Poštnin/ plačfna — Sped. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO T R (J O VINA LETO V. ŠT. 89 F 1 N A N C E ★ I N 1) IT S I R I J A ★ () R K T * TRST, 17. FEBRUARJA 1951 1 •! S O ■ ■ CENA LIR 20 Trst ni konkurenčen v okviru rimskih sporazumov Po prometnem sporazumu v Regensburgu Stara borba med Trstom in severni-111 i pristanišči se je še posebno razvnete, odkar so čez Trst začele pojemati a,neriške pošiljke v okviru Marshaiio-Veša načrta za Avstrijo. Z druge stra-ni se je posebno med vojno razvila industrija v Zgornji Avstriji, od koder odpravljajo danes velike količine pa-terja, rajona surovega železa, alumini-te in umetnih gnojil po Donavi in že-(fiznicah v nemška pristanišča Bremen ‘n Hamburg, pa tudi po Renu v Rotter dam. Za proizvode avstrijske industrije v zadnjem času čedalje bolj zanimajo Združene države, ki so jim ti' posebni za izvecJTo oborožitvenega načrta. Sodeč po zemljepisni razdalji iz av-terijskih proizvodnih središč do morja b* se Trstu ne bilo treba bati konku- tence severnih Razdalja pristanišč. do do od Trsta Hamburga Hunaja 514’ km 1.142 km Linča 499 km 954 km Gradca 363 km 1.173 km Celovca 192 km 1.130 km Kljub temu se je pred vojno n. pr. a°gajalo, da je Jugoslavija lahko ce- neje uvozila čez Hamburg nekatere ko-{'nialne proizvode kakor čez Trst. Nerate državne železnice so s posebnimi teritami ki so jih kombinirale z brod-tenami po nemških rekah, tako poce-te,e prevoz, da je Hamburg izpodbijal težaško trgovino že v neposrednem tržaškem zaledju. Med Trstom in Hamburgom je prišlo d° raznih sporazumov, kakor v Sem-teeringu (1. 1927) in Monakovem (1. 1928te s katerimi sta si tekmeca s ta-Hfnimi določbami razdelila (r/aškr. žMedje nekako tako, da je meja tekla skozi severno Cehoslovaško. Po teda-uiih sporazumih sodile čiste železniške terife za prevoz v severna pristanišča za 12-15% viš>e kakor za prevoz čez Trst, medtem ko je kombinirana tari-fa po Donavi in železnicah Mia približan enaka. Vsi ti sporazumi niso v praksi mnogo veljali ker so tekmeci vedno našli nove poti (kakor n. pr. tajno ‘račanje prevoznin) za medsebojno izpodrivanje. V povojnem času je bilo precej časa vse mirno, dokler se je Trst držal Po koncu zlasti z Marshallovimi pošiljkami in dokler niso obnovili nem šklh pristanišč, med katerimi ima zlasti Hamburg mnogo boljše pomorske in tegovinske zveze z Zahodom kakor Trst. Skoraj ne mine mesec, da ne bi Hamburg obnovil kakšne stare pomorske proge. Končno so se oglasile nemške državne železnice z zahtevo, naj se obnovi monakovski sporazum. Tako je prišlo nedavno do železniške konference v Rimu med predstav-uiki tržaških jugoslovanskih, avstrijskih fn nemških železnic. Na rimski konferenci so se predstav-hiki STO-ja, Jugoslavije in Italije zajemali za koristi Trsta. Ker ni prišlo Po sporazuma je bila določena nova konferenca med istimi državami v Re-Bensburgu (24-26. januarja 1950). Tržačani so se hoteli pripraviti na lo konferenco s sestankom, ki so ga sklicali na Dunaju (16. jan.) in katerega so se udeležili poleg predstavnikov tržaške trgovinske zbornice in javnih skladišč tudi predstavniki dunajske Zvezne gospodarske zbornice. Tržačani so poudarili', da bi znižanje prevoznine na nemških železnicah proti Hamburgu in Bremenu, kakor ga želijo izvesti Nemci sporazumno z Avstrijci, zadelo tržaški tranzit. Avstrijci zavzemajo v tem sporu nekako nevtralno stališče, češ da hočejo ohraniti proste roke in nočejo vezati Usode svojega prometa na samo eno !u-ko.To njihovo stališče je povsem razumljivo, še posebno ker jih Trst ni umel oA pravem času navezati nase in ni dovolj upošteval njihovih želja (glede proste cone in souprave v pristanišču), kakor je to ugotovil dunajski tisk. Današnja gospodarska politika Trsta je politika improviziranja in strahu pred odločnimi rešitvami, kakor bi hoteli Trst ohraniti v kleščah, v katere je zašel znanimi gospodarskimi sporazumi z rimsko vlado, namesto da bi dal duška svoji gospodarski ekspanziji v duhu jasnih določb mirovne pogodbe. V Regensburgu je bila dosežena začasna rešitev. Slo je predvsem za uporabo nemško-avstrijske pomorske tarife (DOeS = Deutsch-oesterreichischer Seehafentarif). Dogovorili so se, da ne sme biti delež prevoznin na nemških železnicah pri tej tarifi nižji kakor 2,6 švicarskega rapena (stotinke švic. franka v katerem se obračunavajo tarife), Pri toni in h.n, in sicer za avstrijsko blago razredov A - C, in 2,5 rapena pri ostalih vrstah blaga. Na ta način so hoteli preprečiti, da bi se tarife na uemških železnicah preveč ne znižale v škodo prometa proti Trstu. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje sestave nemško-avstrijske pristaniške prekla-Palne tarife (DOeSUT — Deutsch-oesterreichischer Seehafen-Umschlagtarif) te bistvu bi po tem sporazumu morala biti pomorska prevozna tarifa čez nemška pristanišča za najmanj 17%, a ne več kakor za 30% višja kakor prevozna tarifa čez Trst. Vrednost tega sporazuma se bo pokazala seveda v praksi. Iz komentar-jev avstrijskega tiska sc da sklepati, da nameravajo Avstrijci rešiti vprašanje s teritorialnega ali zemljepisnega vidika, t. j. prepustiti v glavnem promet iz zgornje Avstrije na Zahod in dalje v Združene države severnim, t. j. holandskim (Rotterdamu) in nemških pristaniščem, medtem ko bi Trstu ostal promet z Bližnjim vzhodom, zlasti promet iz Koroške in Štajerske (izvoz lesa celuloze, papirja, železnih izdelkov in magnezita). Ob zaključku moramo vnovič naglasiti misel, da ni mogoče privabiti prometa in trgovine iz zalednih držav, ako teh držav ne pridobimo za dejansko sodelovanje in jim v Trstu ne zagotovimo popolnoma svobodnega udejs*. vovanja prostega raznih licenc in tisočerih formalnosti. (V Bremenu n. pr. ponujajo Avstrijcem prosto cono). V tem duhu je bila sestavljena že mirovna pogodba, ki predvideva soudeležbo zalednih držav pri pristaniški upravi, vsaj v pristaniški mednarodni kom si i. Ako so rimski gospodarski dogovori na poti tržaškim gospodarskim koristim, jih je treba odpovedati čimprej; sicer jih bodo potrebe časa same pokopale. V Italiji časopisni papir najdražji ? Pomanjkanje časopisnega papirja se čuti po vsej zahodni Evropi, tako v Nemčiji, Angliji, Franciji in seveda tudi v Italiji. Tržaški trg je tudi v tem pogledu odvisen od italijanskega. Zanimivi so podatki o razmerah na italijanskem trgu, ki jih je objavil rimski «11 Messaggeroii. List ugotavlja, da je proizvodnja italijanskih papirnic med najdražjimi na svetu. V prvem tromesečju 1950 je znašala cena tone papirja iz belgijskih papirnic 110 dolarjev, iz francoskih 104,68, angleških 86,66, holandskih 108,81, švicarskih 1S5, ameriških (ZDA) 11,33, švedskih 61,78, finskih 64,94 in norveških 55,95 dolarja. liaiijanske tovarne prodajajo potrošnikom papir po 154 dolarjev tona. V naslednjih mesecih 1. 3950 so cene narasle tako-le v Belgiji 132 dol. tona, v Franciji 104,45, Angliji 86,65, Holandiji 142,10, Švici 136,50, ZDA 1133, na Švedskem 61,78, na Finskem 64,84 in Norveškem 35,95 dot. Za čas od 15. jan. do 28. febr. 1951 je bila določena za italijanski časopisni papir cena 143 lir za kg, t. j. v razmerju 228 dolarjev za tono, ako računamo po uradnem tečaju 630 lir za dolar. Rimski list dodaja, da so tuje tovarne ohranile za domače liste skoro stare cene, medtem ko so podražile papir določen za izvoz. V Italiji so tovarne silno navile cene prav tako "za domače potrošnike, liaiijanske tovarne, ki rade govorijo o patriotizmu, so z vsemi sredstvi skušale preprečiti uvoz papirja iz inozemstva, da bi ohranile svoj položaj. V zadnjem času je italijanska vlada dovolila uvoz raznih vrst papirja iz držav OEEC brez posebnega uvoznega dovoljenja, t. j. proti samemu carinjenju. S tem seveda na bo mnogo vplivala na cene na notranjem trgu, ker so ostale carine neizpremenjene. SVETOVNA PROIZVODNJA ČASOPISNEGA PAPIRJA Po podatkih iz Montreala v Kanadi je znašala svetovna proizvodnja časopisnega papirja v 1. 1950 9,739 milijona kratkih ton (1 kratka tona = 0,907 naše metrske tone). Za leto 1951 računajo s proizvodnjo 10,031 milijona Ion. Pred vojno je proizvodnja dosegla povprečno 8,15 mil. kratkih t na leto. Kanada je 1. 1950 proizvedla 5,275 mil. ton (pred vojno povprečno 5,176); za 1. 1951 napovedujejo proizvodnjo 5,4 mil. ton. 89% kanadske proizvodnje gre v ZDA. ZDA so 1. 1950 proizvedle 595.000 (1.1919 900.000 t). V. Britanija 633.000 (529.000), Finska 450.000, Norveška 172.000, Švedska 364.000 in ostale države skupaj 1,8 milijona ton. ZDA porabijo danes 60%) svetovne proizvodnje časopisnega papirja, medtem ko so predvojno potrošile 44%. Računajo, da bo časopisna proizvodnja (naklada) v 1. 1951 še narasla. Valute na prostih trgih 2. febr. 9. febr. Razi. v % Frank: Curih Bruselj LU 13,562 1,105 13,437 — 0,45 — 0,92 Dular : Pariz Curih Bruselj 387 4,295 5 2,00 389,00 4,29 52,25 + 0,54 - 0,11 + 0,48 Funt Pariz Curih Bruselj 9*0,00 10,65 128,50 940.00 10.60 129.00 — 1,05 -0,46 + 0.86 Franh ši/ic.: Pariz Bruselj 9050.00 1225.00 9 000,00 1 332,50 -0,55 + 0,61 Franh liulg.: Pariz Curih 727,00 8,32 727,50 8,30 Nulle — 0,24 Marka: Curih 76,50 77,50 + 1,30 Tečaji za 10J enot, razen tečajev cLlarja in funta šterlinga, ki ustrezajo enoti. Tečaji v zadnji številki ,, Gospodarstva “ veljajo za 19, jan. in 26. jan. (ne 22. jan.). Lira se je umirila Med italijansko vlado, ki jo v gospodarski politiki predstavlja minister državne zakladnice Bella, ter med italijanskimi trgovci industrijci se je razvil pravi pravcati dvoboj glede načina obrambe lire in potiskanja cen navzdol. Vlada zahteva od poslanske zbornice zelo široka pooblastila, da lahko v vsakem trenutku poseže tudi na področje zasebne trgovine in gospodarstva sploh, medtem ko se industrijci in trgovci o-tepajo državnega nadzorstva. Na cene skuša vplivati vlada z uvažanjem velikih količin najpotrebnejšega blaga; sama pravi, da ima dovolj denarja (tujih valut), da lahko to akcijo izvede. Trgovci in industrijci trdijo, da je neposredno vmešavanje države v podobne zadeve združeno s prevelikimi stroški in dodajajo, da bodo sami krotki in ponižni in da bodo zadrževali skakanje cen. Na zborovanju Zveze trgovcev v Rimu, kateremu so prisostvovali tudi ministri, so ugotovili, da so cene na debelo napredovale za 9,8% cene na drobno pa samo za 4,9%; majhno napredovanje cen na drobno naj bi bila zasluga trgovcev. V decembru je denarni obtok v Italiji dosegel s 1. 165 milijardami reko, d; 31. dec. je bil za 116,7 milijarde večji kot 30. novembra. Vlada pravi,, da se zaradi tega italijanska javnost ne sme vznemirjati, češ da se je povečal tudi narodni dohodek od 7.500 v 1. 1949 na 8.000 milijard lir v 1. 1950, t. j. za okoli 12%. (Okoli 20% narodnega dohodka je šlo v investicije). Od novembra do 31. decembra 1949 se je obtok 'dvignil od 950 na 1.048. V 1, 1950 je dosegel marca najnižjo točko z 972 milijardami. Po ameriških podatkih so znašale v oktobru 1950 italijanske rezerve v zlatu in dolarjih 567 milijonov dolarjev (258 mil. dolarjev v zlatu in 219 v dolarjih). Po izbruhu korejske vojne so se italijanske zlate rezerve povečale. V marcu so jih cenili na 528, v juniju na 542 milijonov dolarjev. Lira se je nasproti čvrstim valutam in zlatu nekoliko popravila. V tednu od 3. do 10. febr. je bil razvoj ta-le; Valute 3. II. 10. II. Dolar 748 728 Frank švic. 174 170,5 Sterling zlat 9.500 9.275 Marengo švic. 7.225 7.050 Zlato gr 1.040 1.007 BEG KAPITALA Italijanski poslanec De Croci je pozval italijansko vlado, naj ukrene vse potrebno, da prepreči beg kapitala iz Italije Vesti iz ameriškega vira potrjujejo domnevo, da je v zadnjem času skrivaj odšlo iz Italije mnogo kapitala. V Milanu cenijo pobegli denar na 200-400 milijonov dolarjev. ZVIŠANJE OBRESTNE MERE Obresti je angleška vlada povišala pri novih državnih obveznicah za oboroževanje na 3% (doslej zamo 2,5%). Ameriški finančni minister je za to, da ostane obrestna mera pri ameriških obveznicah 2,5. Italijanski boni za oboroževanje bodo obrestovali 5%. ŽIVLJENJSKI ST K OŠ KI V FRANCIJI Crtež nam kaže, kako so se gibali življenjski stroški na Francoskem v času od 15. dec. 1949 do 15. dec. 1950. Na prvi pogled opazimo, da je nastal prelom navzgor junija in julija 1950 kakor po vsem svetu. Te. daj ser je začelo mrzlično oboroževanje in skakanje cen zaradi izbruha vojne na Koreji. E-dino stroški za postrež. bo so pričeli naraščati že v letu 1949, medtem ko je kurjava pričela naraščati v marcu 1950. 15S1 KAZALEC ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV 150' >25' 120' 11V 110' 105 100 V 90 — OSA/O M l&O KJ.,/p£9- ' Postrežba / / Kurjava razsvetljava “J Krana.^ on .-js SKUPAJ ,-:i k/ I/. v s W' / '.■-/f—'-------Razni ^Vipotrošni ** izdelki L"+4- + + +A- 15 15 15 15 15 Dec. Marec Junij Sept. Dec. 19^9 1950 Revolucija v mednarodni Irgovini «Financial Times« poudarja, da se mednarodna trgovina po izbruhu korejske vojne razvija tako, da so prišli vsi nekdanji pojmi o njenem razvoju ob veljavo. Nekdaj so se pritoževali o pomanjkanju dolarjev. To vprašanje je popolnoma zginilo, odkar so poskočile cene surovinam in odkar je Amerika sama pričela uvažati velike količine blaga. Isto se je zgodilo z belgijskim iiankom, katerega pomanjkanje je do leta 1945 prizadelo velike težave Nadvlada dolarja je popustila, odkar so pričeli prenašati kapitale v Južno Ameriko. Morali bomo revidirati vse dosedanje pojme o vrednosti in politiki. Cene surovin so res poskočile, povpraševanje po njih je narastlo, blaga je manj na trgu. Toda bolj zanimiva je druga stran vprašanja. Ze dobrih 15 mesecev se OEEC v Parizu trudi, da bi dosegla sprostitev (liberalizacijo mednarodne trgovine). Danes to vprašanje a! več aktualno. Ni več nevarnosti, da Di katero koli državo preplavili z dokončnimi izdelki in napol izdelki. Razvoj trgovine v zadnjih mesecih 1950 kaže, da se izvoznikom ni bilo treba več brigati za izvoz blaga. Države so pričele same uvažati, da bi si nakopičile zaloge zaradi oboroževanja. Čedalje več primerov je, ki dokazujejo, da se bo proizvodnja mnogih dokončnih izdelkov zmanjšala. V Vel. Bri-laniji je podjetje Austin v zadnjih dveh tednih zmanjšalo proizvodnjo za 500 avtomobilov, ker mu oblastva ne nakažejo dovolj surovin. Aneleška avtomobilska industrija predvideva znižanje proizvodnje za 15-20% v sedanjem tromesečju. Razpečevanje aluminijastih izdelkov je bilo v Angliji omejeno, da bi Aogleži lahko izpolnili naročila iz inozemstva. Teh je vedno več, odkar so ZDA pričele odbijati naročila. V Nemčiji so omejili proizvajanje avtomobilskih obročev, ker nimajo dovolj kavčuka. V Združenih državah bodo v tem tromesečju znižali avtomobilsko proizvodnjo za 20%). Neko avtomobilsko trgovinsko podjetje poziva kupce naj sploh ne kupujejo. Se druga ugotovitev. Kmalu bodo lahko odpadle vse omejitve glede uvoza iz ZDA zaradi prihranka dolarjev. Predstavnik Mednarodnega denarnega sklada je na konferenci v Torquayu pozval nekatere članice Britanske državne skupnosti, naj ublažijo omejitve uvoza iz ZDA glede na to, da se ie njihov denarni položaj zboljšal. Glede na to, da nimajo izvozniki več po~eb-nih težav z izvo-om, je ta poziv danes že brez pomena. Kako dolgo bo trajalo pomanjkanje dokončnih industrijskih izdelkov? Ako se bo oboroževanje vleklo skozi več let, lahko računamo, da bo proizvodnja ključnih surovin in nadomestkov tako pospešila, da bodo v teku dveh ali treh let popolnoma pokrite vojaške in civilne potrebe. V primeru, da pride do dejanskega sporazuma s sovjeti, se bo zopet takoj pojavilo izobilje blaga z vsemi svojimi vprašanji, ki so bila zdaj pokopana. AMERIŠKA VLADA BO ZAHTEVALA samo 10 milijard novih davkov in ne 16 kakor je prvotno nameravala. Gre za povišanje predvsem dohodmine. Korejska vojna in mrzlično oboroževanje, ki ji je sledilo po vsem svetu, sla popolnoma zrevolucionirala mednarodni trg. Crtež nam daje vsaj približno podobo novega položaja. Najvišje skoke, ki so prikazani na črtežu v odstotkih, zaznamujejo seveda tisle vrste surovin, ki so potrebne za oboroževanje in vojaško opremo sploh in katerih viri so izpostavljeni nevarnostim v primeru vojne. To so predvsem neželezne kovine, (čin in cink), kavčuk in volna. Med živili je značilen zlasti skok masti. Crtež je oosnet po iiGlobusun. PODRAŽITEV OLJA IN MASTI Cene olja in masti stalno napredujejo na svetovnih trgih od začetka korejske vojne. Crtež označuje razvoj v času od L junija 1950 do januarja 1951. Cene so navedene v nemških markah za kg. Proti kom u junija so začele skakati vse cene, zlasti olja iz zemeljskih (ameriških) lešnikov in loja. Novembra je pričela napredovati zlasti cena sojinega olja, medtem ko so cene olja I/ kokosa v angleški koloniji Strait Set-tlements napredovale že v oktobru. Cene nekaterih vrst loja, ki prihaja v poštev za izdelavo mila, so poskočile kar za 190 - 200' , . V ZDA se je izdelovanje timilan iz sintetičnih surovin razvilo ze prej’. Danes je na ameriškem trgu u-metno milo (iz sintetičnih surovin) ze za polovico izpodrinilo naravno milo. Zdaj so tudi v Nemčiji pričeli obnavljati podjetja za izdelovanje sinietične-ga mila. Na tržaškem trgu je že mnogo italijanskih izdelkov, ki so pripravljeni po ameriških patentih. Organizacija za poljedelstvo in prehrano pri OZN (FAO) ugotavlja v svojem poročilu, da bo proizvodnja rastlinskih olj in masti v lelu 1951 komaj krila potrebe potrošnje. Malo je upanja, da bi se obnovile zaloge, ki so jih potrošili med vojno. Vojna na Daljnem vzhodu je zelo pokvarila nabavo masli, ker so tam glavni viri olja iz kopre in kokosa. Zahodni Evropi primanjkuje premoga Izvoz nemškega piemoga omejen Mednarodni urad za Porurje je znižal obvezno izvozno količino nemškega premoga za prvo tromesečje 1951 za 550.000 ton; dosedanja količina je znašala 6,83 mil. ton. Nemci upajo, da bodo dosegli znižanje tudi za drugo tromesečje. V Zah. Nemčiji skopljejo povprečno 375 tisoč ton premoga na dan. Računajo, da bo znašal primanjkljaj evropskih držav v drugem tromesečju 1951 6 milijonov ton. Evropska gospodarska komisija v Ženevi bo te dni skušala najti vsaj delno nadomestitev. V prvem tromesečju bodo iz ZDA uvo- zili okoli 1,5 milijona ton. Italija računa, da bo v teku prvega polletja 1951 uvozila iz ZDA po 400.000 ton na mesec. Težave so z nabavo ladijskega prostora. Angleški minister za gorivo je zmanjšal za 15%, dobave premoga angleškim industrijcem. IZVOZ NEMŠKEGA PREMOGA (črnega ih rjavega v 1, 1,000 t) „DOMAČA MORNARICA PRINAŠA DEVIZE” POLE« 0 OBNOVI NEMŠKE MORNHCE Tudi tržaški tisk je zabeležil geslo nemških brodarjev «Domaca mornan-ca prinaša devize«. Obnova nemške mornarice je izzvala zaskiOljenje v V. Britaniji. Tako je angleška pomoiska zbornica izrazila «svojo naraščajočo zaskrbljenost zaradi naraščajoče dejavnosti nemške mornarice«. Angleški bi o. darji trdijo, da se je konkurenčna sila nemške mornarice dvignila z državno pomočjo. Temu nasprotno ugotavljajo v nemških strokovnih krogih, da obnova nemške trgovinske mornarice sicer napreduje, toda njen razvoj še ovirajo zavezniške omejitve. Omejena je tonaža in hitrost novih ladij. Poleg tega Zah. Nemčija ne sme kupiti v inozemstvu več kakor 400.000 ton ladjevja. Danes je ta okvir že skoraj izpopolnjen. Po vseh teh omejitvah bi današnja nemška tonaža z vsemi novimi naročili dosegla 610.000 ton. Ce tem ladjam dodamo še posebne ladje, kakor motorne jadrnice, razne splave in pomorske vlačilce, bi tonaža dosegla 750.000 ton. Pri tem moramo upoštevati visoko starost nekaterih nemških ladij. Ce upoštevamo tudi najnovejše graditve, doseže povprečna starost nemškega ladjevja 27 let. Zaradi tega naglašajo Nemci, da ni danes še mogoče govoriti o konkurenčnosti nemškega ladjevja nasproti inozemskemu. Nemški brodarji zavračajo angleško trditev, da prejemajo posebne državne subvencije (podpore). Nasprotno, nemški brodarji so se z novimi graditvami in nabavo ladij v inozemstvu zadolžili. Zaradi skoraj popolne zgube nemškega ladjevja v vojnem času in po vojni so nemški brodarji prišli ob ves svoj kapital, ki je znašal 1,5 milijarde nem- ških mark. Po vsem tem je jasno, da se mornarica lahko obnovi samo s krediti. Te lahko podeljujejo nemške banke v omejenem obsegu, ki ga določa zavezniški zakon o posojilih za graditve in nabavo trgovinskih ladij. Dovoljena so posojila v najvišjem znesku 40%; gradbenih stroškov, tako da so sami brodarji primorani prispevati večino denarja iz lastnih sredstev. Za gradnjo ladij so danes potrebni veliki kapitali. Tako stane graditev ribiškega parnika s tonažo 550 ton okoli 1,3 milijona nemških mark. Pri vsem tem je treba upoštevati tudi okolnost, da ne ostane ves denar, namenjen gradnji ladij, v ladjedelnicah, temveč se odliva v razne druge vrste industrij, kakor strojno in pomorsko industrijo. Gradbeni stroški v ladjedelnicah obsegajo samo okoli 50%) vseh stroškov za gradnjo ladij. Gradnja novih ladij pomaga torej pri obnovi velikega dela nemške industrije. Nemški brodarji kakor tudi gospodarski izvedenci sploh poudarjajo okolnost, da je nemška mornarica v lanskem letu prihranila Zah. Nemčiji 80 milijonov DM deviz. V primeri s pomorskimi prevozi na inozemskih ladjah, ki so v 1. 1950 dosegli 950 mili.o-nov DM, je zaslužek nemške mornarice vendar še majhen. Zato poudarjajo nemški brodarji, da je obnova nemške mornarice Nemčiji potrebna iz domačih gospodarskih razlogov, ne pa zaradi izvajanje konkurence tujim mornaricam. (Prinašamo mnenje našega stalnega nemškega soirudnika o obnovi nemške trgovinske mornarice, ki seveda vznemirja ostale mornarice zaradi povečane konkurence). Avstrija 3.204 3.423 219 Francija 6.090 8.402 — 2.312 Belgija 398 771 373 Holandija 3.635 2.030 + 1.605 Danska 1.266 235 + 1.031 Norveška 79 196 47 Luksemburg 2.482 2.351 + 131 Italija 3.451 1.847 + 1.604 Švica 909 604 -f 305 Švedska 2.252 1.433 + 819 Finska 56 7 + 49 Grčija 371 312 + 59 Jugoslavija 321 166 + 154 Ostale 253 206 + 47 Posarje 501 488 + 13 Skupaj 25.268 22.401 2 867 PioMif na Poiiskem pniEana Proizvodnja premoga v ppljskih premogovnikih je v 1. 1950 narasla za 4 milijone ton in je tako za 1,2 milijona ton prekosila plan. Novi rudniki v Gor. nji Sleziji, ki jih zdaj odpirajo, še niso v delu; priprave bodo končane šele proti koncu 1952. V zahodnih državah, je proizvodnja v devetih mesecih 1950 narasla samo za 8 milijonov ton (2,5%). V primeri z izkopom v omenjenih šestih zahodnih državah (Belgiji, Franciji s Posarjem, Italiji, Holandiji, V. Britaniji in Nemčiji) je bil napredek v poljskih premogovnikih znaten. Poročilo o proizvodnji premoga na Madžarskem ni tako ugodno; tam je proizvodnja celo nazadovala. Povprečno je poljski rudar proizvedel 24 kg premoga več kakor v 1. 1949. Poljske premogovnike so še bolj mehanizirali z instalacijo novih naprav. Po novem načrtu naj bi se proizvodnja premoga v poljskih rudnikih do 1. 1955 dvignila na okoli 100 milijonov ton. Poljske tovarne čedalje bolj uporabljajo metan kot pogonsko silo. Kmalu bodo zaključena dela pri gradnji plinske napeljave v dolžini 400 km iz Kresna v Galiciji do Varšave. Po šestletnem načrtu naj bi se proizvodnja zemeljskih plinov povečala na 480 kub. m. FRANCIJA JE DANES TRETJA DRŽAVA glede gumija na svetu. Prvo mesto zavzemajo ZDA, drugo V. Britanija. Z dolarji Marshallovega načrta je Francija uvozila iz ZDA 23.000 ton saj. za katere je potrošila 15 milijonov dolarjev. Saje potrebujejo pri izdelovanju gumija. Stran 2 GOSPODARSTVO 17. februarja 1951 OBOROŽEVANJE PRINAŠA konjunkturo italijanski industriji Ameriški gospodarski in vojaški prispevki združeni »Financial Timess odkriva nekatere podrobnosti 6 dogovoru med ameriško vlado'in Italijo glede prispevkov ZDA za oborožitev italijanske vojske. ZDA bodo prispevale 25% za italijansko oborožitev, poleg tega bodo nakazale Italiji p'o ERP (Marshallovem planu) ali MAP (atlantskem oborožitvenem programu). Važnejša kakor sama ta denarna podpora je določba, po kateri bodo ZDA zajamčile Italiji gospodarsko stalnost. V primeru da bi izvajanje načrta za oborožitev utegnilo prizadeti italijansko gospodarstvo, bodo posegle vmes ZDA. Tudi, druge države bodo dale Italiji več. naročil v zvezi z oboroževanjem. V italijanskem proračunu za finančno leto 1950-51 je postavka 323 milijard, lir za redne vojaške izdatke. Pred italijansko zbornico je predlog za odobrite^ 250 milijard kredita za oboroževanje, ki se sicer razdeli na tri finančna leta, vendar ga vlada lahko uporabi že poprej. Pred rimskim parlamentom je predlog italijanske vlade, ki dovoljuje uporabo 250 milijard lir za oborožitev. Breme se bo razdelilo na tri proračune. Bolj kakor za razpravo v članski zbornici se italijanska javnost zanima za odgovor ameriške vlade na italijanski predlog glede ameriških prispevkov za oborožitev Italije. Vsi italijanski računi se inašlanjajo na ameriško pomoč. Predsednik vlade De Gasperi je dejal, da je ameriški dokument (odgovor) napravil nanj dober vtis, v kolikor predstavlja široko podlago za nadaljnje razprave. Dana je torej šele osnova za pogajanje, čeprdv so Italijani svoje zahteve postavili konkretno v številkah. Milijoni in milijoni dolarjev ki so jih napovedovali nekateri italijanski listi visijo še v zrdku; Gre za 300-400 milijonov dolarjev ki bi jih ZDA prispevale za italijanske Vojaške in civilne potrebe. V resnici skuša italijanski uradni Usk pomirljivo vplivati na italijansko javnost, češ, da ZDA ne morejo več prispevati kakor 300 - 400 milijonov, ker je davčni pritisk v ZDA že itak hud. Važna je okolnost, da se bodo ameriški prispevki za civilne zadeve (Marshallov plao) združili s prispevki vojaške narave. Izvajanje Marshallovega načrta v dosedanji obliki se pravzaprav preneha. Iz Marshallovega načrta bo prejela-Italija do konca tekočega finančnega leta (do 30, junija 1951) še 67 milijonov dolarjev. Zdaj se pagaja rimska .vlada še za dodatek 33 mil. dol., tako, da bi, Italija prejela skupno za ta čas 100 mil. dolarjev. la. Proizvodnja jekla je dosegla predvojno višino (2,0 - 2,5 milijona ton letno). Proizvodnja električne energije je bila 1. 1950 za 50% večja kakor 1. 1938. S pomočjo kreditov ERP (33,3 milijona dol.), se je avtomobilska proizvodnja potrojita v času od 1947-1950, ko je dosegla 60.000 vozil. Tudi letalska industrija je napredovala. Ob novem letu je začela proizvajati tudi Dieselove letalske motorje na podlagi angleških patentov. Računajo, da je danes neizkoriščene okoli 30-35% zmogljivosti italijanske industrije. Po ameriških podatkih je razmerje med zmogljivostjo in resnično proizvodnjo industr. izdelkov v Italiji naslednje: zmogljivost proizvodnje kamionov znaša na ieto 14.000 — dejanska proizvodnja 5.000 komadov, zmogljivost proizvodnje prikolic 15.000 — dejanska proizvodnja 3.000, zmogljivost proizvodnje traktorjev 12.000 — proizvodnja 6.000; zmogljivost proizvodnje trgovinskih ladij 030.000 ton, proizvodnja 80.000 t; zmogljivost tovarn orodnih strojev je izkoriščena za 50%. ECA in oboroževanje «New York Times« se bavi v uvodnem članku z uspehi Marshallovega načrta in trdi, da se je mesečna povprečna proizvodnja v zahodnih evropskih državah z njegovo pomočjo dvignila za 23% nad predvojno. Zmogljivost tovarn pa je še večja. Zahodna Nemčija je z Marshallovo pomočjo presegla za 15% predvojno proizvodnjo, po naj novejših podatkih pa za 25%. Življenjski standard (življenjska raven) se seveda ni tako dvignil, ker je bilo treba mnogo sil uporabiti za povojno obnovo. Oboroževanje je zdaj postavilo nove zahteve, tako da se še preostala sredstva iz ECA morajo vložiti v ta ' namen. Za to bodo tudi predstavništva ECA v inozemstvu preobrazili v tem smislu. Stroške za oboroževanje morajo nositi sorazmerno vsi socialni sloji. Pri izvedbi oboroževanja in zadevnih organizacij posameznih držav je treba paziti, da se ne razvije gospodarski nacionalizem. Proizvodna sredstva se morajo . enakomerno porazdeliti po vseh zahodnih državah in skupno izkoristiti. Koliko slona ilaliianska divizija Po računih italijanskega poslanca Bevionea (v listu «24 ore») je bilo za oboroževanje v državnem proračunu določenih 318 milijard lir (uradne številke govorijo o 280 milijardah); od lega gre 15% ža pravo oboroževanje. To bo zadostovalo za 6 sedanjih divizij. 6 nadaljnjih divizij, ki jih dopušča mirovna pogodba, bo stalo 120 do 130 milijard saka, t. j. skupno okoli 800 milijard. Računajo, da bodo z notranjimi posojili dosegli 150 milijard. Manjkalo bo torej še 650 milijard. K temu bo treba dodati 150 milijard za nabavo boljše municije. Italijani bi morali zahtevati od Američanov 1.250 milijard lir pomoči. Italija bi se obvezala, da bo vzdrževala 11 divizij. Po drugih podatkih bi postavitev ene italijanske divizije stala 50-100 milijard lir, različno po kakovosti orožja in opreme. Letni italijanski narodni dohodek znaša 8.000 milijard lir. Fašistična Italija je potrosila za oboroževanje 10-11% narodnega dohodka, t. j. več kakor tretjino državnega-pro-računa, ki je že tako izkazoval primanjkljaj. Kljub temu je bila italijanska vojska aprila 1940 preskrbljena z municijo samo za dva meseca. Oborožitveni program po drugi vojni je zahteval 20% državnih izdatkov in 4% narodnega premoženja. Za opremo 12 divizij bi potrebovali okoli 950 milijard. V Rimu računajo, da bo glavno breme teh izdatkov prevzela Amerika. Potem bi v državni proračun lahko postavili postavko 450 milijard lir. V bodoče pojde za oboroževanje okoli 6% narodnega dohodka. Gospodarski razvoj Istrskega okrožja v letu 1950 Suša je prizadela tudi Istrsko V soboto, dne 3. februarja je v Kopru zasedal Istrski okrožni ljudski odbor. Poleg odloka o delavskih svetih, s katerim je prešlo upravljanje gospodarskih podjetij na delovne kolektive, o vzdrževanju stanovanjskih poslopij in drugih odlokov gospodarskega in upravnega značaja, je odbor sprejel zlasti še gospodarski plan in proračun za leto 1951. Predsednik okrožnega ljudskega odbora, Julij Beltram je v svojem poročilu prikazal na kratko izvršitev I. enoletnega plana za 1950 in podčrtal, da gre zasluga delovnim kolektivom podjetij, kmečkemu prebivalstvu, množičnim organizacijam in vojaškim edini-cam, ki so s prostovoljno delovno silo pomagale izvesti dela na področju gradbeništva in kmetijstva. Po planu za 1950 je bilo namreč predvidenih 300 milijonov din investicij brez opreme, zaradi nastalih potreb pa je bil postavljen dodatni plan v višini 60 milijonov din. S tem je bil plan investicij presežen in v celoti je bilo poleg gradb zasebnikov in zasebnih gospodarstev v gradnji 208 gradbenih objektov. To je bilo glede na število kvalificiranega delovnega kadra po mnenju tov. Beltrama preveč. Na področju komunalne dejavnosti je bilo po planu dovršenih 77.2% del. Ker je bilo izven plana izvršenih nadaljnjih del za okoli 10 milijonov din del, znaša izvršitev vseh del v odnosu na plan 1.74.1%. Posebna skrb je bila posvečena povečanju in izboljšanju vodnega omrežja in vodnim instalacijam. Elektrifikacijska dela so bila izvedena do 66.7%. Uspeh bi bil večji, če bi bilo na razpolago dovolj bakrene ži-I ce in izolatorjev. KMETIJSTVO Kmetijski sektor je bil prizadet po sušij Tako je znašal pridelek krompirja samo 25, graha 65, paradižnikov 30 odstotkov nasproti običajni letni proizvodnji. Vinski nridelek ie do--.el 90 in še boljša je bila sadna letina. Pridelek je pri češnjah prekosi! plan za 13, Italijanska gospodarska bilanca /G 'Italijanska industrija, katere zmogljivost ni danes dovolj izkoriščena, upa, da bodo ■ tuja naročila za oborožitev prinesla novo življenje. Italijanska industrija bi teoretično lahko izvršila naročila v vrednosti 500-600 milijonov na leta... Gre predvsem za proizvodnjo kamionov in lažjega orožja ter gradnjo ladij. Glede- opreme in storilnosti delavca1 pa. ne: more konkurirati z neka-terimi modernimi industrijami na Za-padu; zaradi omenjenih dveh okoliščin so njeni proizvodni stroški previsoki. Lansko leto je proizvodnja italijanske industrije dosegla kazalec 110 v primeri z osnovo 100 v 1. 1938, ako izvzamemo rudništvo in električni sektor. Po letu 1947 je proizvodnja napredovala za Mesečno 1033 povprečje September 1950 Oktober 1950 November 1950 December 1950 1949 1 N D U S T R 1 J S K A PF 2 O 1 Z V O D N J A Kazalec skup. proiz 100 100 126 130 126 Kazalec kttrj. elektr. plin 100 101 120 126 122 ■ i Proizv. metana (11)00 K. ni)... 1.426 19.682 41.875 50.141 67.545 . — Proizv. jekla (ton) 193.571 171.292 206.067 205.100 200.439 — Proizv. elektr. en. (1,000.000 kvvh).... 1.095,3 1.467 1.874,3 1.864,1 1.750 — Proizv. avtomobilov 4.915 6.462 11.090 11.568 11.115 — Proizv. nmet. vlaken (tonj . . . 10.445 7.540 9.691 11.640 12.100 — Proizv. cementa (ton) 383.965 363.750 481.531 504.000 448.000 — C m z m z [D REZPOSELN OST Kazalec cen na debelo 1 51.69 50.88 51.76 52.76 53.95 Kazalec življenjskih stroškov . 1 49.15 50 07 49.46 40.97 50.- Kazalec cen na drobno I 60.77 60.20 59.66 60.52 Število brezposelnih • 712.451 940.860 1.664.820 1,740 480 1,850.870 — ZUNANJA TRGOVINA Uvoz po teži (1000 t.) ................. po vred. (1,000.000 lir) .... I z v o z po teži (1000 t) ............. po v red.(1,000.000 lir)..... Ta pregled o razvoju italijanskega gospodarstva je bil sestavljen po podatkih, ki jih je priobčil italijanski gospodarski list «11 Sole«. K omenjenim 1.716 1.605 1.997 1.716 1 836 — 939 71.225 68.205 70.169 76.179 » — 375 379 377 479 508 912 52.714 70.332 75.126 74.071 — podatkom naj še dodamo razvoj denarnega obtoka v Italiji, ki je znašal povprečno mesečno: v 1. 1938 18,95 milijarde lir, v 1. 1949 1.033,3 milijarde, sep- tembra 1950 1.049,2, oktobra 1.046,1, novembra 1.048,5 in decembra 1950 1.166 milijard lir. Podražitev čevljev še bolj ovira prodajo Med Milanom in Rimom Odkar je postalo pomanjkanje denarja občutno, je začela močno pešati precL vsem prodaja čevljev. Ker se človek pri sedanjih razmerah le težko odloči, da bi si kupil nove čevlje, prejemajo dandanes čevljarji v popravilo večkrat že tako obrabljene čevlje, da ne vedo, kje in kako naj bi začeli popravljati. Pomanjkanje denarja se je v zadnjem dasu pridružila še druga nezgoda, in sicer pomanjkanje in podražitev usnja ih l$ož, kar je naravna posledica nabave surovin za potrebe morebitne nove vojne. Usnje se je podražilo do 80%, kože pa še bolj. Zaradi tega so tudi tovarne čevljev podražile svoje izdelke za povprečno 30%, tako da stane zdaj par moških čevljev srednje kakovosti okoli 7.000, torej približno eno četrtino povprečnega mesečnega zaslužka delavcev, uslužbencev in nižjih uradniških kategorij. Proizvodi italijanskih tovarn čevljev so razmeroma dražji kot v drugih državah, ker so italijanski potrošniki zelo izbirčni in se ne zadovoljijo s tipičnim blagom, čeprav je solidno in okusno ter zahtevajo čevlje, ki niso drugim podobni. Tovarne morajo vsako leto napraviti neštevilno različnih kopit in, vzorcev, kar zelo draži proizvodnio. Vrhu tega prihajajo take oblike hitro iz mode ter ostajajo nerazprodane v trgovinah 'in tovarnah. Da nadoknadijo. te izgube morajo tovarnarji lin trgovci sploh, prodajati vse čevlje dražje, kakor bi jih lahko prodajali, ako bi ne ,bili kupci tako izbirčni. Zelo značilen je v tem pogledu primer čevljev, ki jih je v Italiji postavila na prodajo. UN-RRA. Čeprav so napravljeni iz izvrstnega blaga in zelo okusno izdelani, stanejo tretjino in celo polovico manj kakor drugi ter so zelo trajni, niso bili niti do konca leta 1950 vsi razprodani. Sicer se pa polagoma zopet približuje čas, ko bodo začeli delati podplate, namesto iz usnja, iz plutovine in iz gumija in vrhni deli iz raznih tkanin, namesto iz kože. Tedaj bodo morali italijanski potrošniki po sili postati bolj skromni. Izbirčnost dela velike težave proizvajalcem in trgovcem, potrošnikom pa škodo. Zal le. da moramo zaradi tega trpeti tudi mi, ki nismo tako izbirčni kakor naši italijanski sodeželani. In tukaj se moramo zopet nehote spomniti' na našo nesrečno gospodarsko povezanost z Italijo. G. Milanski gospodarski list «24 Ore» ugotavlja v zvezi s senzacionalnim govorom demokrščanskega poslanca in predsednika poslanske zbornice Gron-chi-a, proti politiki zunanje vlade, da Milančani, ki imajo glavo na mestu in potujejo po svojih poslih v Rim, naletijo v italijanski prestolnici na nervozno in nejasno ozračje. Nasprotno, je Milan ohranil mirno kri. V Rimu so domišljavi in menijo, da se samo oni razumejo na mednarodna vprašanja. Mislijo, da so najmanj Talleyrandi, čeprav so morda samo enkrat v svojem življenju prekoračili mejo in še tedaj šli na zabavno potovanje v Francijo, ne da bi znali francosko. V Rimu so ustanovili poseben odbor, ki bo organiziral rimski velesejem. Rimski gospodarski list «11 Globo« skuša v svojem komentarju pomiriti Milan, katerega sejem se seveda ne veseli svojega novega tekmeca. * * * JUGOSLOVANSKA NAROČILA V TUJIH LADJEDELNICAH. Poročila nemških listov pravijo, da gradi Jugoslavija 6 večjih ladij v lastnih ladjedelnicah, po 2 ladij pa v nemških in holandskih ladjedelnicah, Slovenec kandidat za podpredsednika ZDA? «The Reporteni, politična revija, ki jo izdaja vsakih 14 dni Fortnightly Pu-blishing Company v Washingtonu, je v-številki z dne 9. jan. 1951 posvetila tri strani političnemu delu guvernerja Ohioja g. Franko Lovšeta (Laushe). Kakor znano, je Lovše Slovenec, ki je začel svojo politično kariero v Clevelandu, najvažnejše središče ameriških Slovencev. Lovše, ki je bil poprej župan v Clevelandu, je bil trikrat izbran za guvernerja Ohioja (1. 1944, 1948 in 1950). V demokratski stranki se je priboril takšen ugled, da ga predsednik Truman v 1. 1952 verjetno izbral za kandidata za podpredsedniško mesto ZDA. Na politično in socialno življe nje ima lastne, neodvisne poglede in uživa kot močna osebnost velik ugled tudi pri republikancih. Lovše je srčno povezan s priseljenci iz Srednje Evrope; saj je sin slovenske družine, ki je vzgojila 10 otrok. Novo vozilo brez tračnic Štirinajst dni trajajoče poskusne vožnje gvrobusa, cestnoprometnega vozila za prevoz Oseb, so se uspešno končale. Je to izdelek strojne tovarne Oerlinkon, poskusne vožnje so se pa vršile v mestecu Aarauu v Švici. Gy„ robus je bil izdelan na podlagi izkušenj z gyro-traktorjem maja 1947, ki se je prav dobro obnesel pri dnevnih poskusih na tovarniških površinah. Novo vozilo za' prevoz oseb je bilo leta 1950 prvič razstavljeno kot model na vzorčnem velesejmu p 'Purihu. Kakor pri traktorju, tako je tudi pri gyrobusu glavni pogonski del elek-tro-gyro, sestavljen iz vztrajnostnega kolesa ter elektromotorja, vzidanega v gyrobus, ki kot troleybus (filobus) teče po gumijastih kolesih, ne potrefou, je gornje žične napeljave za dovajanje ne akumulatorske baterije za proizvajanje električne sitruje. Kratko-stični motor izmenične struje poga- hruškah za 65 in pri jabolkih celo za 141%. Boljše obdelovanje zemlje je povečalo letino za okoli lOO kg pri hektarju več, kot je bilo jrredvirteno po planu. Letina koruze pa je zaradi suše dosegla komaj 20';; normalne proizvodnje. Manjši pridelek krmil je prizadel zlasti stanje plemenske živine, odkup mleka in celo maščobe, čeprav se je števila prašičev nasproti prejšnjim letom povečalo. INDUSTRIJA V industriji je bila proizvodnja za 1950 zelo visoko planirana in je- bila odvisna deloma od naših produktov in ribolova, v glavnem pa od uvoza surovin ,kot bele pločevine in olja. Uvoz surovin je bil otežkočen, zato ne dosega tudi proizvodnja planiranih kvot. Zmogljivost tovarn je še velika in vsako leto proizvodnja narašča. Tako je dosegla industrija 77.5% plana; letos je bila visoka proizvodnja soli, ki je prišla na 200% predvidene količine. Ni • bil pa dosežen plan pri proizvodnji gradbenega materiala, medtem ko je izdelava pohištva za široko potrošnjp in opremo z izvenplanskimi deli dosegla 96'( planirane proizvodnje. TRGOVINA Po planu se je imel nakupni in s tem v zvezi blagovni fond povečati za 14% v razmerju z letom 1949. Tako je znašal v tem letu nakupni fond 871 milijonov, v letu 1950 pa 994 milijonov din: celotni promet blaga pa je dosegel 1 milijardo 63 milijonov din. kar znaša 7% nad planom. Pri tem se je povečala zajamčena preskrba za 9% (večji dotok delavcev na gradbišča), promet v prosti trgovini se je povečal za 36.4 odst., promet v vezani trgovini pa sc je znižal za 1/3. ZDRAVSTVO Poleg delnega povišanja bolniške kapacitete (z dovršitvijo del v Ankaranu se bo zmogljivost znatno dvignila) je bil povečan zdravniški kader za 50 odst. Dalje so bili organizirani ambu-latoriji in posvetovalnice: kot otroška posvetovalnica in zobna ambulanta v Bujah, javna ambulanta v Momjanu in še 4 nove posvetovalnice za matere in otroke in sicer v Dekanih, Šmarjah. Marezigah in v Sečjolah. Pripravlja se šolska poliklinika v Kopru. V letu 1950 je bilo izdanih za zdravila in bolniško oskrbo v Trstu 43,128.651 lir. Po planu je bila ustanovljena v Izoli enoletna bolničarska šola, ki je že vzgojila prve bolničarke. Ljudski organi so skrbeli za zdravstvo s preventivnim cepljenjem BCG in za potrebna prevozna sredstva v službi zdravstva. SOLSTVO Z začetkom šolskega leta 1950/51 je bilo reorganizirano šolstvo s tem, da so bile ustanovljene osemletke, ki imajo značaj nižjih gimnazij, in; to v: Dekanih, Kortah, Šmarju in v Sv. Petru, italijanske pa v Kopru, Izoli, Sečjolah, Bujah, Umagu in v Novem gradu; V šolo prihaja 91% šoloobveznih otrok, od katerih je dovršilo šolo z uspehom' le 77%. V srednjih šolah ponavlja razrede 15% dijakov. Storjeni so bili ukrepi za izboljšanje tega stanja. Se vedno pa obiskuje del slovenskih in hrvatskih otrok (zlasti v Buišeini in obalnih mestih) italijanske šole. Tudi v tem pogledu bo treba izbrisati zle posledice tašistične preteklosti. (V pi ihodnji številki »Gospodarstva« bomo objavili podatke o gospodarskem načrtu in proračunu Istrskega okrožja za leto 1951). * * * COMMODITY CREDIT CORPORATION bo nabavila 22 milijonov funtov ameriške moke (I funt = 0.453 kg) in jih poslala v Jugoslavijo. okrožje f\l(]i/a proga v Istri nja kolesa gyrobusa. Energijo za motor odvzamemo horizontalnemu vrtečemu vztrajnostnemu kolesu, na katerem je montiran elektromotor, ki poganja vztrajnostno kolo s 3000 obrati v minuti, pri tem pa se del mehanične energije v njem nakopiči. Ako izklopimo motor ter ga nato s kondenzatorji vzbudimo, deluje kot generator in lahko nakopičeno energijo vztrajnostnega kolesa spremenimo v električno energijo. Po določenem času je seveda treba vztrajnostno kolo ponovno spraviti v. hitri tek. To se zgodi na napajalnih postajah ter je zato potreben čas 1—3 minut, kar zapisi od razdalje dveh postaj in pa terena, ki ga mora prevoziti- Med napajalnimi postajami lahko gyrobus na vodoravni progi prevozi približno 6 km, na vzponih primerno manj. Gyro-bus, ki je bil v. Švici na poskusnih vožnjah, je imel 30 sedežev in 20 stojišč. Največja brzina je znašala 50 km na uro. Energija, ki se sprošča pri zaviranju, se lahko delno spet dovaja k vztrajnostnemu kolesu. Poskusne vožnje so dokazale ekonomičnost gyrobusa, čeprav bi kdo mislil, da bo 1500 kg težko vztrajnostno kolo o-viralo gibčnost vozila. Pri naglem prehodu v vzpone ali pragove nastopajo teoretično tako imenovane ekscentrične sile, ki hočejo vozilo nagniti- Vendar so praktično izkustva dokazala, da so te sile zelo majhne vztrajnostnega kolesa, o-bešeno na vzmeteh. Varnost obrata je zagotov-nost obrata je zagotovljena tako, da pridejo prednosti gprobusa še bolj do veljave. Važna prednost novega vozila pa je. da se prosto giblje brez tračnic in gornjega žičnega dovo-eletotričnega toka. Tračni-električnega toka. Tračnice so za splošni cest. NAROČNIKOM V JUGOSLAVIJI Naročnike v Jugoslaviji obveščamo, da morajo poravnaU naročnino za leto 1951 za 6 ali vsaj 3 mesece vnaprej. Naročnina za Jugoslavijo znaša letno din 225, polletno din 130, četrtletno din 70. Naročnino naj vplačajo po običajni položnici na tekoči račun pri komunalni banki . ADIT - 6-1-90332-7 Ljubljana. Vsem naročnikom, ki ne bodo poravnali naročnine, bo list ustavljen Vrez predhodnega obvestila. UPRAVA Bogali bazen črnega premoga Kaša-Labin v Istri ni bil doslej povezan z železniškim omrežjem. Z dograditvijo nove proge Lupoglav - Stalije je bilo to vprašanje rešeno. Odsek proge Bičan - Stalije v dolžini 23 km je bil izročen tovornemu prometu že 1. novembra Dotlej so morali voziti premog iz Pična do morja na kamionih. Te dni so dogradili še odsek med Pičnom in Lupoglavom, ki je na stari istrski progi Pula-Hrpelje-Divača. Nova proga meri v vsej dolžini (Stalije-Lupoglav) 53 km. Po oi Liku čez Divačo in St. Peter je Rasa sicer že povezana z Reko, toda ta povezava gotovo ni ekonomična. Zalo so se zdaj lotili nove. proge, ki bo Jekla od Vranja do Matulj (na progi st. Peter-Reka). Nova proga bo dolga komaj 17 km, toda stala bo ogromnega truda in denarja; saj bo treba prodreti Učko in zgraditi 6 km dolg predor Predor so začeli že graditi. Za letošnja dela ie določena v proračunu postavka 39 milijonov dinarjev. ni promet velika ovira in okolnost. da odpade tudi gornja žična napeljava, ki neestetično učinkuje, so pač jasne prednosti gvrobusa. Nadaljnja prednost tega novega vozila Pa je še električni pogon, to se pravi pogon z lokalnimi »pogonskimi sredstvi« ter promet brez ropota in smrdljivih izpušnih plinov. Nedostatek pa je v tem, da je akcijski radij med dvema napajalnima postajama še nekoliko o-mejen. Vendar odpravimo to lahko s tem, da obenem z napajalno postajo napravimo tudi postajališče za osebni promet. K vsem tem prednostim pa pride še cenen promet, ker Z t ponovno napajanje lahko služi norm l-no cestno omrežje (380 V 50 per). Ni potrebno posebno omrežje kakor pri cestni železnici ali troleybusu in s tem odpade seveda tudi sistem strojnih naprav s potrebnim osebjem za poslugo in posebnim žičnim napeljavam za dovod k odjemalcu. Poskusne vožnje v Aarauu so pokazale razne uporabne možnosti gvrobusa, ki se bodo morale pri modernizaciji cestnega prometa upoštevati. Ob tej priliki si dovolim opozoriti na možnost uporabe gvrobusa namesto projektirane troleybusne proge Ljubljana—Ježica. Z dvema končnima napajalnima postajama bi se na tej vodoravni progi lahko neovirano vršil promet tudi čez železniške tire na Tyr-ševi cesti v obeh smereh. Podatke smo posneli po »N. Zuercher Zeitung«. Inflacija udari malega človeka Izračunajte, koliko mesecev je preteklo, odkar je na Koreji izbruhnila vojna in odkar so pričele cene surovinam in življenjskim potrebščinam skakati, pa boste kmalu videli, za koliko časa so plače zaostale za življenjskimi stroški. Pravi lom v. trgovinah se je začel sicer šele pred nekaj meseci, toda tiho naraščanje življenjskih stroškov je v teku že dobrega pol leta. Zadevnih podatkov Urada za delo že nekaj časa ni na svetlo. Sicer se nanje ni mogoče popolnoma zanesti, kar so že ugotovili priznani gospodarstveniki in kar dan za dnem ugotavljajo naše gospodinje. Splošna zveza italijanskih trgovcev trdi, da so cene na debelo poskočile v Italiji za 9,8%, na drobno pa sam0 4,9%. Ni dvoma_ da bo prišlo povišanje cen na debelo šele počasi d0 močnejšega izraza pri cenah na drobno. Poleg tega je treba u-postevati povišanje najemnin, ki je nastopilo že dvakrat v. tem. času (oktobra in januarja). Najboljši dokaz poslabšanja položaja ljudi s stalno plačo je padanje vrednosti Ure nasproti dolarju in zlatu; poslabšanju tega razmerja ustreza zmanjšanje kupne vrednosti lire in s tern znižanje tako imenovanih realnih (dejanskih) plač. Uradništvo in delavstvo postaja nervozno in poskuša srečo. Odtod mezdna gibanja po raznih tržaških podjetjih in ustanovah. Zopet se je pokazalo, da inflacija zadene najbolj malega človeka- ,Made in Trieste" Ta zelo prikladen našlov je da, »Trieste Sera« naslednji vesti iz Wa-shingtona: Department (ministrstvo, zakladnice Združenih držav je s svojim odlokom št. 52.600 (13. XII. 1950) ki je bil objavljen v »Treasary De cisions« (16. dec. 1950), odločil, da mora imeti vse blago, proizvedeno v Trstu, in uvoženo v. ZDA, naslednj označbo svojega izvora: »Free Tern tory o/ Trieste« ali »Trieste«, to s pravi Svobodno tržaško ozemlje ai Trst. Odlok bo uveljavljen po 90 dneh t. j. 16. februarja. Navadno stoji na blagu, ki je ne menjeno izvozu, angleška označb Made in. . . (n. pr. in Yugoslavia, da kupec lahko takoj vidi, odkod pr; hala blago. Blago iz nekaterih drža uživa namreč zaradi svoje kakovost dober glas pri kupcih. Menda so s t označbo v mednarodni trgovini priši prvi na dan Angleži. Da bi laže pt bijali nemško konkurenco, so Anglei pregovorili Nemce, da ncl spoje blo go pritisnejo žig »Made in Germanv po angleškem vzoru »Made in Ene land«. Kljub temu je nemško blago ; mirnem času prodrlo na stara angl< ška tržišča. Omenjeni ameriški ukrep pomer za Trst priznanje. Pomeni, da hočej Američani tržaško blago ločiti od < stalega inozemskega — recimo ital janskega — in mu dati določen prednost pri uvozu. Američani so tv tli že dokaj udeleženi v tržaški indi striji, n. pr. petrolejski. Tako dela tv di nova tovarna čevljev v prosti luk ki je delo ameriškega kapitala, preč vsem. Za ZDA. Iz odloka ameriškeg ministrstva se dajo izvajati tudi pol lični zaključki, ki seveda niso v skic du z načrti iredentistov. SEDEŽ. TRST . ULICA F A B I O F I L Z I S T. 1 I) / I. TELEFON ST. 7 S - (I S >SPOmRSKEGA ZDRUŽENJA Davčni plačilni nalogi za M Uo ti. feoiuarja t. I. so luoiaic tlavouo jevauu^e ViOciu vsem aavKo^iaec-vaicem ciavune ptaeune naloge za laai, iv«ju ic uiOi ajO oni dostavljene priza-ueum vsaj iz um pred zapauiosijo p.ve-su ouioim, t. j. 10. leoruarja. 'n davc-‘d plačilni nalogi so sestavljeni na °sriovi davčnega seznama za leto liiai, 111 ga je sestavila davčna upiava. Vsem elanom priporočamo, ua te davčne plačilne naloge dobro prekon-doiirajo in ugotovijo, ali morda ne vsebujejo kakih pogreškov. Z objaVo davc-uih seznamov truolo) namreč postane-1° davkoplačevalci dolžniki v seznamu Vnesenih zneskov, četudi je vpis zgre-Sen, razen seveda če se proti tem po-Sreskom v zakonskem roku pritožijo. iTott davčnim seznamom so namreč dopustni naslednji piizivi: 1) zaradi dvojnega vpisa; 2) zaradi materialne napade; 3) zaradi opustitve ali zaradi nepravilne vročitve obvestila o ugotovitvi davčne osnove; 4) zaradi neobstaja-nja dohodka in 5) zaradi neobdavčlji-Vosti. V prvih treh primerih je rok za pri-l°žbo (j mesecev od dne objave davčnih seznamov, t. j. do 30. junija, v zadnjili dveh pa znaša rok 3 mesece, t. j. do 31. dtarca. Pritožbo na kolka prostem pa-Pirju je treba nasloviti in predložiti davčni upravi (UiTicio Distrettuale del-Imposte Dirette). Za vsa nadaljna pojasnila naj se člani obrnejo na tajništvo SGUZ, ki bo izvršilo potrebne . poizvedbe na davčni "Pravi ter po potrebi iudi sestavilo in Pritožbo. Davek na poslovni promet Gijave za odmero davka na poslovni promet (1GE) Ponovno opozarjamo vse člane, ki Plačujejo davek na poslovni promet Pavšalno (IGE in abbonamento), t. j. Prodajalce na drobno, gostilničarje in krčmarje, obrtnike, da so dolžni do konca tega meseca prijaviti kosmati dohodek v letu 1950 v svrhb odmere davka na poslovni promet za leto 1951. priporočamo jim, da se tega roka dr-2'io, kajti ako prijave ne izvršijo ali j° izvršijo po tem roku, jim bo pristoj-davčni urad naložil denarno kazen. ^sa nadaljna pojasnila v lem pogledu daje tajništvo SGU, ki po potrebi tudi sestavi in vloži prijavo. k>avek na poslovni promet in začetek odnosno prenehanje dejavnosti. Vsi oni, ki v teku leta začnejo s kako trgovsko ali obrtno dejavnostjo, ki je Podvržena pavšalnemu plačevanju davka na poslovni promet, morajo v roku dveh mesecev po začetku te dejavnosti Prijaviti pristojnemu uradu domnevni kosmati dohodek v ostalem delu teko-dsga leta v svrho odmere tega davka Za tekoče leto. Vsi, ki v teku leta prenehajo s trgov-sko ali obrtno dejavnostjo, ki je pod-vržena pavšalnemu plačevanju davka "a poslovni promet, imajo pravico, da J® jim ta davek črta od dneva prene-"Unja te dejavnosti, ako v roku treh "Tesecev prijavijo .pristojnemu uradu Prenehanje dejavnosti. Prijave za odmero uslužhenskega davka (R. M. cat. C2) Rok za prijavo v svrho odmere usluž-kenskega davka (R. M. cat. C2) je bii Podaljšan do 30. aprila t. 1., vendar priporočamo vsem članom, da to čimprej bvršijo. Kot znano, moralo vsi deloda-ki zaposlujejo osebje, prijaviti davčni upravi vse prejemke, ki jih je to osebj.e prejelo v letu 1950. Povrnitev trgovskih varščin Ker so bile, kot smo že nekajkrat Poročali, ukinjene trgovske varščine tkavcije). smejo tisti, ki so kavcije potožili, zahtevati njihovo povrnitev. Rok 2a vlaganje prošenj za povrnitev kav-cb je do 30. septembra t. 1. Kavcije tistih ,ki do tega roka ne bodo vložili prošnje, zapadejo v korist države. Prošnji za povrnitev treba priložiti dovoljenje občine, izjavo Zbornice za. trgovino, da tvrdka ni v stečaju, izjavo izter-jevalnice davkov, da je tvrdka poravnala vse davke ter potrdilo o pologu kavcije. Ker zahteva nabava vseh zahtevanih dokumentov precej časa in tekanja po Aznih uradih, priporočamo članom, da izročijo tajništvu potrdilo o pologu kavcije, na kar bo ono poskrbelo za vse ostalo. Najemanje vajencev in prispevek za nje Člane obrtnike ponovno opozarjamo na ukaz ZVU št. 5 z dne 10. januarja t. 1., ki uvaja poseben prispevek Zavezniške vojaške uprave za vajence, ki jsli obrtniki najamejo po tem datumu. Prispevek znaša približno izdatke za socialno zavarovanje. Za dosego tega prispevka morajo delodajalci vložiti prošnjo na Urad za delo. Vsa nadaljna pojasnila prejmejo člani v tajništvu SGZ. r am prejmejo tudi obrazce za prošnjo. Članom obtrnikom priporočamo, da izkoristijo ugodnosti, katere jim la ukaz nudi. Krediti za obrtnike Kot smo svoječasno že poročali, je Zavezniška vojaška uprava z ukazom št. 169 z dne 5. septembra 1950 pooblastila Tržaško hranilnico (Cassa di Ri-sparmio), da daje kredite obrtnikom in obrtniškim podjetjem. Posojila se dajejo iz posebnega sklada po 7%, če so zavarovana s hipoteko oziroma po o-brestni meri 7,75%, če ni hipotekarnega jamstva. Predvidene so tudi ugodnosti Trst se mora povezati z zaledjem Na sestanku Združenja veletrgovcev z vrtninami v Trstu so ugotovili, da so izvozu vrtnin v zaledje na poti hude ovire. Italijanska vlada bi morala olajšati trgovinska pogajanja s CSR. Omogočiti bi bilo treba sklepanje kupčij za izvoz vrtnin iz Trsta v CSR v zasebni kompenzaciji. Mi bi radi dodali, da bi bilo gotovo mnogo laže rešiti vprašanje izvoza vrtnin z neposrednimi pogajanji s Prago. Po rimskih sporazumih, ki jih je sklenila ZVU ima pri tem pravico soodločati Italija. Zaradi tega «soodločevanja» na pr. ni prišlo do ustanovitve tržaškn-češkoslovaške zbornice, ki jo je predlagala CSR. Prav tako ni prišlo do u-stanovitve niti ni mogoče upati na u-stanovitve svobodnih con za države tržaškega zaledja, ki bi privlačevale promet. ZAKAJ SE JUGOSLAVIJA NE BO UDELEŽILA TRŽAŠKEGA SEJMA? «Gospodarstvo» je že zadnjič poročalo, da Jugoslavija ne bo letos priredila ‘ skupne razstave na tržaškem sejmu. Jugoslovansko ministrstvo za zunanjo trgovino je uradno pojasnilo razloge, ki so ga dovedli do tega sklepa. Ker je bil zaradi suše ustavljen izvoz kmetijskih pridelkov in živil, bi udeležba za Jugoslavijo ne imela pravega pomena; poleg tega mora ministrstvo štedi-ti s tujimi valutami. SPOMENICA «PRAVNIKA» Društvo slovenskih pravnikov v Trstu »Pravniki) je naslovil na Varnostni Svet OZN, ki je po mirovni pogodbi zaščitnik STO-ja, spomenico, v kateri zahteva dokončno razčiščenje in priznanje pravnega položaja Slovencev na Tržaškem. Spomenica je zbudila pozornost tudi v italijanskih pravnih krogih. PAPIRNATA ANEKSIJA Uradna ofenziva za aneksijo (priključitev) Trsta k Italiji je v polnem teku. Profesorji ((^ammarata in Udina) ter rimska kasacija delajo pač po navodilih od zgoraj. Zdaj se jim je pridružila tu- v pogledu vseh poslov v zvezi z dajanjem posojila (znižane tarife izvedencev, notarjev in geometrov in podobno). Za dosego tega posojila morajo interesenti vložiti prošnjo na Tržaško hranilnico, sestavljeno na posebnem obrazcu, ki ga prejmejo tam. Priložiti morajo izpričevalo o imovinskem stanju. Vsa nadaljna pojasnila prejmejo člani v tajništvu SGZ. Obnova obrlnic (licenc) Opozarjamo člane, da morajo do 31. marca predložiti svoje licence občinskemu uradu za licence v svrho vidi-miranja za leto 1951. Nove zakonske določbe Uradni list Zavezniške ;vojaške uprave št. 3 z dne 1. februarja t. 1. prinaša naslednje nove zakonske določbe; ukaz št. 8 (19. jan.): Prenos nepremičnin od javne pomorske uprave v seznam državne imovine; ukaz št. 9 (19. jan.); Nova dovoljenja za začasni uvoz; ukaz št. 10 (19. jan.): Zvišanje pre-i jemkov dohodnikov, ki imajo pravico na kongruo; ukaz št. 11 (23. jan.): Predpisi o namestitvi in obratovanje nekaterih vrst aparatov za avtomatično razdeljevanje goriva; ukaz št. 12 (24. jan.): Sprememba ukaza št. 104/1949 - Ustanova industrijskega pristanišča v Zavljah; ukaz št. 13 (25. jan.). Pravilnik za vzpostavitev stanovskih organizacij zdravstvenih poklicev in za izvrševanje zdravstvenih poklicev. * v di italijanska statistika. Tako so vsi italijanski gospodarski listi v svojo hdj-novejšo statistiko o prometu v ((italijanskih lukah« vključili tudi promet v tržaški luki. STANOVANJSKA AKCIJA NA ZADRUŽNI PODLAGI Poročali smo že, da je vojaška uprava zaključila kreditiranje gradbene akcije na stanovanjski podlagi. Po uradnih podatkih je bil položaj stanovanjskih zadrug septembra 1950 naslednji: Od 42 odobrenih načrtov jih je bilo v delu 22; samo trije načrti niso bili doslej odobreni. V stavbah 22 zadrug, ki zidajo, oziroma so tedaj zidale; bo 335 stanovanj. OD TRGOVINE DO TRGOVINE Kanadskemu umetnemu porcelanu znamke «Pyrex» so dvignili ceno najprej od 290 lir za krožnik na 360, pred nekaj dnevi so ceno znižali na 330 lir. Bombažasti izdelki so splošno poskočili. V trgovini za podloge so nam povedali, da so grosisti povišali cene bom. bažastemu in volnenemu blagu za okoli 30%. Splošno se je podražilo perilo. Neki trgovec na Korzu je prišel na izvirno misel in je z veliko reklamo postavil na trg moške srajce po 2.500 lir prav v trenutku, ko stane dobra srajca okoli 5.000 lir. Seveda je kakovost blaga različna. Na ta način skuša privabiti kupce, ki imajo vedno manj denarja za obleko in obutev, odkar so se živila podražila. V neki trgovini v Mazzinijevi učili smo- opazili, da je trgovec, ki vodi podružnico nekega velikega podjetja iz severne Italije, povišal n. pr. ceno platnene brisače od 900 na 1100 lir. Navedli smo samo. posamezne primere, po katerih se vidi kako cene skačejo. URAD ZA OSEBNE IZKAZNICE se je preselil iz Ulice St. Martiri v -Ulico Malcanton 3 (za občinsko palačo). OSEBNA VEST. Po odhodu g. Sulli-vana je bil postavljen za angleškega političnega svetovalca (Politirai A-dvi-sor) pri ZVU g. Philip Broad. TEMELJNI KAMEN ZA OBČINSKI DOM V ZGONIKU je vzidal general Airey, poveljnik anglo-ameriške voja- Avtopodjetje STAR d. d. - Trst, Ulica Moreri 7, tel. 56-08 - Rojan - Avtobusna postaja Trst - Biljeternica št. 3, tel. 51-25 Cena , vožnji Nedelje in prazniki Delovni dnevi Delovni dnevi Km. Postajališča Km. Delovni dnevi Delovni dnevi Nedelje in prazniki Cefla vožnji 8,— 13 — 20,— 1 Trst i 43 8. - 19 - 19.30 235.- so.- 8.30 13.30 20.30 15 Škofije 28 7.15 18.15 18.45 155.— ' 105,— 9.05 14.15 21,— 21 Koper 22 6.50 17.50 18.20 120.— 155,— 9.15 14 25 21.15 28 Izola 15 6.30 17.30 18,- 80 — 185,— 9.25 14.35 21. >5 34 Strunjan 9 6.20 17.20 17 50 50.— 210 - 9.35 14.45 21.35 38 Portorož 5 6.10 17.10 17 40 25,— : 285,- 9.45 15.— 21.45 43 t Piran H — 6.— 17,— 17.30 Socialni. ^ UTRINKI SE 30.000 OTROK BREZ STARSEV i> rt O M :■ ( nr prisianisča Po Zahodni Nemčiji je raztresenih še vedno okrog 30.000 otrok, o katerih ne vedo, kdo so jim starši. Nekateri otroci so se zgubili za časa bombardiranja, druge so privlekli hitler-jevci z vseh vetrov sveta, zlasti iz Poljske in slovanskih dežel, med temi je mnogo židovskih otrok. Otroci so nted tem časom že dorasli in starši jih niti ne morejo prepoznati več- Doslej so našli starše 50.000 takšnim o-trokom. Osrednji urad, ki vodi razvidnost o teh otrokih, je zdaj, v Altom (Allee 131), ZAPOSLITEV ZEN Odstotek zaposlenih žen v. Zahodni Nemčiji doseže danes okoli 30% zaposlenih, v. Vzhodni Nemčiji pa okoli 37%. Zdaj ustanavljajo v Vzhodni Nemčiji ženske udarne brigade, ki bodo med seboj tekmovale za prvenstvo. 225 TISOČ ITALIJANOV bo našlo delo v državah OEEC. Italijani bodo odšli v dveh izmenah: prvič bo odpotovalo okoli 100.000 delavcev v Veliko tavalo okoli 100.000 delavcev v Veliko Britanijo, Belgijo in Francijo. Kasneje bo odšlo drugih 125.000 v glavnem v i-ste države- Italijansko ministrstvo za delo proučuje sedaj to vprašanje v podrobnostih. FRANCOSKI LUSKI DELAVCI OBTOŽENI SABOTAŽE Francoski minister za mornarico Ga-ston Deferre je v marsejskem listu »Provencal« obtožil francoske luške delavce, ki so včlanjeni v Confederation General de Travail (CGT), da po smer nicah Kominforma ovirajo odpravlja-^ nje orožja v Indokmo (Vietnam). Ministrstvo je prepovedalo članom te organizacije dostop v tiste predele marsejske luke, od koder pošiljajo orožje v Vietnam. Minister je označil Sindikalno zvezo pristaniških delavcev za agencijo Kominforma. STAVKA AMERIŠKIH ŽELEZNIČARJEV Stavka železničarjev v. Združenih državah se je zaključila; trajala je teden dni. Železničarji so se začeli vračati na delo 6- februarja na poziv Charlesa i Wilsona, ravnatelja ameriškega urada za obrambno mobilizacijo. Končno pobudo za konec stavke pa je dal poziv vojaških oblastev, ki so stavkajočim železničarjem zagrozile z odpustom. Vojaške oblasti so obljubile povišek plač Za 12,5 centov na uro kretničarjem, dokler ne bo novega dogovora o ureditvi spora. Glavna zahteva stavkajočih je bila znižanje delovnega ledna od 48 na 40 ur in povprečno povečanje plač za 31 centov na uro. N,-yVWVVYWWYW' 'VWVWWvW' ft'VVV\VV\CVVVVVVVVVVVVVV'A i Najuspešnejši "antigripin,. < Poleg Bagerjevega aspirina se je v y, zadnjih letih uveljavilo v boju proti 7 hripi zlasti francosko zdravilo »Anti-f grippine-Midy«. Chachet antigripina ' »Midy« te v, postelji temeljito strese, ako ga vzameš po predpisih, t. j. v 5; čašici alkoholne pijače. Izkušeni Tr-: žačani priporočajo za rekonvalescen-| co po hripi tudi francosko zdravilc junkturi, ki jo je ustvarila hripa, nt-f so podražila. Verjetno se je trgovinska vrednost j- lekarn letos dvignila. Vpeljana lekar-<: na v Trstu bo stala danes približno toliko kakor dobro vpeljan bar, t. j. <: 30 do 40 milijonov Ur. Lekarno je -; treba namreč kupiti, ker je njihovo : število omejeno. i Med obolelimi Tržačani se je to zlij. mo zlasti dvignilo število tistih, ki so < ostali zvesti stari tradiciji iz časov j hripe v letih 1918 in 1919. Niso se ho-| teli zdraviti z lekarniškimi »pacart-7 jamic, kakor sami pravijo, temveč so 7 se zatekli k istrskemu ali vipavskemu 7 tropinovcu, ki so ga prinesli v Trst 7 tako pod plaščem, ko so se vračali z 7 izletov. Pravijo, da je to doslej naj-7 bolj preizkušen »antigripin«. —e— j (AAAAAAAAAAAAAAAAA/AAAMAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA ške uprave 31. junuarja v spremstvu visokih uradnikov ZVU in conskega predsednika prof. Palutana. Dom bo imel 2 nadstropji z 10 prostori in stanovanjem za čuvaja. MEZDNI SPORI V TRSTU Nameščenci ACEGAT-a (občinskega podjetja za dobavo vode, plina in elektrike). Javnih skladišč (626 delavcev in 650 uradnikov) in samoupravnih ustanov so v gibanju za zagotovitev, plač in mezd v skladu z na-i aščanrem draginje. Med 29. januarjem in 9. februarjem se je ladijski promet v tržaškem pristanišču razvijal takole; TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE «Monro3a» je priplula iz Tampa z 220 t bombaža in raznega blaga in odplula prazna v Sev. Ameriko. M/l '(Irma)) je iz Aleksandrije pripeljala 865 t bombaža in raznega blaga, nakar se je vrnila s tovorom 800 t. M/l «Assiria» se je vrnila iz Benetk in vkrcala 1000 t raznega blaga ter odplula proti Kalkuti. Odpluli sta <(Titania» v Aleksandrijo s 1.500 t raznega blaga in »Adele Croce« v Split prazna. «Iano» je iz Sfaxa pripeljala 3.900 t fosfatov in odplula prazna proti Odesi. M/l «Pao!o Toscanelli« je priplula iz Buenos Airesa s 535 t kvebrača (quebracho je trd argent. les) in raznega blaga ter se vrnila s 1.200 t raznega blaga. Odplule so: ((Posillipo)) v London s 2.368 t lesa in raznega blaga, «Coralio» v Črno morje prazna, »Cario Ženo« v Latakijo s 1.800 t lesa in «AIbaro» v Bono prazna. Pet./l »Splendor« je pripeljala iz Tripolisa 16.800 t mineralnega olja ter se prazna napotila proti Ras Tanuri. Iz Brindizija je priplula «Lamone» prazna, vkrcala 1.200 t lesa in odplula v Aleksandrijo M/l »Esperia« je iz Bejruta pripeljala 256 t bombaža in odplula prazna proti Aleksandriji. Iz Carigrada je priplula «Loredan» s 1.723 t kromove rude in se vrnila s 600 t raznega blaga. M/l «Giulia» je priplula iz Anversa z 8.210 t premoga in prazna odplula na Reko. Iz Carigrada je «Oi-ranto« pripeljala 930 l raznega blaga in se vrnila s tovorom 580 t. Pet./l «Ame-ricano« je iz Tripolisa pripeljala 15.800 t mineralnega olja in se vrnila prazna. Iz Tržiča je priplula ((Carluccia« prazna, vkrcala 900 t raznega blaga in odplula v Tunis. «Stadium» je iz Vallone pripeljala 1.168 t raznega blaga. Iz Tunisa je priplula «Luisa Blessi« s 1.366 t ovsa, »Sebastiano Venier« pa iz Ka-sablance z 9.500 t fosfatov. Odpluli sta »Eugenio C.» v New York s 700t raznega blaga in ((Achille« v Aleksandrijo s 1.800 t lesa. Priplula pa je «Carbonello» iz Ravenne prazna. Iz Bejruta je priplula »Treviso« s 516 t raznega blaga ter odplula proti Carigradu s 48 t raznega blaga. M/l «Salvore» je vkrcala 800 t raznega blaga za Hajfo. Iz Ba-gnolija je pripeljala ((Elba« 2.830 t H Luške pristojbine v Genovi POVIŠANE Zaradi izvedbe sporazuma s pristaniškimi delavci z dne 8. dec. 1950 bodo pristaniške pristojbine za nakladanje in razkladanje blaga v Genovi povišali za 8%, pričenši z 20. II. Odstotek za akordno delo je bil povišan od 50% na 75%, to se pravi, da delavci lahke prevzamejo več dela na akord. NOV STROJ ZA ČIŠČENJE PREMOGA Neka angleška tvrdka je naznanila izdelavo novega stroja, ki bo očistil premog za gospodinjsko uporabo vseh tujih primesi. Stroj je v bistvu zgrajen zelo preprosto. S smetmi pomešan premog spuščajo v prostor, napolnjen z vodo. Vodo na poseben način razgibajo, tako da težki kosi primesi potonejo na dno, premog pa plava na površini. Stroj je bil že uradno odobren z velikim uspehom in tvornica je že prejela važna na. ročila iz Irske in Turčije. Avstralija, I-lalija in Južna Afrika pa se tudi zanimajo za novi stroj. tega železa in nato odplula v Benetke s 250 t koksa. Priplula je «S. Antojiio« iz Bejruta s 32 t raznega blaga; odpluli pa sta »Aldebaran« s 540 t, raznega blaga in »Carlotta« s 1.201 t lesa in 341 t graha v Bejrut. Iz Carigrada je priplula «Barletta» s 57 t raznega blaga in se vrnila s 560 t raznega blaga. Priplule so še: «Chioggia» iz Aleksandrije z 895 t raznega blaga, ((Portcro-se» iz Kalkute z 926 t raznega btaga, «Annamaria» iz Benetk s 65 t raznega blaga in aCristina Maria G.» iz Anver-sa s 9.600 t premoga. GRŠKE LADJE aPaulos G.» je odplula v Ampilonejo s 1.023 t lesa. Iz Soluna je prispela »Popi« prazna, vkrcala tovor lesa in se vrnila. «Tinos», ki je iz Pireja pripeljala 245 t suhega sadja, je odplula v Solun z 900 t raznega blaga. Odplula je ((Hermoupolis« v Ciper s 1.210 t raznega blaga. «Teti Nomicos« je prispela iz Kiosa s 252 t raznega blaga in odplula s 1.200 t raznega blaga v Pirej. «Nagos» je vkrcala 400 t leda in odplula v Solun. Iz Soluna pa je «Astipalea» priplula prazna in odplula s 400 t lesa v Eleusis. «Assimina» je odplula v Pirej prazna, priplula pa je «Ekaterini» iz Guthiona s 430 t raznega blaga. AMERIŠKE LADJE »Virginia i-vkes« jt iz Houstona pripeljala 429 t smole in odplula v Havano s 150 t raznega blaga. V New Orleans je odplula »Evergreen State«. «Exceller» je prispela iz Baltimora s 686 t raznega blaga in odplula s 68 t raznega blaga proti Benetkam. Iz Nevv Orleansa je priplula »George S. Bont-well» z 9.653 t žita; »Gibbes Lykes» tudi iz Nevv Orleansa pa s 6.096 t žita. »Tramar I.» je iz Nevv Yorka pripeljala 1.000 t raznega blaga in prazna odplula v Kardeljevo. Iz Nevv Yorka je priplula tudi «Expeditor» s 1015 t raznega blaga ter odšla proti Hajfi s tovorom 500 t raznega blaga. »Lumber Carrier«, ki je iz Nevv Orleansa pripeljala 475 t raznega blaga, se je vrnila prazna. Iz Nevv Orleansa je priplula tudi ladja »Donald H. Holland« s 4.500 t raznega blaga. ANGLEŠKE LADJE . Ladja »Olavus« je odplula v Latakijo s 1.514 t lesa. Z Reke je prispela »Domino« prazna in je odrinila proti Hullu s 400 t raznega blaga. Pet./l »Em. pire Fitzroy» je pripeljala iz Fanare 808 t nafte, »British Enterprise« pa iz Abadana 7.708 t bencina, kamor se je tudi vrnila prazna. Z Reke je priplula »Argobec« prazna in prazna odšla v Odeso. JUGOSLOVANSKE LADJE M/i »Zagreb« je iz Aleksandrije pripeljala 44 t bombaža in prazna odplula v Pulo. V Fort Said je odplula m/l »Titograd« z 900 t raznega blaga. M/l »Skopje« je prispela iz Aleksandrije s 77 t raznega blagf. Ladja »Zadal«, ki je priplula iz Londona s 123 t raznega blaga, se je napotila proti Reki prazna. Izraelska ladja »Negibah«, ki je priplula iz Haife prazna, je vkrcala 1.400 t raznega blaga in se vrnila. Argentinska ladja »Rio Quinto» je priplula iz Rosaria prazna, vkrcala 400 t raznega blaga in odplula v Buenos Aires. Švedska ladja »Antartic Ocean« je iz Nevv Orleansa pripeljala 963 t raznega blaga in je prazna odplula proti Pireju. Albanska ladja »Teuta« je priplula z Drača s 259 t raznega blaga. A. Popravlja, izvršuje vodne in plinske naprave ter vsa stavbno-kle-parskaldela = PRORAČUNI NA ŽELJO PRI OREHU - NOVO GOSPODARSKO SREDIŠČE PRIDOBILI SO 88 HEKTAROV PLODNE ZEMLJE Ko' potnik dospe na vrh nizkega. Briča, ki loči Zavije od spodnje,' zelo razširjene Osapslie doline, ki še ' je' nekdaj končata- v močvirju, se .izne-hadi pred nenavadno sliko prostrane favnine, razdeljene n(( približno 1.00 enakih pravokotnikov-' Meje teh pravokotnikov so kanali, ceste in steze. Nekhterj. io zeleni, drugi rjavi ali -sivi. V starih časih je bilo tam morje, 1 najbolj daleč v deželo segajoči del Mil iškega zaliva, pozneje, ko je O-supska reka zasula velik del tega zaliva, je človeško delo spremenilo plit-7'o morje v koristne soline. Reka pa "i prenehala s, svojim zasipalnim de-j°w in je sčasohia nanesla s hribov' in gričev toliko grušča in peska, da so "‘orali ljudje končno opustiti svojo uorbo z reko, ki je sama ostala gospodinja položaja -in ..spremenila soline v močvirji;. Sele v naših dneh je kronična brezposelnost prisilila pristojne oblasti, so vnovič začele borbo z Osapsko loko in morjem; obdali so reko na Pbeh bregovih z nasipi, izsušili močvirje in ustvarili pogoje za poljedelsko obdelovanje prejšnje nepristopne Pustinje. Se v začetku našega stoletja je sta-‘,l pri Orehu ena sama hiša: gosposko Poslopje, ki ga je dal sezidati Tonel-1°: On je bil, ako ne prvi, prav gotovo pu eden izmed prvih tržaških posestnikov ladjedelnic. Umrl je še pred koncem prejšnjega stoletja. O-menjeno poslopje ima'balkon, ki ga podpirajo štiri zelo velike kariatide, in stoji na voglu, kjer še od glavne ceste, ki vodi v Koper, pravokotno odcepi osapska cesta. Njegova zemljišča so ležala v dolini na obeh straneh koprske ceste in na obeh straneh esapske ceste. To je bil ves spodnji del Osapske doline in gozd nd griču. Celo to veleposestvo je prišlo proti, koncu 19. stoletja v roke tržaškega veletrgovca Jazbeca, po njegovem gospodarskem polomu pa je postal gospodar pri Orehu, in je še danes, drugi tržaški trgovec De Angeli. Osapsko reko,,ki je ob deževju preplavljala velik del ceste, so regulirali še pod Avstrijo; prva dela za izsuševanje močvirja na zapadni strani koprske ceste proti morju, pa so se začela leta 1947. Melioracija je danes v glavnem dovršena. Vse močvirje, ki je bilo lastnina italijanskega državnega erarija, je kupila tržaška občina. Ta vodi vsa dela na lasten račun,-toda Z denarnimi sredstvi vojaške u-prave. Računajo, da bo vse ozemlje popolnoma uporabno čez 6 do 7 let, ko bo dež polagoma izpral še vso sol, ki je ostala v zemlji in bo vsa površina godna za poljedelstvo. Zemlja, ki so jo pridobili na močvirju, meri 88 hektarjev; z deteljo o. ziroma pšenico so posejali šele devet hektarjev. Pozneje bodo namesto detelje in pšenice sejali koruzo, ki bo zemljo Pripravila Za splošno porabo. Kanali so izkopani vzdolž ceste proti morju in povprek, vzporedno s koprsko cesto, toda proti morju so zaprti. Pravzaprav so to ogromna korita, v. katera črpajo sladko vodo za namakanje obdelane zemlje. Glavni kanal je cd ceste do morja dolg 1650 m. Osapska reka, ki teče med vznožjem Miljskega hriba in izsušenim Zemljiščem, in sicer nekoliko višje od njega, se ne bo mogla izkoriščati za namakanje, ker je njena voda od morja do ceste močno slana. Ako bi jo hoteli izkoristiti v ta namen, bi jo morali že daleč nad cesto deloma speljati v kanalizacijo. Vse prostrano zemljišče je razdeljeno na približno 100 polj s površin > 150 X 37 m, torej 5550 m . Nedaleč "od ceste so postavili novo poslopje, v katerem so: pisarna, skladišče za razna orodja in hlev za krave, ki pa je še prazen. Na zemljišču dela 200 do 300 delavcev, ki pa niso stalno nameščeni, temveč samo za 6 mesecev- Na delo jemljejo samo brezposelne delavce, ki jih po 6 mesecih nadomestijo z novimi iz okoliških vasi, deloma iz Milj in Trsta, od koder prihajajo vsak dan na delo. Stalno nameščena je le zelo majhna skupina furlanskih strokovnih delavcev za melioracijo. Ta skupina prenočuje v omenjenem poslopju. Ostali so iz najrazličnejših strok od brivca do mehanika, in so plačani po običajni, delavski tarifi; razen plače prejemajo brezplačen obed, ki jim ga dovažajo iz mesta na tovornih avtomobilih ECA. Občinsko podjetje je 1. januarja odpovedalo delo vsem delavcem pri Orehu, ker je ZVU odpovedala nadaljnje izplačevanje kreditov- Delavci so na to uprizorili nar obe-stavko, t. j. prihajali so kljub temu na delo. Po večdnevnih pogajanjih med tržaško občino in ZVU so čez teden dni sprejeli zopet na delo 384 delavcev, toda samo začasno. Vprašanje je ostalo odprto, ker so bili izčrpani krediti. Kakor, je razvidno iz vsega, je glavni namen izsuševanja nekdanjega močvirja in melioracije ta, da se da vsaj začasno delo brezposelnim tržaškim delavcem ter se tako ublaži ve-l.ka tržaška brezposelnost. Ko se bodo dela končala, ostanejo brezposelni seveda zopet brez dela in jim bo treba iskati kruha drugje. Ko se bo pridobljeno zemljišče pozneje izkoristilo, si tržaška občina še ni popolnoma na jasnem; vsekakor bo ta zemlja najbolj primerna za pridelovanje zelenjave- Tudi se še ne ve, ali bo občina obdelovala zemljo v lastni režiji ali Pa bo posamezne dele dala v najem poljedelcem. Naše vrtnarje opozarjamo že sedaj, da se pobrigajo za to, da bi dobili v najem primerne dele teh zemljišč. To bi bilo toliko bolj pomembno, ker se za vrtnarsko obdelovanje primerna f.t-mljišča v bližnji okolici vedno bolj krčijo. Kakor že omenjeno, je stala pri Orehu v. Začetku našega stoletja samo Tonellova hiša z gospodarskim poslopjem, v katerem so stanovali koloni. Razen tega in nekaterih gostiln blizu mesta v Zavljah ni bilo na vsej cesti od Škofij do Sp. Ane nobenega človeškega bivališča. Sedaj so se Zavije onstran mosta, na istrski strani, že razvile v majhen trg. Tudi pri O. rehu ni več nekdanje puščave in otožnosti, ki je dihala iz obširnega močvirja. Na južnem pobočju griča, ki proti severu zapira spodnji del Osap->ke doline, v. Stramaru, je že vse polno kmečkih hiš. Se vedno zidajo nove. Prav tako se je tudi za Orehom, ob cest; proti Ospu, razvila majhna vasica, kar je gotovo posledica regulacije Osapske reke, ki je poprej preplavljala danes rodovitno zemljo. Od južne strani pa se tudi Plavje polagoma pomikajo p,rofi izsušeni dolini okoli Oreha; sicer pa spada ves dolnji del Osapske doline, z Orehom in Stramarjem vred, pod katastrsko občino Plavje. Poleg regulacije reke in izsušenja močvirja je za gospodarski napredek pri Orehu važno tudi križišče dveh cest, in sicer, glavne ceste, ki veže Trst s Koprom in zapadno Istro, in ceste Milje—Oreh—Osp. Vse te okol-nosti bodo nekdanji samotni kraj pri Orehu spremenile v kratkem v važno gospodarsko središče. —od— TRŽ NI P KEGLED Kupčije se ne razvijajo ugodno, kupci še obotavljajo in vse je v nekakšnem pričakovanju. Cene se kljub temu še držijo. Nekateri proizvodi so se nekoliko pocenili predvsem iz sezonskih razlogov, kakor maslo, krma in prašiči; temu nasprotno so cene vprežni živini napredovale prav tako iz sezonskih razlogov. Splošno računajo ,da se bo trg Icfnetijskih proizvodov ustalil približno ha današnji osnovi, ki se je prilagodila mednarodnemu gospodarskemu položaju. Le polagoma bi utegnile padati cene nekaterim proizvodom. Blago za domačo potrošnjo je približno dovoli. Zalo ni pričakovati velikih presenečenj. ŽITARICE Trg z žitaricami je razmeroma miren, cene pšenici so še vedno čvrste; koruza kaže težnjo navzdol. Rovigo: pšenica (Polesine) fina 6.950 do 7.050 srednja 6.900-6.950; slabše vrste 6.750-6.850; koruza rumena 7.200 do 7,800, tuja («yellow corn») 6.200-6.300, bela 6.400-6.500. Pšenična moka 00 9.100 do 9.200, 0 8.500-8.600, 1 8.250-8.350. Oves 4.000-4.200; koruzna moka 8.000-8.200. Piacenza: malo kupčij, cene neizpre-menjene razen cene pšenice, ki je napredovala za 50 lir pri stotu. Piša: pšenica 7.000-7.100, koruza 7.400 do 7.500, neoluščeni ječmen 5.000-5.200, oves 4.400-4.500. MLEČNI IZDELKI 1 Maslo se je nekoliko pocenilo, prav 'tako nekatere vrste sira. ' Piacenza: cena maslu je nazadovala Za 20 lir pri kg. Ponudba je zelo velika, medtem ko je potrošnja običajna. Pričakuje se še večja proizvodnja, ker je na pragu zelena krma. Cene fco. mlekarna na debelo proti takojšnjemu plačilu: piacentinski sir 1948 880-900 lir, 1. 1948-49 780-840, 1. 1949 640-680, 1950 480-500 lir. Maslo 770-830. Parma: maslo v mlekarni 700 lir kg; parmezan iz 1. 1950 480-500; cena maslu je nazadovala za 10 lir. Trapani: ovčji sir svež 540-550, starejši 850-870. OLJE - Z olivnim oljem ni bilo posebnih kup-■čij. Proizvajalci vztrajajo še vedno pri Cdsokih cenah. Čatania: cene olivnemu olju so še vedno čvrste in neizpremenjene. Fino olje 500-510, slabše vrste 450-460. Taranto: olivno olje kisi. 1,5 48.500 do 49.500 stot pri proizvajalcu, slabše vrste kisi. 1,5-3 48.000-48.500. Rovigo: kupčije s semenskim oljem se ne razvijajo ugodno. Cene so neizpremenjene. Padova: semensko olje I. 49.000-49.500 |jr za stot fco. Padova, II. 48.100 do 49.000. ŽIVINA ' Cene goveji živini za vzrejo in vprežni živini so nekoliko napredovale, med-item ko so cene prašičev vseh vrst nazadovale. Verona: malo kupčij, cene neizpremenjene. Voli I. 270-290, II. 220-260; krave I. 240-260, II. 170-210, III. 130-170; biki I. 260-280, II. 230-250, telički I. 500 do 530, II. 440-480; prašički 650-700, suhi 550-600. debeli 410-430. Rovigo: voli za zakol I. 240-260, krave'230-260, biki 230-240; junci 260-280; teleta 420-490; prašički 800-900, prašiči za zakol-'410-420, suhi 380-390. POMARANČE IN LIMONI Kupčija je zelo živahna posebno zaradi povpraševanja iz Nemčije. Catania: Limoni 62-63 lir za kg (blago v zabojih fco. vagon ali fob. Poma-rarrče rdeče 45-57 za kg. Messina: Limoni na polju lir 52-53 za kg; limoni fco. vagon 50 za domačo uporabo, za izvoz v inozemstvo 60 lir. PARADIŽNIKI Kupčija konzerviranih paradižnikov je razmeroma živahna. Cene so napredovale za 5 lir pri kg. Izvoz se je povečal. Proizvodnja 1950 (v škatlah po 10 kg) 125-135 kg. VINA Cene vina so ostale v glavnem neizpremenjene. Trst: belo Alcamo 70 lir, belo Cone-gliano 68, belo Albano 55, belo San Severi 55, črno Bardoolino 60, briško belo 90, kraški teran 140, Valpolicella črno 56, Carpigiano 55, Sguinzano 77. Te cene veljajo za liter fco, v kleti proizvajalca. Črno istrsko po 520 hl/stop., belo istrsko 500 hl/stop., vipavsko belo 470-480 hl/stop., poreško belo 500 hi/ stop., poreško črno 500-520 hl/stop. GRADBENI MATERIAL Trst: istrski pesek L 3.500 lir tona lob. Pula; II. 2.600 lir tona fob. Pula, pesek kremenast iz Slovenije 2.900 lir iona fco. meja tranzit; cement portland Split 14 dol. fob., cdment portland Pula in Koromačno 12,60 dolarja fob. za tono, cementni lapor Split lir 400 tona fob. LES Bolcan: smreka hlodi 4 m, od 20 cm premera navzgor 12.000-14.000 lir kub. m., «tombante» 18.000-24.000, deske I. sort. 35.000-37.000, II. 25-28.000, III. 17-22.000, IV. 12.500-1.500. Tramovi 10.500 do 12.500, celulozni les za ambalažo 5 do 6.000 rast. Mecesen hlodi 4 m, od 20 cm premera navzgor 12-17.000 lir kub. m. Deske I. sort. 38-42.000, II. sort. 30 do 33.000, III. 16-19.000, IV 13-14.000. KONJUNKTURA ZA ŽVEPLO Povpraševanje po italijanskem žveplu je naraslo, odkar so ZDA omejile izvoz. Italija namerava povečati proizvodnjo in v ta namen investirati 9 milijard lir. Zadevni zakon je že pred poslansko zbornico. Modernizirati je treba rudnike, da bi lahko zdržali konkurenco ameriških rudnikov, ki proiz- Na ameriškem trgu se ozračje še vedno ni razvedrilo, odkar je vlada z ukazom izvedla ustalitev cen in plač na podlagi razvoja med 19. decembrom 1950 in 26. januarjem 1951. Za celo vrsto blaga (volno, bombaž, kože in neželezne kovine) sploh ni bilo do sobote 10. februarja uradnih kvotaclj. Uvozniki se trudijo, da bi dosegli razne spremembe glede višine cen ali vsaj popolno jasnost o delovanju vsega sistema pod državnim nadzorstvom. Večjih izprememb ni pričakovati v tem pogledu do konca februarja. V VVashingtoriu so postavili poseben izvozni in uvozni oddelek pri uradu za ustalitev cen (Of-tlce of Priče Stabilizahon}. Razvoj kaže, da bo državno nadzorstvo dokaj prožno. Tako je vlada dovolila povišanje cene premogu za 25 stotink dolarja pri toni mehkega premoga in 90 stotink pri toni trdega premoga, da bi omogočila povišanje piač rudarjem v smislu zahtev Johna Levvissa, vodje ameriških sindikalistov. Uradna ustalitev cen predstavlja seveda oviro v mednarodni trgovini, ker se kupčije ne dajo sklepati z dosedanjo brzino. Trgovinska zbornica ZDA zahteva, da se nadzorstvo vse zunanje trgovine zaupa enemu državnemu uradu ali agenciji. Ta urad ba imel v razvidnosti potrebe ameriških zaveznikov po blagu in surovinah za oboroževanje, io-da hkrati tudi razvidnost ameriških vojaških in civilnih potreb. Vojaške na-bavke vplivajo odločno na razvoj ten. Tako je n. pr. vojska naročila 4 milijone volnenih plaht po ceni IS dolarjev za komad, a tvrdka General Electric Corp. je prejela naročilo za 1,3 milijona dol. radijskih in telefonskih aparatov za vojsko. Na ameriškem trgu postaja pomanjkanje neželeznih kovin čedalje občut-nejše. Urad za ustalitev cen je prepovedal, počenši s L aprilom, uporaho aluminija pri izdelavi 2.200 raznih predmetov. Z druge strani je znižal ceno staremu železu, tako da stane zdaj povprečno okoli 44 dol. dolga tona. Izvedenci sodijo, da danes v ZDA nimajo dovolj neželeznih kovin, medtem ko je v trenutku vstopa v drugo svetovno vojno vladala obilica v tem pogledu. Primanjkuje bakra, svinca, cinka, cina, kadmija, aluminija in magnezija. Vlada še vedno dovoljuje izvoz aakra. ŽITARICE Proti koncu tedna, ki se je zaključil 10. februarja, so se cene pšenici zopet učvrstile. Commodity Credit Corporation povprašuje po veliki količini moke (22 milijonov funtov), ki jo hoče izvoziti v Jugoslavijo. Poleg tega so bile zaključene večje kupčije za izvoz pšenice v Vel. Britanijo, Holandijo in Norveško. Dne 2. febr. je pšenica noti-rala v Chicagu 254 1/2, dne 9. febr. pa 258 5/8. Koruza je napredovala od 180 % na 182 14 v istem času. VLAKNA V kakšni meri so kupovali Američani volno na svetovnih trgih, je razvid- vajajo dvakrat cenejše. Proizvodnja v italijanskih rudnikih se je razvijala ta-ko-le: 1. 1938 370.000 ton, 1. 1945 67.000 t, 1. 1946 151.000 t, 1. 1948 186.000, 1. 1949 199.000 t in 1950 225.000 t. Po novih načrtih nameravajo dvigniti proizvodnjo na 400.000 t. Rafinirano žveplo stane v Genovi v kupčiji na vagone (fco tovarna) 4.800-5.600 stot. Nemci trdijo, da Italija ne izpolnjuje obveze glede izvoza žvepla v Zah. Nemčijo, ker ga rajši prodajo drugam za dolarje. KOŽE Cene v Italiji omahujejo in so na nekaterih sektorjih celo nazadovale; cene surovih kož vštevši stroške za soljenje: telečje 1.400-1.500 kg. goveje 600 do 620 lir kg. no iz vesti, da je za mesec februar napovedan prihod v Boston 43 ladij s pretežnim tovorom volne. Ladje prihajajo iz Avstralije, Južne Amerike, Južne Afrike itd. Mrzlično nakupovanje Američanov je v zadnjem času prenehalo, odtod tudi nazadovanje cene volni. Vel. Britanija ima na zalogi samo še 200 milijonov funtov volne po stanju 30. nov. 1950, medtem ko so znašale zaloge januarja 1950 288 milijonov funtov. Volna «merinos» je v Londonu nazadovala za 5% v primeri s cenami pred osmimi dnevi. Do konca tedna (do 11. febr.) bombaž ni kvotiral na ameriških borzah. Egiptovski bombaž je nazadoval v prejšnjem tednu od 138,05 na 136,20 talarja za kantar (45 kg) za vrsto «ašmouni», medtem ko je «karnak» nazadoval od 171 na 164. Na prvi februarski dražbi v Sydneju je cena volne nazadovala za 2,5% in je tako sledila razvoju cen v Novi Zelandiji. KAVČUK Cena malajskega, kavčuka je zopet napredovala. V singapuru je dosegla 9. februarja 2,38 Straits-dolarja (dolar, ki je v veljavi v angleški koloniji Straits Settlements) za funt, t. j. 3,27 nemške marke. V Londonu je skočila cena kavčuku v prejšnjem tednu od 64 % na 66 šilingov za funt. NEŽELEZNE KOVINE Američani povprašujejo predvsem po bakru in po aluminiju. Minister za trgovino je izjavil, da je vlada pripravljena kupiti vse količine aluminija, ki so na razpolago po primernih cenah. Cena činu (kositru) je nekoliko napredovala v Londonu, in sicer od 1.400 na 1.460 (dne 9. II.) funtov za tono. V Parizu je kositer «banka» napredoval na I. 453 fr. za kg. Volfram je prav tako napredoval v Londonu od 535 na 560 šilingov. Baker je notiral v Zah. Nemčiji 10. II. 239,50 DM, cin dan poprej 1.779 DM. Svinec je notiral 8. febr. 167 DM za 100 kg, cink 171,50 DM, baker 239,50, čisti kositer 1.758 DM. KOŽE Strokovni odsek pri OEEC v Parizu je ugotovil, da je zadnjega skakanja cen kriv kožam krivo mrzlično nakupovanje za oboroževanje. Tako so ZDA lansko leto kupile v Argentini 2 milijona surovih kož (1. 1949 samo 120.000). Odsek je odbil predlog, da bi izvedli blokado cen po ameriškem vzgledu. Glede nadaljnjega razvoja cen je bil optimističen, medtem ko je na zboru Mednarodne zveze strojarjev prevladal pesimizem. Cena v New Yorku 7. febr. 0,37 dol. za funt za lažje kože. Na ar-jigentinskem trgu so cene skočile po iz-H bruhu korejske vojne za 80-85%, in sicer od 0,70 dol. za kg na 1,21/23. Po blokiranju cen v ZDA so cene nazadovale v Chicagu za ’10-13%. = MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 17/1 31/1 14/11 Pšenica (stot. dol. za bušel) 241.75 251 50 258ŠIS Koruza „ „ „ „ 175.— 179.75 185.3/# NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 24.50 24 50 24.62 177.— 183.50 183.— Svinec „ „ „ 18 — 17 50 17,- 17.50 17.50 17 50 Aluminij „ „ „ 19.- 19. - 18,— Nikelj „ „ „ 55.50 50.50 50.50 Krom (dol. za tono) 47,— 48.— 48.— Ž. srebro dol. za steklenico 225,— 225.- 225,— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 202. - 202,— 202.- Cink „ „ 151.— 151.— 151,— Svinec jf j, n ,, 136.— 136,— 136,— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) 160.50 170.15 182.— „ „Ashmouni“ I. „ „ ) 139,— 136.35 141.10 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 212,— 207.60 208.70 VALUTE V 2. II. MILANU 15. II. Min. Maks- Funt šterling 9.600 9.200 9650 9.600 Napoleon 7.200 6900 6.900 7.200 Dolar 752 717 756 752 Francoski frank 192 183 187,50 192 Švicarski frank 125,25 167,25 174,50 174,50 Funt št. papir 1.860 1 780 1.800 1.860 Avstrijski šiling 24 24 24 24 Zlato 1.045 995 995 1.045 BANKOVCI V CUR1HU dne 13. II. 1951 ZDA (1 dol.) Anglija (T. f: št.) - Francija (100 fr.) Italija (100 lir) 'Avstrija (100 šil.) Čehoslov. (100 kr.) Nemč. (100 mark) 76,Vs Belgija (100 fr.) 8.27 Holand. (100 fi., 99 »vedska (100 kr.) 66.— Izrael (1 f, št.) 4.60 Španija (100 pez.) 7.95 Argent. (100 pez.) 24.75 Egipt (1 f. št.) 10.60 4.281/« 10,55 l,093/i 0,59V« 13,45 1,05 VREDNOSTNI PAPIRJI V 2. II. 15. 11. TRSTU Min. Maks. Južna železnica 1.552 1.584 1.555 1.590 Splošne zavarov. 6.240 6.370 6.220 6.400 Assicuratrice 905 905 875 905 Riun. Adr. Sic. 1.760 1.745 1.745 1.775 Jerolimič 2.490 2.490 2.340 2.490 »Istra-Trst« 635 645 635 645 »Lošinj« 8.100 8.100 8.100 ' 8.200 Martinolie 1.700 1.700 1.600 1.700 Premuda 4.075 4.075 3.600 4.075 Tripkovič Tržaški tramvaj 7.300 7.300 7.300 7.300 580 580 580 580 Openski tramvaj 1040 1.040 1.000 1040 Terni 218 224 218 225 1LVA 217 223 217 228 Zdr. jadr, ladjedel. 105 105 100 105 Ampelea Arrigoni 800 800 800 800 1000 1000 1000 1000 & VcSCnM KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA F A BIO FIL2I ŠT. 1 O I. - TELEFON ŠT. 54-58 KMEČKI POKLIC JE ZDRAV (Priporočilo naši kmečki mladini) Splošni socialni napredek gre vzporedno z razvojem in z razširitvijo gospodarskega ter političnega udejstvovanja posameznih ljudi. S tem udejstvovanjem v najtesnejši zvezi je nastanek vsakovrstnih poklicev. Pomislimo le na razvoj mehanike in elektrotehnike v zadnjem desetletju in jasno nam bo, kako nastajajo vedno novi poklici. Tako so n. pr. našteli v Avstriji 1. 1890 samo 173 vrst poklicev, po uradnih podatkih iz 1. 1910 pa je bilo že nad 2.000. Vsi poklici so za človeško udejstvovanje več ali manj potrebni, ali vsaj o-pravičljivi. Prav tako so tudi vsi poklici več ali manj donosni. Vsi pa ima jo podlago v delu za vsakdanji kruh in za obstanek. vetja in zaslužka pri neznancih, v nepoznanih krajih. Tudi če bo rašei zaslužka v bližnjem mestu, bo tu odvisen od tujih ljudi. Povečini bo moral tam bivati v zaprtih in zatohlih' prostorih. S svojo družino bo v nezdravem zraku in okolju vedno hitreje hiral. Učeni ljudje ne pravijo zaman, da so mesta grob ljudstev in narodov. Saj si tudi večina bogatih in premožnih meščanov, vsaj v svoji starosti, zaželi dežele in vasi. Kupujejo si tam kmetije, ali pa si zgradijo na deželi svoje dvorce. Tudi kmetje na našem ozemlju pogo-slo (ožijo nad tegobami svojega poklica. Zlasti današnja kmečka mladina smatra kmečki stan in delo na zemlji za manjvredno od drugih stanov in poklicev. Ti nudijo, vsaj začasno in na- | videzno manj muke mladini v mesta najde mladina več razvedrila in morda ■ tudi boljši zaslužek. Vse te začasne ih I večinoma le navidezne prednosti pa gotovo prekaša umno in napredno kmetovanje na lastni zemlji. Kmečki poklic se lahko prav dobro uveljavi zlasti še na našem ozemlju, kjer obstoja mnogo pogojev za tehnični in gospodarski razvoj kmetijstva sploh-Mladina naj samo zopet vzljubi domačijo i’n z njo tudi poklic svojih prednikov. Kakor so tisti črpali iz domače zemlje življenjske sile skozi sto in stoletja, tako bo tudi današnji in bodoči rod lahko še dolgo na njej uspeval. O-stail mora le domači zemlji zvest 0-skrbnik in (a ga ne bo izdala. A. C. Poklici niso enako stalni in ne nudijo iste gotovosti. Medtem ko se z napredkom ustvarjajo vedno novi poklici, so tudi taki, ki polagoma izginjajo. Tako n. pr. izginja vedno bolj poklic veslačev. Poklicnih ljudi, ki so tolkli in drobili kamenje za ceste danes ni več, ker so jih nadomestili stroji. Podobne primere srečamo povsod v razvoju človeškega udejstvovanja. Obstajajo poklici, ki so vsaj na videz povezani z zelo prijetnim delom. Za marsikaterega človeka bi rekli, da ne velja znan izrek sv. pisma: «V potu svojega obraza itd. . . .» Med take poklice prištevamo ljudi, ki živijo n. pr. od same rente, ljudi, ki le spremljajo bogataše po potovanjih in podobno. Predstavljajmo si pa sedaj samo, kakšne občutke morajo imeti ti ljudje, ki navadno ne poznajo bolj koristnega in praktičnega dela, v časih ko se vred- OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Obveščamo vse kmetovalce dvolastnike, ki posedujejo zemljišča v coni B SiOja, da morajo v teku tekočega meseca februarja obnoviti dvolastnisko izkaznico. Za vsa potrebna obvestila in navodila naj se prizadeti kmetovalci obrnejo na iunecko zvezo v Trstu, Ul. Fa-ru*o Filzi 10/1. Tajništvo nost njihovega denarja in bogastva iz dneva v dan razveljavlja in naglo krči. Poleg tega je tudi znanstveno dognano, da črezmerna udobnost in brezdelje nista nikakor v prid zdravemu in dolgemu življenju. Zdravje in dolgo življenje pa sta za vsakega razumnega človeka najvišji cilj, ki ga je postavila narava človeku že ob rojstvu. Večina poklicev je vsekakor spojena z neprijetnim in večkrat tudi z zelo napornim delom. Mnogo je celo takih poklicev, ki zahtevajo od človeka veliko mučnega in povrhu še nezdravega dela. Pomislimo le na rudarje v premnogih nezdravih rudnikih in tudi na razne delavce po tovarnah, kjer si morajo služiti svoj vsakdanji kruh v stalno zastrupljenem ozračju. V takih razmerah je res popolnoma opravičen, izrek «Delo je kazen božja«. Zdravo in dolgo življenje nudi človeku izmed splošno poznanih poklicev v prvi vrsti poklic kmeta. V tem so si dandanes edini povečini zdravniki, sociologi in državniki. Vojne in revolucije, ki so nekak preizkusni kamen sposobnosti in odpornosti narodov ter posameznikov, so dosedaj pokazale, da so se kmečki ali agrarni narodi in poklicni kmetje še najboljše v njih odrezali. Seveda ni mogoče trditi, da so vsi kmetje zdravi in da dosežejo visoko starost; kajti na zdravje in na starost vplivajo poleg poklica še mnogi drugi činitelji. Tudi kmečko delo, čeprav na odprtem in zdravem zraku, lahko hitro izčrpa življenjske sile. Tudi kmetovalec mora delati zmerno in z razumom, da ostane zdrav in bo dolgo živel. Prostori, kjer biva s svojo družino, morajo biti zračni in snažni ter po možnosti tudi sončni, da se v njih ne vgnez-dijo niti človeške niti živinske bolezni. Kakor ima poklic kmeta velike prednosti glede okolja, v katerem opravlja svoje delo, tako je tudi kmečki človek mnogo na boljšem glede stanovanja in bivanja v primeri z drugimi.ljudmi in poklici, ki so navezani na bivanje v mestu. Kadar kmet ne more več s svojim poklicnim delom in na svoji zemlji preživljati svoje družine, tedaj si mora pač iskati zaslužka z drugim poklieom. izbere naj si po možnosti tak poklic, ki je njegovi naravi in že dosedanjemu udejstvovanju najbolj primeren. Nič ne de, če je zaslužek skromnejši, kot bi bil v zaprtih delavnicah in tovarnah z dušečim zrakom. Kaj bi mu pomagal morebitni večji začasni zaslužek, če bi si s takim delom pokvaril zdravje. Vsekakor morajo naši kmetje in zlasti mladina paziti tudi v najhujši stiski, da si ohranijo vsaj svoje bivališče. Dokler bo imel kmet svojo hišo z vrtom, to je svoj dom, bo spoštovan in sam svoj gospodar. Tam bo tudi v najslabših časih dobil vsaj najnujnejše za življenje. Kaj pa ga čaka, če zapusti svoj poklic, svojo zemljo in dom? Tavati bo moral po svetu ter iskati za- ŽELEZO Surovo železo se je v Angliji podražilo za 10 šilingov pri toni. Anglija ne more več dovažati zadostne količine železne rude zaradi pomanjkanja ladijskega prostora. Po podržavljenju železne industrije (17. febr.) bodo cene surovemu železu dvignili na 45 šilingov za tono. 48 VAGONOV NEMŠKEGA BLAGA so zadržale na nemško-čehoslovaški meji zavezniške oblasti. Končno je visoka zavezniška komisija dovolila izvoz v CSR 21 vagonov nemških jeklenih cevi. Kmečki VAZNA KMEČKA DELA IN OPRAVILA NA KONCU FEBRUARJA Na njivi in polju. Zemlja mora biti v tem času pognojena in pripravljena za setev vseh gospodarskih rastlin, ki jih pri nas gojimo. Primerna je doba za setev jare pšenice, ječmena in ovsa. Ker obeta letos vreme zgodnjo pomlad, sej sedaj tudi krmske rastline. Pesa in korenje nudita najlepše uspehe, če ju sejemo v vrste s pomočjo sejalnice. V zavetnih in toplejših legah sadimo že rani kromph. Ne sadi gomoljev naravnost na gnoj v jarkih, da ne segnijejo še preden bi vzklili. Pomni da segajo korenine krompirja nad pol metra naokrog. Na vrtu. Razen radiča, fižola in bučnic lahko seješ najrazličnejšo vrtnino, rastline v zaprti, topli gredi utrjuj stalno in vedno bolj na odprt in mrzel zrak. Rane kapusnice in glavnato solato moreš presajati na prosto že v začetku marca, za to jih moraš sedaj u-Irditi. Ob suhem in gorkem vremenu zalivaj vrtnino z vodo zmerno. Ce zastajajo rastline v rašči, zalij jih enkrat z raztopino čilskega ali pa apnenega solitra — približno >/4 kg na 100 litrov vode. Ne pozabi na pravočasno odbiro semenic. Izberi za seme le rastline, ki so v vsakem oziru res najboljše in jih presadi v zavetno ter sončno lego. V vinogradu moramo letos še posebno pohiteti z delom v tem času, ker sili k temu tudi izredno toplo vreme. Nič več ne smemo odlašati z obrezovanjem trt, niti mladih ne, ker so letos tudi te že v soku. Z vežnjo lahko še počakamo, zlasti v vrstah ali kordonih in špalirjih, kjer je najbolj donosni sistem vežnje «Sylvoz». Pri tem sistemu zvijemo napenjalce ali mladce močno navzdol. Pospešiti moraš saditev mladih trt, sicer ti bodo letos pognale že izven zemlje in se morebiti posušile. Ko sadiš cepljenke pazi. da jih ne sadiš pregloboko, ker bo drugače poganjal korenine tudi žlahtni del trte, kar trto zelo slabi. Tudi v vinogradu skoplji zemljo in jo zrahljaj vsaj na vrhu čim-prej, da bo v njej ostalo čim več zimske vlage. Poteptana zemlja se vsled močne kapilarnosti mnogo prej posuši kot zrahljana. V sadovnjaku. Letos moramo prenehati že v tem času z obrezovanjem in z zimskim škropljenjem sadnih dreves, ker je popje že močno nabreklo in pri mnogih drevesih tudi že pognalo. Kjer napravlja mnogo škode cvetožer, na jablanah in hruškah, je priporočljivo, da poškropimo v tej dobi ta drevesa z vodno raztopino svinčenega arzenala (300 gr na 100 litrov vode). Kolobar pod krošnjo dreves okoplji do korenin, t. j. 15 - 20 cm globoko in ga dobro zalij z gnojnico. To moraš dopolniti s superfosfatom, zlasti pri starejših drevesih, ki so že opešala. Na 100 kv. m potrosi približno 10 kg superfosfata ali pa Tomasove žlindre. Ne presajaj več drevesc, ki so že močno pognala. Vsekakor moraš pri presajanju takšna drevesca močno obrezati in zalivati. Pripravi si cepiče od najboljših in rodovitnih sadnih dreves ter jih shrani v vlažnem pesku do cepitve. Shrambo pridelkov nadzoruj. Pri zračenju te pazi, da se ob južnem in sončnem vremenu ne dvigne v njej toplota prehitro. Zlasti vrtnina —krompir, korenje, kapusnice in tudi kislo zelje ter repa — se boljše ohranijo pri nizki toploti, da le ne pade izpod ničle. Cas je, da posadiš odbrane Semeniče iz shrambe na prosto v zavetno in sončna lego. Živinski hlev. Pazi. da se v tvojem koledar hlevu ne razpase «slinavka». Ne goni živine na skupna napajališča, če se je v tvojem kraju pojavila kakšna živinska kužna bolezen. Razkuži večkrat hlev in zlasti krave, ko si jih gnal k biku. Hlev razkužiš dobro z 2 - 3% vodno raztopino bakrene galice, krave j pa z običajno raztopino hipermanga- ; nat a. V kleti pazi na snago. Prazne sode splakni dobro s čisto vodo, jih posuši in zažvejilaj ter dobro začepi. Ako misliš držati vino čez poletje in imaš morebiti boljše vino za vstekleničenje. pretoči ga vdrugič predno pridejo topi' dnevi, kar se dogaja navadno pri nas 0 sv. Jožefu. Travnike in senožeti prevleči s travniško brano v več smereh, da jih oči stiš mahovja in izravnaš krtine. Raztrosi po njih dobro izdelan kompost, če tega nimaš pa vsaj primerno mešanico umetnih gnojil. Samega hlevskega gnoja ne trosi po travnikih, ker ti b" mnogo več donašal, če ga uporabiš na vrtu. na njivi ali pa v vinogradu. A. C. Izboljšana kakovost sena V Združenih državah izvajajo pod vodstvom posebne komisije, v kateri sa predstavniki državnih in zveznih upravnih organov in prizadetih gospolarskil' : skupin, obširen program za izboljšanj: semena in za zbiranje raznih vrst do- I brega sena in krme. Komisija dela poskuse z raznimi vrs:.ami semena in zbira zalogo tis ih vrst semen, ki obetajo r.aj-večji uspeh. Glavni namen programa j: 1 stvariti v vseh večjih ameriških krmil- ; nih krajih omejeno število vrst izbrane, ga sena in krme s čim večjim donosom. V dve-i letih izvajanja teiga programa jč ' uspelo pridelali pet vrst izpopolnjenega 1 sena, med katerimi naj omenim zlasti I rdečo deteljo Kenland in zdravilni ze" ' lišči Ranger Buttalo ter Ailantic 3 milijarde dolarjev so po najnovej-ših podatkih dosegle rezerve šterlin-škega področja. To višino so dosegi6 prvič po 1. 1938. Po mnenju izvedencev bi se bile dolarske rezerve šterlinske-ga področja še bolj povečale, ako bi ne bila Anglija prisiljena kupovati su- ' rovin po višji ceni. »GOSPODARSTVO" izhaja vsako drugo sobolo. — Uredništvo in uprava: Trst, Uli:J ceppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 403 lir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. rač. 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din. _ Cek. rač. pri Komunalni banki: AD1T 6-1-90603-7 Ljubljana; za os alo inozemstvo letna 1 dolar. " Cene oglasov: za vsak mm višin: v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA#-Tiskarna Založništva tržaškega tiska. Mki giadbeno podielje I. €. E. T. Trst, Ul. XXX. OttobreG II. Telefon 79-74 izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah 1 AVIOPODJETJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi | AVTOOAKAŽA - TRST I ULICA MOREM 7 — ROJAN 1 RERATA - M. AIGIAI SOC. AN. FAMCA AHATOM - MILANO 0.0. MAHA AKUMULATORJEV - MILAN Baterija vseli prednosti KOVINSKI USMERJEVALCI VVIISTIISGHODSB ZAVORE IN SUHE SRL0PKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TELEFON 54 - 20 TRST, UL. FABI0 SEVER0 5 0 S n V i d s c d d s n ii n v d k n si ji