Natisov 15.000. „St»j»rc" izhaja vsaki petek, datiran 2 dnevom Daslednje nedelje. Naročnina velja za Av-Kro-Ogrsko: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; u Nemčijo stane za celo leto 5 kron. za Ameriko pa 6 kron; ta drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost post-nine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Mevilke se prodajajo po 6 vin. DredniSlvo in uprav- aistvo se nahajata v |^SlaV3 Tebi Ptuju, gledališko po- «louie *l«*v 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32. za '/« strani K 16, za >/, strani K 8, za »,'n strani K 4, za >/>s strani K 2, za >/e« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 14. V Ptuju v nedeljo dne 7. aprila 1907. VIII. letnik. Papirnate kandidature. „Nur die nllerdiimmslen Kalber w&falen aich dcn McUgei selber." Komedija, navadna plitva komedija je to, kit se vrši v sedanjem volilnem boja. Komedija, katere posledica bode seveda grozna žaloigra za o . . . Prvi prizor te volilne komedije je bila ustanovitev papirnate stranke g. pesnika .Fedorova", po domače Vekoslava Spindlerja., Na papirju in v štndentovski glavici tega rsz-ialjenega urednika celjske klepetulje se je porodila nova ,narodna" stranka, ki hode zastopati in osrečiti kmete, delavce, obrtnike, uradnike, sploh vse „kar leze in gre." A na čelu te stranke korakajo — ne kmetje, ne delavci, ne obrtniki, marveč staroznani prvaški doktorji. Ta nova stranka je le poizkus, — dvojni poizkus: — prvaški odvetniki hočejo pokazati, da so ,nekaj", da niso „figa", da niso le pohlevni | .stifelpncerji" kaplanokratije; drugič pa hočejo »domačiti tudi na Štajerskem tisti čudoviti Tavčarjev ,liberalizem", ki umira na Kranjskem, .& žtvljenske pravice, ker ni prav ničesar uspešnega proti nazadnjaštvu našega klerikaliz-ma storil. In ta poizkus se je — to lahko že anes rečemo I — popolnoma ponesrečil. Ze se ! brati nova .narodna" stranka pri občinskih volitvah z najhujšimi klerikalci, že kaže svojo nadutost in nepoznanje razmer v divji gonji proti nemščini in nemški šoli. Sama se je obsodila mlada .narodna" stranka in ljudstvo bode korakalo preko nje na dnevni red! Drugi prizor: Tisti klerikalizem, ki je zaščitnik najpomembnejših cerkvenih in posvetnih Teleposestev, ki sramoti vsak dan vero in znanost, ki je skušal tekom stoletij poneumiti kmeta, — ta klerikalizem je iznašel nakrat svoje vroče ,srce za kmeta" in obesil si je plašč agrar-nosti čez pleča in ustanovil slavnoznano ..kmetsko ivezo". Pred par tedni so se ti „kmetje" v kutab še zavzemali za ,,brata Srba", s katerim stojimo Avstrijanci v živem colninskem boju, pred par tedni so glasovali ti čudoviti ,,kmetje" Korošec e tutti quanti še za 5 milijonsko zvišanje duhovniških plač, — in zdaj nakrat so oblekli kmetske škornje, so vzeli motiko in koso aa ramo in tulijo: Le vkup, le vkup... Rea, okusna ni, ampak predrzna iu nesramna je ta komedija. Tretji prizor: Ko je bila splošna in ednaka Tolilna pravica sklenjena, objavil je „Mir" solz-nati članek: ..Pokopani!" Rekel je, da bo „po-kopani", da so „živi pokopani" Korošci. In pisal je, da jih je pokopal klerikalni Slovenec dr. Soateršič... Danes pa so zlezli ti „poko-pani" prvaki iz svojih „grobov" in z ravno istim dr. ŠuBteršičom se bratijo pri eni časi fina in spavajo pod eno odejo . . . Pač komedija, nesramna in gnusna komedija! In ti komedijanti so postavili svoje papirnate kandidature. Pri izberi klerikalnih kandidatov se je pojavilo jasno dejstvo, da se ne gre gospodi za ljudski blagor, marveč le za — poslanske sedeže. Kaplan Korošec drži vajete v roki, — voz pa vlečejo dr. Povalej, dr. Benko-Tič, profesor Robič, parade-kmet Pišek in hofrat Ploj, — kdor ne vboga, temu prižvižga okoli ušeB bič kaplana Korošca. Svoj tilnik so pri-pognili ti možakarji v jarem kaplanokratije, kateri je cerkev in vera le politično sredstvo!... Korošec, — vladar! Tisti Korošec, ki je postal „doktor bogoslovja" le po izredni škofovi milosti, ki je bil ž© opetovano obsojen zaradi nesramnega hujskanja in obrekovanja, ki je s politiko umazal svojo duhovniško kuto, ki je prelomil svojo moško besedo, — tisti Korošec, ki je vzrok neznosni gonji na Štajerskem, vzrok zlorabi cerkve, vzrok vsej hujskariji, — ta Korošec, ki je v dnu svojega srca sovražnik kmeta in ljudstva sploh, ta Korošec je vladar ... In sledijo mn duševne ničle, ki znajo k večjemu farja roke lizati, kakor Roškar ali Pišek. Kaj bi ta dva junaka v zbornici dosegla? Ali znata nsta odpreti? Ali imata političnih izkušenj? Ali sta vzor-gospodarja? Ah, vsega tega ne potrebuje klerikalni kandidat; — vbogati znata mladega kaplana in to jih napravi zmožna, biti voljena za poslanca. Kajti ko bi zakon ne zahteval, da se mora voliti ljudi, potem bi pokorni klerikalci volili Koroščevo kuto ali sosedovo metljo .. . Smešno no 'te papirnate kandidature! Nesramna pa je kandidatura hofrata Ploja v okraju Ptuj-Ormuž. Vse kar je prav, — ali ko bi imel hofrat Ploj le iskrico moške časti v sebi, skril bi se že davno v najzadnejši kot svoje koče. Ali se je Ploj opral Steinovih trditev? Stein mn je vendar očital, da je posilil nedolet-nega otroka in do danes še ni ničesar dokazano, da bi bila ta trditev neopravičena! Vse kar je prav, — Ploj naj izgine iz političnega površja in nikdo 8e ne bode vtikal v zasebne njegove zadeve. Ali to ne gre, da bi človek s takim madežom stopal v javnost! Plojeva kandidatura dokazuje vso gnilobo klerikalne stranke ... In „narodovci" ? Deloma so že razglasili svoje aZahlkandidate". Zanimivo je pri temu le eno: da kandidirajo ti gospodje m. dr. tudi trboveljskega župana Rosa. Mi smo Rošn v tem listu in v nemških listih ter tudi na javnih shodih očitali gorostasne stvari. Povedali smo, da je kršil postave na najgrši način, da je zaščitnik šnopsarskih ubijalcev, da je nepošteno delal kot gostilničar, da je izdajal uradne tajnosti, da je uradno kot župan nesramno lagal, da opravlja javne službe le v svoj dobiček, da je hinavec do skrajnosti, — in Roš je držal jezik za zobmi! Zdaj pa hoče postati celo — državni poslanec... V znamenja kaplanov, v znamenju duševnih ničel in v znamenja Ploj-Rošovih dvojčkov stoje prvaške kandidature. Na Koroškem pa so postavili slavnoznanega Grafe nauerja! Ta Graf en -auer hoče nasprotovati možu, ki ga pozna cela dežela! Ali ni to komedija, plitva, gnasna komedija ? 1 Papirnate kandidature se ne smejo obnesti! Žalostno bi bilo, ako bi zaupalo ljudstvo svojo usodo takim ljudem! In zato dramimo, budimo, delajmo, kajti dan odločitve se bliža! Naša bodočnost! deželni zbor je sklenil upeljavo tajne volitve pri občinskih volitvah. Avstro-ogrska banka je bojna točka v pogodbi med našima državnima polovicoma. Ogri zahtevajo zdaj, da plača Avstrija bančno skupnost. To je malo preveč. Ogri imajo veliko večji dobiček od banke, kakor mi. Stanje menic (Wechsel) v avstrijskih filijalkah te banke je za 90 milijonov manjši nego v ogrskih; avstrijske filijalke imajo 181 milijonov, ogrske pa 264! In vkljub temu, da ima Ogrska veliko večji dobiček kakor mi, vkljub temu naj se mi za skupnost potegujemo in naj jo še plačamo. Proč 8 to zahtevo! Ločitev banke je nerazdružljiva od ločitve od Ogrske, zadnja pa je življenska potreba Avstrije. Število kmetskega prebivalstva nazadnje, to nam dokazujejo številke. Leta 1880 je pripadalo čez 60% vsega prebivalstva kmetiji, 1. 1890 le še čez 55% in 1. 1900 nekaj čez 52%- Vzrok temu je izseljevanje in odpotovanje kmetske mladine. Kmetski sinovi odhajajo t fabrike, ker je življenje kmeta vsled nesrečne politike -vedno slabejše. Tu naj bi država porabila svoje milijone, ne pa za kanone in zvišanje duhovniških plač! Rutnunska kmetska vojna. Celi teden so se boji nadaljevali. Kmetje so v nekaterih krajih kar zdivjali. Hiše, katere naj bi se zažgalo, so označili z rdečim križom, one ki naj bi se iz-ropale pa z belim. Nekatere veleposestnike so na grozni način usmrtili. Kri je tekla v potokih. Zdaj poročajo listi, da so boji v splošnem z zmago vojaščine končali. Škoda, katero so boji povzročili, presega svoto 35 milijonov frankov. Kralj Karol je baje nevarno obelel. Od druge strani 8e pa poroča o zaroti proti kralju in vladi. Rumunska kmetska vojska je grozno znamenje, kam pride država, ki naloži vsa bremena kmetu iu ga izroči izsesalcem. Dopisi. Politični pregled. Deželni Zbori so bili 23. in 27. p. m. zaključeni. V jeseni se nadaljuje zasedanje. Štajerski Iz Crešnic — DrameIj. „Štajerc" je prinesel, da se je župnik Franc Ogrizek, kar „ bliskoma" v novo faro Dramlje selil, a to pa zato, ker je trepetal, da mu vest očita, in je menda že slutil in uganil, da bi se Drameljčani njega pri knezoškofu branili ter znali s prošnjo doseči, ako je pa enkrat s pohištvom že tam, potem se ne da več predrugačit. Zato vedite Drameljčani, četudi župnik pri občini nima ničesar opravit, in pravi duhovnik po poklicni tega niti ne zahteva niti v tem izvoljen biti noče, ker mu le cerkev, učenost, molitev in bolnik na srcu leži, se vam bode vendar novi župnik Ogrizek za občinskega odbornika ponujal in vsiljeval in, če ga ne ubogate in ne sprejmete, bo sicer iz prižnice ropotalo, pa to nič ne de, če ga pa izvolite, potem bodete pa morali plesati, kakor bode on »piskal*. Torej pazite! Boljša je prva kot druga zamera. Ravno tako kakor je Ogrizek pred 11 in 10 leti, ko hitro je v Crešnice prišel, iz prižnice in v časnikih razglaševal, da mu farani iz kleti vino kradejo, čeravno je to le njegova žlahta storila, in se mu za hrbtom smejala ter se ž njim norčevala in četudi so mu to ljudje razložili, — Si- je župnik vendar dal po nekod v fari preiskovati in ljudi k sodnij i tir jati, dokler mu ni oblast vse to prepovedala! — ravno tako je sedaj po odhoda čez pet dni zopet prišel iz Dramelj v Crešnice se repenčit, da bo mg Dra-meljski vozniki pri vožnji iz soda vuio.; pili. ter je skakal in divjal kot zbegani človek. Žalostno in sramotno za Ogrizeka zadosta, da on pri toliko težavni vožnji v mrazu in velikem snega svojim voznikom, nekaj vina za okrepčanje ne privošči, ter se toliko krega, do-čim se je morala njemu v 11 letih vinska berja vselej dati, če je Še toliko slaba tergatev bila. Tako hvaležnost Ogrizek toraj svojim voznikom ukazuje! Ravno tako srdito se je on tukaj hudoval, če je ptaja goveda le na njegovo zemljo stopila, ali če je kedo kako listje iz grmovja za kozo atrgal. Ogrizek pa je dal dreveBa iz cerkvene hoste posekavat, ter je drva in hraste brez vsega dovoljenja tako dolgo prodajal, dokler se ma ni na pritožbo od oblasti, strogo prepovedalo. Kako pa so še njive zapuščene in v ledino spremenjene, ker Ogrizek ni lahko družine imel, povsod se je vtikal, a zastopil pa nič. Kaj bode neki njegov naslednik rekel? Kakor je Ogrizek v Crešnicah naenkrat s prepirom začel, kar je že povedano, ter celih 11 let vedno nekaj iskal in najšel, tako se dozdeva, da že hoče ednako v Dram-Ijah pričeti. Ogrizek, le tako naprej, pa glej da ne boš s tvojo trmoglavo zopet ob skalo zadel. Sv. Jernej nad IKIuto. Spoštovani ljudje od župnika Rudolf Raktela pri sv. Jerneja venomer v okolici pripovedujejo, kako veselo je bilo dne 24. febrnvarja t. 1. pri obhajanji 10 letnice Raktelovega župnikovanja ali inštalacije, ter ga visoko povzdigujejo in hvalijo, da je v tem času veliko nepredoval! A tako le zaslepljenci, neumneži govorijo, ker resnice ne vidijo. V dokaz nasprotja se med drugim samo štiri reči navedejo: Prvič da je vselej šolo izpolnjeval, kakor se hvali, kadar niso učitelja imeli, zato je bil vendar „p 1 a č a n"! zategadel se je tudi sam v to okr. šol. svetu ponujal, učil je pa tako kakor je sam hotel! Torej zato ne zasluži nobene pohvale kakor sploh noben učitelj in delavec ne. Drugič kadar pride čas volitve, takrat rjuje kot lev in zapoveduje vsem, kako imajo voliti in kdor se mu ne uda, temu se brezverstvo in nemčurstvo očita. Ko hitro pa volitev mine, se že zopet nasprotnikom Nemcem prilizuje, kar on izvrstno dobro zna. Ako bi župnik Raktelj res -toliko časti zaslužil, tedaj bi kot sin slovečega nadučitelja v Ljubljani na Kranjskem ostal, ali bi vsaj na Štajerskem na enem najslabših mest ne služboval, in bi na svojo prošnjo tudi faro pri sv. Križi nad Dravo pred par leti dobil. Tretjič: Raktelj bi gotovo najraji „sv. mision" vsako leto imel, ako bi le doseči zamogel. Komaj je k sv. Jerneju prišel, Žena. Povest bindovskega naroda. V začetku je vstvaril bog Tvaštoj svet. Ali ko je hotel vstvariti tudi ženo, vidil je nakrat. da je porabil že vso tvarino pri vstvarjenju moža. Po dolgem premišljevanju pomagal si je na sledeči način: Vzel je okroglost lune, gibčnost kače, trepetanje trave, vitkost rože, žametni vzdih cvetljic, lahkost listja, pogled srne, veselost solnčnih žarkov, in solze megle, nestanovitnost vetra in bojazljivost zajca, domišljavost petelina in mehkost perja lastovic, ojstrost dljamanta, sladki vonj medu, brezsrčnost tigra, gorkota ogDJa in mraz snega, nežni glas goloba in gosiojezičnost vrabca . . . Iz vsega tega je vstvaril ženo in jo podaril možu. Osem dnij pozneje prišel je mož k bogu in mu dejal: „Gospod, bitje ki si mi ga podaril, mi zastrupi življenje! Brez odmora klepeta in porabi ves moj čas, vedno toži in vedno je bolana." . In bog je vzel ženo zopet nazaj. Ali čez osem dnij je prišel mož zopet in rekel: „Gospod, moje življenje je zelo samotno, odkar ti sem dal ženo nazaj. Pela in plesala je pri meni; vedno moram nato misliti, kako ljubko me je pogledala, me objemala in se z mano igrala." In bog Tvaštoj mu je dal ženo zopet nazaj. Ali čez tri dnij je bil mož zopet pri njemu. „Gospod", je za-klical, „ne razumem stvar dobro, ali gotovo mi povzroči žena več jeze nego veselja. Prosim te, odreši me od nje t" Ali bog je dejal: ,,Hodi tvojo pot!" In mož je za-klical: „Ne morem z njo živeti I" „Ali zamoreš živeti brez nje?" mu je bog odgovoril. In mož je pripognil žalostno svojo glavo in je mrmljal: {„Gorje mi! Z njo ne morem živeti, brez nje pa tudi ne!" že je istega leta 1897 sv. mision upeljal, ker mu je le ta veliko bil nesel. Pri škofijstvu zna za podporo kaj dobro prosjačit, še bolje pa na prižuici na vse mogoče načine, zato je bilo tudi le eno jajce ali eno Žlico zabele od ubogih zadosti, medtem ko bo se kmetice s kapuni, plečeti, mnogim maslom i. t. d. zvrstile, bile so zato „gospe" imenovane ter v ,,zlate knjige" zapisane, ki take mrliče naravnost v nebesa potegnil?! Še le čez štiri leta 1904 se je Rak-telju na veliko prizadevanje zopet posrečilo, prejšnji mision ponavljati in popravljati, kar je še prvokrat na dolgu vstalo. Zdaj pa župnik premišljuje, bode H na tej ali drugi fari zopet kako srečo imel. Četrtič osnovana učiteljici Mici Kralj, rodom Ljubljančanka kakor Raktelj, se je v Dobjem z Raktelom seznanila, ter ga pozneje iz Jurkloštra v Kalobje obiskovati hodila, od koder so jo ljudje večkrat podili. Potem se je iz posebnega nzroka začasno vpokojiti dala, Raktelj pa je v Kalobji nemogoč postal, ter je bil k sv. Jerneju nad Muto prestavljen. Prišla je tudi tukaj hitro za njim ter Be imenovala kot Raktelj ova nečakinja, sestrična, kuharica, gospodarica, le lepo ime „učiteljica" je tajila in zakrivala, kakor še sedaj! ravnotako ko bi to „sramotno ime" bilo, kar je že veliko začudenja in smeha! napravilo, ker jo vendar vsi dobro poznajo. Cez leto dni je od tukaj zopet zginila na videz v svojo domovino Ljubljano, a vresnici pa je stopila vnovič v učiteljsko službo nekje v Slovenjebistriškem okraji od koder je pa le v vsakih praznikih in počitnicah prišla svojega župnika Rudolfa počastit. Vozila se je po železnici do Vuzemice-Mute, od tamkaj pa v strmi breg 3 do 4 ure. Naj si je bil po zimi Še tako velik sneg, zameti, led, nič jo ni opo-viralo magnet do srca je vse to premagal, a v cerkev se baje v praznikih nikol ni prikazala. Ker je pa tudi prijateljica vina postala, kar pečat na nosu dokaze in je s fanti rada občevala, je tamkaj v nekako zadrego prišla, da se je zopet začasno vpokojili, ter sedaj pri svojem bratrancu? stricu? župniku R. Raktelu in v družbinski obitelji pri rečenem sv. Jerneja p r e bi.Vva^ Tako resnica! pa ne prazna slamnata hvala. Iz Dramelj. Ako hoče naš novodošli župnik Ogrizek pri nas bolj mirno živeti kakor poprej, mu toplo priporočamo, da naj samo ta svoje opravlja, volitve in občinske zadeve pa naj v miru pusti. Tudi ni potreba v pridige druge reči vmešavat, kar tudi Sveti oče papež prepovejo. Kadar je treba za cerkev plačila, morajo le kmetje sami v žep seči, zapovedovaleč se takrat ne za8topi. Na dan 24. marca pri volilnem shodu bi si bil župnik lahko vse nepotrebne skrbi prihranil in se po večernicah sprehajal ali kaj cerkvenega bral. To pač srečo in žegen prinese. Šmartin pri Slovenjgradcu. Naš g. nad-župnik Lenart je pri velikonočnem izpraševanju grajal take časnike, kateri duhovnike »obreknjejo"; kakor n. pr. g. Rabuzo; katerega on jako hvali, in ti „Štajerc" pa še nisi nikoli kaj prida pisal o njemu. Nadalje je godrnjal, da dajemo premalo za sveče in da smo bogati kmetje; na sebe pa se ni spomnil, da je bogatejši kakor mi kmetje, in ima velike dohodke, kakoršnih izmed nas nobeden kmet nima. Zemljišče dal je v najem. Nekdaj bilo je v farovžu veliko družine in vsi so imeli dovolj živeža; zdaj pa še za kaplane pičlo hodi, in si morajo po gostilnah hrano iskati. Imamo tudi dva g. kaplana in sicer M. Ocvirka in že tebi „Štajerc" znanega g. Berka, G. Ocvirk je časti in spoštovanje vreden duhovnik. Ali o g. Berku ti pa lahko veliko poročamo. Prireja igre (komedije) za katere rad izvežba mlade device. Upeljal je tudi „Marijne device", ali tega mu ne zavidamo kajti pametne ga itak niso ubogale. Na Veliko noč svetile so pred Najsvetejšim pri procesiji in ko so se vrnile v cerkev, priletele so kakor bi bile kje ušle, da se je navzočim čudno zdelo. Pričakujemo kaj si bo še ta žegnani gospodek vse izmislil. Pa še nekaj. Imamo tudi nekega čislanega moža, ki gostokrat v farovžu pri vinu sedi, ali na Kristusov zgled prav malo drži. Kristus je priporočal ljubezen župnik in njegovi pa zaničujejo celo farane, in jih v jamo potiskajo. Tak je sad klerikalcev. Vsevedež. Hrastnik, človek preroma lahko veliko sveta, brez da bi videl tako grde, umazane »organist vi kakor je cesta iz Hrastnika na kolodvor, j^ po dru je naravnost lumparija! Sultan Roš, ki i»pa kaplan niti iskrice časti v sebi, ki ne toži, čepraljubezni r mu je očitalo najhujše lumparije, ta saltan 'tega hujsk seveda tudi na ta dopis molčal. Ali rea jenaj nas r, bi bila njegova prokleta dolžnost, da stori demo sam to, da bi bila cesta v redu. Ta hinavski oSii-obJU ka] je postal vendar bogat od ljudske krvi, ksdemo! je sesal brez pomisleka in z najumaziiejl y j( sredstvi. Zanimivo je to, da je Roš koti^j moram okrajnega zastopa toliko časa z repom migal gprejemal je dobil cest«. Roš je prevzel ceBto in zagottfcer nag , da jo drži v redu. Ali zdaj ni več ceste, Mtjelo majb le morje blata. Kajti sultan Roš je libg^ ndriha šotra in prevzame obenem šoter. On je prt^ je bila jalec in kupec v eni osebi! beveda ne potjgtovala i pri temu na svoj nenasitljivi žep. Ves šotaosnanoval ga pusti speljati na cesto, obatoji iz kakor ^bUa je p« debelih kamenj in — blata. Roš bi moral^ nag je praviti kupe šotra, — ali mož tega ne nap^ijo žur in tako ne more nikdo kontrolirati, ali slafcjti ,.Fihi ta velemogočni prenapetež ali pa je pošten. |ploh ne so računi za Rošove „fure"? Kje je dokai,lo rekij ne opehari okrajni zastop? Sicer dela Roimoved, t nadalje svoje nezaslišane lumparije. Ljndem, kurca beri podpisali polo za ustanovitev nemške šole, Stajerc. ^ podeli domovinske pravice, ako ravno je poslom pa na njih strani. Brezznačajen je seveda do sl%6 bom nosti. Akoravno mu je podelila kemična fl} zasluženo brco, vendar še jemlje meso 'miru.' mesariji; ali dobi posebno dobro vago? Ojl tvoje čednosti smrdijo do neba! Pomagal tifoj0 &&, bode nikdo, tudi tisti ne, ki naj bi rajtutjjati c druge stvari mislil, kakor da vpije „živijo ^farjev! Mi gremo svojo pot naprej in prišel bodel Sv. ko se bodo knapi in kmetje v Hrastniku spontf nam jali Rosa, kakor se spominja bolnik gnile Hgdi na§ ki ma jo je zdravnik izrezal. Roš in Uršič",^ pred 0 junaka smrdljive gnojnice, dva vzora korap:^ bode — tudi vama bode odklenkalo. w bode Iz Sv. Lovrenca nad Mariborom. Volititj, bodo bližajo, in kandidatje romajo od kraja do h^ ne pQ tako smo tudi mi srečo imeli dne 24. matcitanonika obiskom znanega ,,Kmetje, le vkup, le vb^ boden Franca Pišeka. Prišlo nas je več, ne vero.ali , punj naključbi ali iz radovednosti, pa dragi lj^Kln 0 BC jerc", ako ti hočem resnico povedat, bilo Jtniejo in po pravem 5 kmetskih posestnikov, in kaj i zadeva so bili obrtniki in večina delavci vrh, da ne bi lagal, tudi 2 farja. Ta PiS razložil na široko in dolgo, veliko bedo in »oglavna Ijenje našega kmeta, in kaj je vse obetal^ bo on poslanec: pa dragi Pišek, obeta se a stori težko. Govoril je tudi o velikih in da vlada kmeta čisto nič ne podpira; zakaj pa nisi tudi povedal koliko miljonov] bo vlada zdaj spet po nepotrebnem izda klerikalizem, in kdo bo vse to plačati ja povem ti v obraz, ubogo ljudstvo, far gA ne. Pravil je nadalje, kako mora kmet d^ do li nega jutra, do poznega večera težko delati; ^]e noji to je res, ali zakaj nisi povedal, kako lahkima^ te duhovniki denarce služijo, in povrh jim še '^hvaliti. 5 celih miljonov pri plači poboljša; in ti iojjfco ne kmetic mu še neseš tvoje krvavo zasluti §y novce, da jih ložje s svojo kuharco zajj^,a pose Zakaj nisi to povedal, dragi Pišek? Glej, ^ je vp ne, ker je bil župnik in kaplan navzoč; paienarjj , ti, ko bi ti res bil le kmetski prijatelj, bi tfapnik ji gotovo ne zamolčal. Jaz pa ti rečem po ^ duhov zdravi pameti: poslanec mora biti neodvisei^bela la klerikalizma; klerikalizem ne sme več nadtiijope yts imeti nad ljudskimi poslanci, ker le tedaj k^j fctvl v Avstriji na boljše obrnilo! Tebi pa, fl^o tako Pišek, ti dam svet: ščisti tvoj „volilni progn^ misli od klerikalizma, ker le tedaj zaaš imeti npt^uov . na poslaništvo. Nov naročnik „ytajerc4'jnete'i , Št. Ilj nod Turjakom. 0 joj, kaj nas j nadži početi, kajti kaplan Luskar grozi citate^ „; j( „Štajerca", da jim ne bodal odveze; ravno shajajo ne ljudem, ki no bodo farjev volili, yicer^,. v2jva kaplan zdaj pred volitvami jako malo časi fcrat ( epovedovati. Postal je politični agent in i veliko potovati. Prevzel je pa tudi službo nika, n. pr. ako g. naduČitelj in g. nčiteljicil čejo plesati kakor ta črnosuknež žvižga, pf je ta božji pastirček takoj pripravljen, jih] znaniti. Tudi bi jako rad g. Škergata ob spravil, ker je ta naznanil, da pobija otroke v šoli kakor živino. Najbolj pa pciyka*r""ži to človeče svoj značaj v cerkvi; o temu bi iy^ far] »ceste, .r. To nima1 »rav se a bode je, da >ri vsaj šabnež katero aejšimi >t član gal, da »otovil, temveč" iforant proda-pozabi ter, ki r glava ral na-lapravi slepari | m. Kje :az, da Roš Se , ki so j ile, ne >ostava i skraj-fabrika 1 v tej' )j Roš, I ti ne raje naj ) Roš". de čas, pomin- [ .e rane ič, dva rupcije, J it ve se < kraja; area, tj vkud ali po • nŠta-j o je le) j drage in po-1 'išek je] in trp>] :al, ko lahko, davkih, dobro, 3 v kroa lala za moral;) gotovo] od ra-j :i; tudi hko pa ie vlada služene] ;ajuc j, zatl pa vei bi tega] >o avoji isen od j ad vlado] ij 86 bo apan srca'1. nam :ateljem | no tak cer časa n moral d stražj Ijici pot jih i službo kaplan] bi imel] organist veliko povedati. Kaplan pa je segel tndi ie po drugih osebah, Čeprav doslej brez uspeha. la kaplan posnema res lepo Kristusov nank o Ijnbezni. Te izglede nam dajel Zdaj pa imamo lega hujskanja dosti. Prosimo mariborskega Škofa, uj nas reši tega človeka, kajti drugače si bo-demo sami pomagali. Ne bodemo mu sicer okna pobili kakor v Vitaniji, ali — pomagali si bo-demo! Farani. V Terbonjah. Dragi Štajerc! S tem pismom a moram naznaniti, da zanaprej ne bodem več rprejemat »Štajerca". Pa zakaj? To vsled tega, ker naš visoko častiti g. župnik, čeravno so mIo majhni, pa so zelo hndi. Dne 17 marca H udrihali po slabih listih in časnikih, tako k je bila strah in groza. Marsikaterega je spre-ietovala sveta jeza, ker tamkaj bi se moral Mnanovat in razlagat le samo Kristusov nauk, bila je pa taka šinfarija in vpitje na prižnici, da nas je bilo sram. Naravnost imena ne iz-ruijo župnik; kateri list je torej slabši? Morebiti . Fihpos"? Toliko se te pa bojijo, da te jpioh ne upajo imenovati na prižnici. Enkrat n rekli, da h taki hiši ne grejo nikdar na ipoTed, pa bodi katera hoče, namreč kje Štajerca berejo, Menda ae ga zelo bojijo. Dragi Stajeic. vsega ti ne morem povedat in tudi no-(em, pa samo toliko da boš zvedel, zakaj te ie bom sprejemal več; mi je žal, čitam te zelo rad, pa žalibog če pa potlej že v cerkvi nimam Dira. Op. uredništva. Fej tistim farjem, ki oma-žejo cerkev s hujskanjem 1 Možje, ne pustite se »tirati od tistih, ki žive od vaših krvavih faljet! Sv. Lovrenc SI. G. Dragi „Stajerc", omenil i nam o volitvah. Na dan sv. Jožefa pa je bdi naš župnik o volitvah pridigoval. Kričal je pred oltarjem, da so se kar iskre delale : Kdor ne bode krščansko volil, je Judaž Iškarjot. Pa ie bode pomagalo, g. Sinko; nikar ne mislite, da bodo farani plesali po vaši piščalki. Zakaj ta ne posnemate miroljubnega vašega prednika kanonika Meška? Vi psujete raz prižnice, mi ja bodemo odgovarjali y v „Štajercu". -Pttikva. Ljubi „Štajerc"! Zopet ti porotam o sovražnikih, ki te ljubi „Štajerc" obre-knjejo in laničujejo. Najhujša izmed teh je Marija Pevec, stanujoča |na Ponikvi. Ta tercialka si | misli s tem svojo nedolžnost nazaj dobiti. Pri tistem malem številu, ki „Stajerca zaničujejo, je poglavna tercialka; ta naj bi raje doma svinje htrala, kakor pa „Štajerca" obrekovati. Tudi naj bi se v cerkvi spodobno obnašalo, ne po fantih zijati. Ker jo pa nočemo poslušati, zato je ogenj »Btrehi. Ona kliče „proč s Štajercom" in tistim, ki ga čitajo in dajte nam celjsko klepetuljo. Ali možje se ne bodemo pnatili koman-dirati od takih babur I Rogaška Slatina. V Velikinoči je bilo pri nas do letos toliko streljanja od pobalinov, da cele noči ni bilo miru. Letos je bil mir in se imamo to našim orožnikom, zlasti g. stražmojstru »hvaliti. Neumno streljanje je povzročilo že toliko nesreč, da bi se pač lahko prepovedalo! Sv. Križ pri Rog. Slatini. Naš g. nadžupnik posebno dobro neresnico govoriti. Zadnjič je vprašal neki kmet: Od kje se bodo pa isrji sa zvišanje duhovniških plač dobili? Župnik je kmetu odgovoril: „To plača vse država; u duhovne ne da kmet niti vinarja 1 — O ti laž! Kdo pa daje državi denarje, da jih i vtakniti klerikalizmu v žrelo ? Ali niso to krvavi žulji? Ne mislite, g. nadžupnik, da tako zabiti, da bi se ne razumeli na te reči! mislite, da se bodemo pustili farbati od du-iov a la Korošec, ki so toliko časa „za delali, da so dobili farji milijone . . . raje napravite red v farovžu. To ni lepo, ker počenjajo vaše prijateljice, ki ijo k vam v farovž in se z vam zabavajo vživajo dobro kapljico, tako da jim je mno-:at cesta preozka in da si morajo možje večerjo kuhati, ker so se babure vina ;ale ... Na svidenje! Sv. Jakob v Slov. Goricah. Ze dolgo' nismo ,r poročali iz našega ljubega Sv. Jakoba. »meri mi, ljubi .Štajerc", da moram reči, smo mi šentjakobski kmetja tako butlasti, Ida prenašamo potrpežljivo vse, kar nam ni prav. Odkar živim v našem Sv. Jakobu in zahajam v našo farno cerkev bilo je zmirom vse v redi. — 3 — Oh ali zdaj je pa vse narobe. Ni se čuditi, da ljudi pravijo, da bo že konec sveta. Mi kmetje smo bili navajeni na lepo petje v cerkvi pri službi božji. Imeli smo mežnarje in organiste ki so zvesto opravljali svojo službo. Imenujem le enega, g. Fr. Sijanec za katerega nam je še vedno žal, in ki zasluži tudi da se ga še zdaj spominjamo, ker nam ga je nemila smrt iztrgala. Nato je naš župnik najel nekega »organista celijanca" ali kak se že pravi. To je bil že pravi tiček. Povem resnico. Ako smo ga iskali po noči za spoved pripravljati, nismo ga nesli, v njegovi hiši. Nazadnje nam je pa še faroško kuharico oženil? Zdaj je pa še vse hujši. Organist je mlad paglavec, ki samo po deklinah zija, cerkveno petje pa je pustil celo na stran. Ali misliš ti fantiček modri, da smo te mi zato najeli da bi to meli samo za gledanje pa kratek čas, ker se tako bikšaš kakor kak baron? Se še spominjaš, kako ubogo revče si k nam prišel? Zdaj ko smo te mi iz uboštva rešili, zdaj bi se pa rad iz nas norce delal. Ali se še spominjaš, dragi fauliček, kolkokrat si nas obiskal z žsklom in z puto? A tedaj smo ti bili dobri? Veš li, moj ljubi fantiček da mi tudi vemo koliko mora-mo dati cerkveuim služabnikom? In ti si prišel večkrat ko imaš pisano, — še meso in klobase so ti dišale! Mi smo ti radi dali, ker smo še radi poslušali lepo petje. A zdaj si se pa celo spreobrnil. To cviljenje je za zajce in podgane strašit! Kaj pa si napravil z fantami, ki so nam včasih prav lepo zapeli? Tiste si odpravil in zakaj? G. župniki si bil tožen ti, in si sam sebe izkopal iz blata z svojim kačjem jezikom, fante pa si omazal, da so jim celo g. župnik prepovedali iti na kor. Žalostno od g. župnika, da takim paglavcem verujejo, ne da bi se prepričali, kaj je resnica. Mi pa šentjakobski kmetje, ki plačamo vse za cerkvo, želimo da bilo vse v redi, drugače pa se poberi s svojimi culicami! Kaplja na Dravi. (Zakaj so kmetje farovž zidali?) V pondelek 25. marca se je zgodilo nekaj, kar se lahko zapiše v zgodovinsko knjigo fare v večni spomin. *2e v nedeljo 17. m. m. se je gonil neki možicelj po imenu |,Ehrlich", neznanega obrta okoli, najbrž je bil plačan ,lauf-burš" klerikalne stranke. Iskal je prostor za „tabor", pa nikdo se ga ni usmilil, čeravno je vse svoje strune napenjal. Na pomoč mu je v tej sili priletel naš g. dekan, slavnoznan po neki gorjanski kelnarci; visoki njegovi ,piil-dingi", ki se večkrat pod mizo prekucne in po svojej „Anzeigewut". »Pevčarjov Hanzi" ima jih sicer še več na hrbti, a te hočemo po malem objaviti; na vsak članek „Mira" en »kvaterček". Veliki plakati so bili na pokopališču, na sem-njišču in farovžu prilepani; naznanjali so, da se vrši v poslopju, ki ga je zidala fara za sta-novališče poštenih duhovnov, javni politični volilni shod. Prišlo je na ta shod več ko 100 „liberalcev", f.rnih pristašev dekana, pa čeravno so došli iz Št. Janža, Psinevasi, Borevlja i. t. d. samo kakih 20. Kakih 50 naprednjakov je obiskalo ta shod ter se je prepričalo, da tam že vladujejo kranjski »pribandranci", drugi del naprednjakov je čakalo pri BZecu", da bi došli v farovž, ako bi poklicani Janko Brejc, veleznani „tercijal", ki se niti pred Najsvetejšim ne odkrije, tam otvoril shod. G. dekan so rdeči v obrazu gratovali in so ljudi ven potiskovali, kateri niso bili prav po volji; kandidat Grafenauer pa bo malo .aufgeregt" po sobi korakali. Pa nič ni bilo hudega; »liberalci" so samo prišli vprašat, ali bo jim da predsedništvo shoda ali ne. Ko se je to ed dr. Brejca odklonilo in se je večkrat s tožbo, kaznovanjem, „venvrženjem" pretilo, je odšel govornik »liberalcev" J. Kress-nigg s protestom, da se zlorabi farovž, ki sliši farmanom, za politične hujskanje. Polovica naprednjakov je ostala pri shodu; pa črnuhi niso nobenega počrnili, marveč nekaj črnih je drugi dan prišlo h Košiču precej objasniti. Saj je Velika noč in solnce je vedno močnejše! Pri »Zecu" se je medtem vršil zbor po § 2 na katerem se je enoglasno Bklenilo, na primernem mestu glasno protestirati proti temu, da se farovž od človeka, ki ima tam zastonj stanovališče, zlorablja v politično hujskanje in za javne shode. Seveda bo „Mir" zdaj kričal „Pepček pogorel", „sijajna zmaga" Itd. A kdor je bil poleg, ta ve, kar je resnica. „Pepček" pa je že vedel, zakaj je odšel, kajti Kranjcem se še ne da koman-dirat, in bodo se jih tudi še ti naveličali, ki zdaj za njimi letajo in koroško domovino izdajajo. Da le ne bode prepozno! I. K. Žitaravas (Lažnjivost „Mira'). Kdor je imel priložnost, prečitati zadnjo številko „Ne-Mira" in kdor le količkaj pozna tnkajšne razmere, mora strmeti nad grozno predrznostjo tega že opetovano označenega lista. Govori na pr. o občinskih volit»ah v naši občini, čes, da bi bili Seifrizovi hlapci napiti in so z volovskimi žilami napadli dnhovnike. Hlapci pa so bili v resnici trezni, kajti bil je delaven dan in bili so pri delu. Ravno taka nesramna laž je, da sta baje gospoda Seifriz in Gaggl porinila šentvidskega župnika iz volilne sobe. Gospodoma niti v misel ni prišlo, omazati avojo roko z „šnupftabakom"; bil jima je gospod vendar premalo „apetittlich" in tudi nista prišla ob pamet kakor oni, ki je mislil, da pade cela volilna komisija po njegovem povelju pred njim na kolena, kot bi bil bog sam. Da pa tacega človeka ne more prijeti z svilnatimi rokavicami, ampak da se mu je govorila krepka beseda, je z ozirom na njegovo vedenje le umevno. Mir pravi dalje, da so kmetje kar strmeli nad tako surovostjo. Res so Btrmeli, namreč nad predrznostjo šentvidskega župnika, kateri je prišel v ptujo občino, kjer nima nobene volilne pravice, nalašč, da bi povzročil hrup in bi imel potem Mir priložnost, v svoji resnicoljubnosti pisati ravno nasprotno temu, kar se je v resnioi godilo. Našteti moremo celo vrsto klerikalnih kmetov, ki so obsojali tako po-čenjanje blagoslovljenega gospoda izsivača. Mir naj raje govori o farških priganjačev, ki so izzivali v svoji pijanosti napredne kmete. Le veliki potrpežljivosti naprednjaških kmetov se imamo zahvaliti, da volitev, ki se je dosedaj, dokler ni bilo farške hujskarije, vršila vselej mirno in dostojno, ni končala s tepenjem. Vprašamo Mir nadalje, zakaj on ne razkriva farških lumparij, ki jih je toliko? Zakaj ne poroča o lnmpariji v Apačah, o kateri je Štajerc pred nekaj časom poročal? Zakaj nič ne izjavi o onem gospodu, ki 4. božje zapovedi nič ali le teoretično pozna? Ja ljubi čitatelj, to je nekaj dru-zega. Pregovor pravi: Vrana drugi očesa ne izkljuva. Vemo sicer, kje se skovajo tisti laž-njivi članki. Svetujemo le pisateljem, naj se bolje drže resnice, sicer bomo zapeli ostrejšo. Vemo veliko zanimivega o tistih bratcih, več, nego jim more biti ljubo. Prijatelj resnice. Novice. Svojo lastno pot smo sedem let hodili in tudi odslej ne pogledamo ne na levo, ne na desno. Nova „narodna stranka" se je izjavila na svojem zaupnem shodu v Mariboru, da noče s „Stajercijanci" nobenih zvez, pač pa s socialisti. Hudirja, kdo se vam je pa silil, vi prenapeti, domišljavi gospodeki? Kje in kedaj smo vam pa ponujali zveze? Ta sklep „naro-dovcev" je bil le peBek o očij. Res je, da so se razni „narodovci" nam silili, ali odklonili smo njih ponudbe. Kajti dobro vemo, da je „nova" stranka le nova larfa na atarikavo obličje prvaštva. Opozarjamo somišljenike, da nastopa ..napredna zveza" popolnoma samostojno z lastnimi kandidati in po lastni poti! Z nikomur se ne vežemo! Prijazno deklamiranje posameznih „narodovcev" naj naši somišljeniki odklonijo, zlasti zdaj, ko je volitev v Polzeli dokazala, da se zvežejo „narodovci" tudi z naj-črnejšimi farškimi podrepniki, kadar se gre proti ljudstvu. Torej — nobenega paktiranja, nobenih zvez — mi gremo svojo lastno pot naprej! Naše kandidate objavimo v prihodnji številki „Štajerca" Somišljeniki naj se ne pustijo zapeljati od lažnivih poročil od strani nasprotnikov. V vseh okrajih postavimo svoje kandidate ! Reklamirajte svojo volilno pravico! Volilni imeniki so že v raznih občinah izloženi. Vsakdo sme in vsacega dolžnost je, vpogledati v listo, ako ni izpuščen. Kdor ni v volilnem imeniku vpisan, naj to nemudoma zahteva. V ta namen odda pri občinskemu predstojniku pismeno reklamacijo, kakor smo jo v zadnji številki objavili. Priloži naj rojstni in domovinski list, oz. delavsko knjižico ali vojaški pas. Kdor opazi, da je vpisan v imenikn nevolilec, sme zahtevati, da se isti črta. Vsakdo naj zanesljivo reklamira. Vsak glas je važen! - Iz Spodnje-Štajerskega. Proti Županu Ornigu nadaljnje zlasti celjska žaba avojo gonjo. Omenimo, da bi se imel vršiti pretekli četrtek volilni shod, na katerem bi podal župan Ocnig svoje poročilo. Shod se je preložil, ker je župan obolel. Ali kmain se vrši in takrat bodo ptujski volilci odgovorili na prvaške laži! Celjska žaba ..Domovina" je pričela v zadnjem čaBU zopet regljati. Škoda prostora, da bi se prepirali s to cnnjo, katero ne vpoštevajo niti izmozgane otroške delavke ,,štrumpfabri-kanta" Hribarja. Pribijemo le, da se nam niti ne sanja, imenovati ..slovensko" stranko ,,stranko tatov". Slovenske stranke niti ni! Klerikalce imamo, tndi ,,narodovce" imamo, ali klepetulja ,,Domovina" vendar nima stranke. Sicer se pa prvaki prav lahko operejo očitanja: Povedo naj svojim čitateljem, da je v zadnjem času cela vrsta prvaških vodij špacirala v luknjo zaradi tatvin in sleparij! To treba povedati! „Domovina" poroča, da kandidira nag urednik K. Linhart v okrajn Maribor-Slov. Bistrica-Konjice. Ti gospodje v Celja so res zelo modri. Ali takrat so se le zmotili. Naš urednik je imel namreč to smolo, da je prišel šele 1. 1882 na svet in mora Še 5 let čakati, da postane poslanec. Pa brez zamere, žabica v Celja! Zloraba spovednice. Iz sv. Miklavža pri Ormužn se nam poroča: Ko so imele žene velikonočno spoved, udrihalo se je grozno po „Štajercu". Kaplan Bratnšek je kar besnel. Neki ženski je zakričal: „Vi imate Štajerca naročenega!" — Žena: „Ja." — Kaplan: ..Nobeni Stajercijanec ni bil pri misijonn pri spovedi, pa tudi v cerkvi ne; tndi vaš mož ni bil!;' — Žena: „To ni res, ker greva skupaj v cerkev in domu!" — Kaplan: „Vi lažete, vi ste še hujši kakor Eva, vi pomagate možu v greh'. — Žena: „Ako oni bolje znajo, pa naj znajo". — Kaplan: „Vi morate moža nagovarjati naj.opusti Štajerca". — Žena: „To bi bilo zastonj; tega ne stori!" — Kaplan: „Ne dobite odveze! Stajerc šinfa Čez cerkev in duhovne!" — Žena: „Ako bi neresnico pisal, bi ga pa pri sodniji prijeli." — Kaplan: „Pri sodniji vedno Štajerc gvina, ker je gospoda zanj." — Žena: „Ni res, enkrat bi gvinal, drugič pa ne." — Kaplan: „Zopet ne dobite odveze". — Žena: „Dobro, pa ostanim in grem." — Kaplan: .,Pokleknite" — in začel jo je nagovarjati, naj moža pika in obdeluje, dokler ne opusti „Štajerca." Ali žena je ostala korajžna. Kaplan: „Vi dobite odvezo, ali k meni ni treba več k spovedi prideti." — Žena: „Zahvalim; danes sem dragic pri njih. ali zdaj me ne vidite več pri vaši spovednici." — Tako je končala ta spoved. V svoji hujskariji je kaplan celo pozabil, naložiti pokoro, in zdaj vprašamo ves razsodni svet: Ali ne zasluži tak duhovniški hujskač, da bi ga z bičom iz cerkve nagnal? Med zakonskimi zdražbo delati, cerkev zlorabljati, to je delo tistih politikujočih farjev, ki imajo vso podivjanost naših krajev na vesti. Fej!l „Marijine device" v Polensaku ga semtertja tudi polomijo; gotovo si jemljejo vzgled od svojega dušnega pastirja župnika Valenko. 1. t. m. ste se dve devici v goBtilni župnikovega prijatelja Lovreca sladkega vinca nasrkali. Po ulici ste se potem zelo slabo obnašali. Ravno toliko, da se niste na glavo postavljali. Ena je celo prav nevarno svoje kikle vzdigavala. Župnik Valenko se je ravno okoli cerkve sprehajal; gledal je ta prizor in dopadlo se mu je, kajti smejal se je prav iz srca. Ko pa bo bo farani pred kratkim nekemu fantu smejali, ki je streljal z možnar-jem, zakričal je Valenko, da so vsi farani .norci". Hm, hm, — kdo je zdaj „norec", g. župnik? „Svoji k svojim"! To je geslo tistih prvaških hnjskačev, ki hočejo v kalnem ribe loviti. Marsikdo, ki veruje tej bandi, je že sedel na lim, da bode celo življenje pomnil. Evo slučaj! Da bi škodovali naprednim obrtnikom, zvabili bo celjski prvaki ljubljanskega kamnoseka Camer-nika v Celje. Obljubili so mu vse mogoče. Mož je zidal na slavnoznano „slovensko vzajemnost" in je prišel. Zdaj ima posledice. Prišel je s 40.897 K v konkurz in bil obsojen na 6 tednov ječe. Sramota pade na tiste brezvestne hujskače, ki gonijo svojo sebično politiko tndi na gospodarskem polju! Občinske volitve na Polzeli so končale z zmago nazadnjaške stranke. Ta piškava .zmaga11 je v prvi vrsti posledica grdega bratenja klerikalnih in liberalnih prvakov. Do zadnjega hipa so si stale 3 stranke nasproti: klerikalna, liberalna ali »narodna" in naša napredna stranka. Naprednjaki so hoteli prodreti, ker nočejo, da bi ostalo vse pri staremu, da bi imel žnpnik tndi zanaprej vse pravice in bi delal le to, kar je njemu v korist in se njemu zljubi. Nazad-njaštvo je občini že grozno škodovalo in zato so hoteli naprednjaki premagati to nazadnjaštvo. Naši somišljeniki so kandidirali 17 slovenskih kmetov in zato je laž, ako pisarijo veselja pijani prvaški listi, da je „nemška* stranka premagana. Poštene slovenske kmete, ki nočejo plesati po farški piščalki, ste .premagali". Tndi so naši somišljeniki izbrali enega kandidate iz polzelske fabrike, kar je gotovo umevno, ker plačuje fabrika dve tretjini (!) vsega davka. AH ti ljudski kan-didatje so propadli. Zakaj? V prvi vrsti zaradi brezznačajnosti in nemožatosti nove .narodne stranke". V zadnjem hipu je pozabil polzelski nerodni vodja te stranke, da bi ga imelo ločiti vse od klerikalcev, pozabil je na lepe članke v .Nar. listu", pozabil na .program", — hipoma je postal iz klerikalnega sovražnika župnikov petolizec in obe prvaški stranki ste skupno glasovali proti nasi. Tako so .zmagali". Nova .narodna" stranka je prvič javno dokazala, da se bori le na videz proti politiknjoči duhovščini in da je pripravljena vsak hip izdati in prodati svoja načela! Fej!... Volitve pa nam tudi kažejo, kako veliki strah imajo nasprotniki pred nami. Prav čudna je bila volilna komisija sestavljena, v katero ni vzel župan nobenega naših somišljenikov. Prišel je pa tudi neki celjski doh-tarček in je z nadnčiteljem Farčnikom pregledoval pooblastila ter jih potem oddajal komisiji. Vodja komisije je bil že daleč po svetu zasloveli mojster Repič. Kadar je celjski dohtarček pokimal, prikimal je Repič in pokimali so ostali člani komisije, ki večinoma niti brati ne znajo. Vsakdo si lahko misli, kako se je delalo pri teh razmerah s pooblastili. Župnik je tekel tndi v Braslovče in sv. Peter po pomoč. Najbolj ustregel je braslovški kaplanče, ki ljudem še po noči miru ni dal. Fantu svetujemo, naj raje nase gleda, da mu ne bode trebe ponoči čevelj sezuti, da ga nobeden ne zasači; tndi se naj fant svojega doma drži! Kako so nasprotniki agitirali, si lahko vsakdo misli. .Vera je v nevarnosti" so kričali kakor da bi zbesneli. Enega volilca niste mogla 2 klerikalca k volitvi spraviti; prišla ste še 2 in teko so ga prisilili. Ali je taka zmaga „sijajna" ? ! Zvečer so pričeli črnuhi v gostilni Cipermana, po domače .pri Gnaderju" hujskati! Zlasti se je odlikoval načelnik Cizl s svojim revolverjem. Kako so očka .Gnader" drži, kadar vidi denar, to ve pač vsakdo. Naj se le 10 let nazaj spominja, kako mu je denar železničarjev dišal. Mož-beseda je te .Gnader" seveda tudi, kakor vsi klerikalci. Pred volitvijo je pri pričah izjavil, da ne bode šel voliti, ker so ga kot odbornika izbrisali. Ko je prišel čas, tekel je hitrih nog in volil. Tadi trgovca Žiganca so prisilili razni strici, da je volil proti svojemu prepričanju. Tovarniškega denarja pa ne zaničuje. Volil je z klerikalci, z strastnimi nasprotniki nemške šole, sam pa ima le nemške trgovske papirje, na katerih se piše .Schigan". Kje pa pustijo Cizel, mežnar in Repič svoje otroke izobraževat? . . . Toliko o teh volitvah. Zmaga ni .sijajna", temveč je sramote za klerikalce kakor za novo .narodno" stranko. Le s tem, da so postali .narodovci" navadni .štifelpucerji" farštva in da se je izrabljalo vero, le s tem bo naprednjaki propadli. Ali — vremena se bodo zjasnila! Dr. Brumen — zopet pogorel. Brumen, priljubljeni naš prvaški Brumen, ki si je pri sodniji že opetovano prste osmodil, ki je opetovano ričet tolkel zaradi žaljenja časti, ki je bil označen pred sodnijo kot navaden denuncijant, — te Brumen je čutil zopet potrebo, blamirati se pred sodnijo! Na neko notico v „Marburger Presse" je poBlal mož popravek, katerega je urednik tudi ponatisnil. Ali ljubki naš Brumen ni bil zadovoljen; hotel je, da ae objavi po) vek na prvem mestu in tožil je urednika, in, ampal okrajno sodnijo je bil nrednik tudi obsojen; itter, war vložil je priziv in prizivno sodišče je uredi Župan : oprostilo. Zdaj mora sladki naš Brumerse niti bs troške plačati. Pač nima sreče, ta prvaški „oatkim je senik", — smili se nam in obžalovali bi gipana dorr bi imeli časa .. . rasa ga go Kaplan dr. Jančič v Žalcu jo je pota,,« odrež-— in cela fara je globoko vznemirjena. Tajht kflbe: božni možak je ustanovil pevsko društvo, ?l ni mogl terega je prisilil dekleta žalskih gospodaijemola! Večina pevk se je tega naveličala in so si Nova stile društvo. Jančič pa jim je poslal pianajotijake d katerem je pisal: „Zakaj ste se odpovedaiiibrni pol, Kristusa?" Na te način je polomljeno droS^jo ob jn zopet skupaj zlimal. Pred kratkim pa somi. občni z kazali prvi plodovi Jančičovega „delovanjal.i Svojeg oseb je vidilo, ko je zapustila hčerka neirtnikov si domačina ob 4. uri zjutraj spalno sobo kade Bedel novo. Ali ste rožni venec molila ali pevsko oi obdržala?! Vse prebivalstvo v Žalen je mnenja, da mora Jančič izginiti. Proč z Da bi kaplana Schreinerja oprali, poS so razni „resnicoljubni" duhovni „popravke"j § 19. Tako smo tadi mi morali objaviti t) zadnji številki uradni popravek dr. Greg češ da se niso prišli kmetje k njemu skača Schreinerja pritožiti. Gregorec, katol Dezert kanonik, je s tem vedoma neresnico Iga polki pisal. Res je namreč, da se je prišlo k njfcegnil iz 32 kmetov pritožiti in da so dali svoje prit Krave na zapisnik, čeprav ni hotel kanonik vse ta iz Ko tožbe zapisati!!! To se lahko dokaže in uu z 2 h rečemo, da je ,,popravek" kanonika 1 a ž. Rursteviti, teko smo morali objaviti v isti številki popni da je župnika Kukoviča iz Dobrne, češ da ki| Detom nove kreature niso vrgle organista iz ti je zdaj Res pa je, da so mu grozili in da je moraikem goz ganist pobegniti, ker bi ga razdivjana kaplan Ogenj. druhal drugače še pretepla. Tndi Kukotifrjza Top torej lagal! Schreiner sam nima poguma,! je pose stiti od sebe to sramoto, zato pa mu pomaa popoli njegovi bratci. Naši čitetelji pa vidijo, lažnjivi in nesramni so taki duhovi „popravki". Misijon v Veliki Nedelji ni imel dn namena kakor hujskauje proti našemu listu,^^ p. m. so misijonarji pridigovali: Kdor ,,Štajeaje pač čita, greši in ne pride v nebesa, ker ne i cunja, ; odveze. Kdor je v sv. Miklavžu znorel, ni narekovati zaradi misijona, temveč zaradi slabih 1 istovi duhova Sramote čez sramoto! Cerkev — prostor zaiti imajo skanje! Kaj neki reče cerkvena oblast k te»08t te i „Marijina družba" v Kresnicah se smeotje! p« ponašati s svojimi članicami. Pred kratkiiLnozbors imele device „sejo", pri kateri se je neko nekoliko garjevo ovčico. Prednica in pasterica pobožnih ovčič je namreč liko stara in ne more tako natanko paziti, j da je ena ovca baje malo v grmovje Sicer pa tudi prednica ni ravno sovral moškega spola. Zlasti rada pogleda žegnantEor trž spede, seveda s sveto zaobrnjenimi očmi. bnu, ko sebno očem dopadajoča je bujna rast deti. »Mir lepih njenih prsi. Samo to je čudno, ditenje, c prša včasih pod vratom, potem zopet ibegnil i (recimo pri trebuhu) itd. V kratkem poroi ljubljai še več o tej pobožni čredi. bode i Velikonedeljski kaplan se pere v ,,FihpJir". Ia Če5 da je nedolžni angeljček. Mi ne bodemonje naš govarjali na neumnosti. Ali ponavljamo, Ia neun vse res, kar smo o kaplanu pisali in da ka obre pripravljeni, to tudi pred sodnijo dokazati! nja fali ekB! i popov Motenje vere. Iz sv. Križa pri Ropravičevi Slatini se nam poroča: Na Velikonedeljo|kim ljn drznil se je temošnji organist, deliti v c e tkbovni j listke za volitev. To je pač škandal. Akaazano kdo duhovnika, ki laže na leči, v cerkvi ueo v sv bil bi zaprt. Tu pa vidimo očitno motenje ibdajajo in zato vprašamo odločno politično oblast, akujoci namerava ukreniti, da se ostavi delo fatfe. Mi omadeževale*v cerkve? ! čom! S smodnikom in svincem so letos pram Volil v gornji pesniški dolini. V Klancu se jetoimiv. carju g.Straschila razpočil prehudo nabitmrtdnjaki in ga takoj ubil. — Kedaj bodo ljudje I «i je ; pametni, da ne bodo več tratili denarja intraj. Pr ljenja za neumno streljanje ? — Zvečer siga mož v Št. Jurju v P. sprla dva stara cigana injiae izv« prepiru ustrelila žena svojega moža. Cijt pop %. Pri en; re aen i ga, polomil, Ta poj ), v h-J odarjev. o zapn-j lismo, i| idali od društvi J ae po- a". V«J nekeg« ) kapWj iko je z nj: poi ?ke" i vp egoi čez tatol CO k nj' prit' vse pi a mi ;. Ra->opra' L iz kon loral or-aplanon ihovniflc ; ai čisto nič obžalovala svojega hudodel- »mpak kričala je: „Gut weg, der alte ir, war eh fur nixl" Župan Smole v TržlšU je tako hudi prvak, 1 niti besedice nemškega še ni priučil. Pred je prišel neki višji gospod in ni našel doma. Počakal je in ko pride Smole, tgagospod: „Wo waren Sie denu?" Smole ! o.lreže: ,T bit, war bajm Hauptfarer, hat ht kelbern kenen". Mož je hotel povedati, i. mogla župnikova krava teleta striti. O »la! Nova poljedelska fllijalka. Glavni odbor itijike družbe je dovolil, da se mtanovi v i poljedelska skupina (slično kakor v sv. ob južni železnici); končno dovolitev ima občni zbor. Svojega otroka raztrgati je hotel pijani poukov sin Alojz Truak v Možgancih. Divjak tedel 6 mesecev, ker je tndi stari materi a je Trunk navdušen klerikalec. V vodi. 24. p. m. je skočil neki delavec ,do pri C3lju v vodo, da bi ai končal Pismonoša Wretnher je skočil za o po »h poŠta ijne cei ^U uhinja. pod nljicc i ke in & Ceni Johan ; v Skrt ska Go ni tesč [lave sinit I pri R. mojster _Marl rinog lepiti oko stanu kleti s Več ovali da Mizo I' ali vrtni a penzio: 1 •.', ora vnik. Izvi iligcnj a in I kmeti prid moral a del« opra» ti bo i trdn bodo] )do godi ojih njil ' pre •čutili] neprift dar dela. i zna I 01 *ga nekoč] ski vo 7 kt >, P0 'be o. Tri idoko 5e ne] olj kr»j tvoja 1 ne bo| abi k st e žel i tak i pop: beno j z de ikdar, dala lžtiost lica uredništva in upray-ništva. [OVlje: O tercijalkah prihodnjič. — Štev. «2 plačate lahko v obrokih. Glede kandidata te prihodnjič! — Puščava: Zakaj; se ne pod-. 1 nam ne zaupa, temu tudi mi ne moremo Sv. Ožbald pri Breznu: O dotični zadevi [t zadnji številki članek objaviti. Pozdrav! — " pisnikom: Po možnosti prihodnjič! »Styria"-kx>lesi (Fahrrader) IHodel 1907 »ti, priporočam po zelo nizki ceni toik se dopošlje kupcem brezplačno. Brata Slawitsch, ___________Ptu£_________ Na prodaj rjjincih pri Ptuju, zidauo gospodarsko t hiša z ceglam pokrita, hlev tudi zidan, Bedenj, koča za alamo in uta vozovove i kriti zraven je velik kos zemljišča za 1 as tudi lahko razdeli. Več se izve pri Brebner, brivec, v Ptuju minorittenplatz St. 5 nasproti Minoritske cerkpe. 231 [Loterijske številke. 89. 34. 52, 29, 33. 52, 63, 46, 31. 59 i dne 23. marca: 30. marca: Jim fya rnmlmwniwxuc: /ton iimdikhk lic. ta /wm TfwXo dobit. ymJm%uiwJmhamaJi. .« mora l P" pOSeStVO «k poŠta Ptujska gora tif.e ceste Ptuj-Ro-«/ bia iz dvemami llji Lfciiinja. klet, potem T U. 1* pod ptcša zopet iZeiiljifc 8 oralov, nji-i&t in sadonosnik se ' udi. Cena K 3400 — ti dr UŠI ''- .'ohan Planine, -i se ti *'Skrb,iah p ptui- • *a Gora. 214 jeVsak "ite8ar8ki de" ■flalrdn i lavci ^aKao fc slu4b0. plMila p0 a (ratal s jn g. Jos. rtoboig, 'P«*«! KbororT t čim HKKKKKKKK čitateijeJVinograd 3 d ar, ga čitij i našel zobra :a ost] in sba ed v Pin J : lepim sadonosni- '<*} torij okoli 3 orali hiaa I stanu, z hlevom, I kleti se po ugodni ", Več pove uprav-. lista 220 kovalna hiša Ptuju, kaže za > di vrtnarijo oz. pri- £a penzionista. >/« ure "',',', orale zemljišča. nik Izve se v Ptuju, 16. NAJBOLJŠA i' JSA SEMENA VSCrTVRST 5000 goldinarjev plačila => zti osebe brez brade in za plešce = Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „M08 Balsama". Stari iu mladi, gospodje in dame rabijo samo „Mo8 Balsam, za pridobitev la«, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „M08 Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki vpliva med 8-14 dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. Ako to ni isti na plačamo ■i 5000 goldinarjev v gotovini m vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, == plešast ali z redkih las. =* Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo. Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred poua- redbami! Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem z njim popolnoma za-i lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj Šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hvaležno ostajem I. C. Dr. Tverg, (Copenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi >Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Trpela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali lasi ia so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa rabila 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni Gde. M. C. Anderesen, Ny Vester-gade B, (Copenhagen. 1 zavoj »Mos gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 3T0 DanemarL Iziraje se na moje poskuse z vašim dovoljen Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili 157 Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. Zahtevajte m zastonj, da se Vam po31je ilustrovani cenik z nad 100« slikami. Garancija več let Vsako ne brezoaoačno blago sn vzeme pri polni svoti nazaj. Nr. 365 Srebrna damsko rementvar gold. 3-50 Nr. 322 Srebrna rtmentvar za gospode gold. 3 60 Nr. 341 Nr. 337 Srebrna anker 13 kamenjev gtld.5, dvojni mantelgold.6 50 Srebrna anker dvojni mantel 15 kamenjev. posebno močna gold. 7 — 9 50. Anton Kiffmann največja zaloga nr srebrnega in zlatega blaga. Eksport v vse dežele. Marburg F I, Štajersko. 1*1 XXXXXXXXX Prodajalka «a filijalko se išče ne pod 25 let, zmožna lemščine in slovenščine, iznrjena mora biti v aaannfaktnri, tndi mlad ===== komi ===== ibeh deželnih jezikov in vseh strok v trgovini mešanim blagom zmožen se sprejme. Ponudbe iaj se v nemškem jezika polože na upravništvo ega lista. 22» Delavec za rezanje dil izurjen na cirknlarni žagi, zmožen nemščine in slovenščine se z 20. aprilom t. 1. sprejme. Služba je stalna in dobra. Prednost imajo ože-njeni prosilci. Ponudbe kakor vprašanje so v nemškem jeziku na gozdno oskrbništvo Hammer pošta Ptujska gora za poslati. 227 Sadna dreresa grmičevje, vrtice, ribez in ograz se proda že v znani sadni drevesnici v Cmžatu. Kdor želi torej ta spomlad ali prihodno jeaen saditi različna sadna drevesa, naj se oglasi v tamošni drevesnici, ali pa pri lastniku v Pobrežjah pri Mariboru. Dobi se sploh jako lepa močna in zdrava drevesa. Cenik so pošlje zastonj. Jernej Gusell, naslednik Peter Korman-ove drevesnice v Gin-žatn, pošta Faal, kor. žel. 21* Krojaški učenec se sprejme; pri g. 3akob. Podgorschek, kvojaški 229 mojster v Celju, Klostergasse štev. 10. Jos. Kasimir, Ptnj trgovina b špeoerijo, materijalom, barvnim = blagom. == Priporočam. Za živino klajnoapno, kornaj-burški redilni prašek, rdečo sol, grenka sol, žvepleno cvetje i. t. d. Za pomladno setev: vse vrste semena za deteljo, travo, repo in druga semena. ■■kT Peljem le dobro blago po najnižjih cenah in zagotavljam vedno reelno dobro postrežbo; Omenim še, da se nahaja noja trgovina le v lastni hiti, kjer je bila preje glavna tobabna tra-flkal TM__________________________________ 130 1 Razglas. Glasom naznanila mestnega urada je sklenil občinski svet deželnega stolnega mesta Gradec, da obdrži tudi letos od 9. do 11. aprila v mestni realiteti (Keplerštrasse No. 114) v Gradcu lig vinski sejem Valed naprošbe mestnega sveta se obveščajo o temu vinogradniki, vinski trgovci in konzu-menti. 219 XXXXXKXXXXXXXXXKXXXX Pozor! 50 kron dobi, kateri izda ali pa izve kdo mi je tako veliko škodo pri mojemu sadnemu drevja naredil Andrej Windis 222 na Bregu pri Ptuju. Viktorija-dijamantni prstan 5W v pristnem zlatem dubln puo-ciran — zlato je na srebru - K 2 40 v pravem zlatem kovanju K 5.— na-' \ domeSča do- zdaj se najbolje pristne bri-ljante. Dobiva so pri Hanns Konradu, jnvelirjn v Mosta (Brttx) , M. 876 na Češkem. Bogato ilustriran, cenik z nad 3OU0 slikami se dopošlje na zahtevo zastonj iu franko. Oženjeni delavski ljudje od * do 6 oseb išče oskrbništvo graščine Langental pošta ¥esn\ce. 2CO •••••»•M Učenec se išče za mlinarski obrt na novi umetni valjčni in parni mlin na Moste pri Ptujski fl»ri, učiti se mora obrt 2 leti in sluzi prvo leto K i mesečno, drugo leto 6 K na mesec. Sprejme se vsak časi 104 Kolarski pomočnik in kolarski učenec z dobrim spričevalom se takoj sprejmeta pri g Josef Hellen- steiner, kolarski mojster v Velikovcih. 206 Mlin močni, zidan na tri pate na potoku pri Ormožu priiao-ren za umetni mlin je za prodati. Več pove F. Kralj v Ormužu. 221 Dpravništvo »Štajerca" sprejme takoj, oziroma t enem upravnika }j (Administrator). Razumeti mora popolnoma knjigovodstvo (Buchfuhrung) in biti izurjeni korespo-dent v nemškem in slovenskem jezika. Plača po dogovora. Ponndbe je vposlati ipmrišfou »Štajerca." Najhitrejša vožnja po morja 5 dni, 7 ur, 38 minut. Redna direktna zveza x brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, i* *SftHv3«rlMtl uri predpaldan za 60 vin* (30 krajcarjev.) 876 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer BadeanstalO. Jajca 129 kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz.. naku-povalec jajc v Ptuju (Rossmanova hiša blizo posojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). Prodajalci dobijo kupce!!! za prodaje vseh vrst, fabrike, vile, penzijonate, posestva, mline, ceglarne, hotele, gostilne, kmet-ska posestva itd. samo po prvorazrednem, strogo reeinem in kulantnem podjetju ter trga z realitetami Centrala: Dunaj.V. Schonbrurtnerstr. 80. Zahtevajte brezplačni obisk glede razgovora in ogleda, ker bode nas zastopnik itak v kratkem tukaj. NB. Opozarjamo p. t. občinstvo zlasti nato, da nas ne zamenja z drugimi man) vrednimi podjetji. Hans W01 veletrgovina z mešanim 671 vinom in žganjem v Poličanih oooooooooooooooooooo priporoča p. t. občinstva svojo izbornega špecerijskega blaga, kakor moke, vinberle, cibebe, kave, masti, j« petrolej itd. kakor tudi zalogo manufi blaga, štofi, druki, platno itd.| Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske prid«) Naknp jn prod. dobra pristna naturna vina en gros pravo žganje en gros in en det) : „Štajer< petek, d našle 1 Naroen stro-Og I leto 3 Ne I celo 1' [ Ameril . riru računi i rom n i nine. I i cati m j številk 1 Uredn ništvo Ptuju, si ItaMVMit le tovarn K »■*). • tifoiie«. ki po moli svati K S.8 »Konkure budilul M astrikanikffl i naj M položi kak« uesljiva, dobre »im pimeiis j dobro in ločno tri komadi K 8. , ki po »oči neti, k. §.S0, tri k*L \cihMi riiiko. limv lilfllja u draw : denar. Po postnem te se denar poBje potiljt jrva tovarn^ Hanns Ki v MMti (BrBx) (L CfJkM.1 Bogato iluštrovon cenik, ki obsega nad 3000 slik in »rebrne robe, bo na zahtevanje vsakon brezplačno in poštnine prosto. i leležer 10 pred ~iuje v 'jerc « . 1 pka ] .1808 št Sskovii kateri irejeK mdn oče upori dni leto Red Star Line, Antwj Prve vrste parobrodi. — Naravni prekladanja v New-York in v :za vt fljo. — Dobra hrana. — Izborna na ladji. — Nizke vozne Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtei ali Franc Dolenc, konc. agi v Ljubljani, Kolodvorske ulice s Meščanska parna Na novem lentnem trgu (Lendplatz) zraven klalnice in plinarske hiše nova parna žaga vsakemu v Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi žaga. Vsakdo pa sme tudi nam oblati, spahati i. t. d. Brez učitelja, brez uka, brez not lahko vsakdo igra pesmi, plese in koračnice (marše) na moj akdrdeon in B8tof6o. Za gostije, izlete, zabavne večere i. t. d. Poleg vsakega istrumenta je Sola. Hanns Konrad $3 Briix Ko. 876 Nr. 366 akordeon z 10 tipkami, 20 glasovi, 2 basi dolg 46 cm. K 2-60 H komadi K 7 Nr. 2087 fletofon z 10 tipkami, 20 glasovi, 3 basi dolg 40 cm K 4—, 3 komadi K li- pa ed lica [Jrba Mi Nr. 366 Cenik z 3000 slikami zastonj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tak: W. Blanker I