— 112 —
K "bagatelnemu postopanju.
(Vpliv prava do retencije na kompetenco sodnije. — Nekompetenca ugovarjati se mora tudi v bagatelnej obravnavi pri prvem dnevu.)
M. M. je z bagatelno tožbo pozval L. D-a v Pečuhu pri o. m. d. sodniji v Ljubljani zaradi plačila 41 gld. 89 kr. c. s. c. — Toženec je pri drugem dnevu pobijal kompetenco tej sodniji, skli-cevaje se na to, da stanuje v Pečuhu, in da se nikdar ni zavezal, tožnika v Ljubljani poplačati.
Z razsodbo od 18. januvarja 1881, št. 1476, je c. kr. mestuo-delegirana okrajna sodnijj, v Ljubljani spoznala:
— 113 —
8
Toženec je dolžan tožitelju vozne in prejemne stroške v znesku 41 gld. 89 kr., dalje 6»/„ obresti od 26. novembra 1880 in 7 gld. 48 kr. tožnjih in sodnijskih stroškov v osmih dneh pod eksekucijo plačati.
Razlogi:
Toženec oporeka jedino le, da je dolžan loco Ljubljana plačati in odreka kompetenco tej sodniji. — Ta ugovor pa nikakor ni vtemeljen. Tožiteljeva terjatev do toženca je nastala iz obojestranske kupčije, ki sta jo sklenila mej soboj. Ta terjatev se je morala plačati koj, ko je toženec naročil tožitelju, naj blago izroči gosp. L N.
Po členu 313. trg. zak. je tožitelj imel pravico, zavoljo te tei'jatve to blago retinirati in po členu 315. trg. zak. je bil opravičen, potem, ko ni bil navzlic večkratnemu opominu poplačan, po tožnej poti pri svojej lastnej sodniji, torej v Ljubljani, proti tožencu predlagati, da se blago proda.
Če je bil torej tožitelj, izvrševaje svoje pravo do retencije opravičen pri svojej sodniji predlagati, da se blago proda, mora še toliko bolj opravičen biti, zavoljo iste terjatve pri svojej sodniji proti prodajalcu tožno pot nastopiti, da si izterja stroške, ki so se držali retoumiranega blaga. Pravica do retencije je obšimeja, kot ravnokar omenjena pravica do iztoženja pri svojej sodniji. Prva pravica (plus) obsega torej tudi drugo (minus).
S tem je dolžnost plačila loco Ljubljana, kakor tudi kompe-tenca te sodnije vtemeljena.
Proti tej razsodbi vložil je toženec pritožbo ničnosti.
C. kr. nadsodnija pa je z razsodbo od 23. febi'uvarja 1881 št. 2433, potrdila razsodbo prvega sodnika in obsodila toženca, da ima sam plačati stroške te pritožbe.
Razlogi druzega sodnika:
Glede na to, da je tožitelj poslano mu blago N—u izročil, kakor mu je bilo naročeno, — da se pa priznava, da je tožitelj blago grajal, — glede na to, da toženec ne trdi, da je tožitelja na drug način poplačal, — glede na to, da ima tožitelj v tem slučaji po čl. 315. trg. zak. pravico, pri svojej sodniji proti dolžniku predlagati, da se blago proda in on poplača, — glede na to, da iz tega sledi, da se tudi sama tožba za plačilo pri istej sodniji lehko vloži, — glede na to, da je tedaj c. kr. mestno-delegirana
— 114 —
okrajna sodnija v Ljubljani k obravnavanju in razsojenju predležeče pravne zadeve pristojna, — glede na to, da se mora odrekanje kompetence pri prvej obravnavi, ki se vrši, izreči, da pa se je omenjeni ugovor še le pri podaljšanej obravnavi izrekel, — da torej ta tožencev ugovor inkompetence in oziroma ničevnostni uzrok §. 78, št. 2, bagat. obrav. ne obstoji, — zavrže se ničev-nostna pritožba, ki jo je L. D. vložil proti razsodbi c kr. mestno-delegirane sodnije v Ljubljani od 18. januvarja 1881, št. 1476.
Nasproti tej nadsodnijskej razsodbi moramo svoje čitatelje opozoriti na §. 67. bagatelnega obravnavanja. Ta §. se glasi: Obravnava smatrati se ima do oznanjenja njenega sklepa kot celota — vse do tega trenotka (to je do oznanjenja obravnavinega sklepa) povedano velja kot o pravem času povedano.