VESTNIK
^tmtmttHnmtUHmtmutmtmtmtnutmuHmmitmHmmMHe
Poštni urad 9020 Celovec §	Veriagspostamt 9020 Kiagenfurf	=
izhaja v Ceiovcu
= Erscheinungsort Kiagenfufl
Posamezni izvod 3 šiiinge =	mesečna naročnina 12 šiiingov	E
E ceioietna naročnina 120 šiiingov =
P. b. b.
ii<]umttttmm<mnnmmHmnmnmmmtnHnmm)tmmmmtE
LETNiK XXXiii.
CELOVEC, PETEK, 29. SEPTEMBER 1978
ŠTEV. 39 (1885)
MiNULO NEDELJO V BAZOViC! PR) TRSTU:
Ve!ika protestna manifestacija
proti rovarjenju sii fašizma in šovinizma
Večtisočgiava množica ijudi, siovenskih in itaiijanskih antifašistov, se je minuio nedeijo zbraia pred spomenikom bazoviškim žrtvam, ki so ga fašistični eiementi pred nedavnim ponovno oskruniti. Pripadniki obeh narodov, pristaši vseh demokratičnih strank in struj, predstavniki krajevnih obiasti in zastopniki siovenskih ter itaiijanskih antifašističnih organizacij so na skupnem množičnem zboru giasno obsodiii množeče se pojave fašizma ter nepresiišno izpovedaii: Dovoij nam je tega rovarjenja in nikakor nočemo, da bi se vrniii časi narodnostne nestrpnosti, zasramovanj in ponižanj; nočemo, da bi mračne site nemoteno kaiiie z veiiko težavo in poiitično modrostjo ustvarjeno prijateijsko vzdušje ob odprti meji!
Med udeleženci nedeljske protestne manifestacije so bili tudi predsednik pokrajinske uprave s člani sveta, župani okoliških občin in občinski svetovalci ter drugi predstavniki oblasti in političnega življenja. Zlasti so prišli tudi bivši borci in pregnanci, ki so se med vojno ne glede na narodno pripadnost skupaj borili proti fašizmu oziroma skupaj prenašali njegove grozote; danes prav tako skupno obsojajo sleherni pojav neofašizma in skupno dvigajo svoj svareči glas, da je proti tem pojavom treba pravočasno in odločno ukrepati.
V okviru prireditve, ki jo je s svojo borbeno pesmijo obogatil Tržaški partizanski pevski zbor, so številni govorniki v obeh jezikih opozorili na bistvo in ozadje današnjih fašističnih protislovenskih izpadov. Spomnili so, da so v Bazovici in še drugih 40 krajih postavili spomenike padlim borcem proti fašizmu. Ti spomeniki pa vzbujajo marsikomu neprijetne občutke, je dejal govornik, zato jih nemalokrat oskrunijo, razbijejo, poškodujejo — kakor da bi govoril tudi o razme-
rah pri nas na Koroškem. V govorih je bilo poudarjeno, da je treba s skupnimi napori poraziti te sile mračne preteklosti ter obnoviti pogoje za utrjevanje sodelovanja na vseh področjih, „da bo Trst končno dobil pravo obličje mesta enakopravnih ljudi in narodnosti, da bo postal križišče kulturnih in gospodarskih izmenjav, žarišče mirnega in omikanega sožitja."
Pogoj za uresničenje take vloge Trsta kot skupnega središča dveh narodov pa je seveda predvsem tudi uveljavitev dejanske enakopravnosti vseh njegovih prebivalcev, v širšem pomenu enakopravnosti narodov in narodnosti v državi in deželi. Kljub temu, da postaja italijanska družba iz dneva v dan bolj demokratična, pa ostaja Italija naš veliki dolžnik, je namreč ugotovil predstavnik Slovencev ter opozoril: Sramotno je, da Slovenci v videmski pokrajini ne uživajo pravic in da jim dopovedujejo, da so Slovenci .posebne vrste"; pravice nam kratijo tudi na Tržaškem in Goriškem. .Zato pa naša nerešena vprašanja
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na

ob 70-ietnici svojega obstoja in ob avstrijskem državnem prazniku v nedeijo 22. oktobra 1978 ob 14. uri v Kongresni hiši v Beijaku.
Pokroviteij beijaški župan inž. Jakob Mdrti.
Sodeiovaii bodo:
mešani in moški zbor SPD .BiLKA" iz Biičovsa
ansambei .DRAVA" iz Boroveij
moški zbor SPD .Edinost" iz Škofič
mešani zbor SPD .GORJANC!" iz Koimare vasi
moški zbor in tamburaški orkester SPD .JEPA BAŠKO JEZERO"
iz Loč
.PLAJBERŠK! KVARTET" iz S!ovenjega Piajberka
mešan) zbor SPD .RADiŠE" iz Rodiš
mešani pevski zbor .ROŽ" iz št. Jakoba v Rožu
moški zbor SPD .SVOBODA" iz Loge vasi
tamburoški orkester SPD .ZVEZDA" iz Hodiš
foikiorna skupina in mešani zbor SPD .ZARJA" iz Že). Kapie
Odbor
Vstopnice so v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni .NAŠA KNJiGA" v Ceiovcu in v pisarni SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE.
predstavljajo rezervo za vse, kor je nazadnjaškega pri nas. Čim bolj se zavlačuje sprejem globalne zaščite, tem bolj bodo nacionalistične sile črpale iz tega svoja bojna gesla in uprizarjale napade na vse, kar je slovenskega." Tako so na nedeljski manifestaciji ponovili tudi zahtevo po čimprejšnji uresničitvi globalne zaščite, in to .brez teritorialnih omejitev in razlikovanj, da bomo zaščiteni kot celota in na vseh področjih, pri čemer mora biti zagotovljena naša učinkovita prisotnost pri izvajanju pravic".
Velika protestna demonstracija v Bazovici je izzvenela tako za Slovence kot tudi za demokratične sile večinskega naroda kot trajno obveza boja za čim hitrejšo odstranitev žarišč nestrpnosti in rovarjenja proti sožitju in prijateljstvu, za katere je v zadnji vojni toliko ljudi, pripadnikov raznih narodov, žrtvovalo svoja življenja. Prav te žrtve pa so obveza, da je treba fašizem zatreti v kali, še preden bi utegnil postati spet nevaren.
SOLiDARNOSTNA iZJAVA ZSO:
Ob/e/n/ca rojs/va s/o venske drža vnos//
V /?rZ/?0;/?!j:/? Jur/) /?o fw:n;Vo JU /er o</ /?owew/?r:ega r/ogoJ^a v zgor/of/nZ s/cuens^ega naroe/a, /7/ ga MpravZeeMo /TneHCua/Z začetek s/ovens&e (/ržavnosd. Or/ 7. t/o 3. o^;o/?ra /943 je namreč f rer/aj že osvo/?o;'ewew Noeev/n zaser/a/ z^or or/pos/ancev s/cuen-s^ega aaror/a — prv/ s/ovens^Z par/afHenf, ^Z je po/ožZ/ s svoj/fn/ s^/ep/ fewe/je, na EaferZZ? je po zrnag/ nar/ /ai/zwow wasfa/a s/o-fens^a repa/?/ZEa Zsof enakopraven </e/ nove, /er/eraf/vno nrejene /ngos/av/je.
Na kočevskem zkora se je zkra/o 372 or/pos/ancev /z vse/? </e/ov S/oven/je, j/k je s/ovensko /jar/stvo r/emokrat/čno Zzvo/Z/o v mer/ 20. /n 23. sepfemkrom /943. /zvo/Z/o j/k je /jnr/srvo, k/ je že sesf/nr/vajser mesecev kZ/o ;anask; koj prorZ /asZsfZčnZm oknpa-rorjem Zn njZkov/m r/omaeZm pomagačem,- Zzvo/Z/o j/k je na vo/Zčvak, k/ so kZ/e v fer/anj/k razmerak gotovo poseken Zzraz r/emokrat/čnostZ Zn suverenost/.
Prav tako Zzraz suverenost/ pa je kZ/ kočevsk/ zkor sam, k/ je kot prv/ r/ovcnskr par/ament, rojen v krv/ Zn ustvarjen z ve/Zk/mZ žrtvam/ v najko/j asor/n/k r/nek, ko je s/o za k/t/ a/Z ne k/t/ majk-nega, v zgor/ov/n/ nesvokor/nega, razkosanega naror/a, k/ so ga v sren Evrope jas/stZčnZ osvaja/c/ prer/ /Zcew vsega č/oveštva oksor/Z/Z na smrt Zn nn/čenje, po/ožZ/ teme/je, r/a je ta s/ovenrk/ narot/ potem /akko stop// v krog svokor/n/k Zn snverenZk naror/ov. /n kot snveren na?*or/ so 37oveneZ takrat na teme/ja svoje r/ržavnost/ pr/speva/Z tnr/Z k zgor/ov/nskemn r/rngema zaser/anjn zlVNO/, ko so kZ/Z /e nekaj ter/nov po kočevskem zkora v /ajen po/ožen/ teme/j/ nove r/emokratZčne /er/erat/vne /agos/av/je kot kratske skupnost/ enako-pravn/k naror/ov Zn naror/nost/.
Or/ kočevskega zkora r/a/je s/ovensk/ naror/ n/ več r/rok/ž za poravnavanje mer/sekojn/k račrrnov tnj/k sZ/, ampak samostojen sakjekt svoj/k teženj. Pa njegov vstop v krog snverenZk naror/ov Zn ta njegov korak k r/ržavnost/ Zrna svoj ve/Zk/ pomen sever/a tnr/Z za t/ste r/e/e naror/a, k/ ž/v/jo /zven meja mat/čne r/omov/ne. Pa suveren/ s/ovensk/ naror/ njegova ,/ržava - /ZocZa/rstZčnr* re^ak/Zka k/oven/ja — sta se ee/o v nstav/ okveza/a k nenekn/ skrk/ za svoje rojake v zamejstva. Zato je kočevsk/ zkor prer/ 33 /et/ tnr/Z za nas zgor/ov/nskega pomena.
Demokratična javnost
ne bo dopustila vračanja v preteklost
Ob nedetjski protestni demonstraciji v Bazovici je Zveza siovenskih organizacij na Koroškem posiaia Siovenski kuiturno-gospodarski zvezi v Trstu na-siednjo soiidarnostno izjavo:
Koroški Siovenci že od vsega začetka z veiiko budnostjo zasiedujemo zadnje dogodke na Tržaškem, začenši z zadnjimi občinskimi voiitvami in nastopanjem .Liste per Trieste" proti osimskim sporazumom in mirnemu sožitju s sosednjo Jugosiavijo pa tja do najnovejšega oživijanja šovinistične in nacionaiistične miseinosti, ki je dose-gio svoj žatostni vrhunec s skrunitvijo spomenika bazoviškim junakom. Kot rdeča nit se skozi vse dogodke vteče nasprotovanje odpiranju meja in gospodarskemu sodeiovanju med sosed-
njima državama, v tesni povezavi s tem pa nacionaiistično hujskanje proti siovenski narodni skupnosti na Tržaškem.
Ravno v tem se kažejo doiočene pa-raieie s Koroško, kjer se nemškonacio-naiistične nazadnjaške siie z vsemi sredstvi postavijajo proti tesnejšemu gospodarskemu sodeiovanju s sosednim narodom in s tem skušajo ohraniti doiočeno gospodarsko krizno situacijo na južnem Koroškem. Prav povezovanje prvaka koroških nemškonacionai-cev z nazadnjaškimi siiami na Tržaškem kaže tudi na mednarodno koordinacijo sii, ki nastopajo proti prijateij-stvu ob meji. Tako kot se na Tržaškem postavijajo proti osimskemu sporazumu, tako na Koroškem skušajo preprečiti
vsako gospodarsko sodeiovanje z Jugosiavijo, pa čeprav na račun deiov-nihmest.
Zato s tem večjo simpatijo in soii-darnostjo pozdravtjamo odtočno manifestacijo Siovencev in tržaških demokratov v Bazovici, ker nas to navdaja z gioboko vero, da so demokratične siie v tem prostoru dovoij močne, da zavrejo te pojave nacionaiizma. Odtočno nastopanje tržaške demokratične javnosti nas krepi v zavesti, da tudi na Koroškem nacionaiistične siie ne bodo uspeie s svojimi mračnimi načrti.
V tem smisiu vam zagotavijamo vso našo podporo in soiidarnost in smo prepričani, da široka demokratična javnost ne bo dopustita vračanja v pretekiost.
Uresničitev pravic manjšin
je predvsem odgovornost večinskega naroda
Pred nedavnim se je začelo 33. zasedanje glavne skupščine OZN v New Yorku. Danes šteje OZN 150 držav ter je pomemben in važen faktor za ohranjevanje miru na svetu. Minuli so časi, ko sta ena ali dve velesili lahko diktirali resoiucije ati sklepe te organizacije, kajti spremenjeno razmerje med silami na svetu se še posebno zrcali tudi v OZN. To spremenjeno razmerje se zrcali tudi v sestavi OZN: Vedno več držav se otresa kolonialističnih vezi in si v osvobodilnih borbah pridobiva neodvisnost in samostojnost; ta proces se je začel razvijati v Aziji in se tam končal z herojskimi zmagami kampučejskega, laotskega in vietnamskega ljudstva. Ta proces se danes nadaljuje še posebno v Afriki, kjer se že močno tresejo zadnji temelji belega rasizma in ameriškega imperializma: Južna Afrika in Rodezija. Osvobojene države pa se tudi ne podrejajo več temu ali onemu politično^vojaškemu bloku, marveč krepijo s svojo samostojno politiko tabor nevezanih držav in tako krepijo mir, svobodo in demokracijo na svetu.
Kljub vsem tem uspehom pa še obstajajo nevarna vojna žarišča. To sta ob začetku zasedanja glavne
skupščine OZN poudarila tako generalni tajnik OZN Waldheim kot tudi predsednik prejšnjega zasedanja Mojsov; predvsem sta opozorila na Bližnji vzhod in Afriko, pa tudi na stopnjevano oboroževanje obeh supersil — brez rešitve teh problemov mir v svetu ne bo zagotovljen.
To je v svojem govoru pred najvišjim forumom OZN podčrtal tudi zunanji minister SFRJ Josip Vrhovec, ki je še posebno poudaril pomembnost spoštovanja človekovih pravic v vseh delih sveta. S tem v zvezi je spregovoril tudi o manjšinah in dejal: .Pri uresničitvi pravic manjšin vidimo predvsem odgovornost večinskega naroda. Za mojo državo je to zelo pomembno in načelno vprašanje in to tako zaradi federativnega, večnarodnostnega značoja jugoslovanske skupnosti, v kateri uživajo vsi narodi in narodnosti optimalne in enake pogoje za svobodni narodni razvoj, kot tudi zaradi našega prepričanja, da so manjšine, če uživajo vse svoje pravice, lahko trden most zbliževanja in lahko prispevajo svoje k zaupanju med narodi in državami."
Še vedno negotova usoda
tovarne celuloze na Reberci
Prihodnji teden, 2. oktobra, bi moraio po dogovoru spet steči deto v tovarni cetuioze na Reberci pri Žeieztti Kap!i. Vendar pa je usoda tovarne in s tem bodočnost števitnih deiavcev in njihovih družin štej ko prej negotova. Še vedno namreč ni pojasnjeno, v koiikšni meri in na kakšen način je v zadnjih mesecih in tednih uspeio najti rešitev iz krize, ki je privedia do prehodne ukinitve obratovanja; predvsem pa še ni znano, aii je morebitna te dosežena rešitev tudi takšna, da bo za datjšo dobo zagotovita deto v tovarni in s tem zastužek ter živtjenje za vetik det tamkajšnjega prebivatstva. Potitično ..reševanje", ki ga skuša vsitje-vati koroški Heimatdienst, na vsa ta vprašanja namreč ne daje odgovora.
Spet obisk grobov
jugostovanskih borcev v Avstriji
Komisija zveznega izvršnega sveta SFR Jugosiavije za ugotavijanje stanja grobov in spomenikov jugostovanskih borcev, pokopanih na ozemiju repubiike Avstrije, katere deto se opira na čien 19 avstrijske državne pogodbe, je prejšni teden spet obiskaia Avstrijo in na-daijevaia s svojim deiom. Tokrat je pregiedovaia predvsem kraje na Tiroiskem, na povratku domov pa se je ustavita tudi v Spitaiu ob Dravi, kjer so v zadnjem času odkriii grobove osemnajstih jugosiovan-skih vojnih ujetnikov.
S svojim deiom v Avstriji je komisija začeia že pred dvemi teti. Od ianske pomiadi je biia v Avstriji že osemkrat in je tu obiskaia vse zvezne dežeie. Kakor smo v našem iistu svoječasno obširno poročati, je v tem okviru večkrat obiskata tudi Koroško, kjer je ziasti pre-gtedaia vsa grobišča, kjer so pokopani padii partizani. Sicer pa je komisija po vsej Avstriji identificirata znane grobove jugostovanskih borcev, našta pa je tudi vrsto novih.
Bivanje v Avstriji oziroma na Koroškem je komisija tudi tokrat izkoristita za srečanje s predstavniki Zveze koroških partizanov ter narodnih organizacij koroških Siovencev. Ob tej pritožnosti je namestnik predsednika komisije Božo Pavtovič izjavit, da bo komisija o svojih ugotovitvah poročata zveznemu izvršnemu svetu in hkrati pred-tožita tudi ukrepe za nadatjnje varstvo grobov jugostovanskih borcev v Avstriji. V tem okviru gre menda tudi za načrte, da bi na Dunaju in po možnosti tudi v Ceiovcu postaviti osrednja spomenika jugosto-vanskim borcem, padtim na avstrijskem ozemtju.
Stotetna Rogaška
eno najbotj obiskovanih zdravilišč
Vprašanjem okoli reberške tovarne je veljal tudi obisk socialnega ministra G. Weissenberga v Železni Kapli, kjer se je med svojim bivanjem na Koroškem ustavil minulo soboto 23. septembra. Na zborovanju občanov je v kratkem govoru orisat gospodarski in socialni napredek v dobi socialistične vlade in v ta! namen navedel nekaj konkretnih pridobitev, kot so: podaljšanje dopusta, 40-urni delovni teden, brezplačne vožnje šolarjev, brezplačne učne knjige in podobno.
V kratki diskuziji — čas je bil na žalost zelo kratko odmerjen, ker je moral minister že spet na drugo zborovanje — so se domačini seveda takoj lotili najbolj perečega problema teh krajev, to je tovarne celuloze na Reberci. Minister Weis-senberg je k temu vprašanju povedal v bistvu le tisto, kar je bilo znano že iz tiska: Da je zvezna vlada že storila vse, kar je bilo mogoče. Iz stomilijonskega proračuna za pospeševanje delovnega trga je tovarni na Reberci odobrila podporo v višini 9 milijonov šilingov — seveda pod določenimi pogoji; nadaljnji razvoj pa je odvisen od lastnice tovarne, ki mora te pogoje izpolniti. Na noben način pa ne more iti tako naprej, kot je šlo doslej vedno tedaj, kadar je bila tovarna v finančnih težavah, da bi namreč država vedno spet dajala podpore, kapital pa bi šel v druge smeri — kot v času dobrega poslovanja v Italijo (kjer je doma lastnica tovarne — op. ured.). Omenil je še, da lastnica Erker-Hočevar zahteva ponovno podporo tudi zo svojo tovarno v Weissenbachu, kjer je država že prej pomagala z devetimi milijoni šilingov. Med pogoji, o ka-
terih je minister govoril, da jih mora lastnica izpolniti, če dobi državno podporo za reberško tovorno, sta tudi naslednja: zagotovljeno mora biti obratovanje tovarne zo določen čas (menda vsaj do aprila 1979), poteg tega pa mora biti izdelan in predložen obratnc-gospodarski izvid, česar pa lastnica tovarne baje ne omogoči.
Obširnejše stališče — pogojeno vsled boljše informiranosti — je k problemu Reberce zavzel župan Lu-bas. Najprej se je zahvalil za državno pomoč, s katero je bilo v tovarni možno izplačati delavcem plače. Potem pa je povedal, da bo dobilo tovarna iz državnih sredstev 16 milijonov za postavitev nove sušilne naprave, iz deželnih sredstev pa nadaljnjih 10 milijonov šilingov zo nakup ustreznega stroja. S tem bi država in dežela postala „solastnika", seveda bi morala približno toliko sredstev dati na razpolago tudi lastnica tovarne, poleg tega pa bi bilo za to deležno družbo treba pridobiti tudi še druge in s tem olajšati .pot" do kapitala. Župan je opozoril, da je bila tovarna celuloze že od ustanovitve leta 1904 vedno spet v težavah, vendar so se kljub temu še vsi lastniki tudi .bogatili". Menil je, da je zaradi geografske lege skoraj nemogoče dobiti kako drugo industrijo v te kralje, kjer znaša odseljevanje že 430 ljudi, ki pač ne pridejo več nazaj. .Toda na dvojezičnem ozemlju se še nikdar ni toliko naredilo, kot v zadnjem času, ko vlada SPG," je dejal župan Lubas, ki je hkrati izrazi) prepričanje, da bo s .Kreisky-jevimi ministri" tudi tokrat uspela rešitev. .Tudi leta 1965 se nihče ni brigal za naše težave, ne OVP in
tudi ne KHD, ki nam danes daje nasvete, od katerih pa ne moremo živeti." Župan Lubas je še naglasil, da na tem ozemlju ne sme priti do popolne odselitve ljudi; v skrajnem primeru bi tovarno zasedli — zavisi pa vse skupaj od pripravljenosti podjetnice. Z novim strojem iz Norveške bo proizvodnja povečana in kvaliteta izboljšana, pač pa bo to pomenilo manj delovnih mest, je svoja izvajanja zaključil župan.
V diskusiji so bile omenjene tudi možnosti reševanja podjetja! s pomočjo slovenskega gospodarstvo, ki bi bilo pripravljeno investirati 60 milijonov šilingov, hkrati pa bi bil s tem zagotovljen tudi nadaljnji odkup celuloze. Zaradti pomanjkanja časa pa do tega vprašanja na žalost nihče od merodajnih ni več mogel zavzeti stališča in tako je tudi ob koncu zborovanja pravzaprav ostala vsa tista negotovost, ki se je nabrala v ljudeh v zadnjih mesecih. Torej bo treba počakati najmanj do 2. oktobra (saj je do tja le še 3 dni), ko smemo upati, da bo le že nekoliko več gotovosti o nadaljnji usodi tovarne celuloze na Reberci.
S to usodo je najtesneje povezana tudi usoda velikega dela prebivalstva Železne Kaple in njene okolice. Zato prizadeto ljudstvo živo spremlja vsa dogajanja okoli Reberce in je to svojo prizadetost pokazalo tudi ob obisku ministra Weissenberga — ne nazadnje tudi s petjem, ko sta zborovanje, ki ga je priredila krajevna S PO, začela in zaključila MGV Rechberg z nemško in moški zbor SPD .Zarja" iz Železne Kaple s slovensko pesmijo.
Če izvzamemo novo Terapijo in moderni hotel Donat, bi znano slovensko zdravilišče pod Donačko goro lahko imenovali stoletno Rogaško, vsaj po starosti večine njenih 14 hotelov. Kljub temu pa je Rogaška Slatina eno najbolj obiskovanih slovenskih zdravilišč: letos se ponaša z 80-odstotno zasedenostjo, ki bo menda trajala vse tja do decembra, že konec avgusta pa so zabeležili 315.000 nočitev.
Okoli 120.000 nočitev je odpadlo na tuje goste. Sicer pa gre tako pri tujih kot pri domačih gostih v glavnem za stalne aranžmaje z zavodi za socialno zavarovanje.
V hotelih premore zdravilišče Rogaška Slatina 1200 postelj, nadaljnjih 300 pa pri zasebnikih; vendar je med hotelskimi posteljami kar 250 neogrevanih, kar seveda močno ovira
zaželjeni razvoj k celoletni polni zasedenosti, ki bi bila ob povpraševanju vsekakor dosegljiva. Zato se v Rogaški Slatini trudijo za postopno obnovo in modernizacijo svojih .stoletnikov", kar jim iz leta v leto povečuje ne samo dober sloves, temveč tudi število gostov. Tako bodo do prihodnjega aprila obnovili še tri hotele (Styria, Slovenski dom, Soča), s čimer bodo imeli 86 "/a postelj na voljo skozi celo leto — moderno opremljenih s sanitarijami, kopalnicami in ogrevanjem. Do leta 1980 pa bo Rogaška Slatina poleg obnove starih hotelov dobila tudi še nov hotel kategorije B z 200 posteljami, in sicer v zdraviliškem parku, na prostoru starega Uradniškega doma, ki se bo moral .umakniti".
Rogaška Slatina pa slovi tudi po svoji zdravilni vodi. Znani sta slatini .Tempe!" in .Donat", ki uspešno zdravita predvsem prebavne motnje in nekatere notranje presnovne organe ter učinkovito .sodelujeta" pri shujševalih kurah. Iz petih aktivnih vrtin v Rogaški Slatini letno privre na svetlo do 35 milijonov litrov slatine; do letošnjega avgusta so je zajeli in prodali 22 milijonov litrov, to je za 14 "/o več kot lani. Zadnje čase pa slatine ne uporabljajo samo za različne zdravstvene kure in polnjenje v steklenice pod imenom Tem-pel in Donat, temveč jo predelujejo tudi v brezalkoholno pijačo z imenom Trimvit. Ta pijača je izdelana po domačem receptu, za katerega je Rogaška Slatina dobila priznanje .Zlata veriga", ki ga za novotarstvo podeljuje Ljubljanska banka.
1
S/mbo/ pri/a fef/sfva
Ma timskem pokopaiišču Fiaminio so v navzočnosti visokih predstavnikov jugosiavije in itaiije prejšnji teden odkriii spominsko kostnico, v kateri so ohranjeni posmrtni ostanki 2$ fugosiovanov, ki so med drugo svetovno vojno padii na področju Lazia in Tirenskih otokov.
Vodja jugosiovanske deiegatije, čian zveznega izvršnega sveta Miian Vukasovič, je v svojem govoru dejai, da je skupni boj itaiijanov in Jugo-siovanov proti nacizmu in fašizmu postavi) trdne temeije prijateijstva in so-deiovanja, ter nagiasii: .Z odtočno akcijo vseh demokratičnih sii moramo onemogočiti mračne siie pretekiosti in njihov vpiiv na sodobna družbena gibanja."
Rimski župan Cario Argan pa je spomnii, da je mnogo borcev v drugi svetovni vojni padio zato, da bi bii Rim svoboden, ter je zagotovi), da bo ta spominska kostnica prihodnjim rodovom pričata o žrtvah jugostovanskih narodov in bo hkrati .svariio za vse tiste, ki poskušajo oživijati strahove pretekiosti".
Zdravje je pravica
.Zdravje je temeljna pravica vsakega človeka." Tako je bilo poudarjeno v zaključni deklaraciji, ki so jo sprejeli na nedavni mednarodni konferenci o primarni zdravstveni zaščiti.
Konferenca je bila v Alma Ati, glavnem mestu sovjetskega Kazahstana, organizirala sta jo svetovna zdravstvena organizacija ter UNICEF (mednarodni sklad za pomoč otrokom, pomožna organizacija Združenih narodov — op. ured.), sodelovali pa so predstavniki iz približno 140 držav sveta.
Na konferenci so pet dni razpravljali o pospešitvi primarnega zdravstvenega varstva, ki ga je danes deležen le majhen del svetovnega prebivalstva. Zato so v zaključni deklaraciji poudarili, da so velike razlike v zdravstvenem stanju med ljudmi politično, socialno in ekonomsko nesprejemljive. Dalje je bilo ugotovljeno, da spada med najpomembnejše dolžnosti vlad, mednarodnih organizacij in svetovne javnosti, da do leta 2000 vsem ljudem na svetu zagotovijo takšno zdravstveno stopnjo, ki jim bo omogočila vsestransko družbeno in gospodarsko življenje.
V tem smislu je — kot je naglasil generalni direktor svetovne zdravstvene organizacije Halfdan Mahler — zborovanje v Alma Ati izpolnilo svojo poglavitno nalogo — .izoblikovalo je temelje svetovnega načrta za izboljšanje zdravja vseh ljudi na našem planetu".
Konferenca, katere so se udeležili tudi predstavniki raznih osvobodilnih gbanj, je posebej obravnavala tudi zdravstveni položaj na ozemljih, kjer delujejo taka gibanja. Na podlagi te razprave je potem tudi odločno podprla prizadevanja nacionalnih osvobodilnih gibanj, da na območjih, kjer delujejo, organizirajo zdravstveno pomoč prebivalstvu.

Kemična, grafična in papirna industrija Cetje
Proizvodni program:
Pisarniški material Šolski pribor Jasnit papir
Selotejp trakovi in pribor Reprodukcijski material Izdelki za široko porabo Samolepilne etikete Neskončni in klasični tisk Papir
Mednarodna nagrada za kvaliteto - Madrid '77


Bogat izobraževal seminar
Ktuba slovenskih študentov na Dunaju
Lepo število slovenskih študentov je med 13. in 16. septembrom prisostvovaio izobraževainemu seminarju, ki ga je priredi) Kiub s)o-venskih študentov na Dunaju v domu organizacije „Kinderiand" v Goseini vasi. Povprečno biizu 40 udetežencev se je [etos posvetiio študiju stovenske koroške zgodovine medvojnega obdobja, organizacijskim in poMtičnim vprašanjem dunajskega k)uba, probtemom Nižajočih se voiitev ter gospodarski in mtadinski dejavnosti na Koroškem. Seminarja so se udetežiti tudi zastopniki Zveze sociatistične miadine Jugo-stavije, Univerzitetne konference iz Ljubijane in Mtadinskega odbora pri Siovenski kuiturno-gospodarski zvezi v Trstu.
organizacijo. Ker se je vsak
Zgodovinska tematika — delavsko gibanje in narodno vprašanje ter vzroki in posledice politično-ideo-loškib vezi slovenskega narodnega vodstva z avstro-fašizmom — je bila predmet razprave ob začetku seminarja. Dr. Tone Zorn je govoril o vlogi socialdemokracije do slovenskega vprašanja v letih med plebiscitom in prizadevanji za kulturno avtonomijo. Med drugim je ugotovil, da je socialdemokracija s svojo koroškim Slovencem nenaklonjeno politiko precejšen del slovenskega (delavstva narodno odtujila. Prizadevanja nižjih lokalnih socialdemokratskih funkcionarjev slovenske narodnosti po pravičnejši narodnostni politiki v vodstvu stranke niso našla odziva. Stranka se je korak za korakom udinjala nemškemu nacionalizmu. S povsem specifično tematiko slovenske koroške zgodovine se je bavil študent Janko Malle. Povedal je, da je razu-
se je
tem semtnarju aktiv-
svojo
posamezni no zavzel za interne organizacijske probleme, ker je vsak svoje predstave in pomisleke tudi izrazil, iz tega lahko sklepamo, da bo KSŠ na Dunaju tudi v bodoče kos svojim zahtevnim nalogam. Klubaši so med drugim prišli do zaključka, da so v zadnjih letih zaradi sile razmer prevzemali take naloge, ki jim kot študentom sploh ne pripadajo. Zato se bo KSŠ za naprej posvetil v glavnem narodnostnim problemom z ozirom na proučevanje gospodarske, kulturne in šolske situacije na Koroškem. KSŠ je imel in ima za politiko zavezništva avantgardno vlogo, le-to pa bo moral oddajati drugim narodnim strukturam na Koroškem. Vse delo, ki je bilo povezano s snovanjem solidarnostnega gibanja, je v resnici presegalo realne zmogljivosti študentske organizacije, saj je prav zaradi tega mar-
mevanje historičnih dogodkov, „ki še danes vplivajo na politično orientacijo manjšinske politike", prav zaradi tega važno, ker „so se politični voditelji koroških Slovencev za časa avstrofašizma tudi še v novih pogojih druge avstrijske republike skušali oklepati historično preživele in narodnemu razvoju škodljive ideologije. Ideološko-politične vezi slovenskega narodnega vodstva do avstrofašistič-rtega režima so imele hude posledice, saj se prav zaradi brezpogojne vdanosti DollfuEovemu in Schuschniggo-vemu režimu na Koroškem brez pomoči KPS in OF ne bi mogel razviti narodnoosvobodilni boj, ne bi mogel priti tisti čas, ki je odvzel slovenski klerikalni struji monopol v narodni politiki". Dr. Luka Sienčnik, zaslužni slovenski narodni delavec, je ob konkretnih 'primerih zelo doživeto pripovedoval o svojih izkušnjah v tem obdobju ter potrdil Mallejevo mnenje, da politika povezovanja z avstrofa-šizmom ni bila politika v korist slovenski manjšini, slovenski kmet in delavec sta jo večinoma odklanjala.
O pomembni vlogi tesnejšega sodelovanja med KSŠ na Dunaju in Slovenskim znanstvenim inštitutom v Celovcu je govoril njegov direktor dr. A. Malle. Komunikacije teh dveh organizacij naj bi v dvostransko korist še poglobili, predvsem glede na Usmeritev in izbiro takih znanstvenih raziskav in študijskih strok, ki bi služile interesom slovenske manjšine.
Interna vprašanja organizacije — hodoče naloge Kluba, pridobivanje mlajših absolventov gimnazije za aktivno sodelovanje, zaostrena situacija na univerzi in akcijski program prihodnji semester — so bila v ospredju razprav celotnega seminarja. In ravno ob razmišljanju, kako naj oi potekalo delo klubašev še bolj učinkovito, kje je treba iskati šibkosti in pomanjkljivosti v organizaciji, so se dunajski študenti na tem ?eminarju še posebej izkazali: da se Je vsak izmed 40 udeležencev vsaj enkrat javil k besedUn povedal svoje o delu organizacije konstruktvino, s solidarnostno kritiko in z novimi Predlogi, to je dokaz za povezanost slovenskega dunajskega študenta s
sikateri slovenski študent zgubil precej dragocenega časa pri svojem študiju.
Probleme in težave, ki se porajajo v zvezi s sodelovanjem slovenskih mladinskih organizacij, naj bi razčistila diskusija med Klubom, Zvezo slovenske mladine in Koroško dijaško zvezo. Škoda, da se zastopniki KDZ vabilu niso odzvali. Ravno iz teh vrst prihaja namreč največji dotok dunajskim študentom in prav s KDZ so potrebni razgovori glede narodnopolitičnega dela na gimnaziji, pose-
bej pa bo potrebno, da se bo sodelovanje med eno in drugo organizacijo zboljšalo. KSŠ na Dunaju je napravil v tej smeri prvi korak, ker pa zastopnikov KDZ kljub temu ni bilo, se bo trudil, kakor so menili udeleženci seminarja, za nove pobude: diskusija za okroglo mizo naj bi v doglednem času zbližala slovenske mladinske organizacije.
Program seminarja sta še izpopolnili gospodarska ekskurzija in diskusija o volitvah. Pod vodstvom predsednika gospodarskega odbora ZSO dipl. inž. Einspielerja so si študenti ogledali tovarno smuči Elan v Begunjah in filialno podjetje na Brnci. V okviru te ekskurzije so spoznali, kakšna so prizadevanja ZSO in matične dežele za gospodarsko okrepitev južnokoroškega območja. Klub sam bo v prihodnjem študijskem letu v posebej za to ustanovljenem gospodarskem krožku posvetil del svoje dejavnosti proučevanju gospodarskih struktur slovenske manjšine.
Diskusija o občinskih in deželno-zborskih volitvah, na kateri so sodelovali predsednik NSKS dr. M. Grilc, tajnik ZSO dipl. inž. F. Wie-ser in član deželnega vodstva KPA dr. M. Messner, v bistvu ni prinesla nič novega. Glede samostojnega nastopa pri deželnozborskih volitvah v slovenskih vrstah slej ko prej ni enotnih pogledov, pač pa zgleda, da bo v primeru ponovnega samostojnega nastopa v okviru KEL ostal NSKS edini zagovornik take politične usmeritve, ker je ZSO po besedah tajnika F. Wieserja ne bo podprla.
S kulturno prireditvijo pri Voglu v Šentprimožu so klubaši zaključili svoj uspešni seminar. Slovenski narodni plesi, ki jih je predvajala akademska folklorna skupina „France Marolt" iz Ljubljane, narodne pesmi ženskega okteta iz Trsta in koroške viže ansambla „Drava" ter nenazadnje vabljiva pesem „Hej študent, če ne veš kam, le pridi ti na Dunaj k nam" iz ust aktivnih klubskih članic sester Velik — to je bil program, ki je zadovoljil po štirih napornih dneh študija in razprave tudi kulturne potrebe klubašev. Slovenska narodna in borbena pesem, ki je po prireditvi kar sama od sebe privrela na dan, je združila študente z domačini in gosti iz Slovenije in Trsta. Še bolj tesno pa so se dunajski študenti povezali s prizadevanji domačinov, ko so nekaj dni pozneje z dvodnevnim uredniškim delom pomagali v delovni akciji za izgradnjo Kulturnega doma v Šentprimožu.
/anbo A/alle
AULA SLOVEN!CA
CELOVEC, PAULITSCHGASSE 5 — 7
Vtjudno Vas vabimo na otvoritev razstave
indijske in tajske batike iz zbirke R. Maienška
v torek 3. oktobra 1978 ob 19. uri.
in sicer od ponedetjka do
Prisrčno vabljen!/
Razstava bo odprta do 20. oktobra, petka od 13. do 17. ure.
Glasilo solidarnosti
bo izhajalo mesečno
Pred nedavnim je izšla prva redna številka .Einheit" (.Enotnost", .Jedinstvo", „Egysek", .Svornost"), ki bo odslej izhajala mesečno. Kakor smo že ob številki „0" poročali, je .Enotnost" glasilo solidarnostnih komitejev Celovec in Gradec ter Iniciativne skupine za pravice manjšin Dunaj in širi med nemško-govorečimi Avstrijci upravičene zahteve narodnih manjšin v Avstriji. Že številka .0" je bila v kratkem času razprodana, saj obstaja veliko informacijsko pomanjkanje v nemškem jeziku o problemu manjšin v Avstriji.
Številka 1 .Enotnosti" obravnava zopet vrsto perečih vprašanj. Nt prvi strani informira .Enotnost", ki jo prodajajo po vseh večjih mestih Avstrije, o boju koroških Slovencev za dvojezične otroške vrtce in poudarja, da je dvojezičnost v vseh delih izobraževanja predpo-
goj za demokratično rešitev. Posebno zanimiv je pogovor z bivšim velikovškim občinskim odbornikom Udom Martrterjem, ki je moral zaradi svoje demokratičnosti odstopiti od svoje funkcije. Daljši članek se ukvarja z zgodovino dvojezičnega šolstva na Koroškem in z današnjim nezadovoljivim stanjem na tem področju. Poseben članek pa razkrinka zgodovinske laži okoli 10. oktobra.
.Enotnost" poroča tudi o upravičenih zahtevah gradiščanskih Hrvatov, ki se potegujejo za hrvaške oddaje v gradiščanskem radiu. Uspešen prevod partizanske pesmi .Na oknu glej" pa približuje napredno slovensko kulturo nemško-govorečim bralcem.
.Enotnost" lahko kupite v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu ali po jo naročite in abonirate pri celovškem solidarnostnem komiteju.
Zagrebški sotisti" so navdušiti
v okviru Koroške glasbene jeseni 1978
Prejšnji teden se je začela .Koroška glasbena jesen 78", ki jo kakor smo v našem listu že poročali — skupaj prirejajo Kulturnai skupnost Ravne na Koroškem, Kulturna skupnost Slovenj Gradec in Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Začetek so napravili .Zagrebški solisti", ki so najprej gostovali na Ravnah, potem v Celovcu in končno še v Slovenj Gradcu. Ta teden je imel Pihalni kvintet RTV Ljubljana nastope na Ravnah, v Slovenj Gradcu in v Pliberku. Prihodnji teden bo ainscmbe! .Cotlegium musicum" iz Maribora gostoval v Slovenj Gradcu, na Ravnah in v Celovcu (4. 10. v Domu glasbe). Zadnji teden v oktobru pa se bo predstavila Eva Novšak-Houška, ki bo imela koncerte v Mislinji, na Ravnah in v Pliberku (28. 10. pri Schwarzlu).
Koncert komornega orkestra .Zagrebški solisti" je bil za obiskovalce, ki so napolnili modro dvorano celovškega Doma glasbe, res edinstven kulturno-umetniški dogodek. Spoznali smo ansambel, ki je presenetil z virtuoznim obvladanjem instrumentov, ansambel, ki je svoj
spored izvajal doživeto in temperamentno. Navdušil je tudi vse tiste, ki sicer za komorno glasbo morda niso tako navdušeni; s svojim aplavzom je občinstvo nagradilo umetnike po vsakem komadu posebej, ob koncu pa je .izsililo" še dodatek.
O tem navdušenju govori tudi .Kulturna pripomba", ki nam jo je poslal udeleženec celovškega koncerta, ki pa je ob tej priložnosti nanizal tudi nekaj kritičnih pripomb glede organizacijske plati prireditve. Takole piše:
V torek 79. septembra 797$ so Izvajal; .Zagrebški solisti" -o modri dvorani Do??M glasbe v Celovca v okvira posebne .Koroške glasbene jesen!" fz^orfM ^oncfrf.
/Vpravlčeno lahko trdimo, <7% so ametmkl :'z glavnega mesta SR Hrvaške navdaš;'/;' tako starejše posla-šalce, kot tadl predvsem stev;7no dijaško mladino. ,t7orda je Iskat! ta navdašen! sprejem prav v dejstva, da koncerta;/; prireditev te vrste In kvalitete skorajda nimamo In je opažati gotovo nasičenost z običajnim! pevskimi prireditvami, ki se mnogokrat /e ma/o raz/lkajejo po Izbir! nastopajoči/? In po svoji/? program;/?. Vsekakor je dokaza/ koncert .Zagrebških
so/lstov" potrebo In pravilnost Iskanja tadl novi/? oblik g/askenl/? prireditev.
Prav zato, ker so že/l zagrebški ametnlkl nedeljeno priznanje občinstva na sami prireditvi In recenzentov kaltarnlb rabrlk, smatram potrebno, da opozorim na opažene šibkosti pri organizaciji prireditve, ki jlb ne gre spregledati kot malenkosti, ker je bila vendar prirediteljica naša osrednja kaltarna organizacija.
Tčljab navzočnosti vrste najvlšjlb odbornikov .Slovenske prosvetne zveze se namreč nlbče ni spomnil, da bi spregovoril besedico v pozdrav In Izrazil dobrodošlico ametnlkom, ki niso prišli ravno Iz sosedne vasi. Pravtako nlbče ni napovedal programa In ga spremljal. Kdor torej n; a jel razmnoženega lističa, ni mogel vedeti za posamezne točke programa, ker na teb niti solistov na čembala nlbče ni predstavil. Tadl na lističa Imena solistov niso bila navedena. Poslašalec, k; je Iz navdašenja nad vlsokokvalltetnlm ažltkom vse to spregledal ali zavestno prezrl, pa je bil ob konca programa ponovno razočaran.* Se po treb dodatnih komadlb ni smatral nlbče za potrebno, da bi se vsaj z eno samo besedo zabvalll. Očitno so predstavnik; SRZ pozabili, da ta večer niso bili zgolj v vajeni Jankcljl častnik gostov, ampak prireditelji, kar pomeni, da bi
mo?*al! opraviti vsaj obveznost olikanega gostitelja. Tako sta baren aplavz In nemi šopek cvetlic ostala edina sramežljiva, neartikulirana zahvala.
Premisleke pa vzhaja še drago dejstvo, k; pa n! kvarilo razpoloženja.* Opažena je bila namreč popolna odsotnost drage kaltarne zveze. Malo je verjetno, da bi bili vsi njeni kaltar-nlkl, slovenski glasbeni pedagogi, mladina nekaterih domov Itd. slačaj-no vsi zadržan;?
Kdo bi se ob takem nekaltarnem odnosa do prireditve na Izredni ametnlškl ravni še čad!!, da skoraj n! bilo opazit; nemške pabllke.
Naloga centralnih kaltarnlb organizacij je, da s primerno propagando podira ovire, ki pr! nemških sosedih povzročajo abstinenco pr! naših kaltarnlb prireditvah. Take In podobne Izredne prireditve b! bilo brez dvoma možno po dogovora z ORf-om posredovati tadl preko radia šlršema kroga našega Ijadstva In naroda soseda. č/člnek b; bi! mnogo večji, stroški pa morda celo manjši.
Ostane nerazveseljiva agotovltev, da so nam natd!!! naši bratje Iz Zagreba kaltarno doživetje prve vrste, da pa nam na Koroškem žal še manjka kaltare na vseh koncih In krajih.
Ž!TARA VAS
/ub;7e/na sJovesnosf
ob 70-7efn;'ci S*PD „7Y^a"
_____V Žitari vasi se je zadnjo nedeljo v dvorani pr! Rutarju zbraio
veiiko števiio obiskovaicev, ki so praznovati 70-ietnico obstoja Sioven-skega prosvetnega društva ,,Trta". Veiika udeiežba pri tej siavnosti je nedvomno najiepši dokaz, da je SPD „Trta" tisto društvo v tem predeiu Koroške, s katerim se iahko identificira vsak občen Žitare vasi in na katero je vsak iahko tudi ponosen; saj se to društvo že 70 iet trudi za obstoj in raivoj siovenske kuiture na Koroškem, za demokratično in napredno miseinost svojih čianov in prijateijev ter za mirno sožitje med nerodi. Pri tem svojem deiu uspešno napreduje in je obstoj tega društva tudi pomemben činiteij posredovanja siovenske kuiture.________
Urban in Hanzi Wakounig.
Za jubilejno slovesnost je bil pripravljen izredno kakovostni (kljub sorazmerno slabi akustiki) pevski spored, ki so ga sestavljali jubilant-no društvo „Trta" ter sosednja društva .Vinko Poljanec", .Zarja", .Danica" in MGV Sittersdort. Spored je povezoval Stanko Wakou-nig, ki je med nastopi posameznih zborov orisal trnjevo a končno zmagoslavno pot SPD .Trta": pot od ustanovitve društva leta 1908
Zato pa je tudi SPD .Trta" danes znano pri vseh koroških Slovencih. To se je pokazalo tudi zadnjo nedeljo, kjer se je ob slavnostni prireditvi zbrala publika iz vseh de-iov Koroške. Predsednik SPD .Trta" Jože Golavčnik je lahko pozdravil veliko število častnih gostov, med njimi generalnega konzula SFRJ Milana Samca in konzula Zarota Sandora, predstavnika ZKOS Radovana Gobca, zastopnika SZDL tov. Srata, predsednika ZSO dr. Francija Zwittra, predsednika NSKS dr. Matevža Gilca, župana Žitare vasi Michaela Posoda in še številne druge. Pc pozdravnih besedah predsednika Golavčnika je spregovoril predsednik SPZ Valentin Polanšek. Poudaril je na važnost negovanja materinskega jezika in slovenske kulture, ker so to .merila za medčloveške odnese, ki
podanih je bilo 6 zlatih ter po tri srebrne in bronaste. Predsednik SPZ Polanšek je posebno zaslužnim
delavcem na področju slovenske kulture podeli) Drabosnjakova priznanja, najvišja odlikovanja, ki jih pode'juje naša osrednja prosvetna organizacija. S tem visokim pri-
preko silnih težav po plebiscitu tja do uničenja kulturnega doma v dobi fašizma in zopetne obnovitve dela po osvoboditvi. Čeprav je voj-
ni čas zapustil hude rane, želja po obnovitvi prosvetnega dela v Žitari vasi ni zamrla. Leta 1972 so imeli pevci pod vodstvom Jozeja Starca prvi nastop, od takrat naprej pa je SPD .Trta" eno naših najaktivnejših društev, ki sodeluje pri številnih prireditvah in prireja svpje lastne nastope in gostovanja. Župan Michael Posod je poudaril priljubljenost tega društva pri vseh občanih, ne glede na narodno pripadnost. To priljubljenost in pri-znanost je dokazal tudi nastop MGV Sittersdcrf ob jubilejni prireditvi SPD .Trte", ki je tudi s tem, da je zapel slovensko pesem .Lipa zelenela je" dokazal svojo demokratično zrelost. Po prireditvi je godba mežiških rudarjev igrala za ples in prijetno zabavo.
Ob prazniku SPD .Trta" iskreno čestitamo vsem tam sodelujočim prosvetašem. Prepričani smo, da bo
jih nam dajejo človekoljubje, oli-kanost, izobraženost in demokratičnost tudi v oziru sosedovega plotu. So vrednote, ki oblikujejo človekov značaj — so ideali, ki nam utrjujejo zavest, da je življenje življenja vredno — je zavest da sem človek, da sem sočlovek."
.Ob 70-letnici tukajšnjega SPD naj bo tudi izrečeno, da je lahko v ponos in čast koroški deželi, če jo opevamo v dveh materinskih jezikih — za tukajšnji kraj in kulturne skupine pa je nadvse značajna, napredna in kulturna poteza, ko tudi MGV poje slovensko!", tako je zaključil Polanšek svoj slavnostni govor.
Jubilantnemu društvu je čestita! tudi predsednik KKZ Lovro Kašelj. V imenu ZKOS je njen predstavnik, znani skladatelj Radovan Gobec izrabil priložnost, da je zaslužnim pevcem podelil Gallusove značke:
znanjem so bili odlikovani: Jože Golavčnik, Marija in Martin Hribernik, Franci Lipuš, Jozej Starc, Joško
V sredo je obhaja) svoj 70. iivijenski jubiiej eden vidnih mož naprednega gibanja koroških Sioventev, Franjo Ogris. Mi naš namen izrekati našemu jubiiantu siavospeve, marveč navesti nekaj stvarnih podatkov o čioveku, ki je pretežni de) svojega živijenja žrtvovat v dobrobit naše narodne skupnosti na Koroškem. Sicer smo Franja Ogrisa že predstaviti širši javnotsi ob priiožno-sti njegove 60-ietnice vendar smatramo za potrebno, in to še boij, tudi tokrat ob njegovi sedemdesetietnici.
le od mladih tet — Franjo Ogris izhaja iz narodno zavedne Kopajniko-ve družine v Tucah — je deiovai v našem narodnem gibanju. Sprva v domačem prosvetnem društvu na Radišah, nato na Dunaju v Kiubu siovenskih ko-
to društvo tudi v bodoče aktivno sooblikovalo slovensko kulturo na Koroškem.
roških akademikov ter poleg tega še v siovenskem krožku kot tajnik ter tudi kot korektor takratnega giasita koroških Sioventev.
Med zadnjo svetovno vojno se je vkijučii v protifašistično gibanje, v okviru katerega je že sodeiovai pri partizanskem Ceiovškem vestniku, ki se je po ziomu nacizma preimenovai v Sio-venski vestnik. Siednjega so junija 194$ prepovedate britanske zasedbene ob-iasti, vendar pa je začet ponovno izhajati ieto pozneje, tako, da sedaj že 32 iet neprekinjeno nadaijuje tradicijo naprednega časnikarstva na Koroškem. To omenjamo predvsem zato, ker je Franjo Ogris bii doigoietni sodeiavec Siovenskega vestnika, katerega je vodi! kot giavni urednik vse dotiej, ko je mora) zaradi boiezni opustiti vsako napornejše deio. Kijub temu je bii mno-gostransko aktiven tako tudi kot vzgo-jiteij v dijaškem domu SSD in kot vodja študijske knjižnice SPZ. Maj ob tej pri-iožnosti povemo oz. ponovimo, da se je naš siavijenec vedno držai načei, ki jih je izobiikovaia Osvobodiina fronta, katere nasiednici sta nekdanja Demokratična fronta deiovnega ijudstva in sedanja Zveza siovenskih organizacij. Ob tej priiožnosti naj ponovno poudarimo, da je ves povojni razvoj naprednega gibanja koroških Siovencev tesno povezan z vsestranskim detom našega jubiianta, kateremu ob njegovi sedemdesetietnici izrekamo naše iskrene in prisrčne čestitke z žeijo, da bi ga imeii še doigo iet čiiega in zdravega med nami.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO . B ) L K A " V BiLČOVSU vab) na dramsko uprizoritev
Grozdna jagoda v soncu
(Lortaine Hansberry — Marijan Srienc) v soboto 30. septembra 1978, ob 20.00 ur) pri Mikiavžu v Bilčovsu.
Gostujejo igralci SPD Št. Janž v Rožu Režija: Hanzi Weiss
igra sporoča in vsebuje družbene, sociaine in narodnostne pro-bieme našega maiega čioveka in njegove družine. Pretresijiva izpoved te drame zasiuži množičen obisk. Avtentičnost in kritičnost te igre vas bosta prepričat) in navdušiti. Vaša števitna ude-težba bo bogato ptačito igratcem za njihov požrtvovaten trud.
Ljubiteijt oderske dejavnosti prisrčno vabtjenit
Franjo Ogris - 70-ietnik ^
Uspel pevski koncert v Borovtjah
Čeprav je bilo v nedeljo popoldan izredno lepo in toplo jesensko vreme, se je zbralo okrog 150 ljudi pri pevskemu koncertu, ki ga je priredilo SPD .Borovlje" pri Cingelcu na Trati, še vedno eni najlepših slovenskih prireditvenih dvoran na Koroškem.
Takoj po prvem nastopu moškega okteta iz Logatca je zavladalo prijetno razpoloženje. Zanimiv izbor notranjskih in primorskih narodnih pesmi je pokazal, da so Notranjci odrezavi ljudje, polni humorja in hudomušnosti, ki jim je petje očitno življenjska potreba in notranje zadoščenje. Prav tako pa so z občutjem zapeli Kernjakovo in koroške narodne. Vmes je v razvedrilo zaigral in zapel ansambel .Drava", ki je naštudiral nekaj novih komadov. Širok razpon pesmi je dokazal moški pevski zbvr SPD .Edinost" iz Škofič pod vodstvom Foltija Pavliča, ki je v svoj program vključil tudi makedonske pesmi in s tem izrazil povezanost jugoslovanskih narodov. Poleg žive, neizumetničene povezave je navdušila posebno .Pesem o pipi", ki jo je redkokdaj slišati. Razveseljivo je, da negujejo in ohranjujejo s tem pevci iz Hodiš in Škofič tudi manj znane napeve.
Celo vrsto pesmi, ki so prepričale tako v izrazu kot v izpovedi, sta predvajali Pepca in Danica Čertov iz Slovenjega Plajberka, ki sta pred domačim občinstvom nastopili povsem sproščeno.
Po koncertu, ki so se ga udeležili tudi slovenski komunistični občinski odbornik v Borovljah ter zastopnik SPZ iz Celovca, ki se je zahvalit domačemu društvu in predvsem požrtvovalnemu predsedniku Andreju Wieserju, se je nadaljevalo prijetno vzdušje v gostišču Wernig v Kočuhi.
Izredno uspe! koncert je dokazal potrebo in pomen pogoste izmenjave in tesnega sodelovanja med našimi društvi, utrdil prijateljske stike z gosti iz Logatca in izpričal skupnost jugoslovanskega kulturnega prostora.
Škocjan: Zmaga v nemški noči
Na občinski seji v torek 12. septembra so med drugim razpravljali tudi o zahtevi koroških brambovcev, da se kamen spotike (Abvvehrkampfer-Denkmal) v Skocijanu prevzame v občinsko oskrbo.
Razumljivo je, kdor pozna razmere v Škocijanski občini, da so tri vladajoče
Za enakopravnost stovenščine
Da se lahko otrokom, v sledečem primeru mladini, nudi vzdušje tudi na področju kulture, dokazuje
uspešno delovanje Heme Hudi z mladinsko folklorno skupino iz Globasnice, katero Vam bomo danes predstavili.
Ta skupina je bila ustanovljena pred tremi leti in ima do danes za seboj že mnogo uspešnih nastopov. Višek uspeha je bil na vsak način nastop v Vrbi, ko je globaška skupina med 50 folklornimi skupinami iz Nemčije, Italije in Avstrije zasedla 5. mesto. Skupino sestavljajo plesalci in plesalke od 17—18 leta. Vsi prihajajo iz zavednih slovenskih družin, tako da še do zdaj ni bilo potrebno, vključiti v skupino tudi manj zavednih članov.
Otroške folklorne skupine, v smislu pionirske skupine, kot jo imajo v Železni Kapli, v Globasnici še nimajo. Mladi p!esa!ci tvorijo rezer-
stranke (SPO, OVP in FPO) tej zahtevi ugodile. Zanimivo pa je povedati, da se je za prevzem tega spomenika na seji najbolj zavzemal zastopnik SPO Klemun, to je tisti Klemun, ki je pred dvema letoma, ko so postavljali ta spomenik kritiziral, da vsebina napisa na spomeniku ne omenja vojnih žrtev, ter da je bila postavitev spomenika čisto navadna politična akcija lokalnega OVP-ja. V zadnjih dveh letih pa je gospod Klemun temeljito spremeni) svoje mnenje, saj je tokrat na seji hvalil postavitev spomenika, češ da služi spominu vojnih žrtev ter da so biti pri postavitvi zastopani zastopniki vseh strank. Stovenci se zelo čudimo, da ni omenil, da so za postavitev biii tudi Slovenci.
Klemun je tisti človek, ki se po gostilnah javno rad hvali, da je bil za časa študija (on je namreč šolnik) na učiteljišču HJ (Hitler Jugend) — predstojnik deželnega glavarja Wagnerja. On pa je tudi tisti, ki je ob priložnosti vpisovanja otrok dejal, da ima neki razred lepotni madež, ker se v njem poučuje slovensko.
Sploh se je na tej seji veliko govorilo o potrebi tega spomenika in tako da se niti ne čudimo, da se je šef brambovcev Burger (OVP), ki se je rodil 20 let po plebiscitu, znebil neke prav nenavadne izjave, češ da brambovski spomenik v Skocijanu služi mirnemu sožitju prebivalstva. Kako se to ujema z dejanji je pokazala otvoritev tega kamna pred dvema letoma (aretacije in procesi). Pri glasovanju so bili trije protiglasovi zastopnikov Gospodarske [iste, ki so to utemeljili s tem, da spomenik, ki so ga postavii) na pobudo bivšega nacističnega Kreis-leiterja Gruma prav gotovo ne more služiti pomiritvi. Našemu prebivalstvu se zdi nerazumljivo, da zastopniki strank, ki se imenujejo demokratične, odobravajo pobude bivšega nacističnega funkcionarja. Sploh pa smo mnenja, če si neka organizacija postavi svoj spomenik, da ji mora biti v posebno čast, da si ga potem sama vzdržuje; ne pa da se naprti stroške vsem brez izjeme — tako tudi Slovencem, ki v tem spomeniku vidijo samo kamen spotike. Poleg tega naj še povemo, da v Skocijanu sploh ni bilo brambovskih bojev. Edina smrtna žrtev v plebiscitnem času je bil neki tujec, katerega je v gostilniškem pretepu ustrelit njegov lastni predstojnik.
vo za slučaj, da kakšen član iz mladinske skupine izpade. Načrtujejo pa, da se bo tudi otroška folklorna skupina podobno udejstvovala kot le-fa iz Železne Kaple. V zvezi z otroškim vrtcem meni vodi* teljica mladinske skupine, da ni treba ustanoviti lastnega vrtca, ker že obstoja javni, ki pa je trenutno še pretežno nemški. Sicer govorijo vrtnarice in pomočnice slovensko, boriti po se bo treba v globaškern otroškem vrtcu za popolno enakopravnost slovenščine, to tudi zato, ker je Globasnica javno oznočend dvojezična občina.

ŠENTPRiMOŽ V PODJUNI
Bradnja kutturnega doma hitro napreduje
Ko so prispeli miadi brigadirji — prostovoijei iz Stovenije, da bi pomagati zgraditi naš kuiturni dom v Šentprimožu, se je marsikateri vpraša), aii bodo znati ie postaviti ta dom. Mnogo se je namreč v zadnjih časih govoriii o iastnih močeh, da moramo sami prevzeti iniciative itd. Vendar je to bito vedno povedano piakativno, včasih ceio frazioioško, žeto redko pa z doiočenim jasnim ciijem. Čas je postavijo) ciije. in čas nam je stavi) naioge.
stvar. Ko so pred približno tridese-
Cilj in naša naloga je, da postavimo kulturni dom za naše prosve-taše v Šentprimožu, za naše prosve-taše v Podjuni. Kajti podjunski pro-svetaši so v zadnjem čosu tako razširili svoje delo, da je čas postavil potrebo po kulturnem domu, kajti le v lastnih prostorih se lahko nemoteno in uspešno razvija samostojna kulturna dejavnost. To je nedvomno vsakomur jasno, ki ustvarja na tem področju. Jasno je to seveda tudi avstrijskim oblastem, vendar njim ni za to, da bi se slovenska kultura uspešno razvijala, zato tudi ni šilinga podpore za ta projekt.
Koroški Slovenci smo zato morali seči po samopomoči. Če ni uradne podpore in če tudi sami nimamo dovolj (inančnih sredstev, si pač moramo tak dom zgraditi sami. V ta namen je bila organizirana široka delovna akcija v obliki mladinske delovne brigade. Ta de-iovna brigada, zavedajoč se svoje odgovorne naloge, si je postavila za cilj, kot smo že poročali, da v roku pičlih pet tednov postavi zgradbo kulturnega doma v surovem stanju. Kar zmoremo sami, bomo tudi sami napravili.
Delovna brigada za nas koroške Slovence ni kaj novega. Če je bila potreba smo tudi koroški Slovenci prispevali svoj delež, da smo pomagali kjerkoii je šlo za pravično
timi leti snežni plazovi prizadeli prebivalstvu Heiligenbluta in zahtevali tako človeško in materialno škodo, smo tudi koroški Slovenci in Slovenci iz matične države skupaj z avstrijskimi prostovoljci priskočili na pomoč Mladinske delovne akcije so pač bile od nekdaj izraz globoke solidarnosti in internacionalama.
Takrat je to škodo povzročila naravna katastrofa in je bila škoda predvsem materialnega značaja, tako da so se prizadeti nahajali v veliki materialni stiski.
Današnja potreba mladinske delovne brigade ni posledica naravne katastrofe niti ne materialne stiske. Potrebo po delovni brigadi nam narekuje avstrijska protimanj-šinska politika. Škodo, ki jo s to politiko deta pa je zlasti idejnega in kulturnega značaja, ker ovira razcvit slovenske kulture in umetnosti na Koroškem, s tem pa hote
ali nehote objektivno pospešuje narodnostno smrt Slovencev v Avstriji. Odpor proti takemu ravnanju avstrijskih oblasti in podpora koroškim Slovencem pa je rodila mladinsko delovno brigado v Šentprimožu. In tej brigadi se pridružujejo prav tako pošteni demokrati vseh taborov: prosvetaši Podjune, slovenski mladinci na Koroškem, nemškogovoreči avstrijski demokrati in tovariši brigadirji iz matične države. Vse pa veže ista miselnost: solidarnost s koroškimi Slovenci in cilj: izgradnja kulturnega doma za slovenske prosvetaše v Šentprimožu!
Solidarnostni komite za pravice manjšin, Zveza siovenske mia-dine in Koroška dijaška zveza
vabijo na
Oktobrski tabor
V NEDELJO 8. OKTOBRA 1978 V ŠOTORU PRED ZADRUŽNiM SKLADiŠČEM V CELOVCU, ROSENTALER STRASSE ZAČETEK OB 14. URi
Sodeiujejo: SchmeHeriinge
Dreschliegei (ijudske pesmi Horaid irnberger in mnogi drugi
iz Avstrije)
Prisrčno vaJ/jem/
Srečanje z brigadirji iz Stovenije
V ponedeljek sem ponovno imel priliko obiskati brigadirski tabor v Šentprimožu. Napovedan je bil politično-intormativen sestanek mladih brigadirjev iz Slovenije s tajnikom ZSO, dipl. inž. Feliksom Wieserjem. Prezgodaj sva bila. Ustavila sva se torej v gostilni pri Lucu, kjer sva še večerjala in kar kmalu je nanesel pogovor na mladinsko delovno brigado, ki ima tam svoj tabor. — Garajo in delajo, kakor bi si gradili lastno hišo, so rekli domačini o brigadirjih iz matične dežele. In to prostovoljno in brezplačno — ali ni to izraz solidarnosti, izraz globokega ču-
stva, da smo del matičnega naroda, del narodne celote?
Malo naj še potrpiva, nama je dejal komandant tabora Štern. Trenutno imamo brigadno konferenco. Smem poslušat, sem vprašal in dobil negativen odgovor; ne, ni zaželjeno. Problemi med brigadirji? — No, tako hudo spet ni; problemi vedno nastajajo, vendar jih rešujemo skupno, demokratično, soglasno — tukaj prakticiramo demokracijo!
In vse kaže, da problemi res niso bili nerešljivi, saj po dvajsetih minutah se je napovedani sestanek začel. Bri-
Dunajski študentje podprti detovno akcijo v Šentprimožu
;n rnstc — z	v nušiJ očeJ
t%Ji Kg/e J Jc/ovne JriggJe, v Jdferi soJe/%jfjo s/ovensJJ m/aJinci to- Jn Onstran Tncjf. 5voj MS/lCSnJ JzoJraŽe-fa/nj senJnar v Gosc/nJ vasj so d%-
1 **.Srr-
Na/lami Jota v ŠfMt^-n'?M0ŽK raste najsjj štaJentje zaJ/jačJi z /cpim
Ja/tarnJm večerom prt Vog/a z; Šent-prJmoža, Jateri je pomeni/ faJi prt-jate/jsJo srečanje meJ s/ovensJimi m/aJJnci Jz /ta/ije, zlvstrije Ju /a-gos/avije. Na tem večera so napove-Ja/J štaJentje, Ja se J0J0 vJ/jači/i v Je/ovno aJcijo za izgradnjo Ja/ta.r-nega doma v Sentprtmoža. V pretepem tedna so se res priJ/;ači/i de-/ovni JrigaJi J n tam spoznaj osveščene, izredno mar/jJve Jn discip/ini-rane tovarJše Jz 3/ovenJje, P pomagajo graditi domačinom to Ja/tarno Pšo. NašJ štaJentje so poJaza/i, Ja taJJ onJ znajo zagraPtJ za oroJje, štadentJe pa so Jar spretno saJa/e JaJa/nice. V zaJovo/jstvo domači-nov, Jrigadirjev Jn štaJentov sami/? P P/o, če P /e-tJ mog/J ostatJ Ja/j časa. Ta Jo pa je P/a večJna JzmeJ njJJ preJvsem Jz štaJJjsPJ raz/ogov prJmorana, Ja zapastJ Šentprimož, /e posameznj štaJentje Jodo mog/J še vnaprej pomagatJ. OJ s/ovesa so
povaP/J JomačJ s/ovensP oPansP oJJornJP na večerjo, pevcJ 3PD .Trta" pa so pozJravJ/J ade/ežence m/a-JintJe Je/ovne aJcije z aJranJmJ s/o-vensPmJ pesmJmJ.
„Več Jot trJJeset /et je oJ tega, oJJar so se zaJnjJč sreča/J m/aJJncJ Jz S/ovenJje z našJmJ v sJapnJ Je/ov-nj aJcJjJ na JorošJJJ t/eJ. V tem časa se je precej zgoJJ/o, mnogo apov je JJ/o poJopanJJ, živa pa je osta/a PatsJa vez preJo JržavnJJ meja. O tem prJča taJJ ta Je/ovna aJcJja, Ja-tero podpreti je Jo/žnost vsaJe m/a-JJnsJe organJzacJje na NorošJem." To je poveJa/ preJseJnJJ JanajsJega J/aJa, TrancJ SerajnJJ, v zaJva/nJj JeseJaJ JrJgaJJrjem Jz 5/ovenJje Jn gostJte/jem-JomačJnom.
VreJno je še omenJtJ, Ja našJ štaJentje graJJjo taJJ na Danaja, Jjer sJ arejajo svoje /epe J/aJsJc prostore. Ta Jo taJJ tam raste spomenJJ so/Z-JarnostJ naše s/ovensJe m/aJJne.
gadirji so sedeli v še nedograjeni hiši Lucovega sina Milana, kjer so si urediti kuhinjo ter skupinski prostor. Ko prideva v hišo, naju prijazno pozdravijo, sedijo okrog televizorja, kjer zasledujejo jugoslovansko športno oddajo in se veselijo zmag ,svojih moštev". Vidi se jim utrujenost napornega dela, vendar tudi odločnost vztrajanja pritemdelu. Vedo, da opravljajo akt solidarnosti in prijateljstva. Z vsemi svojimi močmi nam hočejo pomagati. 2e se spoznajo na našo problematiko, saj se dnevno, tako pri delu kot v prostem času, srečujejo z našimi rojaki in tako izvedo, kje jih tarejo težave. Interesirano poslušajo govoru tovariša Wieserja, ki zgodovinsko nakaže problem koroških Slovencev. Ko govori o junaški borbi naših partizanov, se svetijo njihovi obrazi, ker čutijo, da je to njihova zgodovina, da je tu tekla njihova kri. In ko Wieser nadaljuje, kako smo bili koroški Slovenci ogoljufani svojih pravic, kako nas oblasti še zatirajo, kaj da pomeni zakon o narodnih skupinah, potem se njihovi obrazi zatemnijo, saj vedo, da je tu zatirani del njihovega naroda. In ko Wieser nadaljuje o naraščanju solidarnostnega gibanja, o naraščanju naše uporniške volje, o svetlih perspektivah v našem boju za bratstvo, mir in slogo — opazimo, da so veseli teh pridobitev, kot da bi bile njihove: in zavedajo se, da je njihovo delo na Koroškem del borbe koroških Slovencev. In vendar mnogi ne razumejo, zakaj je vpliv KHD tako močan, da se strese pred njim sam Kreisky? Zakaj je partizanska borba še vedno tako zasramovana v uradni Avstriji? In in in... Vprašanja, ki jih postavljajo brigadirji, ki so vzrasli v dejansko antitašisitični in demokratični državi; vprašanja, na katera je odgovor težak, nerazveseljiv in vendar potreben; vprašanja, ki so v sramoto uradni politiki Avstrije!
Odgovori pa utrjujejo zavest v bratih brigadirjih iz Slovenije: mi vam pomagamo in ko bo ta dom zgrajen, bomo še prišli. Niste sami in sami ne boste ostali. Saj smo de! istega naroda, sinovi iste matere!
Da — ni nas treba biti strah, nismo sami!	p. Z.
JANEZ ŠVAJNCER	39
Pridi k potoku
Skromnost me je spremljata na vsakem koraku. V šoli sem se težko prebijal naprej. Starši mi niso kaj prida poslali. Pa je šlo."
„Šlo je, seveda. Tak fant si postal, da bi te položila v stekleno omaro in te ogledovala. Neroden si pa vseeno bil. Kako plašno si se mi bližal. Si se bal mojega vročega telesa? Te je zapeklo? O, ljubezen ne vpraša po tem, slepo zdrvi sreči naproti!"
Gregor Šipek je pocmokal z usti. „Zares okusna hrana. Še nekajkrat mi daj to porcijo, pa se bom napel in razširi). Tisto tudi ni res. Kaj boš tvezita in se delala važno. No ja, izkušena si bolj ko jaz. Aba, daj mir! Glej, že spet se mi Lrusi po hlačah! Priznam, da me je zavrtelo. Lahko povem naravnost?"
„Kar daj! Kar daj! Med nama ne sme ostati nobene skrivnosti, oba sva polnoletna. Jaz sem sicer daleč pred tabo..."
.Daj no, ne godi neubrane . . . Veš, ko zdaj podoživljam, kar se je med nama zgodilo, se mi prikaže nekoliko drugače, kot je bilo. Toda moram priznati, da sem bil pravi začetnik. J/straši) sem se svojih golih nog, ko si mi potegnila gate dol . . .
Kar smej se, pa me boš mogoče le razumela. Od doma *Mm prinesel sram. Med učiteljicami se šele lovim. Zares mi je še zmeraj nerodno. Domišljam si, da se bom že prilagodil, Pa gre presneto počasi in trdo.
Zmeraj imama občutek, da ga bom polomil. Pomagam si ^ izbranimi besedami. Navajam citate, da bi prikril svojo nemoč. Mi še kar uspeva.
Ne pritožujem se, dekleta me občudujejo. Sam v sebi sp vidim kar naprej čisto na začetku. Včasih že obupujem in ^ pravim, ali bom sploh postal kdaj pogumnejši in odločnejši. To tipanje in hoja korak za korakom me ne delata velikega."
„Hotel si mi povedati nekaj drugega," je rekla Zala Merhar. „Tudi mene zanima, kako ti je bilo, ko si se mi približeval. Prvič si ob sebi začutil žensko. Stal si pred veliko odločitvijo, kako narediti, da ga ne boš polomil in se osmešil. So te obhajali taki občutki? Ali si kar planil in si rekel: bo, kar bo?"
.Težko ti razlagam. Zelo blizu si in si me približno pogodila. Pripravljal sem se premišljeno. Nenadoma mi je zmanjkalo razsodnosti in sem se spravil nate. To je treba doživeti. Kratko in malo ne znam izpovedati, kako me je vrtelo. Bal sem se in hotel dognano izpeljati najino združitev. Sam pri sebi sem marsikdaj premišljal o tem, a bilo je drugače. Tu mi je teorija res popolnoma odpovedala. Najbolj me je motilo, da sem mrknil, preden sem lahko sploh začel. Pričakoval sem, da se mi boš ne samo smejala, ampak me tudi smešila. Bila si zenska in pol. Z nobeno kretnjo nisi pokazala, da te je prizadelo, ker te nisem potešil. Zato si me še bolj podžgala. Potem drugič je šlo."
..Neumnosti govoriva," je rahlo zamerljivo rekla Zala Merhar. „Pa, zakaj ne bi smela povedati svojih občutkov? Tisti, ki prikrivajo in se delajo svetnike, so še slabši od naju."
„Packe in paconi. Jaz sem vedno za čisto resnico. Ti ne?"
„Pa to ti ravno pripovedujem. Si se najedel? Ti je teknilo?"
„Zelo. Hvala, Zala."
.Zdaj pa ... Aba, tole meso še popapaj, potem boš pa šla z Gregorjem na sprehod."
„Zvečer ti jo pripeljem nazaj zdravo in razigrano."
21
,	Meglič je postajala nestrpna. Pogledovala je na
dvorišče, da bi odkrila Gregorja Šipka. Ni se pojavil, minila je zc ura, za katero sta se dogovorila, da bo prišel ponjo. Morebiti se noče izpostavljati dolgim jezikom? Zakaj se rav-natel) Gvido Zorec ne umakne s tega prostora? Sedi na klopi pod lipo in zaverovano gleda po cesti. Tam nikoli ni posedal. Mar tudi on čaka na Gregorja?
Ravnatelj Gvido Zorec je mahal z roko mehaniku. Dol-fetu, ki se je pripeljal z mopedom. Dolfe je nameraval zaviti mimo, pa se je le ustavil in radovedno čakal. Kapo z očali si je pomaknil na čelo in si z dlanjo drgnil obrvi.
„Ti, ali imaš vsaj malo časa zame?"
„Za vas, tovariš ravnatelj, vsako uro. Kaj bo novega?"
Ravnatelj se je pomaknil na klopi in naredil prostor. .Prisedi." Počakal je, da se je Dolfe približal in nato rekel: „Dnevi so krajši, noči daljše. Dolg čas postaja."
„Kakor vsako leto v tem času in nič drugače," je pritrdil Dolfe in si vtaknil cigareto v usta. .Hudičevo sem zgaran. Danes sem ves dan čepel pod avtomobili. Vozniki tudi nič ne pazijo. Vozijo se, dokler jim motor ne crkne. Potem se pa spomnijo na nas in jim pomenimo več ko sam ljubi bogec."
.Šolski televizor je pokvarjen."
.Vem, vem, saj sem povedal Lojzu Koviču."
.Pismonoša ne zna popravljati televizorjev."
„Ne bo ga on popravil. Večkrat sreča radijskega tehnika Otmarja Paluca. Rekel sem mu, Lojz, usmili se vsaj naših šolarjev, če že imaš ravnatelja in učiteljice v želodcu. Ta mrha mi je sveto obljubil, vi pa pravite, da še čakate. Trpite, a ne, ko ste se navadili sedeti in ležati pred televizorji. Mene ne pritegne, rajši zvrnem kozarec močnega, da mi požene kri po žilah."
.Sam bi obiskal Otmarja Paluca. Kje pa utegnem. Toliko da se kdaj pa kdaj odpeljem v mesto. Veš, Dolfe, ni lahko vladati."
Dolfe se je zahihital, .Prav ste povedali, tovariš ravnatelj. Vi vladate šoli. Podobni ste kralju ali cesarju v malem. Dandanes niso več moderni. No pa kakšnemu predsedniku v Afriki. Tam tako naglo rastejo države kakor pri nas gobe. Letos jih ni. Preleta) sem vse gozdove daleč naokoli. Kaj sem nabral? Nekaj lisičk, jurčki so pa črvivi! Ni leto za gobe...
Ja, slišal sem, da je Ferenc Palir pisal Gregorju Šipku. Tadva sta postala velika prijatelja. Kdo bi si mislil. Zidarski strežnik pa učitelj. Skoro ne gre skup, pa se le zbogata. Tilda Čok mi je pravila. Njej je poslal kartico, Šipku pa pismo.
Razm!š!j anj e o vzgoji
Nedeljsko popoldne je in ceste, ki vodijo iz mesta v okolico, se polnijo. Žarki jesenskega sonca prijetno grejejo in privabljajo nasmeh utrujenih ljudi. Srečuješ skupine starejših ljudi in posebej skupine mlajših. Le redke so kombinirane. Staršev z otroki, starimi štiri do sedem tet, je še nekaj.
Kaj redke pa so skupine z adolescenti. Zakaj teh odraščajočih otrok ni s starši? Se sprašujem. Ali je njihovo mlado življenje res tako vse drugačno od življenja tistih, ki imajo na hrbtu štiri križe in še več? Kaj danes tako močno ločuje stare in mlade? Ali so temu res kriva samo leta, samo razlike, ki nujno nastanejo v pogledih na življenje med starimi in mladimi? Nehote se ti dozdeva, da se razlike danes še poglabljajo. Kje so vzroki?
Mirno smemo trditi, da se danes vzgoji otrok v marsikateri družini premalo posvečamo. Lov za zaslužkom je postal nevarna zver, ki trga plen zase. Do vstopa v šolo starši še nekako bolj skrbijo za otroka. Pozneje ga izročijo šoli, ulici, družbi vrstnikov. Zvečer so utrujeni, pa poskrbijo le še za telesno ugodje neugnancev. Televizija in radio, vidva pa kar sama vzgajajta in izpopolnita otrokov prosti čas! Ne bom pozabil matere, ki se je ob dveh utrujena vrnita domov. Hitro je skuhala kosilo, potem pa je nagnala otroke na cesto in zaklenila vrata za njimi. Vse dolgo popoldne so se njeni otroci podili po ulici in se seznanjali z vsem tistim, kar otrok sme, pa tudi česar ne sme videti in doživljati. Ulica je vzgajata njene otroke. Zvečer so se otroci preoblekli, se umili, in že je bilo njihovo mesto ob televizorju zasedeno. Da, trenutno smo otroka osrečili, ker smo mu ponudili tisto, kar je bilo za nas najlaže, za otroka pa tudi najbolj zaželeno. Vse je šlo brez odpora. Minilo je več let, otrok pa nas ni niti dobro poznal niti občutil naše skrbi in naše topline. Otroci so bili samorastniki in družinska vzgoja je odfrčala mimo njih kot plaha ptica.
Potem so otroci zrasli in postali samokritični. Karkoli smo zahtevali od njih, so zavrnili. Ce smo jih karali, češ da njihovo ravnanje ni pravilno, so nas kratko malo odpravili s stavkom: .Tudi ti ne ravnaš bolje!"
Mlado življenje smo obšli, in kar je zamujenega, ne moremo več nadoknaditi.
Vprašujemo se, s čim naj potem osrečujemo otroke, pa tudi sebe? Spoznali smo, da pelje
HOTEL "PAKA'iz VELENJA ***f^E*** (Slovenija)
vas vabi v notni bar.
^	^ tel.063-851-220.
Obiščite restavracijo "Jezero", flOte! 'el.063-850-170.
paka
nenačrtna samovzgoja otrok le v slepo ulico.
V slepo zato, ker nas ne povezuje z njimi in alienocijski proces le še povečuje. Otroci nas pozneje niti ne sprašujejo za nasvet in počnejo, kar sami hočejo, kljub našemu upiranju in nezadovoljstvu z njihovim ravnanjem.
Jasno je eno: kolikor manj smo z otrokom, toliko manj nas upošteva, ljubi in ceni. Zato je obojestranska pripravljenost, ohraniti tesno vez iz otroštva, prepotrebna. Res je, da puberteta otrok nekoliko odmakne vezi med starši in otroki. Toda če so pred njo dobre, se bodo utrjevale tudi pozneje.
Kako potem? Poskušajmo z otrokom več kram-
Kaj vse iz krompirjevega testa
Če hočemo pripraviti okusne in rahle krompirjeve jedi, pazimo:
#	da testa ne pripravimo prezgodaj. Če testo dalj časa leži v skledi, se zmehča in postane vlažno in lepljivo. Pripravljeno testo torej takoj uporabimo;
#	da kuhan krompir pretlačimo, ko je še bolj vroč kot pa že mlačen. Napol ohlajen postane .gumijasto lepljiv", kar se pozna pri cmokih ali svaljkih, ko so že kuhani.
#	da izberemo moknat krompir, testo bo dosti bolj rahlo. Tak krompir je tudi za pire neprimerno boljši, nasprotno pa krompirjeva solata in pražen krompir, pripravljena iz .mastnega" krompirja, po okusu in na po-gled prekašata moknatega;
#	da pretlačenemu krompirju dodamo nekaj z moko pomešanega pecilnega praška. Testo ne bo zbito, ampak bo lepo naraslo.
Krompirjevo testo
Kuhan krompir olupimo, pretlačimo ali zmeljemo na mesoreznici in mu dodamo moko, sol, jajce, maščobo, pecilni prašek in razne dodatke.
Razmerje med moko in krompirjem je 2/3 krompirja, 1/3 moke. Na pol kilograma krompirja zadostuje eno jajce, kadar pa nam ni treba štediti z jajci, uporabimo za testo celo jajce in še rumenjak. Od maščob je najboljše maslo, nato margarina in mast, še boljša pa je mešanica: maslo in kisla smetana. Na pol kilograma krompirja dodamo 10 dkg maščobe in pol kavne žličke pecilnega praška.
Kadar krompirjevo testo pripravljamo za prilogo, mu izboljšamo okus, če mu primešamo ali sesekljan drobnjak, zelen peteršilj, dobro zrezano ocvrto čebulo in peteršilj, poper, nariban muškatni orešček, ostanke sesekljanega pečenega ali prekajenega mesa in prepražene gobe.
Špinačni zvitek
Krompirjevo testo razvaljamo na centimeter debelo in namažemo s pripravljenim špinačnim nadevom.
Ijati. Poskušajmo ga razumeti in se poglobiti v njegove probleme. To bo otroka osrečevalo, ker bo videl v nas dobrega prijatelja. Poskušajmo z njim doživeti kako lepo minuto, pojdimo z njim v naravo.
Nikar pa ne bodimo vsiljivi! Naša radovednost bo le podžgala otrokov odpor in zato ne bomo mogli poseči v njegovo psiho. Družinski prazniki so idealna priložnost za zbtižanje otrok s starši. Seveda teh ne povezujmo le s telesnimi dobrotami. Iščimo ob njih duševno hrano, zbrano govorjenje, moderen glasbeni stavek, ki ga lahko popestrimo s klasičnim, in sve tisto, kar odpira vratca v otrokov izredno dovzetni in občutljivi notranji svet. Taki trenutki v življenju otroka osrečujejo, osrečujejo pa tudi nas same.
Naj nam ne bosta v dvajsetem stoletju televizor in radio edino komunikacijsko sredstvo v družini.
Pol kilograma špinače skuhamo, odcedimo in (ino sesekljamo. Primešamo ji 15 dkg zrezane kuhane gnjati, 15 dkg pretlačene skute, 5 dkg naribanega parmezana, 2 jajci, muškatov orešček in 2 žlici goste kisle smetane. Nadev po okusu solimo, dobro razmešamo in namažemo po testu. Testo tesno zvijemo, denemo v prtič in kuhamo v slanem kropu pol ure. Odcejen zvitek narežemo na prst debele rezine, pokapljamo s surovim maslom in ponudimo z zeleno solato.
Krompirjevi svaijki s skuto
Pripravimo navadno krompirjevo testo, le da dodamo krompirju nekaj manj moke, ki jo nadomestimo s suho in dobro pretlačeno skuto. Testo osolimo, po želji lahko tudi sladkamo, in oblikujemo različne oblike z roko ali z obodom izrežemo debelejše kolobarje. Ocvremo jih v maščobi in ponudimo slane
kot prilogo k mesu in zelenjavi, sladke pa s čežano ali kompotom.
Krompirjevi žepki
Krompirjevo testo razvaljamo kot za cmoke in ga zrežemo na kvadrate. Na vsako krpico položimo žlico goste slivove marmelade, robove namažemo z beljakom in od vseh štirih zavihamo proti sredi. Dobro stisnjene žepke kuhamo v slanem kropu 5 minut, nato jih zložimo v skledo, potresemo z makom in sladkorjem in pokapljamo s surovim raztopljenim maslom.
Krompirjeve pogačice
Pripravimo krompirjevo testo iz enakih delov moke in krompirja ter namesto praška dodamo testu nekaj v mleku razpuščenega kvasa. Nekoliko vzhajano testo razvaljamo, pomažemo z maščobo, potresemo z zmletimi orehi, cimetom in sladkorjem ter tesno zvijemo. Klobaso narežemo na 2 cm debele koleščke, jih zložimo no pomazano pločevino in pokrijemo, da vzhajajo. Pred pečenjem jih pomažemo z jajcem, pečemo v precej vroči pečici in še tople ponudimo.
Kaj vse proti krču
Krč je močno, dalj časa trajajoče in boleče skrčenje mišic.
Vzroki: So različni, kot so različni organi.
Znaki: Silne bolečine in skrčenje v organu.
Zdravljenje: krče v črevesju, ki izvirajo od prehlada (kolike), zdravimo npr. s čajem gosje trave, janeža, kadulje, kamilic, komarčka, mrzličnika, oreha in svišča. Pa tudi z janeževo tinkturo.
Čaj moraš sestaviti npr. iz brinjevih jagod, špajke, janeža, komarčka, kadulje, poprove mete, kamilic in majorana. — Ali: Iz svišča, benediktinke, koriandra, mrzličnika, gosje, trave, orehovih listov, peteršiljevega semena in kumine. Deni ščepec mešanice na skodelico vode, kuhaj in daj bolniku pri napadu piti!
#	Krče pri kašlju lajša čaj materine dušice, griževnjaka, lipe, marjetice, melise, poprove mete in rmana.
#	Krči v maternici so skrčenje mišic v maternici.
Vzroki: Ali začetni splav, neredno perilo itd.
Znaki: bolečine v spodnjem delu trebuha.
Zdravljenje: Priporočamo čaje gosje trave, jaščarice, kamilic, kokovičnika, špajke in tri-plata. Poleg tega tudi prašek jaščarice in klistir špajke.
#	Krče v mehurju: Povzroče kamni, vnetje, rak, nove zle in nezle tvorbe itd.
Znaki:Bolečine, silinaseč, krivsečuitd.
Zdravljenje: Predvsem je treba zdravnika. Izmed domačih zdravil naj bolnik uporablja čaj špajke in parno kopel preslice.
#	Krči v prsih (angina pectoris) je zelo huda bolečina v predelu srca zaradi pomanjkljive oskrbe srčne mišice s krvjo.
Vzroki: Krči žil in živcev, poapnenje žil, preobloženje z delom, nepravilna prebava itd.
Znaki: Smrtni strah, bledica, stiskanje okoli srca, v prsih, celo v levo roko in prste sega bolečina; obenem se loteva bolnika slabost.
Zdravljenje: Izmed domačih zdravil rabimo benediktinko, bibernelico, bezeg, glog, gosjo travo, kokovičnik, komarček, materino dušico, meto (črno in poprovo), potoniko, ramšelo, rutico, slez in špajko, kot čaj pa tudi prah hmelja.
Čaj pripraviš npr. iz rutice, sleza, melise in špajke.
#	Krči v želodcu so silno in boleče krčenje želodčnih mišic.
Znaki: Silne bolečine v želodcu.
Zdravljenje: Izmed domačih zdravil uporabljajo najbolj čaje dresna, kamilic, kokovičnika, krčnice, melise, mete poprove, mrzličnika, pelina, plahtice, potonike, regrata, špajke šipka in trave (gosje).
Čaj je mogoče sestaviti na razne načine. Morda takole: Napravi mešanico iz krčnice, kra-vojca, benediktinke, svišča, janeža, smetlike, špajke, mrzličnika, komarča, kolmeža, kuhaj in daj bolniku po 1 skodelico večkrat na dan.
#	Krči pri padavici, vidovem plesu, tetanusu, mišični krči, želodčni in črevesni, po glistah in v čeljustih.
Zdravila: Poprova meta, velika trobelika, komoljika, potonika, špajka, gosja trava, omela in druge, ki jih navajamo pri omenjenih boleznih.
m
nmamaam
im
im*
Ferenc ga malo preveč serje. Kakšen zakonski mož bo le, če jo že zdaj postavlja v kot. Jaz se ne mešam v njune stvari. Kakor si bosta postlala, tako bosta tudi ležala. Sem zadel v črno?"
Ravnatelj Gvido Zorec je zadržano zategnil: Ljubše bi mi bilo, da Ferenc ne bi pisal Gregorju Šipku."
„Zakaj ne? Ste proti njima? Eh, če sta malo bolj globoko pogledala v kozarec, si še nista zaslužila vešal. Vi ste ga včasih tudi krepko potegnili. Naškodilo vam je, zato ste nehali piti. Saj vam ne očitam. Kar je bilo, je pozabljeno. Pismonoši bom natrobil, da se vas bo le usmilil in poiskal Otmarja Paluca."
„No, le reci mu. Noč se vleče v nedogled. Trdo spim, ampak s kokošmi ne morem v posteljo."
„Seveda, se razume. Glejte jih! Te vaše učiteljice kar naprej čepijo na oknih. Na preži so. Zelo se motijo, ker si mislijo, da so varno skrite. Od zunaj se lepše vidi noter v stanovanje, kakor od tam ven." Dolfe je pogledal na zapestno uro. „Zdaj bi že morale priti."
..Učiteljice?"
„Ja, one. Napočila je ura za njihove sprehode. Kar naprej jih vleče tja dol k potoku. Tovariš ravnatelj, rečem vam, da bo kateri spodrsnilo in bo čofnila v tolmun. Jaz že ne grem blizu ...
Še zdaj me strese po životu, kadar pomislim na Kajžar-jevo Magdo. Ravno to sem vam hotel povedati. Nekdo je obarval črke na njenem spomeniku. Ja, ja, kar čez noč. Čo-ova Tilda mi je rekla, da je včeraj hodila po pokopališču. Vrgla je oči po napisih. Sami veste, da rada prebira imena in letnice. Kdaj se je kdo rodil in umrl, kako je komu ime. Čudim se ji, v teh njenih letih nisem nikoli pomislil na smrt. Naj mirno ležijo v jamah, mene pa pustijo, da se pošteno naspim, najem in napijem. Postala je pred njenim grobom. Milo se ji je storilo, ko je pomislila, da je Kajžarjeva Magda tako mlada odšla na oni svet. Tako se je zamaknila, da ni takoj opazila zlatih črk na spomeniku. Ko jih je zagledala, kar ni mogla verjeti. Zdelo se ji je, da se ji je naredila mrena na očeh. Stopila je med grobove in se venomer ozirala. Ni-
kakor se ni mogla domisliti, kdo se je spomnil na nesrečno dekle."
„Starši, sorodniki," je nedvoumno dejal ravnatelj Gvido Zorec.
„Kje pa! Šele zadnji teden pred vsemi svetimi se spomnijo na umrle. Pokažite mi eno hišo v našem kraju, iz katere hodijo redno na pokopališče. Vsi čakajo do zadnje ure. Potem prinesejo rože in sveče in se cedijo od žalosti. Figo so iskreni. Pretvarjajo se. Smo že take sorte. Jaz nisem nič boljši. Zdaj se bom pa poslovil. Tovariš ravnatelj, pismonoši Lojzu Koviču bom še nocoj povedal, da ne boste več predolgo čakali s tem pokvarjenim televizorjem. No, vidite, dekleta so že tu. Dober dan! Dober dan!" Dolfe je zajahal moped.
Ravnatelj je zamišljeno gledal za mehanikom in dejal prihajajočim učiteljicam: ..Čudaški je tale Dolfe, naš je pa vendarle." Spočasnil je korake in pričakoval, da ga bodo učiteljice povabile s sabo.
Helena Plaveč se je smehljala, Štefka Vrane je za njo Stopal na dolgo, Marija Celec pa si je ogrinjala jopico, ki ji je uhajala z ramen.
..Prijetno pot," je voščil ravnatelj Gvido Zorec in odšel v poslopje. Nič me niso vprašale, si je pravil. Njihovi obrazi so se mi zdeli pusti ko jesenska megla.
Zinka Meglič je počakala, da je ravnatelj izginil za vrati. Hušknila je po hodniku in oprezala na vse strani. Ni se ji ljubilo, da bi se ji katera od kolegic pridružila.
Hotela je biti popolnoma sama in sama dočakati Gregorja Šipka. Zamerila mu je, ker je prelomil besedo. Zatrdil ji je, da ne bo zamudil niti minute. Naj ostane še v sobi? Ne, ne, ga bo že srečala, kraj je majhen, ne bosta se zgrešila.
Hitela je sključena pod okni ter namesto na glavno cesto zavila za vogal. Napotila se bo po bližnjici in prehitela kolegice, ki so jo že v zbornici spraševale, ali bo šla z njimi k potoku. Te skrbi je bila rešena.
Kmalu je opazila, da so dekleta, ki so se poprej srečale z ravnateljem, prečkale glavno cesto in se napotile proti pokopališču. Kljub temu je pazljivo gledala za njimi. Ko so se vidno manjšale, si je olajšano oddahnila. Ni pa opazila Dra-
gice Flis, ki je prihitela iz poslopja kmalu za njo in se odpravila na sprehod po ustaljeni poti. Pred točilnico je postala in se zagovorila z natakarico Manko,
Zadihana je prispela do vrb in jelš. Previdno je pogledala mednje in iskala z očmi Gregorja Šipka. Nekje daleč so se oglašali petelini zateglo in v enakomernih presledkih.
Lotil se je je občutek, kakor da se je prostor silno povečal in da je sama v njem le droben del. Prah. Zrnce. Popolnoma nepomembna. Mar je to v njej strah pred koncem? Nikoli ni pomislila na konec. Zdaj jo boli, neznosno skeli. Počuti se nesrečna. Morala bo zakričati, da bo pregnala bolečino. Zadrževala jo je v sebi, a zmeraj bolj grozi, da bo planila ven. Morala se bo izkričati.
Nikogar nima, da bi mu potožila. Špela Hreščak jo sicer posluša in ji daje nasvete. To ni tisto, želi si Gregorja Šipka.
Kako da more biti do nje tako krut? Ne privošči ji prijazne besede, obrača se od nje. Popolnoma jo ima za tujko. Torej ni opazil njenih koprnečih pogledov? Le kako bi mu dokazala, da se ji toži po njem. Rada bi mu priznala: Gregor, tako sem sama, ostani z mano. Ljubila te bom prvega in zmeraj samo tebe.
Dragica Flis je prihajala z nasprotne strani. Videla je prijateljico, a tokrat se ji ni hotela približati. Pestovala je svoje misli, ki so prav tako kot Zinkine bile pri Gregorju Šipku.
Rekla si je, da ga bo tukaj pričakala. Drugam se ne bo odpravil, vse njihove poti so enake: do tod, k potoku s tolmunom. Lepa razgledna točka. Na ravnini, kjer oko ne seže daleč, kakor se to dogaja na vrhovih gora.
Ravno ta ravnina jo je v začetku zelo motila. Ko je prišla na šolo, je željno pogledovala skoz okno. Doma je s hribov. Nebo je blizu, samo roko bom iztegnila, je šepetala tedaj, ko je začela dojemati, da tudi pod njo v dolini prebivajo ljudje. Vetrovi so ji česali lase. Razkuštrana je tekala med kravami in ovcami, pujsi so se držali ograde. Mati se je bala zanje, da jih bo odneslo po strmini.
(Dalje v prihodnji
se
priporoča
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA — TOBAČNA TOVARNA NA LJUBLJANA — TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA — TO TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA — TOBAČNA TOVARNA NA LJUBLJANA — TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA — TO TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA — TOBAČNA TOVARNA NA LJUBLJANA — TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA — TO TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA — TOBAČNA TOVARNA
1871
TOBAČNA
TOVARNA
LJUBUANA
o. sub. o.
Ljubijana,Tobačna utica 5
TOBAČNA" ARNA LJUE TOBAČNA * ARNA LJUE TOBAČNA" ARNA LJUE TOBAČNA *
R A D t O
Nepozabni srečanji s pianinci iz Siovenije
Prejšnjo nedeljo, 17. septembra Sta bili na Koroškem kar dve planinski akciji — skupni izlet naših planincev s planinci Planinskega društva „Ma-tica" Ljubljana na Mačenskem vrhu, kateremu je sledila družabna prireditev pri Adamu v Svečah ter obisk slepih v planinski postojanki „Koči nad Arihovo pečjo" na Bleščeči planini.
Po opravljenem izletu na lepem razgledenem Mačenskem vrhu je bila pri Adamu kulturna prireditev na kateri so poleg planincev, mladine iz Bilčovsa, sodelovali tudi prosvetaši iz Št. Janža in Sveč — Šentjanščani z odlomkom igre „Grozdna jagoda v soncu", Svečani pa z nastopom pevcev — tako bistveno popestrili potek izleta planincev iz matične Slovenije na Koroškem. Prepričani smo, da se jim je dopadlo in do so se vrnili s prijetnimi vtisi s Koroške domov.
Na Bleščečo pa so prikorakali s Podrožce planinci Kulturno prosvetnega in športno rekreativnega društva slepih in slabovidnih „Karel Jeraj" iz Ljubljane. Naši planinci so torej imeli na Bleščeči nenavaden obisk, nenavaden ne samo zaradi tega, ker so bili prvič na Bleščeči slepi, marveč tudi zato, ker so naši planinci v njihovi družbi doživeli enega najprijetnejših
obiskov sploh. Človek, ki ni seznanjen s problemom slepih, bi si mislil, da so ti ljudje zamorjeni in da potrebujejo na vsakem koraku pomoč, vendar temu ni tako. Ti ljudje imajo izredno življensko voljo, zlat humor, so samostojni in odlični planinci. Njihovo lepo ubrano petje zlasti naših koroških pesmi, je marsikateremu našemu planincu orosilo oko. Ves dan je bila koča oblegana od radovednih domačinov in tujcev, ki so z velikim zanosom poslušali to veselo in prijetno družbo slepih in slabovidnih planincev. Če ne bi zvedeli tega od naših ljudi, sploh ne bi opazili, da so v tej veseli druščini tudi slepi.
Ker se jim je teren na Bleščeči zdel ugoden za smučanje so izrekli željo, če bi lahko prišli pozimi, da bi se smučali, kar so jim naši planinci z največjim veseljem ugodili. Dopadla pa se jim ni samo planina temveč tudi koča, saj so se hitro orientirali in seznanili z njenimi posebnostmi, kar so jim omogočili njihovi odlični vodiči. V spomin na to srečanje s slovenskimi planinci na Koroškem, so jim poklonili knjigo, ki obravnava življenje slepih.
To prijetno srečanje s slepimi iz Slovenije nam bo ostalo v nepozabnem spominu.
Tržačani obiskati Koroško
V soboto in nedeijo je bito okrog ISO siovenskih kmetov in gospodarstvenikov i: Trsta na iiietu po južnem Koroškem, kjer so si ogiedaii posebnosti naše dežeie. Ob tej pritožnosti so jih naši zastopniki gospodarskega živijenja seznaniti s kmečko gospodarsko situacijo in manjšinsko probiematiko naše narodne skupnosti. Podrobneje bomo poročati prihodnjič.
Borov!je — G!inje
Pred ačzlavalaz nas je g!o!?o^o pretresla vest, da je v celovški bolnišnic: aazr! v 76. leta starosti Nagačila Janez iz Borovelj. Popolaoiaa nepričakovano ga je zadela kap. Aljab zdravniški pontoči v bolniš-
SeminarvAnkaranu
Pred dnevi se je v Ankaranu konča! seminar, ki sta ga organizirala Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Združenje gledaliških skupin Slovenije. Seminar je bil organiziran posebej za koroške Slovence, ki se ukvarjajo z gledališko in lutkovno dejavnostjo. Tu gre predvsem za dijake Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, ki sodelujejo v okviru Koroške dijaške zveze, Slovenske prosvetne zveze in Krščansko kulturne zveze. Semi-naristi so bili razdeljeni na tri skupine, na mladinsko gledališko skupino, ki je pod strokovnim mentorstvom F. Končana pripravila mladinsko igro .Hiša tete Barbare" in na lutkovni skupini, katerih ena je pod vodstvom mentorja Tineta Var-ia pripravila igrico .Lisica tatica", druga pa pod vodstvom Saše Kum-pa lutkovno igrico .lobija".
Oboroženi z novo pridobljenim znanjem bodo naši mladi umetniki v bližnji bodočnosti — to vsekakor pričakujemo — nastopali po naših krajih in tako razveseljevali naše otroke. Seminar je trajal teden dni.
alcl ara niso zaogll pomagati. Njegova smrt Ml globobo prizadela samo Mjegovlb svojcev temveč vse, bi so ga pozMall, saj je bil zelo prlljab-IjeM pri prebivalstva.
Žlvljeaje NagfJlaa /aaeza Ml bilo z rožicami postlaMo. Ker je bil v mlajšlb letlb VMet prosvetaš, predvsem Igralec la zavedea pr:pada!b svoje aarodae T&apaosti, je bil seveda tra v očeb aemšblb aacloaallstov, bi so se aad ajlm babor tadl aad mao-glml dragimi zavedalml borošblml 5!oveac! maščevali s tem, da so jlb Izselili oziroma pogaall z rodae grade. V tajlal je moral delati v bamao-loma, bjer sl je tabo pobvarll oči, da je sboro oslepel. Po vojal se je vrall aa svoj dom v Gllajab z otroci vea-dar brez žeae, bi ma je amrla aa posledicah trpljeaja v taborišča. Ko je predal slaa bajžo se je preselil v Borovlje, bjer je aeaadoma la aeprl-čabovaao amrl.
K zadajema počltba smo pobojae-ga spremili aa domače pobopallšče v Gllajab. Vellba maožlca Ijadl — med ajlm! maog! ajegov! bivši sotrpa! Izseljeacl — se je zbrala ob odprtem groba, da se poslovi od svojega sotr-plaa, prijatelja la zaaaca, za vse bar je storil v svojem žlvljeaja za dobrobit aaše aarodae sbapaostl, b! se težbo bor! za svoj obstoj.
PogreBae obrede v ajegov! rojsta! Jari je opravi! provlzor šmarješbe žapalje magister čdaazl Ollp, bi je pobojaega orisa! bot zgledaega dra-žlasbega očeta la moža zaačaja.
Pobojaega NagaJlaa Naazlja bo-a:o obraall! v častaem spomlaa, otrobom la sorodalbom Izrebamo aaše globobo sožalje.
Siovensko prosvetno društvo .Bisernica" v Cetovcu vobi na
informacijski večer Gostujeta partizanski borki
MARTA PAULiM SCHMiDT-BRiMA in MEŽKA MLAKAR Schmidt-Brina bo pripovedovaia o Kajuhu kot soborcu v kuitur-niški skupini 14. divizije, Mežka Miakar pa o svojem deiu v pokrajinski tehniki .Obir" na Koroškem.
V petek 6. oktobra ob 18.30 uri v dijaškem domu Siovenskega šotskega društva — Ceiovec, Tarviser Strafje 16.
— TELEV!Z!JA
SLOVEMSKE ODDAJE RADtA CELOVEC
PETEK. M. 9.15 Brigitte žužek: Naša četica koraka (šoiska radijska oddaja za šolarje od 1.—4. šolske stopnje) — H.45 Celovški radijski dnevnik — Kar po domače.
SOBOTA, SO. 9.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 1. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK. !. 10.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Solisti-pevci — Dr. P. Apov-nik: 'Pravni nasveti.
TOREK, S. 10.: 9.50 Za našo vas — 14.10 Celovški radijski dnevnik — šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 4.	10.: 14.10 Celovški radijski
dnevnik — Ljudske pesmi in viže — Cerkev in svet.
ČETRTEK, S. 10.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Družinski magacin.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na
KOMCERT
Gostuje oktet ..Gallus" iz Ljubljane
#	Petek, 13. oktobra 1978, ob H. uri v Farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Prireditelj: Farna otroška mladina v Šentjakobu v Rožu in KKZ v Celovcu.
#	Petek, 13. oktobra 1978, ob 20. uri v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu. Prireditelj: SKD v Globasnici in KKZ v Celovcu.
^ Sobota, 14. oktobra 1978, ob 20. uri v Kulturnem domu v Bistrici v Rožu.
Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah in KKZ v Celovcu.
#	Medelja, H. oktobra 1978, ob
10.30	uri (po maši) v Farni dvorani v Selah.
Prireditelj: KDP .Pianino" v Selah in KKZ v Celovcu.
#	Medeija, H. oktobra 1978, ob
19.30	uri v Farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku. Prireditelj: KPD v Šmihelu pri Pliberku in KKZ v Celovcu.
		A V S T R ! J A 1
H		PETEK, 29. 9.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Ruščina
— 10.00 Ange!ika Kaufman in njen čas — 10.30 Kiub seniorjev — 11.00 Popoinoma zmešan svet — 17.30 Za pred-šoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Le počakajte, da pride oče — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi —
izdajateij, zaioinik in iastnik: Zveza sio-venskih organizacij na Koroškem; giavn! urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiagenfurt - Ceiovec, Gasometergasee 10, tei. 32 5 50 —Tiska: Zaiožniška in tiskarsko druibazo. j. Drava, Ceiovec — Borovije.
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Oddaja XY — 21.20 Horizonti — 22.05 Šport — 22.15 Takšen io-pov nima iahko — 23.40 Oddaja XY — 23.55 Poročita.
SOBOTA. 50. 9.: 15.20 Freddy pod tujimi zvezdami — 17.00 Jo!iy box — 17.30 Btack Beauty — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Panoptikum — 18.20 Pregied sporeda
—	18.25 Dober večer v soboto žeii Heinz Canrads — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Na tekočem traku — 21.50 šport — 22.10 Zadnji od Red Riverja — 23.40 Poročita.
NEDELJA, 1. 10.: 15.20 čarobna dežeia —
17.00	Toby in Tobias — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Kiub seniorjev — 18.30 Operni vodič
—	19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Boksarski mojster — 22.00 šport — 22.10 Nočni izbor
—	22.40 Poročita.
PONEDELJEK, 2. 10.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Dežeia in ijudje — 10.00 Kaj jefiim? — 10.30 Freddy pod tujimi zvezdami — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Goiden Siients — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Ponedetj-ski šport — 20.55 Petroceiii — 21.45 Poročita in šport.
TOREK, 5. 10.: 9.00 Za predšoiske otroke
—	9.30 Song Aiive — 10.00 Stekio — 10.00 Junak prerije — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00
Biseri sedmih kontinentov — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije— 19.30 čas v siiki, kuitura in šport
—	20.00 Dober dan, draga sreča — 21.40 Vihar nad sv. Štefanom — 22.10 Zvezde giedajo na nas — 23.00 Poročita in šport.
SREDA, 4. 10.: 9.00 Tudi pošaiiti se je treba — 9.30 Kaj bi iahko postai? — 10.00 Vzhodna Tiroiska — 10.30 Dragi dom —
17.00	Nicki — 17.25 Tudi pošaiiti se je treba
—	17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Mož v hiši — 18.25 Pregied sporeda — 18.30
O B i Š Č i T E
Bergovo gaterijo
V P L i B E R K U
Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Avantgarda 78 — 20.15 Lota Montez — 22.05 Poročita in šport.
ČETRTEK, 5. 10.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Francoščina — 10.00 Obraz sto-ietij — 10.30 Loia Montez — 17.30 Za predšoiske otroke — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Service-box — 20.15 Datii. datii — 21.45 Poročita in šport.
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" Pliberk - Slovenska športna iveza v Celovcu
prirejata
tečaj jazz gimnastike
ZA STAREJŠA IM MLAJŠA DEKLETA
Pričetek tečaja bo v sredo 4. oktobra 1978 s pričetkom ob 19. uri zvečer v Pliberku (točen kraj bo javljen naknadno).
Tečaj bo enkrat na teden po 2 uri in to deset tednov zaporedoma. Dnevi oz. časi nadaljnjih ur tečaja po dogovoru s tečajnicami. Cena znaša 200.— šilingov.
Prijave za tečaj sprejema Posojilnica Pliberk, Volkermarkter Str. 1, telefon: (0 42 3$) 2$ 83.
Dekleta In žene, ki hočejo vitko linijo prav prlsrčao vabljea?/
Dvojezičen otroški vrtec „Naš otrok"
V CELOVCU, 10.-OKTOBER-STRASSE 2$
bo odprl vrata v sredo tl. oktobra, in sprejema prijave za celodnevni In poldnevni obisk.
Prispevek staršev za celodnevni obisk znaša 6$0.-, za poldnevnega pa 400.— šilingov na mesec.
Otroka prijavite pismeno na nasiov otroškega vrtca .Maš otrok", tO.-Oktober-Strafte 2$, 9020 Klagenturt/Ceiovec aii telefonsko pr! voditeljici otroškega vrtca — pri gospodični Marij! Moser — na (začasni) te), štev. (0 42 22) 84 3 54 v času med 8.00 in t2.00 ali med t3.00 In t7.00 ura, od ponedeljka do petka.
Pred vstopom v otroški vrtec je treba otroka osebno predstaviti voditeljici otroškega vrtca in izpolniti prijavnico, prinesti je treba tudi rojstni list otroka. Možnost za to bo 3. in 4. oktobra v začasni pisarni voditeljice, tO.-Oktober-Stralje 2$, 3. nadstropje.
ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK
AVSTRUSKA NOGOMETNA REPREZENTANCA ZMAGALA TUD! NA DRUG! TEKM!
ZA EVROPSKO PRVENSTVO
Pred 70.000 navdušenimi navijači je avstrijska nogometna reprezentanca stavita v okviru tekem za nogometno evropsko prvenstvo svojo drugo zmago. Po igri na Norveškem, kjer so Avstrijci zmaaaii z 2:0, je toxrat gostovaia v dunajskem Prater-stadionu enajsterica škotske. Škoti so v Argentini kot edini britanski zastopnik nekoiiko razočarati, zato so skušati z dobrim rezuitatom na Dunaju zadovoijiti svoje navijače. Toda Avstrija jim je preprečita te načrte, in to z ipro, ki je navdušita vse prijatetje nogometa tako da so avstrijski časopisi označi)! to igro kot tekmo desetietja. 65 minut je avstrijsko moštvo res igraio izreden nogomet. Prvo možnost je imei Pezzey, ko je sam pred goiom zadei samo prečko. Toda prav on je poskrbet z krasnim streiom za prvi got. 2e v tretji minuti drugega poi-časa je Schachner poskrbe) za 2:0, v 15. pa je Kreuz zviša) na 3:0. Vse je misiiio, da bodo siediii še nadaijni zadetki. Škoti so našii nenadoma do svoje igre in do 77. minute so se pri-biižaii na 2:3. V zadnjih minutah pa so se Avstrijci spet opo-mogii in zasiuženo zmagaii. V drugi tekmi v tej skupini so Beigijci senzacionatno remizirati proti Norvežanom. Avstrija vodi v skupini s štirimi točkami. Nasiednji nasprotnik je sredi novembra Portugaiska.
MUHAMED ALI TRETJIČ SVETOVMI PRVAK
Muhamed Aii je tretjič posta! svetovni prvak v težki kategoriji. V ogromni haii v New-Orieansu pred 65.000-imi giedatci je v 15 rundah po točkah premaga) prejšnjega svetovnega prvaka Leona Spinksa. Odtočitev je bita jasna, kajti Spinksu so sodniki prisoditi !e prvo od 15 rund. Aii se je izkaza! kot izredno močnega, trenira! je zeio intenzivno kar se ie v boju pokazaio. Spinks je povsem razočara) in nikakor ni moge! navezati na pokazano formo v prvem dvoboju z Atijem, ko je zmaga).
Aii se še ni odiočii, aii bo preneha!, ati pa bo še boksat. Možnosti na dvoboj z njim ima po mnenju nekaterih strokovnjakov tudi najboijši Evropejec v tej kategorij!, Jugos!ovan Mate Pariov.
SLOVEMSKI ATLETSKI KLUB:
MOŠTVO ..POD 21" igralo 2:2 PRVA EKIPA SLAVILA ZMAGO Z 3:1
Preteklo nedeljo sta obe moštvi Slovenskega atletskega kluba nastopili že dopoldan v VoKšperku proti ekipam iz Šmihela v Labotski dolini. Moštvo „pod 21" je igralo v sledeč) postavi:
Male; Krištof, Hribar, Perč 3., Smrečnik, Perč M., Kupper S., Kupper M.; Kropivnik, Srienc, Grilc (v 40. minuti je Hribarja zamenjal Waldhauser).
igra se je začela z dobrimi napadalnimi akcijami Slovenskega atletskega kluba in Perč Jurij je z lepim in premišljenim strelom poskrbel tudi za vodstvo, ki pa ni dolgo trajalo. Slovenska obramba pri enem izmed redkih protinapadov šmihelčanov ni pazila in rezultat se je glasil po prvem polčasu 1:1. Tudi v drugem polčasu je SAK ostal boljša ekipa in Kro-
pivnik je po lepem samoprodoru poskrbel za vodstvo. Toda kakih pet minut pred koncem so Labotčani spet izenačili In tako se je tekma med SAK „pod 21" in mlado ekipo iz Šmihela v Labotski dolini končala z remijem 2:2.
Sledila je tekma prvih moštev in SAK je moral zmagati, če ne bi hotel zgubiti preveliko terena napram vodečim klubom. .SAK je igral v tej postavi:
Dodič; Jakopič, Lampichler, Woschitz, Rogi, Goleč, Fera, Zabiat-nik, Velik, Hobel,wieser.
Kot no domačem igrišču proti ekipi iz Rojacha je imel SAK v šrrtiheiu izreden start, kajti že prvi napad je po nesporazumu v nasprotnikovi obrambi uspešno zaključil in poskrbe) za vodstvo 1:0. SAK je imel svojo najmočnejšo fazo v prvih 20 minutah. Fera je še enkrat zatresel mrežo, toda sodnik ta gol iz nerazum-ijivin raziogov ni priznat. Ta sodnikova nepristranska akcija je SAK-ove igralce popolnoma zmedlo, igro so določali od tega trenutka naprej domačini in tako je še pred polčasom pade] gol na izenačenje. Po indirektnem prostem strelu je žoga zieteia v ievi zgornji kot, gotman Dodič je bi! brez šans. V
.M O G O M E T
V:a tri moštva Siovenskega atletskega kluba igrajo v nedeljo 1. oktobra 1978 na domačem Kaschatovem igrišču v Celovcu.
#	ob 13.00 SAK miadinci proti mladincem
HSV
#	ob 14.1$ SAK H proti St. Stefanu
v Labotski doiini!)
#	ob 16.00 SAK ) proti St. Stefanu
v Labotski doiini i
Navijač! prlsrčao vaBljea!/
drugem potčasu Je napada! !e še SAK. Napad za napadom, šansa za šanso fn kijub temu ie pade) goi šeie v 83. minut!. Kako je prišto do tega? SAK je izvaja! na !evi strani prosti stre!. Na potdesni strani je bi! popotnoma nepokrit Wieser, Vetik, ki je izvaja! stre! je poda! Wieserju in ta je premišijena stretja! v ievi spodnji kot. Nekaj minut pred koncem pa ja Fera z tretjim gotom odtoči! tekmo.
SAK ima sedaj šest točk insenahajana!estv!c! na četrtem mestu, tri točke za Frantschachom ter dve za Podkrno-som in šmihetom ob Piiberku. Frantschach je tokrat zmaga! v Tinjah, šmiheičani pa so izgubi!! v Podkrnosu. V skupini j* brez poraza torej samo še Frantschach.
Miadinci Siovenskega atietskeaa kiuba so kot prvo moštva tudi tretjič zmagaii, tokrat v Uirichsbergu, kjer so premagat' sovrstnike s 6:0. Goie za naše miadince so daii Wieser Mirka 2, Kummer 2 in Gregorič Stanko oziroma Sadjak po enega.