke, katere bode moral rešiti novi državni zbor v korist kmečkemu, obrtniškemu in delavskemu stanu. Eno najvažnejših vprašanj pa je zavarovanje za starost, onemoglost ter za slučaj nezgode, (j. predsednik se je iskreno zahvalil g. govorniku ter ga prosil, naj tudi v bodoče deluje v državnem zboru po programu S. L. S. Navzoči so soglasno in z navdušenjem proglasili g. Povšeta za svojega kandidata. (Zaupni shod v Komnu.) V četrtek popoldne se je vršil v Komnu shod najožjih zaupnikov. Predsedoval je shodu gospod Fabiani. Kandidat Laharnar je razvil svoj program ter krepko zavrnil napade »Soče« in »Edinosti« na njegovo osebo. Govorili so še gospodje notar dr. Kotnik. Štubelj, Metlikovec in dekan Lukežič. (Socialisti v Št. Petru na Krasu.) Dne 26. t. m. zvečer je v »Narodni gostilni« novomeški g. Pepe predstavljal svoiega sodruga Mozetiča z Nabrcžine kot kandidata za drž. zbor. Zbralo se jc do 40 sodrugov, katerim se jc hvalil g. Kopač, kako se je bojeval za boljše plača železniških uslužbencev, z želez-lezniškim ministrom napravil pogodbo, da se morajo do julija izvršiti vse zahteve. O. Kopač gotovo sam tega nc veruje. Nato je Far-barjev Pepe iz Kandije napadal na surov način duhovnike, škofa, bivše državne poslance; privoščil si je dr. Tavčarja, župana Hribarja, da sedi v tisočakih, postojnskega Arkota in kandidata neodvisnih kmetov, Jos. Deklevo. Povedal je tudi to-Ie: Garzaroli mi je pravil v Postojni, da liberalcem nihče več ne veruje, zato je treba pričeti z »neodvisnim« kmetom. Ali čuiete Orehovčani, Zagorci in drugi, ki še vedno'verujete hinavskim kričačem, ki se le norčujejo iz vas. Hkoncu pa predstavi kandidata Mozetiča, ki je nekaj čital, a še to ni vredno piškavega oreha. S takimi oslarijami g. Pepe ne bode lovil pametnih 1 udi. (Koroški Slovenci ) Od Kapic na Dravi se nam poroča: V ponedeljek se je tu vršil volivni shod »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem«. Shod je bil velikanski. Splošno je bilo navdušenje vseh zborovalcev. Naš g. Grafenauer je bil soglasno sprejet za kandidata. Košičev Pepček pa jo je moral popihati. Zivio 1 (Štrekljeva in Gabrščekova blamaža.) Na zadnjem liberalnem shodu »pri Rebku« na Vi- pavskem se je izgovarjal liberalni kandidat Alojzij Štrekelj. da je sklical shod na povabilo šempaskega iu drugih ondotnih županov. Človek bi mislil ix> teh besedah, da je vsa Vipavska za Štreklja. Pa glej smolo! Izmed vseh vipavskih županov sta se shoda udeležila le dva, črniški in vrtovinski. Drugega župana pa na shodu ui bilo, ker stoje vsi» trdno ko zid za dr. Laharnarja. A najlepše še pride! Šempaskega župana je zadnji liberalni, oziroma Gabrščekov zaupni shod izvolil v izvrševalni odbor narodno-napredne stranke na Goriškem. Ko je sedaj šempaski župan g. Leban izvedel iz listov, kako liberalci izrabljajo njegovo ime, je izjavil, da on prvič kandidata Štreklja ne pozna niti ni bil ž njim v nobenem stiku ter da drugič on sploh ni privolil, da bi se volil v izvrševalni odbor narodno-napredne stranke, ker ga za to tudi nihče vprašal ni. Čudi se, kako jc prišel do te časti. — To je dobra lekcija za usiljivega, a nerodnega Štreklja in nadutega Gabrščeka. (Burni vol. shod v Istri.) V Bujah v koprskem volivnem okrožju se je vršil zelo buren shod laške nacionalno-liberalne stranke. Soc. demokratje so udrli v dvorano, razbili vse šipe ter celo lahko ranili laškega nacio-nalnoliberalnega kandidata dr. Bennatija in koprskega župana dr. Bellija. Nacionalni liberalci so konečno razgrajače s pomočjo policije potisnili iz dvorane, na kar je dr. Bennati razlagal naprej svoj program. Dnevne novice. + Razpor v vodstvu Družbe sv. Cirila in Metoda. Ze dolgo se v vodstvu »Družbe sv. Cirila iu Metoda« nekaj kuha. Pretekli teden je v vodstveni seji nastal razpor in seje g. prvomestnik Tomo Zupan zahvalil za predsedstvo. Pa ne, da bi »Družba sv. Cirila in Metoda« postala domena izvestne klike? + Ricmanje. »Slavenska misao« piše v zadnji številki: »Splitskemu »Jedinstvu« javljajo iz Trsta, da biskup Nagi ni ponudil Ric-inanjcem glagolaške župnije, ker da kaj takega ne more ponuditi biskup, ampak samo Rim.« To je res. Ali ravno tako res je, da je biskup Nagi — kakor za gotovo čujerno iz duhovniških krogov — hotel v sporazumu z Rimom za Ricmanjce narediti izjemo glede staroslovenskega bogoslužja. Biskup Nagi ie šel celo še dalje: On je celo predlagal, da se Ricmanjcem dovoli prestop na uniatski obred, a temu se jc Rim vstavil ter pristal samo na to, da se Ricmanjcem izjemoma dovoli staro-slovensko bogoslužje. Res, da biskup Nagi ni tega ponudil Ricmanjcem naravnost, ampak samo mdirektno, a ko je izvedel, da nečejo od njega ničesar, niti slovanskega bogoslužja, se je odločil, da se zadrži reservirano v nadi, da se bodo Ricmanjci bolje premislili in prej ali slej sprejeli to, za kar so se borili in kar se jim sedaj nudi. Vse to smo izvedeli od nekega našega brata svečenika, ki nam je tudi povedal, da je politična oblast sklenila Ricmanjcem dovoliti odpad k pravoslavju, ker ista oblast ne želi več. da bi sc tam sejali mu-čeniki, kjer ne morejo rasti. Mi smo odločni nasprotniki biskupa Nagla, ali kljub temu moramo reči. da je sedanje obnašanje proti Ricmanjcem pravilno, in da vsakdo, ki zdaj litijska proti njemu, počenja satansko delo.« Tako »Slavenska Misao.« Očitanje »satanskega dela« pa pade na »Slovenski Narod«, ki v svoji brezmejni podlosti samo ščuje. Ko bi Ricmanjci vedeli, da ravno tisti ljudje, ki pridigajo v Ricman.iu slovansko bogoslužje, v Ljubljani agitirajo za nemški protestantizem, bi z metlami nagnali tiste čudne apostole, ki jih hodijo hujskat. + Krščanska dobrodelnost. Vincencijeva družba za Kranjsko ravnokar razpošilja svoje ,31. poročilo. Iz tiskane brošure uvidimo, koliko dobrega so storile tc velevažne družbe za siromake. Kakor uvidimo iz poročila o deški sirotišnici (Marijanišče), bodo letos začeli s popravo kapelice, ki ie za sedanje razmere postala pretesna. Gotovo sc bodo našla dobra srca, ki bodo pripomogla, da se to delo izgotovi. Pri tej priliki kar najtopleje priporočamo ta zavod, ki brez vsakega hrupa in šuma stori toliko dobrega za mlade sirote. + Družbe sv. Cirila in Metoda razglednice, velikonočne ln pomladanske, se dobivajo v Ljubljani v trgovinah Ivan Ik>nač in raznih narodnih trgovinah. Ker so se druž-bine razglednice med Slovenci splošno priljubile, naročila jih je letos večje število, da ustreže svojim cenjenim naročnikom. Sezajte torej, častiti rodoljubi, radi po teh razglednicah, dobro pomneč, da čestitajoč oddaljenim sorodnikom in znancem po naših razglednicah podpirate gmotno našo družbo, naše narodno delo. Zunanji naročniki naj se obračajo na glavnega razpošiljalca g. Ivana Bo-nača v Ljubljani. + Pod poštnim pečatom. Iz ministrstva se poroča o ureditvi plač poštnih uslužbencev: Trgovinsko ministrstvo je izdalo 27. t. m. več odlokov, ki urejuje o plače različnim kategorijam poštnih uslužbencev, ki niso uradniki. Regulacija obsega sledeče kategorije: poštni mojstri, poštni ekspedijenti, poštni oficijanti, poštne oficijantinje in mehaniški pomočniki. Poštnim mojstrom se zvišajo krajevne doklade slično uradniškim aktivitetnim dokla-dani. Splošno bo znašalo zvišanje 100 kron, v krajih izven Dunaja, ki imajo nad 80.000 prebivalcev, se ustanovi novi I. krajevni razred po popolnoma novi razpredelnici z ozirom na službeno dobo od 155 do 180 kron na leto. Poštnim ekspedijentom, načelnikom malih poštnih uradov se splošno zviša letna plača za 60 kron. Poštni oficijanti, poštne oficijantinje in mehaniški pomočniki bodo zdaj lahko napredovali v plači že po treh iu ne kakor zdaj v štirih letih. Status se tako zdatno izboljša. Poštne oficijantinje dobe nov službeni starostni razred z višjimi dohodki in bodo tako dobile višjo plačo kakor zdaj dosluženc poštne oficijantinje. -1 Novi župnik na Volovskem. Z Volov-skega poročajo, da je imenovan župnikom na Volovskem I. Šime Defar, dosedanji župnik v Dekanih. +- Šarlatanstvo. Med našim ljudstvom ponuja neki ameriški slepar z imenom Dr. Edvard Collins iz Ne\v Yorka zdravila za vsakovrstne bolezni. Za reklamo pošilja maza-ško knjižico z naslovom »Zdravje.« Mnogo se jih vjaine. Denarja zahteva naprej 40—50 K. Na to pošlje odgovor. V lice bije vsaki zdra-vilski vedi zdravljenje v daljavo; iz Amerike ic tako postopanje naravnost roparsko. Na tisoče je že izvabil ta ameriški slepar iz naše domovine. Opozarjamo na njegove mreže naše zdravnike, da s primerno odločnostjo nastopijo proti njemu. Da bi vlada v takem oziru iz lastnega nagiba kaj storila, ni misliti. Naši uradniki in žandarji imajo druzega dela dovolj, kakor je zlasti nam znano. Naslov sleparjev je: N. Y„ 140 West 34th Street. + Imenovanje. Gozdarski praktikant g. Vladimir Šuklje jc imenovan za goz. inšpekcijskega komisarja II. razreda. Iz Železnikov. Dne 25. t. m. popoldan je predaval predsednik bralnega društva M. Klopčič »o početku in razvoju knjige«. Prihodnjič zakl uči svoj predmet z važnim predavanjem o knjižnicah. Na belo nedeljo popoldan priredi društvo veselico z igro »Čevljar«. Pričakuje se obilna udeležba, za smeh bo preskrbljeno. Ogenj. Dne 19. t. m. ponoči ob 11. uri je nastal požar v vasi Vrhnika pri Ložu ter uničil dve hiši popolnoma, tretjo so še rešili, da ni vsa pogorela. Zgorelo je tudi troje gospodarskih poslopij, dva hleva in mizarska delavnica z vso opravo. Škoda je cenjena na 8500 kron. Posestniki so bili zavarovani le za male zneske. Sreča, da ni bilo sape, sicer hi bila cela vas v nevarnosti. Zahvaliti se je občinstvu, ki je neumorno delovalo, da je zadušilo požar. Želeti je, da sc ustanovi v Starem trgu gasilno društvo. — Iz Litije sc nam poroča: Veliko sredo smo izročili materi zemlji našega dobrega g. župnika Jerneja Zupančiča. Ni bilo še v Litiji tako lepega pogreba. Navzoča je bila šolska mladina z zastavo, požarna bramba, mladeni-ška in dekliška Marijina družba iz Šmartna z zastavama, in dolga vrsta občinstva. Zastopani so bili vsi c. kr. uradi z g. okrajnim glavarjem Parmo na čelu. Pogreba se ie udeležil tudi prijatelj pokojnikov, blag. g. komerci-jalni svetnik in deželni odbornik Er. Povše. 21 gg. duhovnikov je spremilo rajnega na pokopališče. Med njimi smo opazili mil. g. opata Gerarda iz Zatičine, kanonika Zlogarja iz Novega mesta, več bivših šmartinskih duhovnov in sosedov. Pokopal je ranjkega č. g. dekan Rihar. — Zastrupila se ie v Celovcu dekla Marija Oswald. — Ravnatelj hrvaške »Narodne pomočnice« v ječi. 19. t. m. je bil aretiran in odveden v zapor Slavoljub Sivoš, ravnatelj »Narodne pomočnice« v Zagrebu. Časopisi so že dolgo pisali, da v zavodu ni vse v redu. Ko je prišla na krmilo nova uprava, ne samo, da so se trditve časnikov izkazale resnične, ampak prišle so na dan nerednosti in urnazanosti da se je le čuditi, da iih je mogel Sivoš toliko časa zakrivati. Dognali so, da ima zavod .54 tisoč kron dolga, da je Sivoš neupravičeno razdelil nagrad v skupnem znesku 4677 K in darov v znesku 610 K- Med stroški za darove so navedene šunke, klobase, pečene goske, vino, srne itd. Upravičena je bojazen, da se pri nadaljnem pregledovanju knjig pokaže še večji primanjkljaj. — Goljufija. Agent trgovca Dimtza na Dunaju, Josip Benoni je s šekom tržaške »Ljudske banke«, ki ga je ukradel svojemu gospodarju hotel ogoljufati banke za 8763 K-Prišel je s šekom 26. t. tn. zjutraj v urad banke v Trstu, toda uradnik banke, katero je Dimtz že telegrafično opozoril na tatvino, ga je dal zapreti. Zanimivo je, da je brzojavka z Dunaja, ki je banko obvestila o tatvini, došla v urad konjaj 10 minut, predno je prišel Benoni po denar. — Ustrelil se je v Zagrebu 19 let stari trg. pomočnik Milan Hirsch. — Avstrijske zveze za ptujski promet so imele 27. t. m. na Dunaju posvetovanje. — Zastrupil se ie šef tržaške tvrdke z južnim sadjem Eisenschimmel. Veliko je izgubil na borzi. Pasiva znaša 200.000 kron. Krščansko - socalno gibanje med Italijani. V Gradežu sc je ustanovila italijanska »Krščansko-socialna zveza.« — Posvetovanje vseh avstrijskih trgovskih in obrtnih zbornic se vrši 3. aprila na Dunaju. Razpravljati nameravajo o zvišanju telefonske pristojbine. — Prijazen sosed. Iz Trsta poročajo, da zgradi Italija 25 morskih milj od Trsta v Mu-rano postajališče svojih torpedovk. — Za Dalmacijo. V pomoč kmečkemu dalmatinskemu prebivalstvu hoče vlada ugoditi željam glede na ureditev voda in hudournikov, osušavati močvirja, namakati zemljo, izrabiti vodne moči in graditi vodovode. Poljedelsko ministrstvo ie nakazalo dalmatinskemu namestništvu cn četrt mil. kron v ta namen za pričetim dela že to spomlad. Za na-daljna dela se morajo še izdelati načrti. Vlada namerava nakazati Dalmaciji vsako leto v ta namen en milijon kron. Poljedelsko ministrstvo odpošlje v Dalmacijo komisijo, da se pouči v razmerah, o važnosti in nujnosti posameznih načrtov. Prihodnji mesec odpotuje ta komisija v Dalmacijo, kier se posvetu e z namestnikom in z deželnim odborom. V komisiji bodo sekčni svetnik dr. Deutsch, dvorni svetnik Markus in višji gozdarski svetnik Wang. — Potovanje generalnega štaba se vrši od 8. do 17. majnika v okrožju V. armadnega zbora. Potovanja se udeleži 15 do 20 generalov iu približno enako število štabnih in višjih častnikov generalnega štaba. — Kneza je povila v soboto popoldne mlada kneginja na devinskem gradu. Krstil bo knezonadškof goriški. »Nahaja se v plitvi vodi, Mr. VVharton, in morali mu bomo zapreti pot, sir. Prav neznatno majhen dvojambornik jc to.« »Na njem je bil upor, sir.« »Ah, saj res!« »Da, sir, slišal sem na Manili; žalostna stvar. sir. Kapitan in dva pomagača sta umorjena. Ta Hudson ali Hary Hudson, kakor ga imenujejo, je bil načelnik upora. Doma ie iz Londona, sir, in največji hudobnež, kar jih je videl svet.« »Njegova prihodnja pot bo na morišče, Mr. Wharton. Zdi se mi, da ima mnogo moštva. Dobil bi rad dvajset njenih pomorščakov in ti bi zadostovali, da bi pokvarili celo ladjo. Mr. VVharton.« »Oba častnika sta opazovala dvojambornik z daljnogledom. Nenadoma se je zarezal poročnik in kapitan jc šc boli zarudel. »To jc Hary Hudson, pri ograji na zadnjem delu ladje, sir.« »Podli, nesramni surovež. Najbrž nam bo še nagajal, predno ga dobimo. Ali ga lahko dosežete z dolgim osemnajstfuntnikom. Mr. Smeaton?« »Šc sto sežnjev, pa bo mogoče, sir.« Dočim sta govorila, se je ladja obračala in, ko sc je obrnila, se je pokadilo iz topa. To je bilo samo izzivanje, kajti top ie mogel doseči komaj polovico. Potem se je ladia zopet urno obrnila proti vetru in se spustila v krivi črti v zaviti zaliv. »Voda postaja hitro plitva, sir,« je ponovil drugi jioročnik. »Šest sežnjev po zemljevidu.« »Štiri, kakor sem izmeril, sir.« »Ko prevozimo to točko, bomo videli, kakšno lego imamo. Ho! Saj sem si mislil. Obrnite ladjo, Mr. VVharton. Zdaj jo imamo!« Fregata je bila zdaj v uhodu v reki podobni zaliv in se ni nič videla z mor a. Ko je prišla okolu ovinka, je bilo videti, da se obali zbližujeta v pol milje oddaljeno točko. V kotu prav tik obrežja je bil dvojambornik s široko stranjo proti zasledovalki in na jamboru je vihrala črna krpa. Suhi poročnik, ki je prišel zopet na krov opasan s kratko sabljo in z dvema revolverjema v jermenu, je radovedno ogledoval zastavo. »Ali jc to morski razbojnik, sir?« je vprašal. Toda kapitan je bil divji. »Naj bi ga bil vrag vzel, predno sem imel kaj opravit z njim!«' ie rekel. »Kakšne čolne hočete, Mr. VVharton?« »Vzel bi barkaso in še en čoln.« »Vzemite štiri in storite hitro. Pokličite takoj moštvo, jaz pojdem z ladjo v zaliv in pomagal vam bom z dolgimi osemnajstfunt-niki.« Vrvi so zahreščale, škripci zacvilili in štiri čolni so pljusknili v vodo. Moštvo se je hitro zbralo v njih, bosonogi pomorščaki, neotesani mornarji in sme oči se mornarski kadeti, a po klopeh so posedli starejši častniki s strogimi učiteljskimi obrazi. Kapitan je slonel pri kompasu in še vedno opazoval oddaljeni dvojambornik. Moštvo na njem je zvijalo mreže, skakalo okolu topov, odpiralo okna za nje in se sploh pripravljalo k obupnemu odporu. Sredi med njim je stal velikansk mož, oraščen do oči in pokrit z rdečo čepico, jih priganjal in pomagal tudi sam. Kapitan ga je opazoval s kislim nasmehom, pograbil svoj daljnogled in se zasukal na peti. Za trenotek je kar obstal in strmel. »S čolni nazaj!« je zavpit s svojim tenkim, hreščečim glasom. »Pripravite za boj! K topovom! Obrnite jadrenice, Mr. Smeaton.« Okolu ovinka se je prikazala iz zaliva velika ladja. Nien rumeni rilec in beli okrasek na njem je molel izmed palmovih gajev, a na zadnjem jamboru je ponosno vihrala troboj-nica. Bližala se je hitro, da se je temnomodra voda kar penila pred njo in ob njenih dolgih, zavitih črnili straneh, ki sta bili obdani snodaj s svetlim bakrom, a zgoraj z belimi mrežami.; na krovu pa je bilo polno moštva, ki je ogledovalo sovražno ladjo. Spodnja jadra je imela zvita, odprtine za topove odprte m vse topove pripravljene za boj. Ker jc bila skrita za nekim predgorjem, so Gloirini opazovalci na suhem našli zagato, v katero se je podala brit-ska fregata in tako se je srečal kapitan de Milon z Lcdo, kakor se jc srečal kapitan Johnson s Slapping Salom. Toda sijajna disciplina britskega moštva jc bila najboljša v takšnih resnih položajih. Čolni so sc takoj vrnili, njih moštvo se jc zbralo na krovu, hitro so potegnili čolne na ladjo in jih pritrdili. Prinesli so mreže in jih privezali, postavili stene, odprli odprtine za topove in skladišča, pogasili ogenj v kuhinji in bobni so zagrmeli, da sc zberi moštvo na krovu. Med vrvmi ie bilo vse polno liudi, ki so razpenjali jadra na prednjem jamboru in obračali ladjo, dočim si je posadka pri topovih slačila suknje in srajce, si pritrjevala pasove, potiskala svoje osemnajstfuntnikc k odprtinam in opazovala ponosno Francozinjo. Veter je pihal prav malo. Komaj tu pa tam se je prikazal na čisti, modri vodi lahek valček, toda jadra so sc lepo napenjala, ker je veter prihajal z gozdnatih bregov. Tudi Francozinja se je obrnila in ladji sta jadrali zdaj z vsemi iadri počasi proti odprtemu morju in sicer je bila Gloire kakih sto vatlov pred Lcdo. Gloire se je obrnila s svojim prednjim delom proti vetru, da bi prekrižala pot Ledi, toda tudi britska ladja se ie zasukala in obe ladji sta se pomikali počasi tako hitro, da se je slišalo prav dobro rožljanje, ko so potiskali francoski mornarji kroglje v svoje topove. »Malo imamo prostora, Mr. VVharton,« jc pripomnil kapitan. »Boril sem se žc na manjšem, sir.« »Ostati moramo v dovoljni oddaljenosti in zaupati svojemu topničarstvu. Njena posadka je prav mnogoštevilna in. ako bi nam prišla blizu, bi lahko prišli v velike stiske.« »Jaz vidim čake vojakov na njenem krovu.« »Dve stotniji lahkih pešcev z Martiniqua.« Zdaj jo imamo! Proti krmilu in v njo. ko bomo jadrali mimo njenega zadnjega delal« Poveljnikovo ostro oko je zapazilo valove na morski gladini, kar je pomenilo, da je nastal veter. To je porabil, da sc jc zagnal proti veliki Francozinji in ustrelil proti nji iz vseh topov, ko jc šla mimo n cga. Toda ko je bila Leda na njeni drugi strani, se je morala obrniti proti vetru, da bi ne zašla v plitvo vodo. To manevriranje jo jc spravilo na desno stran Francozinje in mala, lepa fregata se jc že nagnila, kakor se je zdelo, na desno stran med groznim pokanjem topov, ki so kar sipali kroglje s francoske ladje. Trenotek pozneje so zopet mrgoleli mornarji med vrvmi, da so naravnali jadra in lad a je zopet letela, da preteče svojo sovražnico Gloire in jo obstreljuje od spredaj. Toda francoski kapitan jc obrnil svojo fregato in obe sta plavali, stran ob strani,, za streljaj vsaksebi in sc obsipali s krogljami v mesarskem boju, kakoršni bi napojili naše zemljevide s krvjo, ako bi mogli našteti vse. (Dalje sledi.) — Hrvatic ln Italijani v Istri. Da Hrvatic podpro istrsko družbo sv. Cirila in Metoda, so napravili klub »Cirilo-Metodških zidarjev«, ki so zbrali vsako leto okoli 14.U00 kron. Izdali so narodni kolek, ki pa so ga z največjo silo razpečali v enem letu le 700.000. Tudi »Lega nazionale« jih je v tem posnemala in oddala takoj prvi dan v Trstu 300.000 kole-kov, naročil pa ie dobila za en milijon. Tudi pri nas bi moralo biti tako. Sedaj so otvorili v Zagrebu knjigarno in tovarno papirja, od katerih je namenjen dobiček v korist omenjeni hrvaški šolski družbi. — Otroci bolgarskega kneza v Lovrani. Pred par dnevi so došli v Lovran otroci bolgarskega kneza, dva princa iu dve princesi-nji, med njimi prestolonaslednik Boris. Knez Ferdinancj nj mogel ralli vladnih poslov spremljati svojih otrok v Lovrano. — Gospodarsko društvo v Starem trgu pri Ložu je imelo nedavno občni zbor ter zopet izkazalo lep napredek .Prometa je bilo lansko leto 218.422 K 34 vin., rezervni zaklad je znašal 6.426 K 2 vin. Društvo ima podružnico v lgavasi, kjer je bilo prometa 28.000 K. Navzlic vsemu nasprotnemu obrekovanju društvo napreduje. — V Lurd se odpelje z Dunaja poseben vlak dne 29. aprila skozi Amstetten in Ino-most. Vožnja z Dunaja in nazaj: I. razred 500 K; II. razred 380 K: III. razred 240 K. Od Inomosta dalje in nazaj 456, 354 in 227 K. Več pove dr. pl. K. VVeczernik, upravitelj župnije »Am Hof«, Dunaj. Za Strossmayerjev spomenik je darovala prva hrvaška hranilnica 10.000 K. Posnemanja vreden zgled tudi za nas . Ljubljanske novice. Ij Oglase za velikonočno številko sprejema upravništvo samo do petka zvečer. Ij Umivanje nog na veliki četrtek se je letos kakor druga leta v ljubljanski stolnici izvršilo po navadnem redu. Starčki, katerim jc danes prernilostni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič umival noge, so naslednji: Zupan Janez z Visokega, župnije Št. Jurij pri Kranju. 92 let; Pezdir Janez iz Rudnika. 92 let; Koprivec Jernej iz Šmarij, 89 let; Šorl Andrej z Rupe pri Kranju, 86 let; Mako-vec Tomaž iz Borovnice, 84 let; Kerč Tomaž iz Prcdosclj, 83 let; Ancelj Mihael z Mojstrane pri Dovjem, 83 let; Pipan Janez iz Zapog, 83 let; Prirnec Janez iz Ljubljane, 82 let; Bla-žič Janez iz Postojne, 80 let;Penko Matija iz Slavine, 79 let; Zorman Lovrenc iz Št. Jurija pri Kranju, 79 let. Skupna starost vseh starčkov je torej 1012 let. - Današnjem obredu je prisostvoval tudi blag. g. deželni predsednik Teodor Sclmarz s svojim sinčkom. Ogledal si je tudi obed starčkov v knezoškofiiski palači. Ij Velikonočna procesija iz Križevniške cerkve pojde na veliko soboto ob polu osmi uri zvečer ravno po tistih ulicah, kakor pretečeno leto: Valvazorjev trg, Vegove, Kne-ževske in Gosposke ulice. Ij »Hotel Union« bo razpolagal odslej z lastno električno razsvetljavo. Kakor smo že poročali, je akcijska stavbna družba sklenila, mestno električno luč opustiti ter si nabaviti lasten dinamo stroj ki bo dajal potrebni električni tok za vse prostore te stavbe. No, danes poročamo že lahko, da jc v notranjih prostorih napeljava deloma že končana in svetijo že nove močne žarnice s prijetno belo svetlobo. Napeljava toka znotraj že funkcijonira, izvršiti je le še postavljenje stroja in montiranje, kar se seveda v kratkem izvrši. Praktična stran te ideje se splošno priznava. Ij O letošnjem stavbnem gibanju. Prihodnji mesec se prične delo na stavbiščih. Do j tedaj bodo podjetniki dobili potrebno število zidarjev in težakov, katerih se bo potrebovalo letos blizu 2000, in tudi vreme postane ugodno j za zunanja dela. Novih zgradb bo to sezono j malo. V naslednjem podamo splošen pregled o novih in o lani dograjenih: V Slomškovih ' ulicah so pričeli tla kopati za dvonadstropno ; hišo Roberta Stenovica (na stavbišči poleg H. Kornove hiše.) Ob Miklošičevi ccsti ko-■ pijejo temelj za dvonadstropno hišo Otomarja i Bamberga. »Narodoma« vest, da bo »Ljudska ; posojilnica« zgradila svoj dom ob Dunajski cesti ni resnična. »Ljudska posojilnica« si j zgradi svoj dom nasproti »Uniona«. Na Marti-j novi cesti namerava J. Marcnče vzdigniti svojo pritlično hišo do enega nadstropja. Na j škofovih parcelah zgradi hišo v Ilirskih ulicah trgovec Iv. Podboj in v podaljšanih Škofjih ulicah četrto hišo A. Kokalj. Na Krakovskem j nasipu bo dal M. Zalokar prezidati okna. Na \ Selu bodo pričeli to pomlad z zidanjem glavnih poslopij za tovarno za kemične izdelke, j Na Kodeljevem prično z zgradbo vojaškega • preskrbovaiišča. — Ometati prično pa zajedno j te-le hiše: Poslopje I. drž. gimnazije na Polja-; nah, hišo Iv. Kregarja ob Elizabetni cesti, hišo \ M. Kubclkove ob Poljanski cesti, dve hiši ' »Kmctske posojilnice« (na Dunajski cesti in i Cigaletovih ulicah;) Crničevo vilo v II. ulicah, ! hišo M. Lampičeve in Al. Seska v Škofjih uii-| cah, poslopje višje dekliške šole, Al. Lillegovo Sin dr. Vallentschakovo vilo ob Bleiueisovi j ccsti; M. ROtla in Jakoba Smoleta hišo pred jKolezijo in Kramarjevo hišo v Zeljarskih uli-!| cah. Prenovili bodo tudi letos del poslopij na Jljubl janskem gradu. — Tekom zime so dova-žali stavbni materijah Ker ni še zunanjih delavcev, si podjetniki pomagajo za zdaj s pri-siljenci. Ij Kinematograf J. Grič pride v kratkem v Ljubljano. Ij Na Južnem kolodvoru bodo to poletje Pričeli z nekaterimi preuredbami. li Ifekrat pobegnil In zopet prijet. V Gradcu so prijeli devetletnega Ivana Miheliča iz Ljubljane, kateri je, kakor smo že poročali, 16krat pobegnil od svojih starišev. Danes je prišel v Ljubljano zopet s »spremstvom« in so ga oddali k Salezijancem na Rakovnik. Ij Podobarsko obrt pokojnega g. Rovšeka je prevzel, kakor razvidno iz današnjega naznanila. gosp. J. Pengov, ki je 10 let posloval pri rajnem umetniku. Ij V pokritje deficita pri »Glasbeni Matici« je poslal gospod Leo Rogl znesek 12 K, katerega jc nabral v lovski družbi, spotninja-joč se ranjkega Ivana Seuniga. lj Gospod Vekoslav Jenko, posestnik in kontrolor v »Kmečki posojilnici«, je daroval 10 K za piruhe za »Družbo sv. Cirila in Metoda«. lj Izgubljene in najdene reči. Posestnik Ivan Gcad je izgubil 60literski sodček. Gospa Kamila Rosnerjeva je izgubila 30 K vredno zlato podolgasto brožo. — Sprevodnik električne cestne železnice Ivan ()swald je našel konjsko odejo in jo oddal pri magistratu. — Gdč. Pavlina Ellerjeva je izgubila srebrno ovratno verižico .vredno 10 K . Ij V Ameriko se je včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora šest Slovencev in sto Hrvatov. Štajerske novice. š S. k. s. z. za Slovenski Štajer. V zadnji seji je sklenil odbor v mareub. okr. ustanoviti več ljudskih knjižnic. V mariborski okolici se tudi delajo priprave za novo knjižnico. Odbor prosi podpore v denarju in knjigah. — Seznami vseh društev po Slov. Štajerju pridno dohajajo. — Novo bralno društvo se snuje v Zavodnjah nad Šoštanjem in v Slivnici pri Mariboru. —- Pristopila so K. S. k. s. z. zopet nova bralna društva in sicer: Ziče, Hajdina, Hoče, Trbovlje, Cirkovce, Studenice, Sv. Peter pri Mariboru. Dekanijske odbore prosimo, nai delajo na to, da vsa društva delujejo. Naj poskrbe sama med seboj za govornike. š Šaleška čitalnica v Šoštanju priredi na velikonočni ponedeljek veselico, pri kateri se vprizori Einžgarjev »Divji lovec«, igrokaz v treh dejanjih s petjem. Po igri sledijo šaljivi prizori, zvečer pa plesni venček. Ker je začetek ob 3. uri popoludne, zamore se slavno občinstvo iz savinjske, mislinske in šaleške doline prav lagotno vdeležiti te veselice, kajti od obeh strani to je od Celja in Spodnjega Dravograda prihajata vlaka v Šoštanj ob 2. uri popoldne in odhajata ob 7lU. zvečer. Kdor pa se hoče še dalie zabavati ob zvokih orkestra naše vrle »narodne godbe« ima drugi dan tudi lepo železnično zvezo. Na mnogo-brojni obisk vabijo šoštanjski Slovenci rodoljube iz vseh zgoraj imenovanih dolin. š G. Vlado Pušenjak je dovršil z odliko strokovno zadružno šolo v Darmstadtu dne 23. t. m. š Stroj ie prijel železniškega preglednika Franca Zahradnika na celjskem kolodvoru in ga zmečkal tako, da jc bil na mestu mrtev. Sel je namreč brezskrbno na tir in ni opazil, da se je na njem premikal stroj. Pokojnik zapušča ženo in (ivoie otrok. Koroške noviee. k Umrl je na Dunaju umirovljeni profesor Karol Diirr, ki je 25 let deloval na celovški gimnaziji. k Učiteljske plače. Cesar je potrdil novi zakon o učiteljskih plačah na Koroškem, kakor ga je sklenil koroški deželni zbor. k Pri naboru v Celovcu jc bilo izmed 200 mestnih in nekaj tujih fantov potrjenih 43 k vojakom. k Rodbinska drama v Ljubnem na Zgor. Štajerskem je dala tudi Celovčanom veliko snovi za razne govorice. Tudi ni čuda, da bi se nič ne govorilo, ker je ranjena Heizinann v rodnem mestu zelo poznana oseba. Njen oče. gostilničar Antonič, se je podal h hčeri v Ljubno. Prosila ga je brzojavnim potom, da naj jo pride obiskat. Njen soprog, oficijal Heizinann, je služboval več let v Beljaku in v Št. Vidu ob Glini. Kakor se govori, bode Heizinann ostala pri življenju. Iz slovanskega sveta. sl Angleški kralj na vsesokolskem izletu. Angleški kralj si ogleda kakor se čuje, vseso-kolski izlet v Pragi. Ako res pride, mu bo prirejen sijajen sprejem. si Poljski Sokoli se baje ne udeleže letošnjega vscsokolskega izleta v Prago. Minister za železnice Derschatta v Dalmaciji. »Narodni List« poroča z Dunaja, da pojde minister za železnice dr. Derschatta meseca aprila v Dalmacijo skupno s tehniško komisijo v svrho, da sc določijo konkretni sklepi o pravcu železnic, ki se imajo izvesti. Minister obide vse kraje, koder bi se imele izvesti nove železnice. sl Najstarejša Zagrebčanka umrla. V petek je v Zagrebu umrla Ivana Hartman, stara 104 leta — najstarejša Zagrebčanka. sl Zanimive številke iz Bosne. Izmed častnikov, vojaštva, uradnikov, učiteljev in siug iih jc iz Avstrije 3389, z Ogrskega 3111, iz Bosne in Hercegovine pa le 2493 (med temi največ slug). Po narodnosti se razdele sledeče: 1162 Nemcev, 340 Madjarov, 482 Poljakov, 214 Rusinov. 1049 Cehov, 2439 Bošnjakov (kak narod so to?) 316 Srbov, 24.37 Hrvatov. 405 Slovencev, 47 Lahov, 33 Rutnunov, 34 Slovakov, 1 Francoz, 2 Arnavta in 1 Bolgar. sl Češko trgovsko dopisovanje s tujino. Ker sc trgovci češke narodnosti zmerom pritožujejo, da veliki trgovci in tovarnarji tuiih narodnosti, ki prodajajo svoje blago češkim trgovcem, nočejo dopisovati s češkimi trgovci v češkem jeziku, razpošilja sedaj trgovski gremij v Kolinu na Češkem tujim tvrdkam češko-neinško pismo, ki sc v njem med drugim pravi: Ne le zhog narodnega ponosa ampak časih tudi zbog neznanja nemščine za- htevamo uljudno v smislu sklepa čeških trgovcev združenih na Češkem in Moravskem, da bi s svojimi odjemalci samo češko dopisovali, blago v češkem jeziku zaračunovali in k nam samo češko govoreče trgovske popotnike pošiljali. Hkrati omenjamo, da bodemo branili ieto pravično zahtevo z vso odločnostjo in do skrajnosti.« Razne stuarl. Velika železniška stavka. Pričakujejo velike stavke železničarjev na ameriškem zahodu. Podjetniki namreč nočejo priznati 12% zboljšanja plač. Španski kralj jetičen. Te dni pričakujejo na španskem dvoru — prestolonaslednika. Ob enem se javlja iz Madrida, da je španski kralj bolehen m da je skoro gotovo jetičen, kakor je bil njegov oče. Ako se bo mnenje potrdilo, bo krali pustil vladanje in se šel zdravit, vlada bo pa izročena regentu. Grofica se poročila s ciganskim prima-som. V Šopronju se je v četrtek grofica Vilma Festetics civilno poročila s šopronjskim ciganskim priinasom. Cerkvena poroka se bo vršila drugi velikonočni praznik. Gledališki igralec vlomilec. V Opavi je vlomil gledališki igralec Bischoff v trgovino urarja Leopolda Bareta. Bischoff je znan go-I uf in je bil že opetovano kaznovan. Ker ga nI marala ie umoril svojo bivšo ljubimko Emilijo Srp v Norimbergu ključavničar Kytol. Nesreča na torpedovkl. Dve osebi sta bili strašno opečeni, ker je počila parna cev tor-pedovke št. 147 v Cherbourgu. Na smrt so obsodili v Hrudimu črevljarja Schimaneka, ki je umoril svojega strica, kateremu je bil dolžan 1200 kron. Stavka 1200 delavcev v dunkirchenški ladjedelnici »La France«. Pripravlja se tudi tudi stavka bolgarskih železničarjev. Francoska birokracija. Pred 53. leti je v Parizu izumel neki Pitsch novo vrsto plošč za oklopnice. Svojo iznajdbo je ponudil mornariškemu ministrstvu, toda odgovora ni dobil. Prišli so med tem jako važni dogodki, krimska, francosko-nemška vojna in v ministrstvu so moža popolnoma pozabili. Koncem lanskega leta pa je vendar prejel odgovor, a vsebine pisma noče nikomur povedati. S čim bi sl evropski vladarji lahko služili krnh, če bi prišli ob prestol, piše neki ameriški list. Rumunska kraljica (Carmen Sylva) piše svetovnoznane romanc, car Nikolaj ima krasen tenor, da bi lahko nastopil v gledališču, italijanska kraljica Elena govori osem jezikov, Edvard Vil. bi lahko kot dober poznavalec vina začel ž njim trgovino, portugalska kraljica je diplomirana zdravnica. Vse pa prekosi nemški cesar Viljem 11. On je: pesnik, govornik, igralec, kapelnik, knjigovez, slikar, kipar, brivec, gospodar obenem. Časopis na skrajnem severu, V Godtha-bu v Groenlandiji izhaja časopis »Katoriknik« v jeziku Eskimov. Evangeljski duhovnik, ki ga izdaja, je v eni osebi urednik, risar, pismo-noša in blagajnik. Cena časopisa znaša za četrt leta eno gos, za celo leto pa tulnja. Naš prestolonaslednik v Berolinu in policaj. Potovanje prestolonaslednika Franca Ferdinanda je vzdignilo veliko prahu in pro-vzračilo razne sklepe, zlasti ker je nadvojvoda potoval ineognito. Končno se je razglasilo, da se je šel posvetovat z berolinskimi zdravniki o ušesnej bolezni. Sedaj poročajo o sledečem neprijetnem, obenem pa veselem dogodku, ki se je prestolonasledniku pripetil ob prihodu v Berolin. Policija jc tam odredila sledeče: Vsak potnik, ki se hoče s kolodvora v mesto peljati, dobi od službujočega stražnika številko in se poda k dotičnemu vozniku. Prestolonasledniku je bil ta odlok neznan in sc zato ni ravnal po njem, ampak hitel naravnost h kočiji. Toda ko je hotel sesti vanjo, stal je za njim žc stražnik in ga nemilo potegnil za roko nazaj. Nadvojvoda se ni hotel ž njim prepirati — da ostane nepoznan tudi ni hotel vprašati po vzroku, zakaj se »oko postave« tako obnaša, ampak se razljučen podal peš v mesto, kjer je poiskal drugega voznika. J*" Kupujte narodni kolek! S tem pomagate bratom ob meji! Telefonska ln brzojavna poročila. TRŽAŠKI DEŽELNI ZBOR. Trst, 28. marca. V tržaškem deželnem zboru so sprejeli reformo mestnega štatuta v tretjem branju. V imenu slovenskih zastopnikov je dr. Slavlk — katerega izpreminje-valne predloge je večina vse odklon Ia — izjavil, da ho manjšina glasovala proti. Nato je jel govoriti slovenski, nakar mu je bila odvzeta beseda. ATENTAT V ZADRU. Z a d e r, 28, marca. V kavarni Cosina-centi je neki Josip Dorčič štirikrat ustrelil iz revolverja na lastnika tiskarne .A Šplra Ar-tale. Zadel ga je trikrat, a ne smrtno. Napadalec je aretiran. SAMOUMOR VOJAKA. Trst, 28. marca. V tukajšnjem garni-zijskem zaporu se Je obesil vojak Luka Mazar, doma lz Zagreba. Mazar jc bil baje slaboumen In obsojen na pet mesecev ječe radi bega. IZNAJDBA. Trst. 28. marca. Elektromehanlk G. Straka je sestavil novi ladjini turbinski propeler, ki je baje mnogo boljši od sedaj rabljenih. K UMORU RUSKEGA UREDNIKA. M o s k v a, 28. marca. Urednik I sta »Ru-skije Vjedornosti« dr. Jolov, ki je bil umorjen na cesti je bil vodja kadetov ter jc dobil pred umorom več grozilnih plseni. Umor je gotovo delanje »črnih stotnij«, ki so tudi posl. Me- fenu, ki ie v dumi predlagal odpravo vojnih sodišč, danes dopoludne smrtno obsodbo do-poslale. KMEČKI PUNT V RUMUNIJI. Dunaj, 28. marca. Iz Bukarešta poročajo »Judovski Zvezi«, da topništvo v buka-reški okolici baje že strelja na kmečke čete, ki se valijo proti mestu. I a s s y , 28. marca. Oblast je zaprla dijake Teodorescu, Pollkrona in Lynarv ja, ker so hodili od vasi do vasi ter oznanjali kmečko vojsko proti bojarom veleposestnikom in judovskim najemnikom. Bukarešt, 28. marca. Šestdeset dijakov lz Galaca Je poslalo kralju brzojavko, kjer protestirajo proti vojaštvu, ki Je v Galacu proti kmetom nastopilo z neupravičeno brutalnostjo. Bukarešt, 28, marca. Izšel je razglas naučnega ministrstva, mi katerem Je podpisan tudi sveti sinod, ki poziva učitelje in duhovnike k sainozatai^vanju ter da naj store vse, da se povrne mir, Bukarešt. 28. marca. Vojaške čete nastopajo brezobzirno proti vstašem. Vršilo se je že več krvavih bojev, v katerih je mrtvih obležalo mnogo kmetov, pa tudi častnikov ln vojakov. V Krajovi so kmetie zažgali več posestev. Okolico Bukarešta straži vojaštvo. Bukarešt, 28. marca. V Bralll, Galacu in Bukareštu je mir, ko se ie Izvršilo več aretacij. R i m . 28. marca. Tukajšnji rumunski poslanik Fleva je izjavil, da položaj v Rumuniji ni tak, kakor ga slikajo dunaisk! listi. Ne gre se proti judom, ampak proti veleposestvu sploh, med katerimi pa je res velika večina judovska. Vzrok nemirom je to. da so veleposestniki znatno zvišali najemnino. AKCIJA PROTI MAROKU. L o n d o n , 28. marca. »Dally Telegraph« poroča, da na Maročane vest o francoski eks-pedicij iproti Ujdi ni napravila nobenega vtisa. V Časa Blanci se Je med maroškimi vladnimi četami pojavilo nevarno gibanje, ker so Evropejci postavili v okolici mesta radiotele-graflčno postajo. Pariz, 28. marca. V Fezu so Maročanl plenili po društvenem domu francoskih častnikov. S i d i - Be 1 - A b b e s , 28. marca. Francoska kolona bo odšla proti Ujdi 29. t. m. vaz.no potovanje. Pa r i z , 28. marca. Španija se je izjavila, da bo podp rala akcijo Francoske proti Maroku. V kratkem pojdeta ministrski predsednik Clemenceau in vojni minister Picard na Špansko. Obiščeta Madrid, Sevillo in potem Algeciras. MefeoroBogično poročilo. Višina n.morjem :-i062m, srednji zračni tlak 716-0 mm a 6 a Cfis opazovanju Stanje barometru t mm Temperatura po Celzija j Votrori j Neli« 1 «•5 = I". E 5°e '3 S ► a. 27 9 zveč. 41 r 3 0 sl.jvzh j jasno 28 7. zjutr 742 9 01 brezvetr. 'skoro jas. 00 M 2. pop. 710 4 107 sl.jvzh. ; jasno Srednja včerajšn)a temp. — 4-8°, norm. — 5 8° \M KREGAR Ki; pasar in izdelovateij cerkvenega orodja in posode se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova delavnica odslej na Eiizabetni cesti blizu samostana oo. Jezuitov in nasproti Jožefinuma. 515 3 ISllSIliiilS Panorama Kostnorama v Ljubljani Dvorni trg štev. I 5 pod ..Narodno karamo' <0 Električna razsvetljava. Od 24.marca do vštevši 30. marca 1901: Mozelska dolina. Razstava svete suknje v Trierju. Zahvala. Povodom bolezni in prebritke izgube našega preljubega sina, oziroma brata, gospoda Antona Kocjana izražalo se nam je vsestransko toli presrčnega tolažilnega sočutja, da je nam nemogoče, se vsacemu posebej in dostojno zahvalitf. Bodi torej tem potom vsem sočustvujočim sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito za toli časteče spremstvo dragega ranjcega na zadnjem potu najiskrenejša zahvala. Posebno in presrčno zahvalo pa izrekamo blag. gospodu poslancu Robiču za posredovanje sprejema pokojnika v graško bolnico, blag. gosp. dr. Rosini za izredno naklonjenost napram ranjcemu, ter blag. gospodu Vekoslavu Bahovec za iskreno prijateljsko sočutje, dalje velečastitemu gospodu priorju čč. oo. usmiljenih bratov za oskrbo v bolnici in tolažbo ob bolezni, častitemu gospodu superiorju O. Oottfriedu za skrbipolni trud glede pogreba in groba na centralnem pokopališču, vsem cenjenim gg. zastopnikom čitalnice, pevskega in bralnega društva »Maribor", slov. trgovskega kluba iz Maribora, ter visokospoštovanim damam in ožjim prijateljem rajneega iz Maribora za časteče spremstvo in poklonjene mnogo-brojne prekrasne vence. Iskrena hvala vsem ! 696 V Ljubljani, dne 28. marca 1007. Žalujoči ostali. K 'f S A posestvo je naprodaj na Spodnjem Štajerskem v lepem in prijaznem kraju. Več se izve pri 642 3—2 Karolu Cimperšek -u, trgovcu v Laškem trgu. V P » H 3i Izurjene tkalce ln tkalke delavce ter delavke za predilnico sprejme takoj proti dobri plači delniško društvo domače predilnice in tkalnice, Dugaresa, Hrvatsko. 698 i Ugodna prilika. Zaradi bnlehnoBti.se proda lepo posestvo: 16 oral zemljišča in gozd, z vsem gospodarskim orodjem, vse v najboljšem stanu Cena 90( 0 kron. Jurij Jošt, posestnik v Dobji. 685 3 -2 Pošta Dramlje pri Celju. IVAN PENGOV lodobor, Izdelovalen oltarjev Itd. naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano 684 20-1 podobarsko delavnico umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice štev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po mzki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. Lepa mešana trgovina v večjem trgu na Koroškem pri zgradbi železnice, jako dobro idoča se proda zaradi bolezni takoj. Vprašanja na upravništvo „Slovenca". 687 3—2 g Trgovina s papirnim in galanterijskim blagom V Ljubljani, |„ TONI, Sv. Petra cesta 31 £ .........................1111111...........................................................................................................................iiiiiiiiiihiiiiiii £ priporoča svojo zalogo pismenega, pisarniškega, ovitnega in barvastega papirja Mg ter kuvert razne oblike in velikosti. ™ Trgovske knjige in vse šolske potrebščine. Albumi za slike in razglednice ter poezije. Pismenega S papirja v kasetah in zavitkih. Denarnice, listnice in ročne torbice. Velika izbira velikonočnih in umetnih razglednic. 513 7—7 A H M 0 0 g. k n. dvojni t 5 6 V F- M. flETSGHEK dobi Vatelj 0 0 M „PRI VELIKI TOVARNI" K Resljeva cesta 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta 37 J) M priporoča svojo velikansko z&loso spomladanske konfekcije za gospode, dame, dečke in deklice. Najnižje cene. postrežba solidna. 666 b A. LUKIČ, poslovodkinja. mm^m^mmmmMmM^Mmmmmmimm^ j fl K H H I H 1 V ✓ > .v • 7—^V .v./.v« / .v- / .V. '/—> Y < V>.\ Y«"i\ \W. > .v. y--.\ Vi>V-vJ y\\W» V < Sv/, VV < ■/--aj-.V. v: v.v<'.-v.v,<t 82, XIX. DSbHnger Haaplilr. 13, XXI. Haaptilrant 22. Men|aini6na delniška družba 45 150-33 „MERCUR" Dunaj, L, Wolizeile 10. Ako kapital K 16,000.000. Bnisr zaklad K 7.000.000 Najkalantnejši »T nakup in prodaja "m* v8«h vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, tastavnlc, areCk, deviz, valut in denarja. Zamenjava in eskoinptiranje ** Itžrebanih zastavnic ln obligacij, srečk in kuponov.