Št. 19(1917) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 8. maja 1986
Cena: 100 din
13 februarja 1975 \e bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
NOVO MESTO — Razjeda nas nekakšna politična malignost, vztrajanje na izpraznjenih besedah brez dejanj. Najprej sedogovorimo za prave besede, lotimo senujne lastne politične higiene, dvignimosenad pristranosti in dnevne interese! Šele tako bomo lahko uspešno delovali.
Tako je po uvodnem poročilu neenotnem nastopu navzven, kot je
sekretarja Borisa Gabriča v svoji poglobljeni in ostri oceni dejal Franc Šali 23. aprila na programsko-volilni seji medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko in zatrdil, da ta organ ni bil avtoriteta sprejete partijske politike. Tudi drugi razpravljalci, zlasti pa Lojze Šterk, so poudarjali, da komunisti v regiji niso dovolj uspešno (so)delovali, pojavile so se celo škodljive medsebojne napetosti v vodstvih, kar vse seje pokazalo v
I BERITE DANES!
na 2. strani:
• Primer Krupe: sreča v nesreči
na 3. strani:
• Zadnji kmet na Zoisovi zemlji
na 4. strani:
• Kilometer in pol socializma
na 6. strani:
• Loka se boji slovenske greznice
na 8. strani:
• Pisma in odmevi
na 10. strani:
• Kamenodobna sleparija stoletja
na 12. strani:
• Pobeg se je končal tragično
na 20. strani:
• Nevarno je prav vsako sevanje
bil primer pri sprejemanju republiških razvojnih usmeritev, in v preslabotni zastopanosti v republiških organih. Medobčinski svet ZK. ki usklajuje in spodbuja delo 5600 članov in 313 osnovnih organizacij, bi moral pri tem več narediti.
Ko je novoizvoljeni svet obravnaval programske usmeritve za naslednje obdobje, je sklenil posodobiti metode dela, glede vsebine pa se osredotočiti na nekaj ključnih vpra-
V drugi polovici tedna bo deloma jasno vreme, v popoldanskem času se bodo pojavljale nevihte.
9 Na programsko-volilni seji so za novega sekretarja medobčinskega sveta ZK soglasno izvolili Uroša Dularja, doslej predsednika novomeške občinske skupščine. V svoji nastopni besedi je celovito obrazložil, kako si zamišlja delo medobčinskega sveta v prihodnosti. Na seji so se zahvalili dosedanjemu sekretarju Borisu Gabriču za vodenje v minulem obdobju.
šanj. Znanje, zdravje in kultura so že tri taka področja, kjer je potreben izrazit prodor in napredek. Zveza
TRIJE ZLATI ZNAKI
NOVO MESTO — 1. maja so v Ljubljani podelili 30 letošnjih zlatih znakov sindikatov Slovenije, med dobitniki teh visokih priznanj pa so tudi trije iz Dolenjske oziroma Posavja. Zlati znak sindikatov so prejeli Albin Luzar iz Novega mesta, Julij Škrinjar iz Črnomlja in Adam Vahčič iz Krškega.
ženski kolektiv dostikrat presega evropsko raven, sev Labodu oziroma v Libni dobro zavedajo, da brez sodobne tehnologije in tehnoloških dosežkov ne more biti prave prihodnosti.
O mednarodnem prazniku dela je delavkam Laboda zadnji dan aprila spregovoril še predsednik občinskega sindikalnega sveta Krško FrancDular, ki je čestital delavkam ob pomembni delovni zmagi in praznikih. Za praznično razpoloženje je poskrbel še Pihalni orkester TCP Djuro Salaj Krško.
komunistov mora dajati ustrezne odgovore, mora imeti toliko znanja 'in moči, sicer ne bo mogla biti avantgardna in ne bo mogla obdržati kritične ustvarjalne distance do oblast-noizvršilnih teles in porajajočih se drugih centrov moči.
M. LEGAN
Tradicionalno
prvomajska
Javorovica
Delu vso čast in oblast
Na Debencu se je 1. maja zbralo več sto občanov, delavcev in mladine — Govornik Franc Hribar
Medobčinski svet ZK za Dolenjsko je na programsko-volilni seji ocenil dosedanje delo in sprejel programske usmeritve — Uroš Dular novi sekretar
Za praznik nov Melaminov obrat
Zgrajen v dogovorjenem roku in brez podražitev
KOČEVJE — Pred prvim majem, 29. aprila, so v delovni organizaciji Melamin v Kočevju odprli nov obrat Smola 11. Gradnjaje bila končana pred rokom' — trajala je deset mesecev — veljala pa je skupaj z opremo 427 milijonov dinarjev in je ena redkih
9 Na slovesnosti ob otvoritvi novega obrata v kemični tovarni Melamin v Kočevju je govoril podpredsednik izvršnega sveta SRS Janez Bohorič, ki je med drugim ugotovil, da je Melamin dosegal v dosedanjem obdobju lepe poslovne uspehe in da mu dobro kaže tudi za naprej, saj je postal nosilec razvoja v kočevski občini. Direktor Melamina Miro Golubič pa je poudaril, da so za razvoj Melamina posebno pomembni sposobni kadri. Nove prostore je odprla predsednica DS tozda Komel-oli Zdravka Janežič. V kulturnem programu so nastopili nonet Vitra iz Ribnice, učenci Osnovne šole Struge in folklorna skupina delovne organizacije »Prva iskra« iz Bariča,
investicij v sedanjem obdobju, ki se med gradnjo ni podražila.
Naložba je bila uresničena ssovlaga-nji nekaterih članic sestavljene organizacije združenega dela Kemija in nekaterih drugih delovnih organizacij iz Slovenije in Jugoslavije, ki poslovno sodelujejo s kočevsko kemično tovarno Melamin.
Z novo investicijo v Melaminu povečujejo proizvodne zmogljivosti, hkrati pa izboljšujejo tehnologijo proizvodnje sintetičnih smol. Novi obrat bo tudi osnova za nov proizvodni program sintetičnih klejev, ki ga v Melaminu razvijajo.
Proizvodne zmogljivosti se bodo 7. novo naložbo povečale na 16.000 ton sintetičnih smol letno.	j.p
Prvo: lastna politična higiena
Z življenji plačan izpit
13. maja bo dvainštirideset let. kar je Tito v Drvarju podpisal odlok o ustanovitvi oddelka za zaščito naroda. To je datum, ki označuje rojstvo organov za notranje zadeve. Letos bo obletnico spremljala trpka resnica. Praznovanje bo minilo brez Branka Likarja in Jožeta Pavlina, mladih inšpektorjev republiškega sekretariata za notranje zadeve. Njuna, komaj začeta pot se je končala minulo soboto ob 3. uri zjutraj na križišču magistralne ceste Brežice — Bizeljsko z lokalnima cestama proti Kapelam in Globokemu. Streli iz orožja pobeglega vojaka Bojana Pluta so bili zanju usodni. (Večna 12. strani.) Dolgih osemdeset ur iskanja oboroženega ubežnika je prineslo tragičen epilog, a veliko spoznanje. Da je družbena samozaščita v tej akciji vnovič naredila izpit, res zveni kot fraza, vendar pa se je tokrat potrdila z dejanji. Obvestila krajanov, od tistega v zgodnjih jutranjih urah prvega maja do tistega v prvih minutah ponedeljka, ko so miličniki skupaj s pomočjo prebivalcev Obsotelja akcijo končali, so vnovič pokazala, kako pomembna je družbena samozaščita za našo varnost.
B. BUDJA
ar.
I
v
I
s
I
s
I
s
I
v
I
v
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
v
I
N
I
S
S TITO ŽIVI V NAS — Ko so v nedeljo ob 15. uri in 5 minut sirene naznanile, da je minilo že šest let, odkarjepreminilnašvelikivoditelj S Tito, smo milijoni Jugoslovanov obstali v tihem spominu na človeka, i s katerim so najtesneje povezana desetletja naše novejše zgodovine. S V mislih smo obudili njegovo podobo in njegovo življenjsko pot. Na | tej poti je postavil temelje novi Jugoslaviji in utrdil njen sloves znotraj
V in zunaj njenih meja. Hkrati smo se zaobljubili, da se bomo trdno držali smeri, ki jo je s svojim življenjem in delom začrtal. Sedanje
s gospodarske in politične težave nam ne smejo zamegliti osnovnega | cilja: izgradnje samoupravnega socializma, bratstva, enakosti in \ blaginje vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti ter krepitve in j utrjevanja mesta, ki si ga je kot neodvisna in neuvrščena država
V Jugoslavija pridobila v mednarodni skupnosti. To je bilo Titovo | življenjsko delo, vizija, za katero je gorel in izgorel, in to je naloga, ki \ smo jo tistega cvetočega maja pred šestimi leti prevzeli na svoja | ramena in smo jo pripravljeni ponosno nositi naprej— iz majav maj. \
  ------------------
1
s
I
s
I
N
I
S
I
N
I
b
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
\
N
I
s
I
s
I
s
i
s
l
I
s
i
s
I
s
i
b
11. sejem drobnega gospodarstva
•INDUSTRIJSKA
KOOPERACIJA-
kranj, 13.-17.5/86
PRALNICA IN LIKALNICA V NOVI STAVBI — V počastitev praznika dela so v Novoteksovem tozdu Konfekcija v Bršljinu odprli novo proizvodnodvorano, v kateri sedaj že obratuje klimatsko urejena likalnica za teens kolekcijo, v pritličju pa je našla svoje prostore tudi pralnica. Novi dvoetažni prizidek je v 6 mesecih zgradilo podjetje Pionir in je veljalo 72 milijonov dinaijev. Nove pralnice in likalnice so vesele predvsem delavke, saj je bila poleti v teh prostorih neznosna vročina (tudi do 50 stopinj) in vlaga. Ob otvoritvi so Novoteksovim delavcem pripravili prvomajsko proslavo, v kateri sta nastopili mlajša skupina Kres in gasilska godba na pihala iz Novega mesta. (Foto: J. Pavlin)
Spomin na padli bataljon — Govoril Alojz Hren
JAVOROVICA — Čeprav se jelepo prvomajsko jutro iznakazilo v dež; seje na tradicionalni svečanosti na Javorovici zbralo več sto ljudi. Krajevna skupnost Šentjernej, ki ta dan praznuje krajevni praznik, je tudi letos poskrbela za dobro organizacijo spominske slovesnosti na kraju, kjer je pred 42 leti padla večina borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade.
Pri spominski veži na Javorovici, sicer odmaknjenem kraju, ki vse bolj postaja rekreacijsko središče širšega območja, je številnim svojcem padlih borcev, preživelim borcem Cankarjeve brigade, pohodnikom in domačinom
9 Lisca je bila tudi tokrat prizorišče tradicionalnega prvomajskega shoda. Slavnostni govornik je bil predsednik medobčinskega sveta SZDL Lado Močivnik. Novi predsednik občinske konference SZDL Janko Rebernik je podelil letošnja srebrna priznaja OF Ivanu Žvegliču iz Podgorja, Jožefi Janežič iz Malkovca, inž. Milanu Levstiku in Beti Logar iz Krmelja, Zvonku Kranjcu, inž. Stanetu Sešku ter Odru mladih iz Sevnice. Marija Kužnik iz Stillesa in Dušan Lovrek iz vrst delavcev pri obrtnikih sta prejela srebrna znaka sindikatov, prejšnji predsednik občinskega sindikalnega sveta Milan Jazbec pa republiško priznanje. Kopitarna je ob stoletnici prejela državno odlikovanje red dela s rebrnim vencem, državno odlikovanje je predsednica občinske skupščine Breda Miovič podelila Ivanu Liparju s Studenca.
spregovoril Zvonko Bambič, predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Šentjernej. Slavnostni govornik pa je bil generalmajor Alojz Hren. Ta je * obudil spomine na grozotni dogodek v noči od 15. na 16. marec 1944, ko je 4. bataljon Cankarjeve brigade med prezimovanjem na Javorovici obkolilo 640 sovražnih vojakov, elitnih enot nemške SS, in presenetilo partizane v visokem snegu. V neenakem boju, kjer je prišlo 5 dobro opremljenih in spočitih sovražnikov na enega prem-raženega partizana, je padlo nad sto borcev, ostali pa so se prebili iz obroča večinoma ranjeni.
Govornik Hren je poudaril, da bi morali bogate izkušnje zmag in porazov iz NOB s pridom uporabljati pri utrjevanju splošnega ljudskega odpora. V kulturnem programu, ki so ga v dežju izvajali Šentjernejskagodba, harmonikarji in recitatorji osnovne šole Šentjernej ter združena pevska zbora Orehovice in Šentjerneja, je bilo zaznati dobre priprave na slovesnost, ki iz leta v leto privablja množico ljudi. Javorovica ne bo pozabljena, da pa bi ji dali možnost razvoja v rekreacijsko središče v tem delu Gorjancev, si prizadeva prav skupnost borcev Cankarjeve brigade. Širši načrt za razvoj Javorovice se sicer uresničuje, žal pa ne tako hitro, kot so računali sprva.
R.B,
V NOVEM MESTU BO SPET ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI NOVO MESTO—Zlet bratstva in enotnosti že več desetletij povezuje dolenjske občine s tremi hrvaškimi in prav toliko bosenskimi regijami. Zletno srečanje mladih z vrsto prireditvami bo junija prihodnje leto v Novem mestu. Dolenjska metropola bo tako že tretjič gostitelj več tisoč mladincev, priprave na veliko manifestacijo, ki med drugim terja tudi prenovo portovaldskega stadiona, pa so že stekle.
i
DEBENEC — »Družbenoekonomski položaj delavca bomo v sistemu socialističnega samoupravljanja okrepili le tako, da se bo do kraja uveljavilo načelo »Delu čast in oblast!«. Zdosled-nim uveljavljanjem tega načela pa sebo okrepilo tudi zaupanje v politični sistem, kjer moramo težiti za tem, da bomo dosledno izpolnjevali sprejete naloge in spoštovali samoupravne dogovore in sporazume,« je dejal Franc Hribar, sekretar republiškega izvršnega sveta Zveze sindikatov na osrednji dolenjski prvomajski proslavi na Debencu nad Mirno.
Poudaril je tudi pomen narodnoosvobodilne borbe, ko seje začala uresničevati naša pot v socializem. Hkrati smo lahko ponosni, da živimo v svobodni in neodvisni domovini. V letih po vojni je bilo velikodoseženega, zato sedaj nimajo prav tisti, ki vidijo zaradi zaostrenih razmer v gospodarstvu vse v črni barvi. Delavci so sposobni upravljati z družbenimi sredstvi, to je bilo že večkrat dokazano,
zato ni potrebno spreminjati sistema socialističnega samoupravljanja. Da so naši ljudje za ta sistem, je pokazala tudi množična udeležba na volitvah.
Na Debencu, kjer se je zbralo okoli 600 ljudi, med njimi tudi predstavniki pionirskih odredov, mladinskih aktivov in predstavniki družbenopolitičnih organizacij, je Franc Hribar podelil tudi letošnje srebrne znake Zveze sindikatov. Prejeli so jih Franc Borin iz IMV — tozd Tovarne opreme na Mirni, Miran Jurak izTesnil, Dušan Mežnaršič iz upravnih organov občinske skupščine Trebnje, Silva Korelec iz KPD Mirna in Matija Vidmar iz Mercatorja KIT Kmetijske zadruge Trebnje. Srebrni znak je prejela tudi osnovna organizacija v motelu Putnik.
V okviru že tradicionalnega prvomajskega srečanja na Debencu pa je bilo tekmovanje lokostrelcev in tovariško srečanje delavcev, ki je trajalo pozno v noč.
J. S.
Labodovo praznično darilo
Novi prostori v tozdu Libna v Krškem_
NA REPUBLIŠKI VRH TUDI BREŽIČANI!
BREŽICE — Na republiško srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin, ki bo čez štirinajst dni v Novem mestu, se je uvrstil tudi Amaterski oder brežiškega KUD bratov Milavcev s predstavo Šeho-vičevega dela Kurbe. Delo je režiral Vlado Podgoršek, Brežičani pa so se pod njegovim režijskim vodstvom tako že petič uvrstili med najboljše gledališke skupine v Sloveniji.
NA JAVOROVICI PO 42 LETIH—Tudi letos je bila osrednja prvomajska počastitev v novomeški občini na partizanski Javorovici, kjer se vsako leto spominjajo tragične usode 4. bataljona Cankarjeve brigade. Večstoobisko-valcem prireditve je govoril generalmajor Alojz Hren. (Foto: R. Bačer)
KRŠKO — Pred delavskim praznikom 1. majem so delavke Labodove temeljne organizacije Libna v Krškem predale v uporabo novo likalnico in težko pričakovane nove prostore jedilnice, garderobe, sanitarije v skupni izmeri okoli 700 kvadratnih metrov.
Celotna naložba skupaj z opremo je Labod veljala okoli 100 milijonov.
BOLJŠE DELOVNE RAZMERE — Najstarejši delavki Labodovega tozda Libna Krško Štefki Kokotec je pripadla čast, daje prerezala vrvico pri vhodu v nove prostore.
Polovico denarja so sami zagotovili. »To je že druga večja naložba v 20 letih obstoja Labodovega obrata oziroma temeljne organizacije v Krškem. Labod pa domuje in ustvarja v krški občini že 28 let, saj je obrat v Kostanjevici začel z delom leta 1958,« je dejala predsednica delavskega sveta tozda Libna Nuša Lapuh.
Nova likalnica zahodnonemške tvrdke Je posodobila tehnološki proces. Če kdo, potem konfekcionarji dobro vedo, kaj pomeni biti boj s konkurenco na zahodnih tržiščih. Kljub temu da tudi 348-članski, pretežno
Praznik kostanjeviške osnovne šoie
650-letnica prvega izpričanega učitelja — Razstava
KOSTANJEVICA — Praznik osnovne šole«»Jože Gorjup« v Kostanjevici in 400-letnico Trubarjeve smrti so v dolenjskih benetkah praznovali z zelo zanimivim kulturnim dogodkom. Na " praznik šole 25. aprila so namreč Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja ter Galerija Božidar Jakac in OŠ Jože Gorjup priredili v Lamutovem salonu razstavo Moje prvo berilo iz zbirke Marjana Marinška.
4 Ob prazniku šole so Kostanje-vičani pripravili otroški ekstempore s temo Pokrajina ob vodi. Med 40 mladimi likovniki iz številnih krajev je žirija 1. nagrado podelila Ivanki Žarn (OS Gorjanskega bataljona, Podbočje), 2. Vesni Fabjan (OS 1. SNOUB, Videm — Dobrepolje) in 3. Borisu Rateju (OŠ Adama Bohoriča, Bresta-nica).
Razstavo je slovesno odprl prof. dr. Janez Milčinski, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki ima podobnega konjička kot Marinšek, zato je tolikanj bolj tenkočutno orisal pomen zbirke. Sledil je nastop pesnikov Janeza Menarta. Toneta Pavčka in Ervina Fritza.
Na razstavi je na ogled 745 abecednikov in prvih beril iz 115 držav, v 115 jezikih, od tega je 86 slovenskih, 80 jugoslovanskih in 579 drugih. Celotno prireditev pa so Kostanjevičani posvetili 650-Ietnici prvega izpričanega kos-tanjeviškega učitelja, ki seje na gradu Sichersteinu kot priča pravnega dejanja 5. avgusta 1336 podpisal — Herman der Schulmaister ze Landestrost.
PRIDOBITEV V STAREM TRGU
STARI TRG OB KOLPI — V tem kraju je bil v torek, 29. aprila odprt bencinski servis, edini v Pojjanski dolini, ki je pomembna pridobitev nele za Stari trg, ampak za vse tukajšnje razvijajoče se področje. Servis je skupna naložba Petrolovega tozda Brežice, črnomaljske občine in republiških blagovnih rezerv, odprl pa gaje Martin Košir, sekretar za ljudsko obrambo SR Slovenije.
TOMAN IN TRIO LORENZ V DOLENJSKI GALERIJI
NOVO MESTO — Danes bodo v Dolenjski galeriji odprli zanimivo razstavo del akademskega slikarja Veljka Tomana iz Ljubljane. Avtor se bo novomeškemu občinstvu predstavil z akrili, akvareli in risbami, kot posebnost pa omenimo, da bo predstavil ciklus slik »Grič«, v katerem bo na pedagoški način prikazan razvoj od realističnega načina slikanja do abstrakcije. Na otvoritveni slovesnosti, ki se bo pričelaob 19. uri, bo nastopil trio Lorenz, o delu in življenju avtorja pa bo spregovoril umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel^
Manj »sape« za razvoj Posavja
MS ZKS za Posavje o lanskem gospodarjenju — Novi sekretar Franc Pipan
Zakaj je počilo
Zdravnik prijavil sestro, direktor zdravnika, zdravniki pa direktorja
MARIBOR — Komajda so se umirile precej vroče razprave ob pismu, ki ga je pred - časom mariborska bolnišnica naslovila na mestne politične organe in jim v njem med drugim očitala, da se premalo zavzemajo za reševanje gmotnih težav bolnišnice in mestnega zdravstva nasploh, so zdravniki spet pritegnili pozornost (ne le mariborske) javnosti. Tokrat seje »skuhalo« na porodniškem oddelku mariborske bolnišnice: predstojnik oddelka je namreč prijavil bolnišnični disciplinski komsiji višjo medicinsko sestro, sicer vodjo izmene v porodnih sobah, ker je brez zdravnikove vednosti odredila operativni poseg pri neki pacientki, ki je splavila.
Zagotovo bi pri tem tudi ostalo (strokovni kolegij je sestri nosamo-voljo ocenil kot hudo ogrožanje zdravja bolnice), če ne bi samo nekaj dni kasneje glavni direktor bolnišnice predlagal uvedbo disciplinskega postopka proli predstojniku porodniškega oddelka! Njegova obrazložitev: sestra ni mogla priklicati zdravnika, ker je najprej
KRŠKO — Za Posavje ostaja vse manj sredstev za razvoj. Problem zagotavljanja obratnih sredstev je precejšen za lepo število kolektivov, ki nimajo dovolj lastnih sredstev in se zato nenehno soočajo z zagatami pri zagotavljanju kreditne sposobnosti.
Te misli smo slišali na seji Medobčinskega sveta ZKS za Posavje v Krškem, ko so obravnavali rezultate gospodarjenja v letu 1985. Izvozniki so zavrti, ker morajo nositi še breme tečajnih razlik, je menil Valentin Dvojmoč in dodal, da visoke obrestne mere nimajo prave ekonomske vloge, saj delovne organizacije ne izločajo več za trajna obratna sredstva.
Član P CK ZKS Emil Štern je predlagal, da bi delovne skupine v
MARKO BULC O RAZVOJU POSAVJA IN CELULOZE
KRŠKO — Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc se je v torek mudil na delovnem obisku v Krškem. Najprej se je s predstavniki Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj, krške občine in medobčinske gospodarske zbornice pogovarjal o ekonomskem položaju papirne industrije in razvojnih načrtih krških papirničarjev in si ogledal proizvodni procesvtovarni. Pozno popoldne se je pogovarjal o celovitem razvoju Krškega polja ob izgradnji savskih elektrarn s člani programskega sveta za Krško polje, predsedniki občin Brežice, Krško, Laško in Sevnica ter predstavniki posavskih družbenopolitičnih organizacij in republiških upravnih organov.
naslednjih mesecih šle v tovarne, predvsem med zgubarje, in ugotavljale, kako naprej. Ne gre torej le za »fotografiranje« stanja, ampak tudi za to, da tam, kjer ni nobenih premikov, razmislijo, če so za zastoj
Franc Pipan
• Na 1. seji medobčinskega sveta ZKS za Posavje so za novega poklicnega sekretarja MS ZKS izvolili diplomiranega politologa in pravnika Franca Pipana, doslej namestnika glavnega direktorja LB-Temeljne posavske banke Krško, za njegovega namestnika pa Jožeta Habinca, sekretarja P OK ZK Krško.
krivi odgovorni ljudje. Tudi v tej luči se kaže potreba, da bi v Posavju čimprej pripravili problemsko konferenco o kadrovski politiki.
Sicer pa so med posavskimi občinami velike razlike v praksi, da je treba z več znanja, novimi tehnologijami priti do novih programov; od 891 razpisanih štipendij jih je namreč kar60 odst. v Krškem, 24 v Sevnici in 16 odst. v Brežicah, in medtem koso Krčani že energično začeli spreminjati miselnost, saj pospešeno izobražujejo vsaj srednješolce, Sevničani in Brežičanipaleza »poklicnešole«. Če se ne bo spremenila srednjeveška miselnost, bodo Posavci, kot je dejal ' nekdo, še vedno v kolonialnem odnosu do razvitih.
Preveč smo nagnjeni k posploševanju, je menil Ivan Živič, saj seda na konkretnih primerih dokazati,da se, denimo, za visokimi indeksi skriva marsikaj, tudi rezultat slabšega dela. Po njegovem morajo komunisti videti v Posavju celovito razpoloženje, ki ni najbolj ugodno. Prisluhniti kaže tudi kmetu in drobnemu gospodarstvu. Kmetijstvo pač ne išče bonitet, ampak enak položaj zdrugi-mi. Živič je še opozoril, na počasnost pri pomoči kmetom po zadnji zimski in spomladanski pozebi. Zatika se, ker kmetje še danes ne vedo, po kakšni obrestni meri bodo posojila.
MS ZKS se je zavzel za celovito obravnavanje združenega dela in vzpostavitev boljšega informacijskega sistema o poslovanju. Zbirali naj bi podatke, ki bodo pripomogli k boljšim poslovnim odločitvam.
P. PERC
Primer Krupe: sreča v nesreči
Tako so menili strokovnjaki, ki so pred kratkim znova odgovarjali na številna __vprašanja	vaščanov,	ki	živijo	ob	tej	zastrupljeni	belokranjski reki
STRANSKA VAS — Tik pred prvomajskimi prazniki je bila v Stranski vasi predstavitev raziskovalne naloge »Ocena zdravstvenega stanja in zdravstvene ogroženosti prebivalcev vasi Krupa, Praprot, Stranska vas, Moverna vas, Vinji vrh in Brstovec na osnovi specialnega pregleda«, ki sojo naredili pri Univerzitetnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa. Vendar krajani s predstavitvijo niso bili povsem zadovoljni, menili so, daje preuranjena, saj še ni končana recenzija naloge.
Vendar so vaščani pripravili vrsto
vprašanj, na katera so odgovarjali dr. Metka Hiti-Macarol. glavna republiška sanitarna inšpektorica, dr. Samo Modic iz Univerzitetnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, dr. Anton Fazarinc, direktor Zavoda SRS za zdravstveno varstvo in dr. Albin Pečavar, direktor Zavoda za higieno in socialno medicino iz Novega mesta. Kot so poudarili strokovnjaki, pri pregledanih niso ugotovili nobenih akutnih znakov in kroničnih zdravstvenih okvar, ki bi bile lahko izključna in zanesljiva posledica izpostavljenosti PCB. Krajane je zanimalo, zakaj niso bili pregledani glede poškodbe kromosomov, ki so jih odkrili pri družini delavke v Iskri. Dr. Modic je povedal, da nikjer v svetovni literaturi, ki sojo imeli na voljo, ni zapisano, da bi
uiGOPAn— prnc”" . _
Mariborsko pismo
operiral neko ginekološko pacientko (ta poseg po direktorjevem mnenju ne sodi na porodniški oddelek), potem pa odšel na malico. Torej ni bila kriva sestra, temveč zdravnik, ki jo je prijavil.
Tedaj je seveda počilo. Nemudoma seje sestal zdravniški kolegij, ki je v celoti podprl predstojnika oddelka,direktorju pa jcočital, da je zlorabil svoj položaj, češ da seje nedopustno vmešal v strokovne zadeve. Sklenili so predlagati uvedbo disciplinskega postopka zoper glavnega direktorja!
Zaplet je skoraj dva meseca (vse skupaj seje dogajalo sredi februarja) ostal skrit širši javnosti, čeravno se je po mestu že močno šušljajo o njem. z neizogibnimi dodatki seveda: predvsem se je razvnemala domišljija ob vprašanju, zakaj sestra ni mogla priklicati zdravnika, oziroma s kakšnim opravkom je bil ta zaseden. Predvsem pa je zanimivo, da so zdravniki, svoji pregovorni stanovski solidarnosti navkljub, sami obvestili novinarje, naj sc razpišejo o »trojni disciplinski«, ki doslej, mimogrede povedano, še ni dobila epiloga. Morebiti je kasneje komu . med njimi bilo tudi žal. da zaplet ni še naprej ostal med bolnišničnimi zidovi, toda po drugi strani je razkril zares nevzdržne razmere na porodniškem oddelku druge največje slovenske bolnišnice. Ne gre za strokovno oporečnost ljudi, ki na njem delajo (nasprotno, v zdravniških krogih uživa oddelek velik ugled), temveč za obupno prostorsko stisko, ki jo najbolje ponazarja podatek, da je stotim pacientkam na oddelku na voljo samo dvoje stranišč in ena kopalnica s tremi tuši. V vsaki sobi je povprečno po deset postelj, zdrave novorojenčke stiskajo v enem samem prostoru, v času dojenja jil\ morajo prevažati kar skozi čakalnico itd. Gradnje nove porodnišnice pa ni v nobenem načrtu, tudi \ dolgoročnem ne.
MII AN PREDAN
proučevali okvare kromosomov, ugotovili pa so, daje pri petih pacientih res prišlo do teh okvar, vendar ti ljudje ne živijo na območju šestih prej omenjenih vasi. Zato je predlagal, da bi tudi na slučajnem vzorcu krajanov ob Krupi naredili tovrstno raziskavo, ki pa bi jo razširili tudi na širše območje. Pojasnil je še, da vsebnost PCB v krvi nima pomembne zveze z zdravstvenim stanjem človeka in da le po količinah PCB v krvi ne morejo dokončno zaključiti, koliko je PCB v telesu. Poleg tega rezultatov raziskav, ki sojih v svetu naredili na opicah, ni mogoče posploševati tudi za ljudi. Na vprašanje, zakaj jih pečejo oči, pa so dobili odgovor, daje iz literature znano, da so ljudje, ki so prišli v stik s PCB, tožili zaradi draženja oči in dihal, vendar z zdravstvenega stališča to ni nič pomembnega, če ne bo prišlo do česa hujšega.
O tem, kako bo s tistimi krajani, ki niso bili pregledani, je dr. Pečavar povedal, daje lani predlagal, naj bi pri splošnem zdravniku pregledali vse in tiste s sumljivimi znaki poslali k specialistu, vendar so se strokovnjaki in člani komisije, ki jo je imenoval republiški izvršni svet, odločili le,za vzorec. Na osnovi dosedanjih raziskav pa da ni ustrezne potrebe, da bi preiskali vse krajane. Sicer pa so nagastroenterolo-ški kliniki že začeli z metodo pospešenega izločanja PCB iz telesa, kajti po naravni poti količina PCB se zniža v organizmu za polovico v 6 mesecih do 3 letih, če ni novega vnosa tesnovi vtelo. Vnos pa bo mogoče preprečiti le postopoma.
Strokovnjaki so povedali, da je to, kako bodo spremljali zdravstveno stanje ljudi naprej, odvisno od naročnikov. Pripravili so program, ki so ga dali del Iskri, del pa bivši komisiji za koordinacijo dela pri sanaciji Krupe, naročniki pa čakajo, da bo opravljena recenzija naloge, v kateri so le statis-
tični izsledki izvidov, ki so jih dobili tudi krajani.
Vaščani so se pritožili, da so zdravniki slabo osveščeni in da malo vedo o vplivlih PCB terdajihtolažijostem.da to ni nič, da so vso zadevo napihnili novinarji. »Pravico imamo do svojega zdravja, in ker se borimo zanj, nas gledajo kot opozicijo in bi nas najraje napravili za krivce. Z novico, kije izšla v Delu. da PCB ni škodljiv, so naredili več škode kot koristi. Tudi mi spremljamo problematiko, poznamo učinke te snovi in nihče nas ne more obsojati, da smo alkoholiki,« so bili odločni prebivalci. Jože Per, predsednik vaškegg odbora SZDL, je pojasnil, da je strah pred realnostjo, ki ga imajo tukajšnji ljudje, razumljiv, saj je bilo okrog Krupe že toliko neljubih dogodkov, da se počutijo opeharjene. Vendar so jih strokovnjaki potolažili, da je stopnja tveganja, da bi zboleli, ob Krupi nekoliko večja kot drugje, vendar še vedno minimalna, prav tako pa ni bojazni, da bi posledice čutili potomci.
Peter Jančan iz Iskre pa je povedal, da bodo v začetku tega meseca začeli sanirati odlagališče, vir onesnaženosti Krupe, v katerega so od leta 1962 do 1974/75 metali odpadne snovi, ker jih še niso zbirali in pošiljali na uničenje v Francijo. V teh letih je šlo v okolje 70 ton odpadkov, od tega 40—45 ton v smetišče ob tovarni, medtem kojeosta-lih 20 do 25 ton izgubljenih. Jančan je pojasnil, da bi bilo odpadke sicer najceneje odpeljati na bližnjo urejeno deponijo, ker pa je ni, je najbolj smotrno, da na kraju samem naredijo betonsko deponijo, ki bo sicer veljala 750 milijonov dinarjev, vanjo pa bo šlo
10.000	prost, metrov odpadkov. V to deponijo bodo prenesli tudi kondenzatorje, ki sojih našli v romskih naseljih pri »štirih rokah« in v »drevesnici«. Tistih odpadkov, ki so končali na smetiščih pri Mladici in Vranovičih, pa ni moč sanirati zaradi velike količinedru-gih odpadkov in tudi zato, ker je koncentracija PCB na teh dveh smetiščih po Jančanovih besedah tako majhna, da za okolje ne pomeni nevarnosti.
M. BEZEK
Letos se obetajo težave
Tako pravijo v Pletilnici (Donitu) — Vendar sprejeli vrsto ukrepov, da bodo še naprej dobro poslovali
SODRAŽICA — V sodraškem tozdu Donita »Plctilnica« ugotavljajo,da so lansko poslovno leto kljub številnim težavam zaključili uspešno tako v okviru občine kot tudi v primerjavi s sorodnimi organizacijami združenega dela.
Vendar ni nobenih zagotovil, da se bo uspešno poslovanje tudi letos nadaljevalo, ugotavlja direktor France Bojc.
Za potrebe proizvodnje in izvoza so lani uvozili za 415.000 dolarjev raznih žic in drugega materiala, po novih uvoznih predpisih pa bodo letos lahko uvozili za dobro polovico manj. To bo za Pletilnico hud udarec, saj izvaža neposredno ali posredno okoli 40odst. svoje proizvodnje. Zaradi padca cen nafte pa so doživeli tudi že odpoved enega izmed tujih naročil, ker pač
država-proizvajalka nafte ne bo imela denarja.
Kljub tem in drugim težavam pa v Pletilnici storijo vse. da bi lansko raven proizvodnje obdržali ali celo povečali. Zaradi omejenega uvoza so že pod v zeli ukrepe za posodobitev in preusmeritev nekatere proizvodnje. Strojno opremo imajo okoli 80 odstotkov, odpisano. Zato bodo nekatere stroje predelali za potrebe dosedanje ali pa nove proizvodnje. nakupili pa bodo.tudi nekaj posebnih in visoko produktivnih strojev. Dopolnili proizvodni program bodo razvijali naprej. V teh petih letih bodo investirali po lanskih cenah skupno 680 milijonov dinarjev, in sicer v posodobitev tkalske proizvodnje (1987). skladišča (1988) in halo za nove proizvode (leta 1989).
J. PRIMC
)
C
Naša anketa
Proslave naj bodo skromne
Pred časom smo se pri nas nekako odločiti, naj bi bili pri organizaciji najrazličnejših proslav in prireditev racionalnejši. Se tega držimo? Kakor kdo in kakor kje, bi lahko rekli. Kritike na račun razkošnih, dragih, razkazovalnih proslav in različnih prireditev je sem in tja še mogoče slišati, tudi iz nekaterih dosti izpostavljenih ust. Kaj pa mislijo ljudje? Imamo proslav preveč ali premalo, kakšnih je preveč in kakšnih morda manjka? S takimi vprašanji smo se to pot obračali na sogovornike za našo anketo. Večina meni, da proslave morajo biti, saj moramo počastiti posamezne pomembne dogodke, da pa bi to morali početi bolj skromno. Šola pa je na primer lepši spomenik od vsakega kipa ali obeležja.
CIRIL BUKOVEC, upokojenec iz Trebnjega: »Proslav je bilo včasih več kot sedaj, čisto ukiniti jih pa tudi ne moremo. Brez njih niso nikjer na svetu. Je pa res, da bi bile lahko malo bolj skromne. Tudi s skromno proslavo se da obuditi spomin na pomembne dogodke iz naše preteklosti. Malo več skromnosti bi lahko bilo tudi pri postavljanju spomenikov. Moje mnenjeje, da je nova šola ali tovarna lahko lepši spomenik NOB kot kdove kakšen kip.«
FRAN MOVERN iz Praproti pri Semiču: »Prav bi bilo, če bi v Beli krajini združili proslave, ki imajo podoben namen, saj bi bili tako tudi stroški manjši. Marsikdaj se zgodi, daje le proslava zaradi proslave, potem pa se organizatorji jezijo, ker je malo obiskovalcev. Tudi z odkrivanjem spomenikov, spominskih obeležij in podobnega bi lahko že počasi nehali, posebno, ker nekaterih nihče ne vzdržuje. Ali pa naj bi bili spomeniki bolj funkcionalni, na primer razne stavbe.«
BORUT HOČEVAR, tajnik KS Kočev-je-mesto: »Včasih je bilo proslav res preveč, saj smo slavili ob vsaki priložnosti. V Kočevju pri proslavah vedno bolj varčujemo. Lani smo združili proslavljanje treh praznikov, ki so blizu skupaj: dneva OF, praznika dela in praznika naše KS. Tudi letos slavimo skromno. Menim pa, da je prav, če pomembne praznike vendar proslavimo.«
ANICA ŠKAPER, poslovodkinja v blagovnici Mercator v Ribnici: »Tisti, ki dobro gospodarijo in tisti, ki imajo denar, lahko proslavljajo. Tisti, ki denarja nimamo, ne moremo, oziroma proslavljamo na lastne stroške. Članice našega kolektiva smo na lastne stroške proslavile letošnji dan žena. Tudi če organiziramo izlet, si vse sami plačamo, saj naš sindikat nima denarja.«
BRANE BRODARIČ, trgovec iz Metlike: »Velikih proslav, ki zahtevajo veliko denarja in časa, bi moralo biti manj, več pa bi moralo biti takih, kot jih pri nas pripravljamo za 1. maj. Mladinci pripravijo kres in ob rtjem krajši program. Za to ni potrebno nobenega denarja, le malo dobre volje in prostovoljnega dela. Na take ljudske, domače proslave pride tudi veliko več ljudi kot na tiste, resne, zapete. Na Veselici je vedno polno ljudi. Za proslave v metliškem kulturnem domu se to pač ne da trditi.«
ANICA SAVNIK, konfekcionarka v Labodovem tozdu Libna v Krškem: »Proslav je nasploh preveč in so izdatki zanje preveliki, za to pa mora trpeti delavski razred. Pri nas si razkošnih, dragih proslav ne privoščimo. Med delovnim časom trajajo največ nekaj minut, pa še te minute nadomestimo z delom ob prostih sobotah. Sicer so proslave izven delovnega časa. Zame je proslava tudi sedaj, ko se ravno okoli L maja selimo v nove prostore, kjer bodo boljši delovni pogoji. A tudi norme bodo spet poskočile. Največja proslava za nas bi bila boljše plačilo za naporno delo.«
CVETKA HRIBAR, glasbena pedagoginja izNovega mesta: »Mislim,da proslav ni preveč niti premalo in da morajo ostati ob vseh važnejših mejnikih. Marsikdaj pa pogrešam kvaliteto in pravo poslanstvo proslav. Učenci novomeške glasbene šole pa tudi jaz. veliko sodelujemo na proslavah ob raznih priložnostih in včasih je težko reči, ali je namen dosežen. Nekajkrat seje že zgodilo, daje bilo nastopajočih več kot poslušalcev. Ljudje gredo ob koncu dela raje kar najhitreje domov, na njive in vikende in za to nočejo tratiti časa.«
MARJAN VIZJAK, dipl. veterinar iz Brežic: »Pravih, vsebinsko bogatih proslav ni preveč in menim, da so potrebne. Narobe je leto, da so zelo konfekcijske. Le redko naletimo na kaj izvirnega. Imamo pa tudi vrsto majhnih proslav v delovnih kolektivih in drugod, ki so pretežno kulinarične narave in izgubljajo prvotni smisel, kot na primer 8. marec. O teh bi morali razmisliti.«
BORIS MEJAK, upokojenec iz Sevnice: »Moje življenjsko načelo je najprej delati, šele zatem govoriti. Mi z raznimi proslavami, letos pa še s kongresi, ki vsi trajajo po nekaj dni, ravno obratno. Zanimivo bi bilo vedeti, kolikšni so stroški vsega tega. Ne rečem, da posameznih pomembnih dogodkov ne kaže počastiti, a to se da skromno, pa zato nič manj ponosno. O še tako pomembni stvari se da govoriti na kratko, jedrnato, da bi vsak vedel, kaj mu je storiti.«
kmetijstvo
Varstvo za tri četrtine zemlje
Skupščina novomeške kmetijske zemljiške skupnosti sprejela lansko poslovno poročilo in letošnji plan — Vrsta akcij za izboljševanje kmetijskih zemljišč
KONGRESNI GUSLAR
Sejmišča
NOVO MESTO — Naponede-Ijkovem sejmu je bilo naprodaj 115 pujskov, starih 7 do 10 tednov, in 367 pujskov, starih 10 do 12 tednov. Lastnika je menjalo skupaj 305 živali. Mlajši pujski so stali 25.000 do 30.000 din, starejši pa 30.000 do35.000din.Kmetjeso prignali tudi 8 glav goveje živine, prodali so 4. Kilogram žive teže volov je stal 350 do 400 din, krav 250 do 300 din, telet pa 400 do460 din.
BREŽICE — Na sobotnem sejmu so rejci ponujali 360 pujskov, starih do 3 mesece, in 8 pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalo 155 prvih in 4 druge živali. Kilogram žive teže mlajših je stal 800 do 950 din, starejših pa 500 din.
NOVO MESTO — Občinska kmetijska zemljiška skupnost je tudi lani opravljala vrsto nalog. Ena pomembnejših je bila kategorizacija zemljiščza izdelavo prostorskega plana. S tem dokumentom je dosežen glavni cilj, da varujemo kmetijska zemljišča pred pozidavo in drugimi nekmetijskimi posegi. Od 29.738 hektarov kmetijskih zemljišč v novomeški občini je sedaj deležno družbenega varstva 23.249 haktarov ali 78 odstotkov zemljišč, na katere bodo nekmetijski posegi možni le v zares izjemnih primerih.
ZEMLJO ZA OSKRBNINO
BREŽICE — Ko ostareli kmetje popolnoma opešajo, jih socialna služba odda v domove. Takrat sorodnikov ni blizu, ko pa umro, se dediči hitro oglasijo, četudi je zapuščina še tako skromna. Za naprej zahtevajo delegati skupščine socialnega varstva, da zemljo kmetov, ki morajo v dom, takoj prodajo kmetijski zemljiški skupnosti po dnevnih cenah, izkupiček pa porabijo za oskrbnino. Če bodo posest hoteli dobiti dediči, bodo morali poslej tudi oni nekaj primakniti za • vzdrževanje ostarelih stricev in tet. Brez vseh obveznosti naj jim dediščina ne bi več padla v roke.
Ob tej je skupnost opravljala tudi druge že standardne naloge. Trudila se jč s popisom neobdelanih in slabo obdelanih zemljišč, s katerimi je največji problem v Suhi krajini, predvsem pa z njihovim vključevanjem v boljšo obdelavo. Evidentirali so okrog 70 hektarov slabo obdelanih zemljišč, vendar vlada prepričanje, da je slabo obdelanih še bistveno več zemljišč in da na bistveno boljše stanje ni moč računati, dokler ne bodo drugačni ekonomski pogoji kmetovanja. Nadaljevali so tudi z izboljšavami površin za kmetijstvo.
Septembra so se končno začela hidromelioracijska dela na Mokrem polju, za poseben uspel, pa štejejo pripravo večjih posegov, ki bodo
53.KMETIJSKI SEJEM
V NOVEM SADU
NOVI SAD — V času od 9. do 18. maja bo v Novem Sadu že 53. mednarodni kmetijski sejem in 14. razstava »Države v razvoju v boju za hrano«. Na tem sejmu, ki šteje med največje na svetu, bodo razstavili najnovejšo tehnologijo za pridelovanje in predelovanje hrane. Še posebno pozornost bodo posvetili elektroniki, ki si utira pot tudi v kmetijsko proizvodnjo. Na sejmu bodo sodelovale tudi mednarodne organizacije, ki bodo predstavile svoje posebne programe.
S koruzo zasejali 1000 hektarov
Kooperanti sejali zase in za farmo v Globokem
BREŽICE — Spomladanska setev gre h koncu. V temeljni organizaciji kooperantov Agrarie računajo, da bo pogodbeno sodelovanje zajelo 1000 ha njiv. Živinorejci sejejo na njih koruzo. Večino pridelka bodo porabili doma.
Za potrebe farme v Globokem bodo zasejali 50 ha njiv s koruzo za silažo, 50 ha s koruzo za zrnje. Krompirju za prodajo so namenili letos 40 ha, kumaricam za kamniško tovarno Eta pa 5 ha.
S pšenico so kmetje jeseni po vnaprej sklenjenih pogodbah posejali 400 ha površin, z oljno ogrščico pa 60 ha. Posevki so sorazmerno dobro prezimili in vse kaže, da bo letina normalna. Medtem so kmetje opravili že prvo dognojevanje. To je bilo zaradi dolge zime nujno potrebno. Za pogodbene površine je oskrba s semeni, gnojili in zaščitnimi sredstvi potekala brez zastojev, primanjkovalo je edinole nekaj poznih sort hibridne koruze za silažo. Tudi z gorivom za kmetijske stroje letos ni bilo težav.
J. T.
Kmetijski
Odloča »strojno« vime
Ročna molža je eno najtežjih kmečkih opravil, pravo garaško delo, ki v hlevu vzame več časa kot katerokoli drugo. Za ubogi liter mleka je potrebno do 200-krat stisniti sesek s prsti in še to v zelo neudobni pozi, kar molzačevo telo še bolj enostransko obremeni. Nič čudnega potem, če so že pred več kot poldrugim stoletjem skušali narediti stroj, ki bi pri tem delu človeka nadomestil, vendar je to zares uspelo šele v novejšem času. Pokazalo seje, kako zahtevna je tehnika, če ima opraviti z živim bitjem, molznikom na eni in kravo na drugi strani.
Sodobne reje si brez molznega stroja seveda ni več moč misliti. Še več: molža je tako pomembna za uspeh reje, da v selekcijskem delu odbirajo živali vse bolj tudi po tem, ali imajo za strojno molžo primerno vime. Oglejte si stare fotografije z živinorejskih razstav; rejcem kar žarijo obrazi, če imajo njihove ljubljenke globoka, skoraj do tal segajoča vimena. Za stroj sploh niso primerna, bolj občutljiva pa so tudi za poškodbe. Tudi predebeli in predolgi seski otežujejo nameščanje molznega stroja, pri pretankih pa se čašice snemajo. Seski ne smejo biti ne preveč stisnjeni ne preveč razmaknjeni, povrhu pa morajo biti »mehki« za molžo.
• »Strojno« vime, kakršnega naj bi imela dobra mlekarica, primerna za nadaljnje selekcijsko delo, mora biti široko, trdno pripeto in ploščato, vimenske četrti enakomerne in simetrične. Seski naj ne sežejo manj kot 45 cm do tal.
Na tem mestu smo že pisali, kakšna je pravilna strojna molža in kako odločilnega pomena je skrajna vestnost glede čistoče. Naj še dodamo, da zdaj priporočajo, naj bi iz vsakega seska pred začetkom molže izmolzli nekaj curkov mleka na poseben lonček z obarvanim dnom. Z njegovo pomočjo se da hitro in enostavno ugotoviti sprememba barve in gostote mleka ter zaznati pojav mastitisa — najhujše šibe, ki jo molzni stroj lahko naredi še bolj nevarno in za čredo usodno.
Inž. M. L.
opravljeni do konca petletke. Gre predvsem za pripravljanje dokumentacije za hidromelioracijo Sent-jernejskega polja, kjer naj bi izboljšali okrog 900 hektarov, ter okrog 700 hektarov zemljišč ob Radulji. Precej je bilo lani tudi agromelioracij. Tovrstne izboljšave zemljišč — gre v glavnem za odstranjevanje kamenja in grmovja — pa bodo letos
Če hočem imeti potico, moram v gozd
»Ne gre nam slabo, a tudi dobro ne,« pravi kmet Vinko Pašič
BRDARCl PRI DRAGATUSU — Pri Pašičevih so edini čisti kmeti v tej majhni vasici, vendar gospodar Vinko prizna, daje ostal doma na očetovo željo, če pa bi vedel, kaj ga čaka. bi se gotovo raje zaposlil. »Lagal bi. če bi rekel, da nam kaj manjka, vendar je naše delo preslabo plačano, čeprav je res. da so kmetijski pridelki v trgovini dragi, vendar zato, ker je preveč posrednikov.« pravi Vinko.
Vinko Pašič
Z grozo opaža, da ljudem sploh ni več mar, koliko pridelajo. »Umetnih gnojil kupujejo ljudje v naši vasi zelo malo. manj. kot bi potrebovala zemlja, kar se bo jeseni krepko poznalo pri pridelkih. A jih ne briga kaj prida, koliko bo tržnih presežkov, in tudi mene ne. Pa taki ceni že ne! Za proizvodnjo za prodajo nisem navdušen, pridelam vsakega po .malem, kolikor je preveč, prodam. S kmetovanjem zaslužim za kruh, če pa hočem imeti potico, moram v gozd. Se sreča, daga imamo!« pove Pašič.
Čeprav Vinko neprestano zatrjuje. da jim pravzaprav niti negre slabo, saj imajo doma skoraj vse stroje. 5 hektarov obdelovalne zemlje pa le v treh kosih, in to čisto v bližini domačije, bo za sinova raje poskušal najti delo v tovarni.
B. M.
5
n
S
I
N
S
N
*
N
N
N
opravljene na okrog 1.400 hektarih, in sicer na območju Velikaga Kala, Dolenjih' Kamene in Dolenjega Kamenja, pripravili pa bodo vse potrebno za take posege na območju Globodola in Podlipe v Suhi krajini.
• Lani je bil manjši promet s kmetijskimi zemljišči, toda drobljenje posesti v občini še ni zaustavljeno. Vendar tovrstna kmetijska zakonodaja in usmeritve dajejo upanje, da se bodo zadeve na tem področju spreminjale na boljše. Pomembno vlogo pri tem gotovo odigrav a zaščitenost kmetij. Zaščitenih kmetij je v novomeški občini 2.190, v letu 1985 je tak status imelo 12 kmetij več kot leto poprej. Letos naj bi na tem področju ne bilo večjih sprememb. Za tiste, ki želijo pridobiti status kmeta, pa naj bi na zahtevo zadnje skupščine kmetijske zemljiške skupnosti Novo mesto 25. aprila (ki je sprejela poročilo o lanskem poslovanju skupnosti, pa letošnji program) uvedli 'obvezno preverjanje znanja. Ker je v pripravi tovrstni republiški program, pa naj bi počakali na njegova navodila.
Letos do novembra naj bi zaključili dolgo načrtovano in pripravljano zložbo zemljišč na Mokrem polju na 215 hektarih ter pripravili vse potrebno za tak poseg, ki prispeva k večji in gospodarnejši kmetijski pridelavi, na Sentjernejskem polju in v Globodolu.
Z. L1ND1Č-DRAG AŠ
KAKO ŠKROPIMO VINSKO TRTO?
NOVO MESTO — Društvo vinogradnikov Dolenjske, podružnica Novo mesto — Trška gora, organizira skupaj s Kmetijsko zadrugo strokovno predavanje o škropljenju vinske trte. Predavanje bo v petek, 9. maja, ob 17. uri v dvorani sindikalnega doma. Društveni trg 2. Predavala bo znana strokovnjakinja za varstvo rastlin inž. Miljeva Kač. Poleg članov novomeške podružnice so na predavanje vabljeni tudi člani podružnic Podgorje, Straža, Šentjernej in Škocjan.
r
s
>
I
s
s
!
t
s
I
s
N
I
K
S
S
I
s
I
s
I
K
I
S
I
s
I
s
I
s
K
I
S
I
s
s
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
K
i
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Uteja: Tit Doberšek
Magnezij v prehrani vinske trte
Svoje izvajanje o magneziju v prehrani vinske trte prof. dr. Lojze Hrček v Sodobnem kmetijstvu, v letošnji 2. številki dopolnjuje in zaključuje s primerom vinograda v Trebčah:
Možnost zamenjave znakov pomanjkanja magnezija v prehrani vinske trte in okuženost z virusnimi boleznimi, v konkretnem primeru z boleznijo zvijanosti listja, povezano s prezgodnjim rdeče-njem oziroma rumenenjem listja, navajem primer vinograda Jožeta Vuka iz Trebč (Bistrica ob Sotli).
Ta vinograd je močno poškodovala pozeba v letu 1978, nekaj manj pa tudi v letih 1980 in 1981, da ne govorimo o močni pozabi v letu 1985. Že od vsega začetka seje v nasadu pojavljalo predčasno rdečenje listov rdečih sort trt, in sicer precej intenzivno. Pri belih sortah je bilo rumenenje listov manj izrazito. Zaradi suma na viroze je lastnik vinograda skoraj obupal in že nameraval vinograd krčiti. Glede na to, da je bilo v vinograd vloženega veliko truda in denarja, smo mu svetovali, naj še počaka, da bi lahko ugotovili izvor tega pojava in skušali ustrezno ukrdpati.
V septembru 1975 smo izkoristili prisotnost' znanega vinogradniškega strokovnjaka prof. dr. W. Gartla iz Bernkastla v ZR Nemčiji na simpoziju o prehrani vinske trte ob mednarodnem vinarskem sejmu v Ljubljani in ga naprosili, naj si ogleda vinograd v Trebčah. Prof. Gartel nam je ustregel in po .skrbnem pregledu vinograda menil, da gre za okuženost z virozami, morda pa še bolj za pomanjkanje magnezija v zemlji. Svetoval nam je raziskavo v obeh smereh.
Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani je po obisku prof. Gartla analiziral vzorce zemlje iz tega vinograda. Podatki analize kažejo nevtralno reakcijo zemlje, raven rastlinam dostopnega fosforja in kalija je nizka do srednja, dostopnost magnezija pa izrazito nizka. Vrednost dušika, fosforja in kalija je sicer še zadovoljiva, vsebnost apna in magnezija pa majhna. Spomladi 1976 so bili začeti poskusi, ki so se nadaljevali tudi v letu 1977, žal so bili pozneje prekinjeni. Ločeno od poskusov smo v decembru 1975 nabavili v Tovarni dušika v Rušah 500 kg magnezijevega sulfata (grenka sol MgS04. 7H20) za redno gnojenje v dveh odmerkih, pozneje pa tudi za foliarno (gnojenje). Tretiranje z magnezijevim sulfatom je potekalo dve leti zaporedoma. Ker so v vinogradu trsi, ki kažejo znake okuženosti z virozami, smo poslali tudi liste določenih trsov (žametovke, frankinje, šipona) v raziskavo prof. dr. Šaričevi v Zagreb. Te raziskave so v nekaterih primerih dejansko potrdile prisotnost virusov.
Vinograd J. Vuka v Trebčah (Bistrica ob Sotli) je primer, kjer se pojavljajo znaki prehrambenih motenj in okuženosti z virozami. Četudi raziskave niso bile dokončno opravljene in so rezultati samo orientacijski, lahko sklenemo z ugotovitvijo, da moramo pri prehrani vinske trte v prihodnosti nameniti mnogo več pozornosti magneziju. Primer vinograda vv Trebčah ni osamljen primer. Če poleti gremo po naših vinogradih in opazujemo z odprtimi očmi, bomo našli zelo veliko takih primerov. To našo trditev potrjuje dejstvo, da so se motnje, ki so bile izredno izrazite v obravnavanem vinogradu, po tretiranju z magnezijevim sulfatom v naslednjih letih omejile le še na nekatere trse določenih sort. To pomeni, da je bil učinek tretiranja z magnezijem uspešen.
S
I
S
J
Zadnji kmet na Zoisovi zemlji
Souvanova kmetija je trdna in napredna že od časov barona Zoisa_
Med kmetovalci in ljudmi, ki se strokovno ukvarjajo s kmetijstvom, je širše znan 50-letni Jernej Krajšek, po domače Souvanov Nejc, eden zadnjih čistih kmetov iz bližnje okolice Novega mesta. Kot praktik veliko ve, pa tudi načitan je, zato mu tudi samozavesti ne manjka, če je potrebno oporekati kakemu nesmislu. Teh pa prav v kmetijstvu ni malo.
Jerebova v cvetočem maju
Zanimiva je že zgodovina njegove domačije, ki jo dobro pozna: »To je bila kmetija barona Zoisa. Matično kmetijo je imel na Grabnu, tu, čez Krko, pa je bila njegova pristava. Ko je začel finančno propadati, je pristavo prodal svojemu uslužbencu Trebezu, zato so našo kmetijo še dolgo imenovali »Trebezgild«. Kose je moja prednica, vdova s tem imenom, poročila s Souvanom, sta bila tu dva rodova kmetov. Ena od hčera, Medvedova, je bila moja stara mama; imela je tri otroke, na kmetiji pa je ostala moja mama Rozi, umrla pred letom dni. Moja mama se je poročila z nekdanjim sreskim načelnikom Krajškom, ki je živel samo v paragrafih, za kmetijo pa je skrbela le mama. Krajšek je bil v partizanih, po osvoboditvi pa v pravosodju na odgovornih funkcijah v Ljubljani in Beogradu. Mama in midva s sestro sva bila vselej doma, na kmetiji. Oba sva hodila v gimnazijo, le da sem jaz po končani nižji gimnaziji odnehal s šolanjem in ostal na kmetiji. Ta mi je bila pri srcu, odkar se zavedam.«
Jernej Krajšek ima povsem mehanizirano kmetijo, ki obsega 26 hektarov strnjene zemlje, vso mehanizacijo in vse posodobitve pa je nakupil sam, brez vseh kreditov. »Ker je bila mama lastnica, nisem mogel dobiti zadružnih posojil, ampak žena je v službi. Kmetoval in gospodaril sem jaz, ves denar pa smo vlagali v sodobno obdelavo. Danes sem srečen, da nimam kreditov, ker so obresti tako visoke. Z zadrugo sodelujem že od leta 1958.«
Razgledani kmet Krajšek je tudi vsa leta aktiven v združenih samou-
VW
Pohabljenci obtožujejo
V Novem mestu se je spet pojavila manija
Po začasnem predahu, ko smo že mislili, da je zmaga! razum, je v Novem mestu spet izbruhnila nerazumljiva moda, bolje rečeno obžagovalska strast. Tokrat je bila na vrsti Jerebova ulica. Namesto košatih kron zdaj tam štrlijo v pomladni dan obžagani in začesnje-ni štrclji in nemo obtožujejo »žagarske strokovnjake«.
Eden naših najboljših vrtnarskih strokovnjakov inž. Miha Ogorevc je svoj čas ostro in strokovno utemeljeno ugovarjalfriziranju rastlin, ki ima očitno prav v Novem mestu najbolj vnete zagovornike. Kot strokovno napako in malone barbarsko potezo je ocenil obseka-vanje drevoreda čez Marof in kostanjevega nasada na živilskem trgu.
■ »Od kod ta .modernizem, ta neusta-
vljiva strast sekačev, ki tako kruto mrcvari naravo?« se je spraševal. Njegov protest in ugotovitev, daje to početje nasilje nad naravo in lepoto ter hud ekološki prestopek, sta naletela na gluha ušesa. Še več: obsekovalce so začeli posnemati še drugi in po letu 1980 je v Sloveniji zavladalo obdobje sekanja krošenj okrasnih dreves.
Novo mesto je imelo pri tem pomembno vlogo in očitno jo želi še ohraniti. V ta namen so menda padle krošnje v Jerebovi ulici. Katere bodo zdaj na vrsti? In za konec najvažnejše vprašanje: kdo to modo spodbuja in kakšne razloge ima? Če je kako drevo staro in življenjsko utrujeno, ga je treba vendar nadomestiti, ne pa tako grdo pohabiti!
M. LEGAN
pravnih organih, pred kratkim pa je postal tudi član novomeške delegacije v republiškem zboru združenega dela.
Pri Krajškovih ne kmetujejo na pamet, ampak veliko preračunavajo, telefon in svinčnik pa sta pri njih veliko v rabi. Kaj bi morali v družbi narediti, da bi kmetijstvo hitreje napredovalo? Na to vprašanje Souvanov Nejc kar izstreli odgovor:
»Prvo je: ohraniti dobro zemljo pred' nadaljnjo pozidavo. Nujna je zložba zemljišč za usmerjene kmetije, ki imajo razdrobljeno posest.
Zagotoviti pa tehnološko usmeritev in strokovno pomoč pospeševalcev ter se držati tega, kar imamo o kmetijstvu že zapisano v raznih dokumentih. Kajpada soekonomskeccne vsemu temu pika na i, potem ne bi potrebovali nobenih interventnih sredstev in regresov. Zakaj bi meni delavec lahko očital: zate delam, ko mu odtrgujejo za kmetijstvo?Nisem potreben nobene pomoči, ampak le enakega položaja zasebnega in družbenega kmetijstva, kadarsedol-očajo cene.«
Na Souvanovi kmetiji, kjer se bavijo le z živinorejo in pridelovanjem pšenice — krompir sadijo le za domačo rabo — so dali letos samo za gnojila 470.000 dinarjev in še 80.000 din za zaščitna sredstva. Gnojili so celo malce več, kot so priporočali strokovnjaki, medtem ko krmil za krave ne kupmejo več. »Izračunali smo. da se nam to ne izplača. Prejšnja leta sem oddajal od k rave tudi po 5.000 litrov ml eka, zdaj samo 3.000 litrov, kar lahko dosežem z osnovno krmo, izračun pa mi tako bolje kaže.«
Z novomeško zadrugo sta Souvanova kmetija in njen gospodar vsa leta v zelo dobrih odnosih, prav zdaj pa se mu je hudo zamerila lanskoletna potegavščina.
»Sem pogodbeni pridelovalec pšenice. Tudi lani so mi dali seme in zaščitna sredstva, toda seme iz. Srbije je imelo deklaracijo, staro pa je bilo dve leti in ni kalilo. Polovica kmetov, ki je to seme sejala, mora preorati. Resda bo proizvajalec dal novoseme in občinski intervencijski sklad 150 kg umetnega gnojila na hektar, toda v nič je šlo moje delo in bili so stroški s stroji. Zadruga, kije bila opozorjena, da je seme slabo, ne bo trpela škode. To ni pravično in mi spet potrjuje očitek, da v tej španoviji vleče kratko vedno le kmet. Kar ga bi se mi že toliko sestankovanja, razpravljanja o kmetijstvu, ko pa di/bri kmetje isto trobimo vsa leta, a se tako počasi stvari spreminjan1!. Priznati pa moram, da se je imselnost ljudi nasploh glede poklica kmeta spremenila. Ni še dolgo, kar je bil kmečki poklic omalovaževan in zaničevan, zadnja/čase pa dobiva ustrezno spoštovanje.«
RIA BAČER
m
II
Naj ostane zdajšnja praksa?
Štipendirali so jih Novomeščani, zaposlili pa največ Ljubljančani
	,71 i IL	
	iUiiiit	
NOVO MESTO — Novomeščani ne podpirajo zamisli o obveznem služenju vojaškega roka za ženske. Za tako stališče sta bila predsedstvo občinske konference mladih in Svet za proučevanje družbenoekonomskega položaja žensk pri SZDL.
Na skupni seji so menili, da bi kazalo tudi v bodoče ohraniti prostovoljno usposabljanje žensk v okviru JLA. podpirajo pa vse dosedanje oblike obrambnega in samozaščitnega usposabljanja žensk. S tem v zvezi bodo naredili analizo, kako danes delujejo dekleta, ki so se iz novomeške občine že udeležila prostovoljnega šestmesečnega vojaškega usposabljanja.
NOVO VODSTVO ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
NOVO MESTO — Skupščina občinske zdravstvene skupnosti 24. aprila je bila posvečena predvsem izvolitvi novega vodstva in organov skupščine. Za novega predsednika skupščine je bil izvoljen Janez Bulc. /a podpredsednika pa Jože Tekstor. Za predsednico zbora uporabnikov so izvolili Nevo Thorževskij. za predsednika zbora izvajalcev pa Jožeta Steklaso. Nove delegate je dosedanja predsednica skupščine Joža Miklič seznanila z delom v preteklem mandatnem obdobju, s problemi, s katerimi so se ubadali delegati, ter z nedokončanimi nalogami. Obravnavo četrtletnega poročila so delegati odložili /a naslednjo skupščino. sprejeli pa sklep o financiranju izvajalcev v okviru plana, da ti ne bi imeli prevelikih težav, saj so materialni stroški v treh mesecih porastli že tudi do 100 odstotkov.
Premalo praktičnega pouka
V1DOŠ1ČI — Po osemletki seje Mojca Slobodnik iz Vidošičev odločila za ljubjjansko srednjo tekstilno šolo. »Čeprav nisem šla rada od doma, sem se odločila za tošolo. saj me je že od nekdaj veselilo šivanje in razna ročna dela. Po končani šoli bom tekstilnoobrtni konfekcionar.« je povedala Mojca, sedaj dijakinja 2. letnika te šole.
»Pri nas se učimo šivati predvsem ženska oblačila, od bluz in jaken do krit. hlač in kostimov.« Mojca ima štipendijo iz združenih sredstev, za štipendijo so prosili v Beti. vendar takrat takega profilav Beti niso potrebovali, za potrebe Beti izobražuje namreč metliška tekstilna šola. Ker gre Mojci šola dobro od tok — 1. letnik je končala s prav dobrim uspehom, prav tako prvo polletje 2. letnika — tudi doma nimajo nič proti temu. da bo po končani tekstilni šoli nadaljevala šolanje. »Nisem se še odločila, ali bom šla še za dve leti na modelarsko šolo v Maribor ali pa naprej v Zagreb, vsakakor pa bom šolanje nadaljevala in gotovo bom lahko dobila štipendijo, saj na primer modelarje potrebujejo tako v Beti kot v Novoteksu in Kometu, vsekakor pa bi rada ostala doma.«
Mlado dekle tudi sedaj ob koncu tedna pride domov. »Le kadar
Po soli se
Mojca Slobodnik: bom vrnila domov.«
imam pouk v soboto popoldne, ne grem v Vidošiče. V Ljubljani tako rekoč sploh nimamo prostega časa: pouk traja od 7. do 15. urealiod 11. do 19.15, v internatu imamo obvezne učne ure in le ob četrtkih z večer grem o de k let a včasih na ples ali v kino. Še največ prostega časa imam doma. čeprav je tudi tu treba •vedno kaj postoriti ali pomagati pri raznih delih.« Doslej je Mojca obvezno prakso oprav ljala v Beti. kjer se je naučila precej koristnega. Dodaja pa. da je v šoli premalo praktičnega pouka.
A. B.
V razpravi so načeli tudi vprašanje obveznega pouka s tega področja po srednjih šolah in kritizirali novomeško prakso, po kateri nobeden od štipendiranih obramboslovcev ni dobil zaposlitve na šolah, pač pa poučujejo priučeni prosvetni delavci namesto strokovno usposobljenih in doštudiranih ljudi.
Oba foruma sta tudi podprla zamisel mladih, naj bi kot novo obliko usposabljanja proučili možnost civilnega služenja vojaškega roka v humanitarnih poklicih za dekleta in fante. Za slednje naj bi tako možnost dali le tistim, ki zlasti iz zdravstvenih razlogov ne morejo redno služiti vojaškega roka.
. Svet za proučevanje družbenoekonomskega položaja žensk je v nadaljevanju seje Obravnaval še podatke iz nedavnih volitev in ugotovil, da so s 36,6odstotki ženske še kar ustrezno zastopane v zborih občinske skupščine, medtem ko ses-
tava delegatov v krajevnih skupnostih ni zadovoljiva. Tu so med 327 delegati izvolili samo 40 žensk. Zelo dobro pa so tovarišice v novomeški občini zastopane v delegacijah SIS s poprečno 42 odstotki.
Svet je obravnaval še informacijo ob zaključku akcije »Inkubator«, med drugim pa je sklenil, da bo ena jesenskih sej posvečena problematiki zaposlovanja. Tudi v zvezi z dejstvom, da je vse več tovarišic, ki so izpolnile pogoje za upokojitev, a ostajajo na delovnih mestih in s tem zapirajo pot mladim.
R. B.
SE EN SREBRNI ZNAK
NOVO MESTO — V prejšnji številki Dolenjskega lista smo poročali o letošnjih nagrajenih O F in dobitnikih srebrnega znaka sindikatov, pri slednji)! pa je pomotoma izpadlo ime Branka Bambiča iz tovarne Krka. Za spodrsljaj se opravičujemo. Uredništvo.
Domske usluge na domu
Nova oblika družbene skrbi za starejše ljudi
NOVO MESTO — »V Domu starejših občanov nameravamo čez dva meseca začeti opravljati razne usluge starejšim ljudem na njihovem domu, da bi lahko kar nadlje ostali v svojem okolju,« je povedala Lojzka Potrč, direktorica Doma starejših.
Medtem ko so v novomeški občini od leta 1978 dalje v skrbi za starejše občane dajali prednost domskemu varstvu, gredo zdaj korak dlje v sodobnem načinu organizirane skrbi za prebivalstvo, starejše od 65 let. Izveč raziskav je bilo v prejšnjih letih razvidno, da starejši ljudje najpogosteje potrebujejo pomoč pri vzdrževanju bivalnih prostorov, pri pranju, nakupu in pripravi hrane, pri vzdrževanju osebne higiene in podobnih opravilih.
Prav zato se je skupnost socialnega skrbstva v dogovoru z domom starejših odločila za usluge na domu. Opravljali jih bodo delavci doma starejših, za začetek pa bodo na tak način pomagali predvsem najbližjim krajanom iz Kandije, Grma, Šmihela, Drske in centra mesta. Sčasoma, zlasti pa če bo interes tudi drugod, bodo usluge nado-ijiu opravljali še za druge krajevne skupnosti.
Opravljeno delo seveda ne bo zastonj. Enourno pomoč na domu so za zdaj ovrednotili s ceno 1.000 di-
Zdravstveni dom s prazno malho
Metlika: v prvem četrtletju za 7,6 milijona izgube
METLIKA — Metliški zdravstveni dom je poslovanje v prvem letošnjem četrtletju zaključil s 7.62 milijona dinarjev izgube, kurje 70odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Od te izgube kar dobrih 6.2milijonadinarjev odpade na nekrite osebne dohodke.
V lanskem letu je imel zdravstveni dom dokaj nizke materialne stroške, ker so imeli še precej materiala na zalogi, vendar so te zaloge lani porabili in tako so letos močno narasli stroški za nakup materiala za splošno in zobozdravstveno dejavnost, tako da znaša ta indeks več kot 200 odstotkov, saj se je ta material v zadnjem času tudi močno podražil. Sicer pa materialni stroški v celoti znašajo 89 odst. več kot v lanskem prvem trimesečju.
Celotni prihodek je v prvem četrtletju znašal blizu 26 milijonov dinarjev, ka je sicer za skoraj 65 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, a kljub temu le 80 odst. načrtovanega za prvo četrtletje. Veliko večino denarja je zdravstveni dom dobil od metliške zdravstene skupnosti, kar 24 milijonov. še naprej pa se zmanjšuje priliv iz drugih občin, zlasti ozaljske. od koder je bilo pred časom precej več pacientov v Metliki. Očitno se v tem težkem stanju vse zdravstvene skupnosti karseda zapirajo in omejujejo odliv v druge občine. Porabljena sredstva so se v . primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za nekaj manj kot 90 odst., dohodek za več kot 240 odst., čisli dohodek pa skoraj za trikrat. Seveda vsi ti na videz zelo ugodni kazalci ne morejo izničiti izgube.
Na koncu je treba še povedati, da je povprečni bruto Osebni dohodek v metliškem zdravstvenem domu v prv ih treh letošnjih mesecih za dobrih 61 odst. večji kot znaša povprečje za lansko leto. povprečni čisti osebni dohodek pa znaša v tem obdobju 98.805 din.
A. B.
narjev. Opravljeno delo bodo plačevali uporabniki sami ali pa njihovi svojci, le izjemoma bo pri kritju teh stroškov pomagala skupnost socialnega skrbstva.
Da bi dobili potrebne podatke o interesentih za tovrstno pomoč in izvedeli za njihove želje od tega. ob kateri uri želijo pomoč, do želja o vrstah uslug, so pripravili vprašalnik, ki ga mora stranka izpolniti ob prijavi. Ker gre za novost, kakršno sicer že ' dolgo poznajo le v večjih mestih, zlasti v razvitejših državah, bo novomeški poizkus sodobne pomoči ostarelim toliko bolj zanimiv.
R. BAČER
Asfalt na Polž
Največja pridobitev zadnjih let v najmlajši in najmanj razviti krajevni skupnosti
DOLŽ — Praznik OF in 1. maj so na Dolžu 27. aprila svečano proslavili z otvoritvijo 2600 m asfaltne ceste, ki zdaj to doslej odmaknjeno krajevno skupnost povezuje z mestom. Lani so asfaltirali cesto od Malega Orehka Stopičani. v nekaj mesecih pa so posodobitev ceste nadaljevali Dolžani, in to z več kot 500 udarniškimi urami prostovoljnega dela in 40.000 dinarji prispevka od gospodinjstva. Preostala sredstva je zagotovila občinska skupnost za ceste.
Kot je v uvodnih besedah poudaril Franci Bačar v imenu krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, je v štirih letih obstoja krajevne skupnosti Dolž bolj napredoval kot prej v desetletju. Ljudje, ki se vozijo v Novo mesto na delo, vozi pa tudi 13 delavskih in lokalnih avtobusov na dan. bodo poslej deležni varnejšega in kul-turnejšega prevoza. Cesta pa je za odmaknjeni kraj v podnožju Gorjancev tudi pogoj za napredek ostalih dejavnosti.
Vaščanom, ki so se v velikem številu zbrali od blizu in daleč, je govoril tudi Ivo Longar, predsednik novomeškega izvršnega sveta, slavnost pa so zaključili na vaški veselici, prisrčen kulturni program so izvedli domači šolarji,
R. B.
HMELJNIK ZASLUZI VEČJO SKRB
Učenci mirnopeške osnovne šole smo 8. aprila odšli na Hmeljnik. Daljši počitek smo imeli pri stari karteljevski šoli. Tam smo malicali in izvedeli nekaj zanimivosti o zgodovini gradu. Nato smo učenci višjih razredov nadaljevali pot, ostali pa so se vrnili. Ko smo prisopihali na cilj, smo bili zelo razočarani. Grad je zelo potreben obnovitvenih del in zasluži večjo skrb.
HELENA ŠIŠKO, 8.b
i
0 blokih, ki imajo shrambo na podstrešju
Formalno vse v redu, stanovalci pa negodujejo
NOVO MESTO — Stanovanjska soseska Irča vas-Brod, nazadnje zgrajena v mestu, se zdi sprehajalcem morda lepa, ampak stanovalci novih blokov se pritožujejo nad neprak-tičnostjo načrta. Kolesarnico in shrambo imajo namreč na podstrešju. V načrtu pa je, da bi podobne stanovanjske bloke brez podkletitve gradili še za nadaljnih 574 stanovaj v soseski Mrzla dolina 1 po zazidalnem načrtu, ki v predlogužepripravljenzasprejem. Osnutek tega dokumenta je bil po predpisih javno razgrnjen, o izrečenih pripombah so se ustrezne strokovne službe izrekle, skratka, ni bilo pripomb na tako gradnjo ne pri stanovanjski skupnosti ne pri urbanistih, medtem ko bodoči stanovalci pri tem niso bili kaj dosti vprašani. S formalne plati je bilo vsem zadoščeno.
Novomeški izvršni svet (že v novi sestavi) pa je ravno še zadnji hip predlog za sprejem takega zazidalnega načrta zavrnil do naslednje seje. Medtem naj bi proučili, če je možno načrte za blokovsko gradnjo Mrzla dolina I še spremeniti, oziroma naj se vsaj načrti ustrezno popravijo za naslednje faze uresničevanja pozidave Mrzle doline. Česo že napake ugotovljene,jih ne bi smeli ponavljati v nedogled.
R. B.
OBRAMBNO ŠPORTNI DAN — Prejšnjo sredo sta črnomaljska Srednja šola družboslovne, kovinarske in naravoslovne usmeritve in Srednja šola tekstilne usmeritve iz Metlike v Črnomlju pripravili obrambno športni dan, v okviru katerega so gasilci iz Beti mlade fante in dekleta poučili, na kakšne načine je moč čim hitreje in učinkoviteje pogasiti ogenj. (Foto: A. Bartelj)
OKRAS MESTU
NOVO MESTO — Dolenjska turistična zveza je že lani pričela akcijo »Vsak občan en tulipan«. Ob podpori nekaterih delovnih organizacij in ustanov so lani v središču Novega mesta že posadili 11.000 čebulic tulipanov iz Holandije. Rumeni cvetovi prav v tem času že krasijo parke. Po besedah predsednika Turistične zveze, Alojza Serinija, naj biseževnaslednjih letih vključila v to akcijo vsa Dolenjska z več kot 100.000 tulipani.
ODLIKOVANJA IN SINDIKALNA PRIZNANJA
METLIKA — Na proslavi v počastitev dneva OF in praznika dela v Metliki — bila je v soboto, 26. aprila,vkulturnemdomu—so zaslužnim občanom izročili državna odlikovanja, trem sindikalnim delavcem in eni osnovni sindikalni organizaciji pa so izročili srebrni znak občinskega sindikalnega sveta. Državna odlikovanja so prejeli: red dela s srebrnim vencem Ana Vipavec, zaposlena v Kometu, medaljo zaslug za narod Drago Kramarič, kmet iz Dragomlje vasi, in Martin Vukšinič. zaposlen v Kometu; medaljo dela Marica Šostar. zaposlena v Kometu. Srebrni znak Zveze sindikatov pa so prejeli: Martin Logar. Jože Gosen-ca, Danica Puljak in OO sindikata KZ Mercator — tozd Trgovina.
Kilometer in pol socializma
Vidošiči, odmaknjena vas v KS Drašiči, so dobili asfalt do glavne ceste
VIDOŠIČI — Prvi delovni dan po pratuiikih seje prebivalcem Vidošičev, odmaknjene vasi v drašički krajevni skupnosti, ki šteje vsega 9 gospodinjstev, končno izpolnila ena največjih želja: dobili so asfaltirano cesto, ki jih povezuje z dober kilometer in pol oddaljenim križiščem s cesto Met lika — Drašiči. Ce ne upoštevamo elektrike, ki jo je ta vasica dobila leta 1953. je asfalt pravzaprav največja stvar, ki sojo Vidošiči dobili v socializmu.
Seveda tudi asfalt ni prišel sam od sebe, kajti bolj ko so kraji odmaknjeni in odrinjeni, več morajo sami prispevati za stvari, katere se zdijo drugje same po sebi umevne. »Vaščani smo morali polovico za podlago potrebnega gramoza dostaviti na cesto, kar nas je stalo okoli 1.5 milijona dinarjev, in vse delo smo seveda opravili uporabniki te ceste, teh pa je z vikendarji
Dušan Rus: »Za vse, kar smo v Vid-ošičih in sploh v krajevni skupnosti doslej dobili, smo vaščani veliko sami prispevali.«
oziroma vsemi, ki imajo v našem koncu kakršnokoli posest, okoli 90,« je povedal Dušan Rus, predsednik skupščine KS Drašiči in zadnji stanovalec Vidošičev. »Na množičnem sestanku, kije bil hkrati referendum, smo se odločili, da bomo prispevali za posodobitev te naše ceste, in sicer po tem. koliko ima kdo zemlje, prispevek pa je znašal od
9.000	do 21.000 dinarjev. Prihodnji teden se bomo spet zbrali na delovni akciji, da bomo cesto dokončno uredili. očistili prepuste, bankine in opravili, kar je še takega dela. Seveda bomo konec dela tudi primerno proslavili.« Da bo tudi ta družabni zaključek del šel na njihov račun, najbrž ni treba posebej poudarjati.
Prvi asfalt so v Vidošičih dobili pred 5 leti. ko so povsem s svojim denarjem in delom asfaltirali strmo pot od vasi med vinogradi, ki jim jo je deževje vedno znova spodjedalo in odnašalo. Lani so ob lastnem prispevku in ob velikem deležu občinske komunalne skupnosti dobili asfalt skozi vas. »Pri asfaltiranju je svoj delež prispevala tudi metliška Kmetijska zadruga, ki ima pri nas kakšnih 20 ha vinogradov. S KZ se da pogovoriti, saj ima veliko razumevanja za' naše želje in potrebe. Sicer pa lahko dajo, saj so pred dobrimi 20 leti dobili te vinograde, ki sojih brez prave podlage in nadomestila vzeli prejšnjim lastnikom. Mi smo na primer za 3.000 trt kasneje dobili nekaj stelj-nikov. Res pa je zadruga s sodobnim načinom obdelave vinogradov prine-
sla v naš kraj napredek, ki bi si sicer veliko počasneje utiral pot,« prizna Rus.
Vsekakor so sedaj, odkar imajo asfalt. Vidošiči precej bližji Metliki, kamor se vsak dan Vozijo na delo iz sedmih od devetih naseljenih vidoši-čkih hiš, pa tudi otroci bodo zlasti pozimi lažje prišli do drašičke ceste, kjer jih pobere šolski kombi.
A.	B.
%
V*
PRIZNANJA OSVOBODI I.NE FRONTE — Na slovesnosti v počastitev dneva O F in I. maja so v soboto, 26. aprila, v Metliki podelili priznanja OF. To visoko priznanje so dobili: Stanc Križ (na sliki), fone Žunič, Djordje Radovič, Srednja šola tekstilne usmeritve in metliški Dom počitka.
Novomeška kronika
INVENTURA — V soboto, 3. maja,., je na vratih Delove prodajalne časopisov na Glavnem trgu visel napis zaprto zaradi inventure«. Kljub hudim očesnim naporom ni bilo vso soboto v lokalu videti niti najmanjšega premikanja ali kakih drugih znakovj življenja. Kaže, da je inventura sama« poseben izraz za podaljšek prvomajskih praznikov.
ODPADKI — Restavracija pri vodnjaku ima na vratih štiri zvezdice, i kar pa uprave in pristojnega, osebja prav nič ne moti, da ne bi orjaških J posod za smeti in odpadke hrane prali sredi sicer kar prometne Germove ulice. Vsebino nato sperejo po vsej dolžini ulice, akcijo v imenu higiene spremha neznanski smrad.
RAČUN — Novomeščan iz umetnostnih krogov si je pozimi privoščil smučanje na Poljskem. Pri turistični i agenciji so bili prijazni in so mu verjeli, da bo sčasoma poleg starega milijona, ki gaje dal na račun, padel od njega še kakšen dinar. Upanje seje izjalovilo, umetniška duša za denarne pogovore noče niti slišati. T rdi, daje bila smuča-rija na vzhodu vredna natanko star milijon ali pa še toliko ne. In pika.
Ena gospa je rekla, da bi morali v našem mestu začasno odpreti sovjetski konzulat. Odkupoval bi tržne presežke, ki jih dolenjske branjevke zaman ponujajo ekološko osveščenim meščanom.
»ROK FESTA« V RUMANJI VASI
RUMANJA VAS — V soboto, 10. maja, bo tu »rock fešta«, na kateri bodo nastopali Lordi, Frakcija FM, Gottsche in Free 48, ki začenjajo majsko turnejo po Sloveniji. Po koncertu bo disko. Vabljeni!
'I
V času od 24. do 30. aprila so v novomeški porodnišnici, rodile: Marjetka Levičar iz Krškega — Aleša, Marija Prijanovič iz Desinca — Aleša, Anica Pečnik iz Žužemberka — Iztoka. Tatjana Štrumbelj iz Šmihela pri Žužemberku — Uroša, Anica Pungerčar z Mirne — Blaža. Marta Bukovec iz Velike Loke — Mitja, Tončka Korevec iz Srednjega Grčevja
— Marinko, Marjana Mrvar s Cviblja
— Ireno, Marija Doltar iz Gradca — Alena, Marinka Kočevar iz Metlike — Nino, Jožica Becele iz Gornjih Lakov-nic — Marjana, Zora Urbanč iz Leskovca — Anžeta, Jožica Kastelec iz Kovače vasi — Leona. Vanja Petan s Potoka — Niko, Sonja Brankovič iz Prečne — Marka. Bernarda Kast reve iz Jablana — Janeza, Zdenka Črnič iz Dolenjcev — Simono, Anica Gorenčič iz Gornjega Ajdovca — Klavdijo, Marija Kastelic iz Gorenjega Globod-ola — Petro, Alojzija Smolič iz Belega griča — Simona, dr. Davida Lovšin-Jagrič iz Leskovca pri Krškem — Ines, Andreja Saje iz Trebnjega — Jerneja, Stanka Lobe iz Podgrada — Roka, Majda Spreicer iz Lokev— Ines. Irena Kunšek iz Podgore — Miloša. Ljudmila Cimermančič iz Jurne vasi — dečka, Ljudmila Kocjan jz Potočne vasi — deklico, Majda Štefanič iz Črnomlja — deklico in Lidija Hudoro-vac iz Lokev — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Majda Rajar s ceste herojev 24 — dečka, Lilijana Imanovič z Drske 58 — Damirja, Marjetka Springer iz Bršljina 43 — Jaka, Jolanda Pavec-Rcpše iz Šmihela 29 — Marka, Ljubica Majer s Ceste herojev 20—Sandroin Francka Lahne iz Levstikove 5 — Uroša. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
NA PREDVEČER L MAJA so po številnih gričih zagoreli kresovi. Enega največjih so zakurili na Veselici nad Metliko, kjer seje zbralo veliko ljudi, zlasti mladih. Škoda, da ob kresu niso tako kot prejšnja leta pripravili tudi kulturnega programa Vsekakor pa sc' je spet pokazalo, da se da prijetno in sproščeno srečanje pripraviti tudi brez velikih priprav in stroškov.
NA SAM PRAZNIČNI DAN pa so mladi iz metliške Ulice 1. maja pripravili pravi prvomajski praznik, kije trajal od popoldneva do zgodnjih jutranjih ur. Glavna parola, ki je vabila na srečanje, se-je glasila: Stanovalci vseh, blokov, združite se! Med drugim so mladinci spekli tudi torto in jo prodali na licitaciji. Zanjo so dobili reci in piši 6 starih milijonov. Pa jetrdna »podlaga« za naslednjo »lešto«. .
PRED PRVIM MAJEM so imela številna kulturno-umetniška in podob-' na društva in skupine po vsej občini' občne zbore, na katerih so pregledali in ocenili svoje delo v preteklem letu in se dogovorili, kako bodo delovali naprej. Tako rekoč vse kulturno delovanje v občini sloni izključno na delu amaterskih društev in skupin, zato gotovo zaslužijo ne samo vse priznanje, ampak predvsem več konkretne, denarne podpore in spodbude.
IZ NtvŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
LEVICA NE VE. KAJ DELA DESNICA — Črnomaljska krajevna skupnost je pozvala krajane, naj uredijo in očistijo mesti), karje večina ljudi tudi narediia. hkrati pa so skupaj z drugimi organi dovolili postavitev zabavišča z igralnimi aparati na Gričku, kjer jesedaj namesto trave le Se blato. Namesto čistega okolja so tla polna papirčkov, zeleniee so se spremenile v parkirni prostor. »Z levo roko pospravljamo, z desno pa znova in še hitreje onesnažujemo okolje,- sesedaj j' ijo Črnomaljci, ki jim ni vseeno, v kakšni (ne)snagi živijo.
LUKNJE — Po mali ulici Pod lipo v Črnomlju ni prav varno hoditi, zlasti ne ponoči. Pred hišami so namreč vhodi \ kleti, ki se prav zajedajo v pločnik. Vesti, da bi kdo padel pred klet. sieer še ni bilo slišati, kar pa ne pomeni, da se stvari, o katerih se ne govori, ne dogajajo. -Marsikateremu od krajanov se zdi nespametno, da tako nevarne luknje na pločnikih niso vsaj primerno zavarovane, kajti kdaj pa kdaj se v mestu pojavi tudi prišlek, ki ni navajen »na pamet- hoditi po Črnomlju. in kaj lahko se zgodi, da se »ujame« v eno od teh stopnišč.
Ribniški zobotrebci
SPET PEVSKA REVIJA — KUD E ranče Zbašnik iz Dolenje vasi pripra-'Ija že 12. srečanje pevskih zborov iz območja občin Ribnica in Kočevje, kot gostje pa so vabljeni še domača folklora, in ribniška godba na pihala. Srečanje bo 17. maja ob 20. uri v družbenem centru DC 16 v Dolenji vtisi.
dokončujejo lovski dom
— C lani lovske družine Ribnica dokončujejo svoj lovski dom v Ribnici (v prostorih nekdanje veterinarske postaje). l.ovei. ki jih je 62. so v gradnjo doma v ložili okoli 4.000 proštov oljnih delovnih ur. velikopa sojini pomagale tudi nekatere delovne in druge organizacije ter posamezniki. Posebno priznanje velja loven Darku Kozini, ki uspešno vodi dela pri gradnji doma. Dom bo svečano odprt predv idoma v začetku julija.
PRED DOPUSTI — V Inlesu že zbirajo prijave za letošnje letne dopuste. Člane kolektiva bo v glavni turistični sezoni veljal dan letovanja (penzion) v počitniškem domu v Malem Lošinju od 1.000 do 2.000 din. v počitniškem domu v Novem gradu (samo nočnina) 300 do 600 din in v počitniški prikolici v Maredi (samo nočitev ) od 760 do 1.500 din. Cena je odvisna od dohodka na družinskega člana na mesec in še nekaterih pogojev. Za nečlane kolektiva so cene precej višje.
Drobne iz Kočevja )
SPET CENEJE — V Nami se nadaljujejo akcijske prodaje. Še do 10. maja bodo naprodaj tekstilni konfekcijski izdelki Mure. Od 12. do 17. majabos5-do 10-odstotnim popustom prodajali izdelke Emo Celje. 15. in 16. maja bodo prodajali tudi Ferralitove pekače. 16. maja bo dan Name, ko bo veljal enodnevni popust, dogovorjen s proizvajalci vseh blagovnih skupin.
ZA ZAGREBŠKI PROGRAM —V stolpnici v Kidričevi 7 zbirajo denarja za,skupno televizijsko anteno, s katero bodo lahko sprejemali tudi zagrabški program. Vsaka družina bo prispevala po 2.500 din, predračun za anteno paje
60.000	din.
UNIČUJEJO DRUŽBENO — Družbene stanovanjske stavbe v Kočevju kažejo precej klavrn videz. Ponekod je skoraj vse tako razbito in zamazano, kot da smo v Bejrutu. Le redke so stavbe, kjer stanovalci skrbe za njihov lepi videz. To je predvsem tam, kjer so starejši uspeli vključiti v delo za lepši videz stavbe in njenega okolja tudi otroke. Če mladi sodelujejo pri raznih delih, potem tudi narejeno cenijo in varujejo.
Trebanjske iveri
KOMUNALCI SO POČIVALI — Kadar komunalci potrebujejo denar, znajo potrkati na vest družbe, češ mi smo dejavnost posebnega družbenega pomena. Kadar pa je treba v izrednih prazmerah tej družbi priskočiti na pomoč, pozabijo na vseskupaj.Tako se je zgodilo tudi pred dnevi, ko bi morali v vasi razvoziti zdravo pitno vodo, ker je bila deževnica radioaktivna. Vodilni so se izgovarjali, da jekomunalce težko zbrati, pa da jih ne smejo motiti pri počitku, da v pravilniku nimajo določil o plačilu za izredno delo, in tako dalje in tako naprej. Nazadnje se je zgodilo še to, da je direktor GKP lastnoročno odkril, da je cisterna za razvažanje vode popolnoma zarjavela. Seveda so na pomoč priskočili gasilci.
KDO BO DELAL? — V trebanjski občini že spet novačijo študente za študij na trebanjskem oddelku kranjske šole za organizacijo dela. Glede na to, daje organizatorjev dela v trebanjski občini že do sedaj več kot preveč, se mnogi sprašujejo, kdo bo sploh delal, če bodo povsod sami organizatorji. Da bi organizatorji delali? To pa že presega normalno fantazijo, menijo najbo.j zlobni.
PA KAJ! — Trebanjci so bili proti temu, da bi Janko Goleš postal predsednik medobčinskega sveta ZSS za Dolenjsko. In res Goleš ni postal predsednik sveta, zato pa se je Tre-banjcem izmuznil in postal kar član predsedstva republiškega sveta ZSS.
Organizacija ZB se ni preživela
»Več odgovornosti in kritičnosti!« so na nedavni seji zahtevali črnomaljski borci — Besede Boga Gorjana, predsednika republiškega odbora ZZB__________________________________________
ČRNOMELJ — »Številni kongresi, kijih imamo letos, ne bodo prav nič spremenili, če se ne bodo spremenili ljudje, če ne bodo postali bolj kritični, samokritični, odgovorni, se obnašali bolj stabilizacijsko,« je bilo večkrat slišati iz ust borcev na seji občinske skupščine ZZB NOV Črnomelj, kije bila konec aprila.
Te zahteve so se v razpravi vlekle kot rdeča nit. »Polna usta lepih besed o stabilizaciji imamo, dokler se ne tiče nas samih. Ko gre za olimpiade, univerziade in podobno, pa ne znamo reči ne,« so bili ostri borci. »Kaj pomaga le govoriti o razbremenitvi gospodarstva, ko pa je očitno, da pri tolikšni družbeni potrošnji to ne bo mogoče. Ali so narejene analize o tem, kdo je odgovoren za blago, vredno 5 milijonov dolarjev, ki so nam ga zaradi oporečne kvalitete vrnili tuji kupci? Če bi bili tisti, ki bi morali biti odgovorni, prizadeti na žepu, bi zagotovo bolj zavzeto opravljali svoje naloge,« so bili prepričani.
Opozorili so tudi, da samoupravljanje prihaja v krizo, da delavec-samoupravljalec le dela, o ostalem
pa odločajo drugi. Predvsem pa bi se morali končno otresti besed »moramo, t/eba je, prizadevajmo si« in preiti k dejanjem. Niso skrivali resnice, da smo pri vsem tem že veliko zamudili, dvomili pa so, da bodo tudi kongresi prinesli kaj bistveno novega. Priznali so, da borci ne morejo veliko pomagati v združenem delu, trudijo pa se, da bi jim lahko vsaj koristno svetovali. V Črnomlju niso mogli niti mimo nacionalizma, ki je po besedah prisotnih na seji marsikdaj umetno napihnjen.
Predsednik republiškega odbora ZZB NOV Bogo Gorjan je orisal težave, ki jih imajo borci. »Neprestano pritiskajo na borce, kaj mislimo o tem ali onem, in nas vlečejo za jezik, marsikdaj tudi zato, ker nas
hočejo prikazati kot preživelo organizacijo, ki nima več kaj iskati v tej družbi. Ti glasovi so sicer osamljeni, a dobijo s pomočjo publicitete takšno razsežnost, da smo lahko zaskrbljeni. Prav borčevska organizacija pa je tista, ki je najmanj obrnjena vase,« je povedal Gorjan, in se obregnil tudi ob gospodarske težave. »50 odstotkov delovnih organizacij dela z izgubo ali je njihovo poslovanje na ničli, teh organizacij pa ne smemo umetno držati pri živhenju samo zato, da ne bo nemirov. Če bomo politično reševali tiste kolektive, ki imajo iz leta v leto izgubo, ker se bojimo štrajkov, potem ne bomo prišli nikamor. Razumljivo pa je, da delavcem moramo pomagati,« je zahteval predsednik republiškega odbora ZZB NOV.
M. BEZEK
Letošnji 1. maj sotudi v ribniški občini proslavili s številnimi prireditvami. Pred praznikom zvečer se je veliko ljudi zbralo ob kresovih. I. maja zjutraj pa je ribniška pihalna godba po tradiciji zbudila ljudi z budnico. Riko je pripravil družabno srečanje za občane, mladi iz Sodražice pa tradicionalni pohod na Travno goro. Na svečani akademiji ob dnevu O F in 1. maju v ribniškem domu JLA so podelili letošnja priznanja O F. Srebrne znake so dobili: gasilsko društvo Mali Log, Inles-tozd Loški potok, Marija Pajk, Stanko Lovšin, Franc Levstik, Anton Gregorič, Stane Kromar, Stanko Rus (na sliki), Vinko Bambič in Uroš Bregar. (Foto: M. Glavonjič)
Brez pomoči ne bo šlo
Letos bodo z denarjem, zbranim s samoprispevkom, obnovili šolo v Starem trgu — Pomoč Kočevcev?
ČRNOMELJ — Z denarjem, zbranim s samouprispevkom za družbene dejavnosti, so v preteklem letu v črnomaljski občini adaptirali prostore za matično knjižnico in zaključili dela v celodnevni šoli v Semiču, letos pa jih čaka adaptacija in dozidava osnovne šole v Starem trgu.
Ker so potrebe v Starem trgu večje, kot je zagotovljenega denarja, so se Črnomaljci začeli dogovarjati s Kočevci o pomoči pri gradnji, saj starotrško osnovno šolo obiskuje kar 40 do 45 odst. učencev iz kočevske občine. Predračunska vrednost del v tej stari, premajhni šoli je 87 milijonov dinarjev, ki pa bi jih bilo moč zagotoviti le s pomočjo sosednje občine. Prihodnje leto bo na vrsti viniška šola, kjer bodo zgradili telovadnico in učilnice. Manjkajoča sredstva bo zagotovila republiška izobraževalna skupnost, in sicer 37,5 odst. vrednosti naložbe, o čemer je skupščina skupnosti že sprejela
Bodo to pot držali obljubo?
sklep. Gre za pomoč manj razvitim krajevnim skupnostim, ker pa na ta način izobraževalna skupnost pomaga leenišoli vobčini.soseodločili za viniško. ker je večja.
Ob koncu plačevanja samoprispevka v tem petletnem obdobju bo prišla na vrsto še dograditev osnovne šole v Zupančičevi ulici v Črnomlju. Ker pa zaradi inflacije vrednost del naglo narašča, bodo morali vobčini, če bodo hoteli zaključiti vsa načrtovana dela, razpisati še en samoprispevek. Z vsemi temi posegi pa prostorske težave v črnomaljskih šolah gotovo ne bodo rešene.
B.	M.
SPOMIN NA PRVO ŽRTEV — Na predvečer 1. maja so na številnih krajih v črnomaljski občini zagoreli kresovi, med drugim pri cekrvici sv. Mihaela v Mladici pri Semiču, kjer so odkrili tudi spominsko obeležje Lojzetu Benčiču, kije pred natanko 50 leti izgubil življenje kot prva žrtev naprednega gibanja v teh krajih. Benčič je umrl pri nesreči, ki seje zgodila ob praznovanju praznika dela pri streljanju z možnarjem, medtem ko je njegov pomočnik Anton Lukežič, kije tokrat odkril obeležje, ostal invalid. Na svečanosti, ki se je je poleg nekaj sto krajanov udeležil tudi Lojze Fortuna, član predsedstva Zvezesindikatov Slovenije in Jugoslavije, je imel slavnostni govor predsednik OS ZSS Črnomelj Bojan Vipavec. Družbenopolitična delavka Neda Lah pa, je obudila spomine na nekdanje čase. V bogatem kulturnem programu so nastopili Šentjernejskioktet, semiški recitatorji in harmonikarji, nekaj pesmi pa je zapel tudi Tonček Pluk
Predlog za nov samoprispevek
Z njim naj bi sofinancirali v srednjeročnem načrtu predvidena dela s področja šolstva, zdravstva, preskrbe z vodo, komunalne in cestne dejavnosti
Sanacija tozda IMV na Mirni prihodnje leto
MIRNA — IMV-tozd Tovarna opreme z Mirneje doslej že večkrat ostala praznih rok, ko so se delila naložbena sredstva. V IMV so to pojasnjevali s tem, da so veliko denarja namenjali za razvoj avtomobilske proizvodnje, medtem ko je bila prikoličarska proizvodnja nekoliko zapostavljena. Sedaj pa se napovedujejo spremembe, ki prinašajo boljše obete tudi za Mirenčane.
S težavami pa seje srečeval tudi začasni kolektivni poslovodni organ, ko je sestavljal koncept rešitve za celotno IMV. Še v začetku lanskega leta so v trebanjski občini terjali, naj se tozd z Mirne izloči iz IMV. Ko so začeli pripravljati kompleten program sanacije za prikoličarsko dejavnost, je bilo v trebanjski občini v veljavi prepričanje, da naj bo Mirna del avtomobilske dejavnosti. Oktobra pa je bila sprejeta odločitev, da se mirenski tozd vključi v pri-kličarsko dejavnost. V ZKPO menijo, da tudi zaradi spreminjanja stališč niso mogli pripraviti pravega sanacijskega načrta za mirenski tozd. Vendarle je bil oktobra lani izdelan naložbeni načrt, v katerem so predvideni nakupi najnujnejše opreme.
Kdnčne rešitve za IMV na Mirni pa še ne bo. Letos bodo namreč reševali probleme v šentjernej-skem in delno črnomaljskem tozdu. Večja vlaganja v mirenski tozd pa bodo mogoča šele prihodnje leto. Kompleksni investicijski program pa bo izdelan že letos. Seveda kdove kakšnih sprememb na Mirni ni pričakovati. Še naprej bodo okostje proizvodnje izdelava tekstilnih izdelkov za prikolice in avtomobile, kovinskih delov in plastike. Vse te izdelke naj bi izdelovali za potrebe IMV in tudi za druge naročnike.
J. S.
KOČEVJE — Vobčini Kočevje te dni razpravljajo o novem samoprispevku, ki naj bi ga po sedanjem predlogu uvedli /a dobo petih let po stopnji 1,5 odstotka od osebnih dohodkov, pokojnin, katastrskega dohodka in dohodka od obrti. Z njim bi zbrali preko 454 milijonov in s tem delno ali v celoti sofinancirali razna dela, ki bodo sicer veljala okoli 1,2 milijarde dinarjev.
dobo 5 let. Z njim bi urejali razne druge zadeve, ki niso vnesene v občinski srednjeročni načrt.
J. P.
Kočevje praznuje
Svečanosti ob letošnjem prazniku mesta od 9. do __________11. maja____________
KOČEVJE — Glavna svečanost ob letošnjem prazniku Krajevneskupnos-ti Kočevje-mesto 4. maju bo v soboto, 10. maja, ob 19. urivŠeškovemdomu. Ob tej priložnosti bodo med drugim podelili letošnja priznanja krajevne skupnosti zaslužnim občanom ter delovnim in drugim organizacijam.
Slavja se bodo udeležile tudi delegacije pobratenih krajevnih skupnosti iz vseh jugoslovanskih republik inpokra-jin, ki bodo. prispele v Kočevje že prejšnji večer. Na srečanju pobratenih se bodo že v petek zvečer in soboto popoldne dogovarjali o nadaljnjem sodelovanju, v soboto zjutraj pa jih bodo gostitelji odpeljali na ogled Baze 20 in Roga.
V okviru praznovanja bo tudi že tradicionalno tekmovanje v lovu rib s plovcem, ki ga organizira vsako leto v počastitev praznika KS Kočevje ribiška družina Kočevje.
J. P.
VSELITEV V JUNIJU
KOČEVJE — V novem domu za starejše občane v Kočevjutedni montirajo opremo, urejati pa bodo začeli še okolico. Oboje bodo predvidoma dokončali še ta mesec. Junija bodo začeli seliti v dom (po 7 na dan) sprejete varovance. Domima 1201ežišč,odtega 100 za starejše občane iz kočevske, 20 pa iz ribniške občine. V tem in prihodnjem mesecu bodo tudi izpopolnili osebje, ki bo v domu zaposleno. Skupno jih bo prek 40.
IGRIŠČE IN PARK
KOČEVJE — Na mestnem območju Trate dela zelo uspešno osnovna organizacija ZSMS, katere predsednik je Roman Pečnik. Na nedavnem sestanku so sklenili, da si bodo na območju med Trato in LIK, kjer so rezervirani prostori za rekreacijo, zgradili rokometno igrišče. Na nekdanjem borčevskem pokopališču, od koder so prekopali posmrtne ostanke v grobnico padlih borcev na novem pokopališču, pa nameravajo uredniti park. Mladinci so zaprosili, naj jim pri uresničitvi obeh teh zamisli pomagajo odrasli. Razpravljali so še o vključevanju mladih Romov, ki žive na tem območju, v njihovo mladinsko organizacijo, sodelovanju s krajevno konferenco SZDL, v katero so izvolili dva svoja delegata, in še nekaterih zadevah. Predsednik KK SZDL za to območje Vito Savič, ki se je tudi udeležil sestanka, pa je mladincem Trate predlagal, naj bi pomagali ustanoviti še mladinsko organizacijo za Šeškov teren.
J. P.
Tako naj bi za obnovo, prenovo ali dograditev šolskih stavb v Kočevju (stara gimnazija), Livoldu in Strugah, za izgradnjo nove šole v Željnah in za ureditvena dela v šoli Vas-Fara porabili iz samoprispevka 80 milijonov (dela bodo veljala sicer 180 milijonov); za gradnjo tretjega trakta zdravstvenega doma v Kočevju z lekarno tudi 80 milijonov (dela bodo veljala blizu 267 milijonov) in za RTV pretvornik na Dekliški gori 10 milijonov dinarjev.
Preostali samoprispevek naj bi bil porabljen za urejanje raznih komunalnih objektov in naprav, in sicer za vodovod (Loški potok—Draga, vodovod v Kostelu, vodovod v
SESTALE SO SE NOVOIZVOLJENE SKUPŠČINE
TREBNJE — V dneh predpražniki so se v trebnjem sestale domala vse skupščine samoupravnih interesmih skupnosti občine Trebnje. Šlo je večinoma za ustanovitvene seje, na katerih so novo izvoljeni delegati sprejeli statutarni sklep o razdelitvi delegatskih mest in opravili volitve predsednikov zborov, komisij in odborov.
PODELILI SO DRŽAVNA ODLIKOVANJA
TREBNJE — Na reviji pevskih zborov, ki so jo pripravili v trebanjski občini v počastitev dneva OF, so podelili tudi državna odlikovanja. Predsedstvo SFRJ je za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, odlikovalo; z medaljo zaslug za narod Toneta Fortuno, Frančiška Gorenca in Rajka Rahneta; z redom dela s srebrnim vencem Marjeto Bukovec in Rudolta Simoniča, z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Janeza Zajca in z redom dela z zlatim vencem Janeza Ovna.
Kočevski Reki) blizu 102 milijona, za javno razsvetljavo (Mestni log. Grajska pot. Rudnik. Šalka vas in Stara cerkev) 6.9 milijona, posodobitev javnih poti in cest (na območju osmih KS) blizu 154 milijonov, kanalizacije (zgornja Trata. Travniška Cesta do Šalke vasi. Stara eerkev-Slovenska vas do čistilne, naprave v Osilnici) 12.9 milijonov dinarjev, avtobusna postajališča na območju KS Stara cerkev 5 milijonov, čistilna naprava v Kočevski reki 5 milijonov dinarjev.
Po nekaterih predlogih naj bi v posameznih krajevnih skupnostih uvedli še dodaten krajevni .samoprispetek po stopnji 0.5 odstotka od osebnih dohodkov in prav tako za
Zgrajeno tudi vzdrževati
Ribnica: dodatno bodo združevali denar
RIBNICA — V ribniški občini je vse pripravljeno z.a podpisovanje samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za širitev vzgojnovarstvenih zmogljivosti ter za obnovo in vzdrževanje izobraževalnih, kulturnih in telesnokulturnih objektov.
Na področju izobraževanja je predvidena obnova in vzdrževanje šol v Ribnici in Sodražici ter izgradnja kuhinje pri šoli \ Dolenji vasi. Na področju otroškega varstva načrtujejo izgradnjo prizidka otroškega vrtca v Ribnici, in sicer za 5 oddelkov. Na področju kulture je v planu obnova kulturnega doma v I.oškem potoku, obnova odra v domovih JV D Par-
tizan v Ribnici in Sodražici ter ureditev prostorov muzeja, galerije in knjižnice v Ribnici. Obnovili bodo tudi domova TVD Partizan v Ribnici in Sodražici in opravili vzdrževalna' dela v Športnem centru v Ribnici.
Če bo sporazum sprejet — v cljal bo. ko ga bo podpisalo dve tretjini udeležencev — bodo 5 let združevali sredstva čistega dohodka po stopnji 2 'odstotka od bruto osebnih dohodkov. Po Cenah iz minulega leta bi se tako nabralo preko 3X8 milijonov dinarjev. Prednostni vrstni reti porabe denarja bo določala občinska skupščina, ki bo tudi spremljala zbiranje denarja.
J.P.
Ljudje so za odprte sezname
Tudi delegati OK SZDL so ugodno ocenili priprave in potek voiitev_
TREBNJE — Ko so delegati trebanjske občinske konference SZDL na seji 22. aprila razpravljali o opravljenih volitvah, je bilo slišati več pohval kot kritičnih pripomb. Po oceni delegatov pohvala volitev ne gre samo na račun visoke udeležbe volilcev, ampak tudi vsebini predvolilnega postopka.
banjške občine. Občina je namreč razdeljena med dve gozdnogospodarski podjetji, novomeško in
Ugodno so bile sprejete spremembe volilne zakonodaje, vendar bi morali že sedaj razmisliti o tem, da bi v zvezi v volitvami poenostavili administrativne postopke. Prav tako so bile pripombe na to, daje bil rok za razprave v predkandida-cijskem in kandidacijskem postopku prekratek. Pozitivno je bilo tudi, da so se v osmih krajevnih skupnostih odločili za odprte kandidacijske sezname (liste). Volilci so tak način volitev sprejeli odprtih rok in tudi niso več obkroževali delegatov po abecednem vrstnem redu. Tudi prve seje delegacij so potekale nadvse odgovorno.
. Razprava o družbenem dogovoru, ki prinaša spremembe v organiziranju gozdarskih organizacij, je pokazala na specifičen položaj tre-
• Na seji so potrdili predlog žirije za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda. Letošnja priznanja so dobili: Jože Anžlovar, kmet iz Dol. Selc pri Dobrniču, Jože Brcar, skladiščnik v šentruperškem Agrostroju, Cvetka Dvornik, administrativna delavka v mokronoški Iskri, Zvonka Falkner, razredna učiteljica iz Trebnjega, Franc Polanko, upokojenec iz Trebnjega, Tone Zaletel, kmetijski inženir iz Blata, in občinski pihalni orkester Trebnje.
brežiško. Zakon o gozdovih, kije bil sprejet lani junija, določa gospodarjenje z gozdovi, gojenje in varovanje gozdnih površin kot dejavnost
posebnega družbenega pomena. Družbeni dogovor, ki temelji na tem zakonu, pa natančneje opredeljuje merila za organiziranje organizacij združenega dela in tozdov ter tokov. V skladu s tem družbenim dogovorom naj bi se spremenila tudi organiziranost gozdarskih organizacij v trebanjski občini. Tako naj bi bila ukinjena temeljna organizacija združenega dela v Mokronogu. Kot pa so dejali razpravljalci, bi se s tem že tako slabi družbenoekonomski položaj občine še poslabšal. Če namreč ni tozdov, tudi ni prispevkov iz dohodka, ki pač odromajo v občino, kjerje sedež temeljneorganizacije. V mokronoškem primeru bi šli prispevki v brežiške oziroma v sevniško občino. Zaradi takih nič kaj dobrih obetov in zaradi nejasnosti okoli nove organiziranosti sO se razpravljalci zavzeli za to, da bi bile trebanjske gozdarske organizacije organizirane v okviru enega gozdnega gospodarstva.
J. SIMČIČ
IZ NkŠIH OBČIN
IZ Nfc-ŠIH OBČIN
*
Wi
Ji
Danes gramoz — jutri jezero
Gramoz naj bi kopali najprej v Brežicah, šele nato v Stari vasi pri Krškem — Iz Vrbine je za polovico cenejši, ker ne zasipavajo jam
BREŽICE — Ko seje cesta v Vrbino pod mestom v aprilu za štirinajst dni spremenila v eno najvažnejših prometnic v občini, so krajani vsevprek spraševali, kaj to pomeni. Tovornjaki sonamreč brez predaha brneli od jutra do večera. Medtem smo od direktorice Komunalnega obrtnega podjetja inž. Vladke Kežman zvedeli, da so v Vrbini odprli novo gramoznico, iz katere so zvozili okoli 10 tisoč ton gramoza v Čateške Toplice. Toliko gaje namreč zmanjkalo za novi del kampa, kjer bodo do poletja uredili delavsko turistično naselje.
vili zalog tudi na desnem bregu Save. Tam bi kopali gramoz za ceste. Na
»Za izkoriščanje gramoza sta predvideni dve lokaciji,« je pojasnila Kežmanova. »Prva na zajezitvenem območju bodoče hidroelektrarne v Brežicah in druga v Starem gradu. V brežiški Vrbini so bile napravljene raziskave na 24 hektarih, kjer je 280 tisoč kubikov gramoza. Zaloge naj bi zadoščale za sedem let. Šele
potem, ko bi jih izčrpali, naj bi se preselili na lokacijo v Starem gradu pri Krškem.«
Kislo jabolko
Izvršni svet v precepu
SEVNICA — Lani smo nekajkrat pisali o sklepu slovenskega ustavnega sodišča, ki je na pobudo Matilde Huzjan iz Šmarja razveljavilo štiri odloke sevniške občinske skupščine. Na osnovi teh spornih dokumentov so v tem delu mesta že zidali stanovanjske bloke in s tem nadaljevali tudi po razsodbi ustavnega sodišča. Sredi dopustov so lani v sevniški občini začeli na vrat in na nos sprejemali nove dokumente v skladu z novo zakonodajo. Letos 15. aprila je slovenski izvršni svet poslal občinskemu izvršnemu svetu pismo, v katerem je med drugim rečeno, da je potrebno po sklepu ustavnega sodišča ustaviti gradnje — ne glede na to, v kakšni fazi so, dodana pa je še izrecna zahteva, da mora Sevnica o tem sproti obveščati republiški izvršni svet.
Do tu je vse jasno, če si v Sevnici ne bi teh navodil razlagali po svoje.
• Gramoznica v Vrbini trenutno miruje, ker ni odjemalcev. Ponudbe bodo poslali na širše območje, predvsem na Hrvaško. Cena je sorazmerno nizka in zaradi tega gotovo konkurenčna. Za en kubik mora kupec odšteti 720 din. V tej ceni so upoštevani stroški kmetijske zemljiške skupnosti (1,2 milijona dinarjev na hektar in 5 odst. od prodajne vrednqsti gramoza). Del sredstev dobi tudi samoupravna komunalna interesna skupnost kot povračilo za uničevanje cest. Gozdnemu gospodarstvu pa odštejejo po 160 din od kubika kot odškodnino za prezgodnji posek topole, za naložbe v pripravo plantaž in za odkrivanje gramoznic.
levem bregu namreč računajo, da ga bodo porabili za gradnjo elektrarn.
JOŽICA TEPPEY
Srebrni znaki sindikata
aktivistom in OZD
V Krškem 14 znakov
KRŠKO — Srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije so letos v krški občini dobili: Kornelija Božič iz tozda PTT Krško, Janko Hrovat iz Kovina rske, Rafko Jelen iz tozda Proizvodnja papirja TCP Djuro Salaj Krško, Ivan Lubšina iz Nuklearne elektrarne, Jožica Miklulanc iz vzgojnovarstvenega zavoda Krško, Jože Moškon iz Elektrarne Brestanica, Ivanka Petan iz TPC Djuro Salaj, Milena Sintič iz Sopovega tozda Ikon Kostanjevica, Irena Strgar iz Labodovega tozda Libna Krško, Jernej Vintar iz Transporta Krško, Stanislav Župevc iz Metalne-tozd TGO Senovo, OO ZSS Metalna-tozd TGO in OO ZSS TCP Djuro Salaj-tozd Proizvodnja celuloze Krško ter Anton Pleterski iz senovske Metalne, ki je prejel še pisno priznanje republiškega sveta ZSS za uspešno in ustvarjalno opravljanje funkcije sekretarja občinskega sveta Žveze sindikatov v Krškem.
Novost postaje RK po krajevnih skupnostih
Inž. Vladka Kežman
lz pogovora z njo smo zv edeli, da je bil lani pripravljen sporazum za ustanovitev konzorcija za gramoz, vendar še ni podpisan. V konzorcij naj bi se predvidoma vključili vsi porabniki na tem območju, od Pionirja. Vodnogospodarskega podjetja, Save in Slovenijacest doCestnega podjetja Novo mesto. Gramoznica v Starem gradu naj bi bila v stanju pripravljenosti, dokler ne bi izkoristili gramoza v Brežicah in Mokricah, kjer je predvidena za potopitev. Separacija bi bila samo v Starem gradu. V Vrbini pri Brežicah je zaradi prevelikih stroškov ne bi bilo gospodarno postavljati.
Komunalno obrtno podjetje namerava naročiti raziskavegramozo-
BOGAT KULTURNI TEDEN Z GLASBENIKI
CRNO NA BELEM O ELEKTRARNAH
BREŽICE — »Za prostovoljce, ki delajo pri Rdečem križu, bo maj najbrž najbolj razgiban mesec v letu,« smo zvedeli pri tajnici občinske organizacije RK Miri Davidovič.
»V tednu Rdečega križa od 8. do 15. maja bomo sprejeli med mlade člane 349 učencev prvih razredov in med-člane 321 učencev sedmih razredov osnovnih šol,« je nadaljevala in dodala, da se Rdeči križ pripravlja tudi na tekmovanja veščin s področja SLO, kamor sodi prva pomoč. V znanju prve pomoči se bodo konec meseca pomerile ekipe civilne zaščite.
Ob izteku meseca (29. maja) se bodo organizacije RK pridružile zbiranju rabljenih oblačil, obutve, posteljnine in pohištva, ki bo istočasno potekala po vsej Sloveniji. V nekaterih krajevnih skupnostih naj bi do tedna solidarnosti v začetku junija bolje organizirali pomoč ostarelim. Povsod imajo kak prostor za sestajanje in tega naj bi vsaj enkrat na teden odstopili Rdečemu križu. Aktivisti bitamdežurali in ljudje bi se ob določenih urah obračali nanje za pomoč. Tako nameravajoposkrbeti za živ stik s krajani, ki so pomoči potrebni in s tistimi, ki se bodo v njihovem imenu obračali nanje zatako ali drugačno uslugo.
BREŽICE — Od 19. do 23. maja bo v Brežicah osmo kulturno srečanje gradbenih delavcev iz Slovenije. Večina prireditev bo v Posavskem muzeju. Na prvi dan napovedujejo otvoritev likovne razstave in pogovor	likovnih
amaterjev s kritiki. Pisci iz gradbeniških vrst pripravljajo literarni večer in razgovor s'pesnikom Tonetom Kuntnerjem. Okrogla miza o kulturi v gradbeništvu bo 22. maja, isti večer pa tudi uprizoritev dveh enodejank v prosvetnem domu. Srečanje bodo zaključili v petek, 23. maja.
BREŽICE — Te dni naj bi dokončno zagledala beli dan prva številka Informacij o gradnji hidroelektrarn na Savi. Brošuro bo izdal medobčinski svet SZDL v sodelovanju z Elektrogospodarstvom Slovenije in posavsko Gospodarsko zbornico. Pisci bodo v njej predstavili dosedanje delo programskega sveta za Krško polje, energetsko izkoriščanje spodnje Save in roke za izgradnjo elektrarn, njihov vpliv na ceste, vodnjake, kanalizacijo ter na vodotoke. Napoved posledic in predvidenih ukrepov bo v tem gradivu že zelo konkretna, otipljiva. Prebivalce bodo seznanili tudi z zasnovo bodoče ureditve Krškega polja.
Ker se stari občinski izvršni svet s pismom ni več ukvarjal, je moral zdaj v kislo jabolko ugrizniti novi. Da je moral nekaj ukreniti, seveda ni bilo dvoma, toda kaj? Ustaviti gradnjo pač ni enostavno, saj ob tem nastanejo veliki stroški. Vedeti je treba, da je en blok že vseljen, v drugem opravljajo obrtniška dela, v gradnji pa je tudi deset zasebnihhiš. Člani sevniškega izvršnega sveta so o sporni zadevi nekajkrat glasovali, na koncu pa so sklenili, da slovenskemu izvršnemu svetu pošljejo predlog, po katerem naj bi začete objekte na spornem zemljišču kljub vsemu dokončali. Resnici na ljubo je treba še dodati, da je bilo podpisanemu novinarju na seji namignjeno, naj o vsem tem ne bi poročal, češ da bo tako ravnal tudi sevniški lokalni radio. Novinarski kodeks in vest ter načelo javnosti dela (tudi izvršnega sveta) pa seveda zahtevajo drugače.
A. ŽELEZNIK
Loka se boji slovenske greznice
Hidroelektrarna Vrhovo bo potrebovala manj zemlje kot je kazalo sprva
»Te dni bomo na letni konferenci občinske organizacije RK obravnavali dejavnost krajevnih ^organizacij in interesnih skupnosti, ki se svojimi dejavnostmi stikajo z nalogami Rdečega križa. Gre predvsem za socialnovarstveno. izboraževalno in zdravstveno skupnost. Vrstila se bodo tudi srečanja starejših občanov, ki so v mnogih krajevnih skupnostih postala stalna oblika medsebojnega spoznavanja in navezovanja stikov s prostovoljci pr. Rdečem križu,« je končala svoje naštevanje nalog za ta mesec tajnica Davidovičeva.	J.T.
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — Pred prazniki je bila v prosvetnem, domu javna razprava o pripombah tukajšnje krajevne skupnosti o predvideni gradnji prve v nizu posavskih hidrocentral na Savi, ki prizadene tudi tekraje.
Ločane naj bi predvidena gradnja — rečeno je bilo, naj bi se slednjič pričela prihodnje leto — prizadela neprimerno manj kot sosede na drugem bregu, na Vrhovem. Izredno dobro obiskana razprava je dokazala, da velja biti »trd« do investitorjev, če je to sploh prava beseda. Po ostrejših besedah Ločanov so celjski izdelovalci lokacijske dokumentacije namreč prišlinadanz zahtevo za kar 20 hektarov manj zemljišč kot so jih terjali prvotno. Tako bodo prizadeta le nekatera zemljišča ob reki. Izkazalo se je tudi, da železnica številnim krajanom ne daje le kruha.
temveč jih je obvarovala tudi večjih posegov v prostor.
• Vprašanje, ki je vedno znova sililo v ospredje, je bilo čiščenje zamazane reke. Dana so bila pomirjevalna zagotovila, da v osrednjih mestih resno razmišljajo o čiščenju. Omenjena je bila astronomska vsota 1.500 milijard dinarjev. Cilj je, da bi savska voda čimprej prišla iz sedanjega 4. v vsaj 2. razred onesnaženih voda.
Pomembna posebnost predvidenega gradbišča bo tudi ta. da bo treba spraviti na štajerskostran reke
400.000	do 500.000 kubikov materiala, zavoljo česar bodo graditelji, zgradili poseben most. Le-ta naj bi imel na vrhu kovinsko konstrukcijo, ki sojo graditelji nameravali tovoriti še na druga gradbišča. Po besedah predstavnika Savskih elektrarn inž. Nika Kurenta pa naj bita most ostal krajanom (Loka običajno toži zaradi slabih cestnih povezav v svet).
A.ŽELEZNIK
GASILCI VSAK DAN RAZVAŽAJO VODO
BREŽICE — Prostovoljna gasilska društva Brežice, Šentlenart, Bizeljsko in Globoko od 30. aprila dalje s cisternami dovažajo vodo za napajanje živine v okoliše, iz katerih jim sporočajo, da imajo na voljo samo- deževnico. To so vasi na območju Artič, Globokega in Bizeljskega. I zključno za pitno vodo pa ima Komunalno obrtno podjetje pripravljene štiri cisterne po štiri tisoč litrov, vendar Komunale do torka zjutraj ni še nihče poklical.
Boljša poslovna poročila
Občinski svet ZSS Krško ocenil obravnavo zaključnih računov — Jože Kuplenik o slabostih
KRŠKO — V krškem občinskem svetu Zveze sindikatov so se že januarja lotili priprav na akcijo zaključni računi 1985. Z novim sekretarjem občinskega sveta ZSS Jožetom Kuplenikom smo pokramljali o tej akciji.
»Kakovost poslovnih poročil in same izvedbe obravnav se je v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšala. To smo ocenili s pomočjo članov delovne skupine, v kateri so bili člani predsedstev družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta. Poslovna poročila so bila dovolj razumljiva, premalo pa še primerjana z dosežki sorodnih organizacij. Obravnave so potekale po sindikalnih skupinah, na
delavskih svetih in zborih delavcev, dostikrat pa so prevladovali obrobni problemi, ki mučijo bolj posameznike kot kolektiv,« pojasnjuje Kuplenik.
Jože Kuplenik
— Ugotovili ste, da ocena uspešnosti in učinkovitosti poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili ni bilapoda-na nikjer, kljub temu da je bila v nekaterih primerih izpostavljena. Ali to pomeni, da niso upoštevali vaših usmeritev?
»Nekatere organizacije združenega dela so vendarle gradivo za razpravo o zaključnih računih pripravile tako, kot je bilo opredeljeno v usmeritvah. To so bili: vsi tozdi tovarne Djuro Salaj, Elektrarna Brestanica, tozd Lisce in tozd Metalne na Senovem. V nadaljnjih aktivnostih sindikata in ostalih družbenopolitičnih organizacij ter občinskega izvršnega sveta pa bomo morali glede na težak ekonomski položaj posvetiti posebno pozornost Novolesovim tozdom Bor, Lipa in Sigmat. nadalje Kostaku in Pionirjevi temeljni organizaciji Gradbeni sektor Krško. Kljub navedenim pomanjkljivostim oziroma odstopanjem-od dogovorjenih usmeritev ugotavljamo. da se je precej izboljšala predvsem vsebina poslovnih poročil in se približuje zahtevam delavcev, da lahko z vso pravico odgovorno odločajo o razporejanju ustvarjenega.«
P. P.
PRIZNANJE ZA
DOLGOLETNO
ZVESTOBO
KRŠKO — Občinski komite Zveze komunistov v Krškem seje tudi letos spomnil s skromnim darilom dolgoletnih članov ZK, ki so v njenih vrstah že 30 let. To so Martin Boltes iz Kostanjevice, Terezija Guček s Senovega, Franc Hode iz Celuloze, Alojz Bajt iz Rudnika Senovo. Rajko Župane iz medobčinskega inšpektorata Krško, Anica Urbanč iz. Leskovca, L*Uka Prpič iz jedrske elektrarne, Janez Košir iz Kostanjevice, Magdalena Štih iz Krškega, Roman Perčič iz Metalne in Karlo Romih iz M-Agrokombinata Krško.
TITOV SOBOREC — Pred prazniki so sevniško občino obiskali ugledni člani ZB zagrebške občine Črnomerec, nted njimi revolucionarizzaoktobrskerevolu-cije in prvi Titov ambasador v Italiji dr. Pavao Gregorič ter generala Vjekoslav Smeh-Ali Baba in Bulat. Poklonili so se padlim borcem pri spomeniku v Sevnici, 93-letni dr. Gregorič pa sije z zanimanjem ogledal tudi Tončkov dom na Lisci. (Koto: A. Železnik)
Sevnica podaljšuje samoprispevek
Petletni program računa z 210 milijoni dinarjev: močnejši vodovod, gasilske garaže, igrišča pri bazenu, lope za stroje in ceste__________________________________________
SEVNICA — V večini odborov te velike krajevne skupnosti so te dni končali prvi krog javnih razprav o novem programu samoprispevka.
plinske naprave. Vse to ne gre brez. novih prostorov. Idejne zamisli dozidave so razgrnjene od gasilskega občnega zbora dalje v avli doma.
Sedanji se namreč izteče junija. Novi program je izredno obsežen, saj predloženi načrt za javno razpravo vsebuje kar 24 akcij. -Že uvodoma velja pripomniti, da nameravajo k izvedbi pritegniti tudi druge vire, v celoti naj bi s samoprispevkom zbrali le okrog 163 milijonov dinarjev.
Sevniški vodovod izpod Podgorice nameravajo okrepiti z novimi viri. najpomembnejša za mesto, predvsem višje ležeča stanovanja in nove zazidljive parcele, je gradnja vodohrama pod Sv. Rokom. Gasilci v mestu so že dolgo utesnjeni. Pomeipbno se razvija gasilski servis, ki bi rad razvil še vrsto storitev za občane, v prvi vrsti skrb /a
da morajo akcijo sedaj pospešiti, saj ne bi bilo ničemur podobno, če bi padli na izpitu solidarnosti prav v centru. \ jz
Ob novem bazenu želijo zgraditi še igrišče. Tenisači že komaj čakajo, da bi lahko poprijeli za orodje. Pri krajevni skupnosti je vse več strojev. Ti so že tako bogastvo, da je škoda, ko sedaj čemijo pod milim nebom.
Razprave o programu so bile povsod dobro obiskane. Pač pa zaskrbljuje neresnost sevniških komunistov. V sindikalni dvorani naj bi se resda tik pred prazniki sestale vse tri osnovne organizacije mesta. Zaradi slabe udeležbe so sestanek odložili, kar pa ne pomeni.
JANKO REBERNIK NOVI PREDSEDNIK
SEVNICA — Na' zadnji seji občinske konference SZDL je bil izvoljen za novega predsednika OK SZDL dolgoletni družbenop olitični delavec in nazadnje predsednik občinskega izvršnega sveta Janko Rebernik. Pred tem je nastopil delo že tudi novi sekretar Maks Zupanc tako, da ima fronta v občini sedaj popolnoma novo vodstvo.
Novo v Brežicah
v ~
VARLJIVA USLUŽNOST — V posavski zbornici se sprašujejo, ali ; morda le ne bo treba s sodobnejšimi računalniki opremiti tudi nekaj trgovin. Mednje na primer sodi krška prodajalna pohištva Emone Posavje. Kar dva meseca so namreč potrebovali, da so naredili predračun za pisarniško., opremo v vrednosti 220 tisočakov. Potem je trajalo pet dni dagajenaslov-nik dobil v roke. In vendar so bili nadvse uslužni. Obljubili so celo, da bodo predračun prinesli osebno v Brežice ali pa poslali kopijo, ker osebno oddano pismo ves teden ni prispelo na zbornico. Koliko truda za tako skromen izkupiček!
KAPLJICA V MORJE — Za monografijo Kozjanskega odredajedo zdaj zbranih komaj 2,5 milijona dinarjev. Da je to dovolj, menijo samo naivneži. Morda bi vsota zadostovala pred petimi leti, dandanes pa si z njo ne bodo mogli pomagati, čeprav avtorji ne bi zamujali s pisanjem. Preden bodo gradivo oddali v tiskarno, morajo računati s precejšnjimi podražitvami. V njihovo morje bo moralo kaniti še nekaj izdatnih kapljic, da bo zgodovinska obdelava Kozjanskega odreda in njegovih bojev zagledala beli dan.
Krške novice
ZAVAROVANJE — Na nedeljski četrtfinalni dirki svetovnega prvenstva speedwayu dežurna zdravstvena služba na srečo ni imela veliko dela. S tekmovalci pravzaprav nobenega, medtem ko sta se med desetisočglavo množico na Stadionu Matije Gubca pripetili dve dokaj nenavadni nesreči. Prva, ko je neki gledalec zgrmel z betonske škarpe in si zlomil ključnico, je imela bolj malo opraviti z dirko in menda niti ne s preveliko dozo mali-ganov. Ko je del izpušne cevi motorja avstrijskega tekmovalca zletel med občinstvo, so se ljudje bolj ustrašili. Zgodilo se ni nič hudega, čeprav jo je neki gledalec skupil po nogi.
DOMAČINI — Marljivi organizatorji tradicionalnega teka OF v Leskovcu so silno hvaležni vodstvu osnovne šole Milke Kerin za pomoč pri organizaciji te uspele množične šport-no-rekreativneinmanifestativneprire-ditve, še bolj pa razočarani nad učitelji telesne vzgoje te in sosednje krške OS Jurija Dalmatina. Učitelji iz oddaljenih posavskih šol. tudi iz brežiške in sevniške, so lahko pripeljali pionirje in mladince, domačini pa niti enega tekmovalca. Če se že nočejo zgledovati po posavskih sosedih, bi se lahko po Kostanjevičanih. ki jim je taka prireditev gotovo bolj od rok kot Lesko-včanom in Krčanom, a so se najbolje odrezali po množičnosti in tekmovalnih dosežkih. Ali nekateri ne znajo ceniti zastonjskega dela navdušencev ali pa pozabljajo na izročila O F. se sprašujejo organizatorji teka OF.
POROČILA — »Poročila so vsepovsod in vseje v redu. samo rezultatov ni. V praksi je drugače, kot smo govorili na kongresih,« je kar malce zagrenjeno razmišljal na zadnj seji občinskega sveta Z»eze sindikatov Jože Peterkoč.
Sevniški paberki
SLABO ZA PLAN
IZ REZERV — Po praznikih je normalno zaživelo delo v vrtcu vSevnici in šolah. Posebno v vrtcu so se potrudili z obveščanjem o vsej potrebni skrbi za prehrano otrok po znani nesreči sovjetske jedrske centrale. Do nadaljnjega bodo v vrtcu Ciciban uporabljali le hrano iz obveznih rezerv.
ŠMARČANI NAJMOČNEJŠI — Roko na srce, prizadevni Florjančani so na svojih široko odprtih igrah le potihem računali, da bo njihovo moštvo tudi tokrat zmagalo. Vrv pa je zvita stvar in — najmočnejši so bili Šmarčani! Zabavali pa so se izvrstno prav vsi. Srečanje jebilo lep prispevek k medsebojnemu spoznavanju meščanov in okoličanov, posebno še, ker so imeli lepo vreme. Igrali so jim Štirje kovači, z vsemi skupaj pajetelovadilše Mito Trefalt.
FANTJE SE NISO DALI — Kmečki fantje so držali obljubo in ponovno prišli v hotel Ajdovec na spoznavno srečanje. Bojda je bilo tokrat malo več deklet, ki nisoodklanjaia plesalcev. Za tisti zaresni »da« pa bo treba še priti v Sevnico.
PLAČA PO MERI?... Na zadnji predpraznični seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so s presenečenjem ugotovili, da je prišlo do očitnega nesorazmerja med osebnim dohodkom tajnice na sindikalnem svetu in OK SZDL, da o sindikalnem računovodstvu sploh ne govorimo. Predsednik sindikalnega sveta Janez Levstik, sekretar Zdravko Groboljšek in njuna tajnica so ogoročeno izjavili, da znaša OD tajnice pri SZDL v Sevnici 106.000 dinarjev. Primerjava, kajpak na pamet, je pokazala, <^a se, denimo, tajnica generalnega direktorja v Lisci ob vseh številnih obveznostih še daleč ne more približati takemu znesku.
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU, SEVNICA — V podaljšku javne razprave naj bi v Loki govoril' tudi o načrtu občine do Leta 2.000. Od Sava-projekta so sc potrudili kar trije razlagalci, v dvorani pa je ostalo prvi mah le devet krajanov,ki so se nadalje osipali. Sevniški komunisti na to razpravo razen svetlih izjem sploh niso prišli.
DOLENJSKI LIST
Št. 19(1917)8. maja 1986
tura
in
bra-
anje
NOV, bodo odkrili 4. julija letos v Gradišču pri Trebnjem. Leskovec je naredil idejni načrt za spomenik in relief, odlit v bronu.
Veliko časa pa Leskovec porabi tudi za urejanje lastnega
Novi Leskovčevi reliefi
Mirenski kipar razstavlja v novomeški Krki — Priznanje iz Francije — izdelal tudi spomenik
MIRNA — V avli novomeške tovarne zdravil Krka v Ločni bodo danes odprli razstavo reliefov mirenskega kiparja Sandija Leskovca. Na otvoritvi bo govoril umetnostni zgodovinar Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani, sicer zvest spremljevalec in usmerjevalec trebanjskih likovnih taborov, ki sejih tudi Leskovec redno udeležuje, še posebej zadnja leta.
Leskovec se bo novomeškemu občinstvu predstavil s 25 reliefi, nastalimi v zadnjih treh letih.
Čeprav razstava ne zaokrožuje kake pomembne obletnice kiparjeve ustvarjalnosti, je vendarle poveznana z jubilejem. Sandi Leskovec bo namreč prav z njo proslavil 50-letnico življenja.
Že dolgo je znano, da je Leskovec ena najbolj zanimivih osebnosti slovenske in jugoslovanske naive, čeprav se sam kipar raje prišteva med samorastnike. Skoraj enako dobro kot doma ga poznajo tudi v tujini, še posebej v Franciji. V Parizu naj bi letos izšla nova knjiga o naivcih in v njej bodo tudi reprodukcije Leskovčevih del. Žaložnik Fourny je nedavno odpri galerijo v enem najbolj prometnih predelov Pariza in razstavil tudi dvoje Leskovčevih reliefov.
Sandi Leskovec se občasno preizkuša tudi s snovanjem spomenikov. Enega takih spomenikov, ki bo posvečen borcem
Sandi Leskovec, sklonjen nad enim od svojih številnih reliefov
ateljeja in galerije doma na Mirni. Pravi, da bo galerijo še letos toliko skončal, da bo uporabna.
L Z.
Kritičen pretres našega šolstva
V Krškem bo ob koncu maja vseslovenski posvet pedagogov — Proslavili bodo tudi 100-letnico prvega slovenskega pedagoškega društva
KRŠKO — Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije pripravlja za konec meseca, 29. in 30. maja, v krškem Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja veliko posvetovanje osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev. Glavna tema posvetovanja, ki sega bopredvidoma udeležilo kakih 250 pedagoških delavcev iz vse Slovenije, bo nemalo žgoča, saj bo ponudila kritičen pogled v razvojna gibanja srednjega in osnovnega šolstva, predšolske vzgoje in izobraževanja učiteljev pri nas.
Rdečo nit za kritičen pretres razvojnih gibanj na področju vzgoje in izobraževanja bodo s svojimi referati nakazali dr. France Strmčnik, dr. Ilija Mrmak, dr. Nuša Kolar, mag. VeljkoTrohaindr. JanezSaga-din. Vsak s svojega zornega kota bodo opisali dejavnost pedagoških
NOVO V FOTOGALERIJI
NOVO MESTO — Jutri ob 18. uri bodo v Fotogaleriji FKK Novo mesto (v Domu kulture) odprli razstavo nagrajenih fotografij »Mladina fotografira 86«. Razstavo je pripravil novomeški Foto-kino klub, ki praznuje 40-letnico, posvečena pa je tudi mesecu mladosti.
BREZNIKOVE KRAJINE
TREBNJE — V trebanjskem kulturnem domu razstavlja svoja slikarska dela Bogdan Breznik, eden tistih občanov, ki jim zemlja še vedno pomeni največ in so se ji tudi poklicno zapisali. Kot kmetijski strokovnjak je Breznik nenehno na obhodih vasi, kmetij, gričev v bližnji in daljni okolici občinskega središča, kot čuteč človek pa ima vedno s seboj tudi slikarske rekvizite. Dvanajst slik, ki bodo na ogled do konca maja, izpričuje veliko Breznikovo čustveno navezanost na dolenjsko zemljo.
in njihovih strokovnih v minulih desetletjih in
Kulturo pesti pomanjkanje denarja
 V črnomaljski občini amaterizem kljub slabim razmeram ne pojenja_
ČRNOMELJ — Ljubiteljska dejavnost je v črnomaljski občini pomemben del kulture, kar je zasluga marljivih društev in skupin, ki naredijo veliko kljub skromnim sredstvom in pogosto slabim razmeram. Mnoge skupine imajo tudi kadrovske težave, predvsem pevski zbori, folklorne in gledališke skupine.
Sicer pa se skoraj vsa društva otepajo tudi s prostorskimi težavami. Nekatere skupine sploh nimajo svojih prostorov, kjer pa že so kulturni domovi, so ti ali nedograjeni ali pa morajo odšteti veliko denarja za njihovo tekoče vzdrževanje, kurjavo ipd. Kot so poudarili na nedavni seji konference črnomaljske Zveze kulturnih organizacij, bi morali zaradi razvejenosti ljubiteljske kulture v občini zaposliti tajnika, žal pa skromna sredstva ZKO tega ne dopuščajo.
Črnomaljski zbori so imeli v preteklem letu precej nastopov, največ na proslavah in prireditvah, manj možnosti pa imajo za gostovanja, zato pevci pogrešajo nekdanje prireditve Spoznajmo se. Veliko besedje bilo na seji izrečenih o godbi na pihala, ki na ZKO pošilja le račune, ne pa tudi poročil o delu. Tudi na seje godbeniki ne vabijo predstavnikov ZKO, javno pa tarnajo, da nimajo družbene podpore. Veliko pričakujejo od glasbene šole, ki pa se nikakor ne more zne&iti kadrovskih, prostorskih in finančnih težav.
Folklorna dejavnost, ki naj bi bila zaradi specifičnosti belokranjske ljudske zakladnice prednostna, je prav tako v težavah. Program, ki ga obvladajo folkloristi, je marsikje preskromen za nastope in zahtevnejša gostovanja, noše niso urejene.
&
Tudi pri jurjevanju, ki naj bi bilo osrednja kulturna prireditev na folklornem področju in naj bi omogočilo prikaz starih ljudskih običajev, so storili premalo. Zato so opozorili, da bodo morali v prihodnje večjo pozornost posvetiti vsebini jurjeva-nja, hkrati pa odpraviti miselnost, da bi morali iz te prireditve narediti črnomaljsko vinsko vigred.
NASTOP GLASBENICE S FOTOGRAFIJAMI
RIBNICA — V Petkovi galeriji v ribniškem gradu bodo še do nedelje, 11. maja, na ogled fotografije Nece Falk, ki jo občinstvo bolj pozna kot pevko zabavne glasbe. Razstavljene fotografije v glavnem odslikavajo različna razpoloženja, pritegnejo pa tudi psihološko poglobljeni avtoportreti.
V razpravi so poudarili,daimajov občini še vedno preveč mačehovski odnos do likovne dejavnosti. Seveda za razstave niti nimajo primernega prostora, saj je tisti v Kulturnem domu premajnen, a tudi nedostopen, ko dom ni odprt. Tudi pri literarni dejavnosti niso uresničili načrtov, saj poleg predstavitve knjige Pesmi dolenjske dežele niso pripravili nobenega od načrtovanih literarnih večerov, prav tako niso izpolnili obljube, da bodo izdali knjižico pesmi katerega belokranjskih avtorjev.	B. M.
PRIZNANJE UNIVERZE
LJUBLJANA — Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani je na nedavni slovesnosti podelila priznanja nekaterim zaslužnim profesorjem na fakultetah. Svečano listino in zlato plaketo univerze je prejel tudi novomeški rojak akademik Božidar Jakac, zaslužni profesor ALU, za uspešno dolgoletno delo na pedagoškem in umetniško ustvarjalnem področju.
Ni bilo vse tako črno
Minula kulturna petletka ni prinesla tako malo pridobitev — Seje skupščin komaj sklepčne
JAPONSKI LESOREZ — Razstavo japonskih lesorezov, ki jo je omogočil Ukiyo-e muzej iz japonskega mesta Matsumotoja, bodo jutri ob 18. uri odprli v Narodni galeriji v Ljubljani. Visoka kvaliteta privlačnih barvnih lesorezov oziroma »slik minljivega tekočega sveta«, kot pravijo sami Japonci, uvršča to razstavo med pomembne likovne prireditve pri nas.
NOVO MESTO — V novomeški kulturni skupnosti ugotavljajo, da minula petletka vendarle ni bila tako črna, kot seje kazala v posameznih, predvsem pa krajših obdobjih. Če upoštevamo, da je bil to za vso družbo hudo stiskaški čas in da so se neugodne gospodarske razmere odražale v kulturi že po tradiciji bolj kot v nekaterih drugih družbenih dejavnostih, sploh ni bilo tako malo narejenega.
Kljub težavam, ki so se kopičile tudi zaradi večkrat odklonilnega odnosa do kulture, je postalo Novo mesto bogatejše za Jakčev dom. Pionirska knjižnica je pridobila večje prostore in sodobno opremo, za Potujočo knjižnico je bil naročen in plačan bibliobus, znatna sredstva pa so šla za posodabljanje dela, za usposabljanje kulturnih prostorov v krajevnih skupnostih itd. Ob vsem tem je treba poudariti, da je prišlo v samem delovanju kulturne skupnosti do pomembnih sprememb, še posebej so se izboljšali programi tako imenovanih izvajalskih organizacij, ki jih financira kulturna skupnost na podlagi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela. Navesti pa bi mogli še marsikaj, kar se je zgodilo v obdobju 1982—1986 in kar pomeni premi k na boljše.
Seveda seje delo v tem času prepletalo tudi z mnogoterimi slabostmi, ki so poskušale vleči voz nazaj ali pa je zavoljo njih prenekatera zadeva za krajši ali daljši čas obtičala na mrtvi točki. Precejkrat je zaškripalo v
delovanju delegatskega sistema. Večina zasedanj je bila komaj sklepčna, dve seji pa so morali odpovedati. Vsakokrat sojo najbolj zagodli delegati v zboru uporabnikov. Zaradi slabe udeležbe je bil prav ta zbor največkrat na meji sklepčnosti, če že ni bil sklepčen. Analiza je pokazala, da delegati iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij izostajajo iz najrazličnejših razlogov ter da delegatski sistem najbolj »pušča« v bazi. To pa ni prav lepa »dediščina«, ki jo je prejšnja skupščina zapustila novi. Če nova skupščina, ki seje medtem že sestala na prvi seji, ne bo že na začetku zatrla delegatske nediscipline, bo težko izpolnjevala naloge tekoče in po zastavljenem načrtu. Sicer pa je iz prejšnjega obdobja toliko nerešenega, da kakih posebnih načrtov niti ne bo treba pisati. Kar je treba napraviti, je že dolgo znano.
L Z.
VALVASORJEVA NAGRADA DVEMA DOBITNICAMA
LJUBLJANA — Valvasorjevo nagrado, ki jo podeljuje Skupnost muzejev Slovenije, sta letos prejeli Slavica Pavlič, ravnateljica Slovenskega šolskega muzeja, in Vesna Bučič. muzejska svetovalka Narodnega muzeja v Ljubljani. §okličev muzej v Slovenj Gradcu pa je prejel posebno priznanje.
delavcev združenj
seveda tudi danes, kritično bodo pretresli prizadevanja za prenavljanje vzgojno-izobraževalnega de-
• Udeleženci pedagoškega posvetovanja v Krškem bodo počastili tudi 100-letnico ustanovitve prvega pedagoškega društva na Slovenskem. Prvo-tako društvo pa je bilo pred 100 leti ustanovljeno prav v Krškem.
la na vseh šolskih stopnjah in analizirali vrsto drugih vprašanj na občutljivem vzgojno-izobraževal-nem področju.
V središču zanimanja referatov in bržkone tudi razprave pa bo tako
NOVA RAZSTAVA V ZDRAVILIŠČU
DOLENJSKE TOPLICE — V malem salonu tukajšnjega zdraviliškega doma razstavlja svoja dela slovenski slikar Tomaž Železnik. Na ogled je 21 olj in akvarelov. Razstava bo odprta do konca maja.
imenovana srednješolska reforma, še posebej, kakor jo je videti v luči današnjih strokovnih ocen in določenih pedagoških izkušenj, ter v primerjavi s pogledi na srednjo šolo, kakršna naj bi ta bila v prihodnosti. V okviru tega bodo udeleženci posvetovanja imeli prav gotovo veliko kritičnega povedati o usmerjenem izobraževanju, o njegovih dobrih pa tudi slabih poteh,kakorso se pokazale v petih letih praktičnega dela vsrednjih šolah. In nemara se bo prav v Krškem utrnila prenekatera rešitev, če pa ta ne, pa zagotovo tak ali drugačen napotek za odpravo slabosti, ki so se nakopičile pri izvajanju usmerjenega izobraževanja.
IZ.
POSAVJE POJE
BREŽICE, KRŠKO, SEVNICA — Ta teden se začenjajo v Posavju občinske pevske revije. Zbori iz brežiške občine bodo nastopili jutri v Brežicah, v soboto, 11. maja, se bodo v Krškem zbrali na reviji zbori iz krške občine, medtem ko bodo zbori iz sevniške občine prepevali v Sevnici v soboto, 17. maja. Po trije najboljši zbori z občinskih revij se bodo udeležili posavske pevske revije, ki bo v petek, 30. maja, v Sevnici.
-ca.
%
KOČEVJE — 25. aprila so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo del akademskega kiparja Borisa Zuliana. Rojen je bil leta 1944 v Ricmanjah pri Trstu. Prvo službo je dobil v občini dolina pri Trstu, ki je pobratena z občino Kočevje. Razstava bo odprta do 11. maja.
Razstavljene slike prikazujejo v glavnem v svetlih, sončnih, rumenih barvah predvsem primorsko krajino in naselja. Za praznično predstavitev v Kočevju se je še posebno potrudil, kot je sam dejal na otvoritvi, da je pokazal predvsem slike, iz katerih sije sonce.
Na otvoritvi je slikarja in njegovo delo predstavil predsednik Likovnega salona Ivan Brudar, ki je nato poudaril, da je vodstvo salona pri sestavi programa razstav dalo poseben poudarek sodelovanju s pobratenimi mesti in občinami. Izrazil je prepričanje, da na tem področju še zdaleč niso izkoriščene vse
DREVI Z »VERIGO« NA TREBANJSKEM ODRU
VELIKA LOKA — Gledališka skupina tukajšnjega KUD Ivan Cankar uspešno nastopa s Finžgarjevo ljudsko igro Veriga. Drevi ob 20. uri se bodo Ločani predstavili trebanjskemu občinstvu v tamkajšnjem kulturnem domu. V minulih dneh so gostovali v Dobrniču in Selih pri Šumberku. KUD Ivan Cankar praznuje letos 40-letnico ustanovitve.
DELA LJUBITELJSKEGA SLIKARJA V KNJIŽNICI
ČRNOMELJ — V črnomaljski knjižnici razstavlja svoja slikarska dela prof. Franci Fortun iz Črnomlja. Slike, izdelane v tehniki tempera — vosek, bodo na ogled do 17. maja.
možnosti. Prav z občino Dolina je bila pred leti že utečena izmenjava razstav, kar pa v zadnjem obdobju zamira.
Slikar Zulian se je s svojimi likovnimi deli kočevski publiki predstavil že leta 1975 (novomeški pa 1979). »Veseli nas, da seje odzval našemu ponovnemu vabilu in nam spet pripravil prijetno kulturno presenečenje,« je poudaril Ivan Brudar, ki je razstavo tudi odprl.
J. PRIMC
ZULIAN PONOVNO V KOČEVJU — Boris Zulian, slikar iz pobratene občine Dolina pri Trstu, te dni spet razstavlja v kočevskem Likovnem salonu. Na fotografiji: z otvoritve razstave. (Foto: Primc)
Primorsko sonce v Kočevju
V kočevskem Likovnem salonu ponovno razstavlja svoja dela zamejski rojak, akademski slikar Zulian
Zaplet tudi zaradi imena
Naposled tudi v dole njski regiji medobčinska pevska organizacija — Prvi sedež bo v  Trebnjem____________________
Že nekajkrat smo pisali, da je Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine tik pred ustanovitvijo, pa je vselej prišlo kaj vmes, daje niso ustanovili. Med drugim je zastoj povzročičo tudi prerekanje o nazivu te medočbinske organizacije, saj se predstavniki črnomaljske in metliške občine niso strinjali, da bi bila zveza »samo dolenjska«. S tem, ko so izbrali ustrezen naziv, so odstra-
• Ustanovna skupščina P&v-ske zveze Dolenjske in Bele krajine bo v trebanjskem kulturnem domu. Na njej bodo nastopili pevski zbori (od otroških do odraslih) in male vokalne skupine iz vseh občin dolenjske regije.
nili še zadnje nesoglasje in končali priprave za ustanovno skupščino.
Za prvi sklic skupščine je zadolženo Trebnje, kjer bo prva štiri leta tudi sedež Pevske zveze Dolenjske in Bele krajine. Iz Trebnjega pa bo tudi prvi predsednik te zveze. Predlagajo, naj bi bil to Janez Zajc, član ene od pevskih skupin, ki delujejo v trebanjski občini. Stane Peček, tajnik trebanjske ZKO, je prejšnji teden povedal, da bodo ustanovitev izvedli predvidoma v drugi polovici maja. »Bi jo že,« je pripomnil, »pa so nas zadržala opravila v zvezi z volitvami.«
V to pevsko organizacijo se bodo vključili otroški, mladinski in odrasli pevski zbori ter male vokalne skupine iz obeh delov dolenjske regije: iz novomeške in trebanjske občine ter iz Bele krajine. V dokument, ki ga bodo sprejeli na ustanovni skupščini, so zapisali, da se bodo v okviru zveze zavzemali za širjenje zborovskega petja in skrbeli za kvalitetno rast pevskih zborov v vseh štirih občinah. Pod okriljem ■nove pevske organizacije bodo razvijali medobčinsko sodelovanje na kulturnem področju, skrbeli za izmenjavo nastopov in prirejali pevske revije. Skupno pa bo tudi strokovno izobraževanje, predvsem zborovodij.
Pevska revija s priznanji
V Trebnjem so nastopili odrasli pevski zbori
TREBNJE — Pred dvema tednoma je bila v tukajšnjem kulturnem domu občinska pevska revija, ki jo je kakor vse dosedanje vsakoletne tovrstne prireditve pripravila Zveza kulturnih organizacij. Revija je potekala v slovesnem razpoloženju, saj so na njej podelili tudi odlikovanja in priznanja za izjemne uspehe na najrazličnejših področjih.
Občinstvu so se predstavili zbori in male vokalne skupine iz Trebnjega, Velikega Gabra, Mokronoga in z Mirne. Mešani pevski zbor trebanjskega društva upokojencev je pod vodstvom Valerije Rančigaj zapel dve pesmi. Mešani zbor KUD »Dr. Peter Držaj« iz velikega Gabra, ki deluje pod pokroviteljstvom gabrskega obrata tovarne Polikem-Kemija impex, je pod vodstvom Fani Arižlovar zapel tri pesmi. Toliko pesmi pa so zapeli tudi dekliški zbor trebanjske glasbene šole pod vodstvom Tatjane Mihelčič, moški zbor KUD »Emil Adamič« iz Mokronoga, ki ga vodi Vilko Videčnik, ter moški oktet trebanjskega KUD »Pavel Golia«, katerega umetniški vodja je Tone Strmole.
Z izbranim in nekoliko daljšim sporedom se je predstavil ženski nonet Carmen, ki tudi deluje v okviru trebanjskega KUD »Pavel Golia«, za pokrovitelja pa ima kolektiv Labodovega tozda Teme-
nica. Za nastop je nonc. pripravil umetniški vodja Miro Kokol, ki seje na Dolenjskem uveljavil že kot večletni zborovodja mešanega zbora Krka iz Novega mesta.
• Na občinski pevski reviji je Zveza kulturnih organizacij občine trebnjc podelila priznanja za uspešno delo na kulturnem področju v minulem letu. Priznanja so prejeli: Rozi Drnovšek, Lucijan Reščič, ženski nonet Carmen, OŠ dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu in KUD »Ivan Cankar« v veliki Loki.
Šest pesmi so na reviji zapeli pevci mirenskega KUD Svoboda, ki imajo za pokroviteljico tovarno Dana. Pod vodstvom Staneta Pečka, dolgoletnega zborovodje, so Mire-nčani nastopili kot mešani, ženski in moški zbor.
I. Z.
ZA PRAZNIK KS BREŽICE PEVSKA REVIJA
BREŽICE — V soboto, 10. maja, ob 19. uri bo v slavnostni dvorani brežiškega gradu tradicionalna občinska pevska revija. Nastopilo bo 12 odraslih pevskih zborov. S to prireditvijo bodo počastili dan osvoboditve in
pisma
in odmevi
IZ KS OSILNICA
GASILSKI DOM UREJAJO — Osilniški gasilci so te cini začeli spet urejati svoj gasilski dom. in sicer tasado. žlebove, orodišče in tudi okolico doma.
I.ETOS GASILSKI AVtO — Na območju KS Osilnica so vasi zelo ra/stresene, razen tega so na težko dostopnem območju. Zato gasilci nujno potrebujejo avto. ki bo imel pogon na vsa štiri kolesa. Občinska gasilska zveza Kočevje je že obljubila, da jim ga bo kupila letos. Na območju občine namreč deluje 21 gasilskih društev, brez avtomobila pa sta le še društvi, v Koprivniku in Osilnici.
PRIZNANJA GASILCEM — Na nedavni gasilski svečanosti v Osilnici so podelili priznanja za 10-letnodelo v društvu 21 gasilcem, priznanje za 20-letno delo pa je prejel Jože Kovač. Janez Žagar je prejel bronasto odlikovanje Občinske gasilske zveze Kočevje.
SPET KAJAKAŠI — Bliža se poletje in spet bodo začeli na naše območje prihajati turisti in i/lctniki-kajakaši. Običajno jih pripeljejo v zgornji del Kolpe (nad Brodom na Kolpi) prijatelji ali žene. Kajakaši in kanuisti sc potem spuste sami ali s prijatelji, včasih tudi z otroki, po Kolpi, žene pa jih z avtomobili pričakajo nižje na dogovorjenem mestu.
KROŽEK DOMAČE OBRTI
Na podružnični šoli Dobrnič so nas povabili h krožku pletarske obrti. Vedela sem, da mi bo to znanje koristilo v življenju, zato sem sega udeležila. Poleg mene je krožek obiskovalo še trideset učenk in učencev. Pri delu so nam pomagali stari ljudje iz naše občine, ki še poznajo tovrstno obrt. Iz Ljubljane je prišel tudi strokovnjak za pletenje okrasnih košar. Izdelovali smo domače in okrasne košare, peharje in zobotrebce. Vključila sem se k izdelovanju peharjev. Največ pozornosti so učenci namenili izdelovanju okraSnih košar. Naše delo je bilo zanimivo, zato nas je snemala tudi ekipa ljubljanske TV in kratek zapis o našem delu predvajala v Tedniku.
NATALIJA HORVAT, 6. a.
OŠ Trebnje
NOVA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA
MIRNA — Za potrebe solidarnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Trebnje je v drugi etapi družbeno usmerjene stanovanjske gradnje na Mirni — Roje III kupljeno 17 stanovanj s skupno stanovanjsko površino 846 m2. Nakup je stal 96.028.500.— din. Poleg tega je v okviru solidarnostnega sklada kupljeno še pet stanovanj s skupno stanovanjsko površino 246 m2 namensko za razreševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov občine Trebnje.
»Nepismen pedagog«
Zakaj privilegij?
Stanovalci bloka Kidričeva 8 — 14 v Črnomlju stanujemo že deset let v stalnem uvidevnem vzdušju s stanovalcem Silvestrom Mihelčičem. Ima namreč deset let starega nemškega ovčarja, ki je ogrizel in napadel že več stanovalcev. Ko je bil prvič prijavljen, ker je pes nekoga ugriznil, seje lastnik zlagal, da je pes ustreljen, po približno enem mesecu je bil namreč spet v bloku. Žival nam ovira delo na vrtu, onesnažuje z. odpadki okolico, zlasti pred vhodi v stanovanja, moti prosto gibanje v okolici bloka, predvsem otrokom. Stanovalci smo ponovno vložili prijavo pri Veterinarski službi v Črnoml ju in bila je izdana odločba,da se pes s
1.	3. 1986 odstrani iz stanovanjskega bloka.
Toda vse ostaja pri starem, čeprav je minil tudi 1.4. 1986. torej cel mesec po roku. določenem za odstranitev. Ker je tov. Mihelčič pedagog, nam je nerazumljivo, da sc mu ne smilijo niti otroci. Morda pa je nepismen in ni razumel odločbe. Zato pozivamo pristojne, naj mu povedo, da je dolžan odločbo izvršiti.
Ob tem se stanovalci sprašujemo. ali so nekateri tako zaščiteni, da si lahko ob vseh zakonih lastijo privilegije na račun svoje okolice.
Stanovalci bloka Kidričeva št. 8 — 14
POPRAVEK
V prilogi Dolenjskega lista 24. aprila je v reportaži Uredništvo v gosteh prišlo do nesporazuma. Omenjeno je bilo namreč, da pri obnovi podružnične cerkvice na Dobravicah ni pomagala tara v Podzemlju. Ne vem, kdo je povedal to neresnico. Pri obnovi so namreč veliko pomagali vsi verniki iz podzemeljske fare, posebno pa naš župnik Jože Ovniček, saj brez njegove tako denarne kot organizacijske pomoči dela ne bi mogli dokončati.
LOJZEŠTEFAN1Č Sp. Dobravice
Se: Treznim glavam v presojo
Pojasnilo k prispevku s tem naslovom (Dolenjski list, 10. aprila) — »Smo za razvoj in dialog, ne pa za potvarjanje dejstev,« pravi pismo _
Vsi, ki spremljajo delo in razvoj KS Stari trg ob Kolpi v zadnjih dveh desetletjih, so dobro seznanjeni z njenimi prizadevanji in pridobitvami, razen avtorja v naslovu navedenega članka. Pridobitve so velike in so dosežene na podlagi želja in potreb ljudi vse Poljanske doline.
V prašanje razvoja ali propada je bilo večkrat obravnavano na raznih ravneh — največkrat pa v DPO, v svetu KS, krajevni delegaciji in zborih občanov-Prizadevanja vodstva KS so bila velika in vztrajna. Ob podpori pristojnih občinskih in republiških organov so uspehi vidni.
Pred 14 leti je bil v Starem trgu zgrajen obrat Komet Metlika, pred tremi leti obrat Unior Zreče. Zgrajenje bil most Sodevci — Blaževci, asfaltirana je cesta od dobliškega ovinka preko Starega trga in Predgrada do Brezovice v dolžini 20 km. Pri modernizaciji ceste Stari trg — Brezovica sta sodelovali občini Kočevje in Črnomelj. Pri gradnji mostu so sodelovale občine Črnomelj, Vrbovško, Kočevje in Delnice, enote JLA, nekaj delovnih organizacij, prebivalstvo s prispevki hrastovega lesa in delno denarja ali z delom. Podobno kot za most so prebivalci — v glavnem Poljanske doline iz obeh krajevnih skupnosti — darovali nad 100 m’ lesa in brezplačno gradili Kometov obrat. Za vse to so nekateri posamezniki žrtvovali veliko časa in truda. Iz navedenega je dovolj jasno, da so občani dobro seznanjeni o dogajanjih v svojem okolju in delu organov krajevne skupnosti.
Dograditev in posodobitev osnovne šole, rešitev vprašanja otroškega varstva in današnjih potreb zdravstva je naša sedanja najvažnejša nerešena naloga.
Šola je bila že dvakrat v občinskem petletnem planu, a zaradi pomanjkanja sredstev ni prišla na vrsto, podobno tudi vrtec ne. Pred šestimi leti je gasilsko društvo Stari trg ustanovilo gradbeni odbor za gradnjo doma. Ob finančni podpori Uniorja, Kometa in drugih namerava v njem začasno urediti prostore za otroško varstvo in
zdravstvo. Načrti so narejeni, pristojne komisije so jih odobrile. V načrtu je vrtec nad pritličjem s kolenčnim zidom 1,60 m. Torej ne bo na visokem niti na podstrešju v klasičnem smislu. Vhod bo samostojen, iz vrtne strani.
Rešitev vprašanja otroškega varstva je zelo nujna, zatosejegasilskodruštvo tako odločilo.
V sedanjem občinskem petletnem planu 1985 — 1990 je šola. vrtec pa ne. Za vrtec ni namenjenih sredstev. Misel, naj sc uredi otroško varstvo v okviru šole. ni nova, toda brez sredstev tega ni mogoče rešiti. Šola je stara. Pritličje je bilo zgrajeno leta 1844. nadstropje 1889. Ima samo 2 pravi učilnici,dvesta adaptirani iz učiteljskih stanovanj,ena pa iz kleti.
Zaradi premalo sredstev bosta v novem prizidku samo 2 učilnici, telovadnica velikosti 10 x 12 m, knjižnica, zbornica, pisarna in kurilnica. V telovadnici bo telesna vzgoja, šolske proslave in druge kulturne prireditve za vse občane, ne pa gasilske zabave, kot je napisal Matija Koce.
Gasilski večnamenski dom, zgrajen do tretje faze. je lociran v neposredni bližini obeh tovarn. Od šole je oddaljen nekaj nad 500 metrov. Zato jeza pouk telesne vzgoje predaleč. Avtor v naslovu omenjenega članka ni ravnal v korist občanom. Družbenopolitične organizcijc in občani odobravajo in podpirajo delo organov krajevne skupnosti Stari trg ob Kolpi.
DPO Stari trg ob Kolpi MARKO REŽEK
Protest Mahovničanov
Ne pustijo si vzeti ceste, ki jim je bližnjica do službe — Obsodili so nespoštovanje dogovorjenega
KOČEVJE — Krajani Mahovnika so na javni tribuni 20. aprila soglasno obsodili samovoljo tozda Transport-Gradnje-Vzdrževanje (TGV), ki jim namerava ukiniti Cesto od Mahovnika do Agroservisa, katero veliko Mahovničanov uporablja za pot na delo.
O tem je seznanil 22. aprila na seji skupščine KS Kočcvje-mesto delegate predstavnik Mahovnika Ivan Obers-tar. Povedal je sicer, da so Mahov-ničani in svet KS Kočevje dali tozdu TGV soglasje, da zapre to cesto, vendar pod pogojem, da tozd TGV uredi nadomestno cesto, ki pa mora iti obvezno ob ograji, ki obdaja površine tozda TGV in bi Mahovničanom služila prav tako dobro kot sedanja cesta.
Tozd TGV pa je medtem začel graditi novo cesto čisto drugje, ki Mahovničanom ne bo prišla prav. Ko so Mahovničani to zvedeli, so bili seveda ogorčeni. Sklicali so javno tribuno in povabili nanjo predstavnike občinske skupščine, KK SZDL in TGV. Dvo-
Blatenje ne bo napeljalo vode
Kljub metanju polen pod noge se vodovodni načrti v KS Draga uresničujejo
Ko so leta 1975 krajevne skupnosti zaživele po delegatskem sistemu, smo se v KS Draga odločili, da bomo gradili vodovod. O svojem namenu smo seznanili občino in komunalno podjetje Hidrovod Kočevje. Obe ustanovi smo zaprosili za strokovno in finančno pomoč, katero smo tudi dobili v obliki posojila, Hidrovod pa je prevzel celotno izvajanje gradbenih del. Da bi zagotovili nemoten potek gradbenih del in usklajevanje med mladinsko delovno brigado in izvajalcem, smo imenovali gradbeni odbor pri KS, ki naj bi imel pregled nadcelotnim delom. Poleg tega smo imenovali še dva terenska odbora v isti namen, in šifer za Travo in Srednjo vas skupaj in ločeno za Drago, Takoje bilo pri tem angaži-
Ribiški klic za vodo
Iz odprtega pisma javnosti, sprejetega v skupščini Ribiške zveze Slovenije 19. aprila
Ribiška zveza Slovenije, ki se z vso odgovornostjo posveča varstvu voda in živemu svetu v njih, je zelo zaskrbljena nad stanjem voda in premalo učinkovitim preprečevanjem onesnaževanja, pa tudi zaradi nedomišljenih in enostranskih posegov v okolje zlasti z gradnjo hidroelektrarn, zadrževalnikov, z regulacijami voda in melioracijami, ker izgubljamo dragocene naravne biotope in jih ne nadomestimo, čeravno bi to lahko.
Pri pripravah novih projektov na vodah, zlasti hidroenergetskih, zaostaja izdelava tistih strokovnih podlag, ki te projekte dvigajo na raven narodnogospodarskih, torej kompletnih projektov, ki terjajo interdisciplinarni pristop. Zaradi tega projekti ne uresničujejo tistega, kardoločadružbeni planSlove-nije 1986—1990, ki zahteva ohranitev ekološkega ravnotežja, preprečevanje žarišč onesnaževanja, zavarovanje krajinskih značilnosti itd.
Pri pripravi projektov se pritiska na krajevne skupnosti, občine in razne organizacije, da bi popuščale pri uresničevanju teh zahtev iz plana.
Ribiška /veza zlasti ugotavlja:
— da se regulirajo vodotoki in meliorirajo zemljišča z izrazito hidrotehničnimi koncepti, zaradi česar nastajajo iz rek umetni kanali brez rib, izginjajo ribniki, mrtvice, na vodah ni pragov in elementov naravnih vodotokov, ki bi omogočali normalen razvoj vodnega in obvodnega življenja;
— številni kmetijski objekti (farme), močno onesnažujejo vode in okolje ter zametujejo tisto, s čimer bi morale gospodarno ravnati za izboljšanje tehnologije in poslovanja; nedograjene so in obratujejo brez obratovalnega dovoljenja (npr. kot zadnja pristava pri Krškem);
— obenem s projekti za gradnjo hidroelektrarn in akumulacij je nujno potrebno vztrajati pri očiščenju vodotokov; za Šavo obstaja in se dopolnjuje družbeni dogovor družbenopolitičnih skupnosti, v katerem bi morali vsi udeleženci konkretno podpisati, kakšne so njihove obveznosti in zagotovila za izpolnitev sprejetih nalog;
— s planom je dogovorjeno, da bo vzpostavljen sistem opazovalnic kakovosti voda: to je več kot nujno;
— prav tako je dogovorjeno in potrebno, da sc onensaževalcem ž učinkovitimi ekonomskimi instrumenti dopove, da morajo probleme tehnologije razreševati z zaprtimi sistemi kroženja tehnološke vode, z izboljšanjem tehnologije ali pa z ukinitvijo neprimernih dejavnosti.
Vode so ožilje pokrajine, ki ' napajajo celotno gospodarstvo in prebivalstvo. Večina voda (96%!) — je onesnaženih, več kot pol prebivalcev ima slabo oskrbo z vodo. S planom pa smo se zavezali odpraviti 3. in 4. kategorijo onesnaženosti voda. To terja odločno akcijo. Predlagamo, da se dopolni 15. člen (4. odstavek) zakona o sladkovodnem ribištvu tako, da bo potrebno vsak poseg v vodne tokove in bazene prijaviti tudi ribiški družini, ki gospodari s tisto vodo.
Zavod za ribištvo Slovenije sicer daje soglasja k novim objektom, toda pod opredelitvijo »vzdrževalnih del« nastajajo pogosto takšni posegi v vode, ki spreminjajo njihovo podobo, vodni režim in biološko vrednost. Določiti je treba tudi, da vse stroške o teh postopkih plača investitor.
Predsednik skupščine Ribiške zveze Slovenije: JOŽE HARTMAN
ranih kar precej krajanov. S projektantom je bilo dogovorjeno, da napravi projekt za vse tri vasi. medtem pa je ta na zvit način vas Drago izpustil, tako da smo morali za to vas projekt plačati ločeno. Tako izvijanje je pozneje drago plačal v svojem podjetju. Med gradnjo ni bilo od krajanov niti od gradbenih odborov nobenih načelnih pripomb, razen na zavlačevanje gradbenih del v neprimeren letni čas.
Po dovršeni gradnji, v sušnih obdobjih. smo ugotovili, da zmogljivost vodnih virov ne bo zadoščala. Zato smo pri izdelavi petletnega plana za obdobje 1981 — 1985 predvideli napeljavo vode iz Loškega potoka. Že smo začeli razgovore z inž. Valentinom Drčarjem iz Ljubljane glede izdelave projekta, medtem pa je nekdo podal nemogoč predlog, da bi vodo pripel jali iz okrog 300 m nižje ležečega Črnega potoka, kljub temu daje bila osvojena varianta Loški potok, in takojezadeva za nekaj časa ostala na mrtvi točki.
Varianto Črni potok so strokovnjaki odklonili tudi sedanjemu vostvu v KS. Tako so začeli pripravljati napeljavo vode iz Loškega potoka, projekt je pripravljen in nabavljeno je že nekaj cevi, torej se plan krajevne skupnosti uresničuje tako. kot je _bil sprejet v prejšnji mandatni dobi. Žal pa že dalj časa nekateri širijo govorice, da je bilo v prejšnji mandatni dobi storjeno vse narobe: verjetno delajo to, ker menijo.
MALI PRINC V KOČEVJU
KOČEVJE — Kočevski srednješolci, učenci 3.a DJD, so ob I. maju pod mentorstvom prof. Prelesnik pripravili igrico Mali princ. Dokaj zahtevno besedilo in sceno so predstavili na lep in preprost način, za primerno garderobo pa so pobrskali kar doma. Igrica je bila sicer namenjena otrokom, a je imela sporočilo tudi za odrasle, ki »so res čudni«. Škoda, da takih poskusov, kot je zelo uspeli Mali princ, ni še več.
IRENA ŠKUFCA
da. če se hočeš uveljaviti, moraš svojega predhodnika oblatiti.
Zakaj ne bi stvari razumeli takole: V povojnih letih republika še manj pa občina, ni imela strokovnjakov, ki bi napravili generalni načrt vodneoskrbe mest in vasi, da bi se ti načrti delali postopno. Tako so ši ljudje pomagali, kakor so vedeli in znali, zato se številni vodovodi dopolnjujejo in kapacitete povečujejo in ljudje ne blatijo drug drugega kakor se dogaja v Dragi.
A.PANTAR
RIBIČI!
RD Novo mesto razpisuje družinsko tekmovanje v lovu rib s plovcem:
• za pionirje in mladince v soboto, 24. maja, na Težki vodi. Zborno mesto ob 7. uri na parkirišču ob izlivu Težke vode. Prijave sprejemamo do 22. maja 1986.
• Za člane in članice v nedeljo, 8. junija, na reki Krki v Kronovem. Zborno mesto ob 6,30 uri pri gostilni Prešeren. Prijave sprejemamo do 3. junija 1986.
Prijavite se lahko po telefonu 21-251 ali osebno v pisarni RD Novo mesto. Tekmovanje bo potekalo po pravilniku o športnem ribolovu, vse ostale informacije dobite ob prijavi.
Tekmovalna komisija RD Novo mesto
rana gasilskega doma je bila nabito polna, da se vrata doma niso dala zapreti, prišli pa niso le predstavniki TGV. Prisotni so izrazili ogorčenje, ker TGV njihove zahteve in zahteve sveta KS ni spoštoval. Ob tem so sespomnili tudi, da so asfaltirali cesto skozi Mahovnik s samoprispevkom krajanov, najbolj pa jo uničuje ZKGP, ki vozi po njej s težkimi tovornjaki, za njeno vzdrževanje pa doslej ni prispeval nič.
Delegati skupščine KS so soglasno obsodili početje tozda TGV ter zahtevali od občinske skupščine, naj zagotovi zakonitost in spoštovanje dogovorjenega. Tej zahtevi bo gotovo ugodeno — morda celo brez posredovanja organov občinske skupščine — saj je seji skupščine KS Kočevje prisostvoval sam Alojz Petek, direktor Združenega KGP (kamor sodi tudi tozd TGV), ki je tudi predsednik občinske konference SZDL Kočevje.
J.P.
PODELITVE BRALNIH ZNAČK
Te dni po vseh osnovnih šolah zaključujejo letošnja tekmovanja za bralne značke. Po vesteh, ki nam jih pridno pošiljajo naši mladi dopisniki, je zaključektekmovanja s podelitvijo bralnih značk povsod združen s proslavo, na katero povabijo večinoma kakšnega literata, ki mladim govori o svojem življenju in delu. Irena Dvojmoč iz
8.c na osnovni šoli Savo Kladnik v Sevnici nam je pisala, da seje take prireditve pri njih udeležila pisateljica Branka Jurca. Osnovno šolo 12.SNOUB BršljinvNovem mestu pa je ob taki priložnosti obiskala slikarka Marjana Jemec—Božič. Irena Ostojič nam je sporočila, da je slikarka razdelila bralne značke in priznanja 378 učencem, 25 osmošolcem pa še posebno priznanje in knjigo za osemletno zvestobo bralni znački. Za spomin jim je v nekaj potezah tudi narisala malo opico Nano. AnicaTurknam je pisala, da bodo na osnovni šoli 29. oktober v Šmarjeti podelili bralne značke sredi maja. Takrat jih bo obiskal ilustrator Božo Kos.
VIŠJE DENARNE POMOČI IN REJNINE
TREBNJE — SL majem letos se bodo družbene denarne pomoči v občini Trebnje povečale za 27 odstotkov. Tako bo znašala družbena denarna pomoč, ki predstavlja edini vir preživljanja, 23.622 din, denarna pomoč, ki predstavlja dopolnilni vir preživljanja, pa 11.811 din. Rejnine se bodo povečale za 20 odst. od 1. januarja letos dalje in bodo znašale 18.720 din do 20.200 din, različno glede na starost otroka.
'II
Dr. Maksimiljan Fornazarič
Malo pred prvomajskimi prazniki je sredi dela kot dežurni zdravnik na internem oddelku novomeške bolnišnice omahnil dr. Maksimiljan Fornazarič, ki je zadnja leta vodil diabetični dispanzer za Dolenjsko. Letos bi bil star 60 let. O svojih težavah nikdar ni tožil, zato je njegova smrt za vse presenečenje in je zasekala vrzel v dolenjskem zdravstvu.
Dr. Fornazarič se je rodil v Kalino-viku pri Sarajevu, kjer je obiskoval gimnazijo in medicinsko fakulteto, ki mu je po končanem študiju nudila prvo zaposlitev. Služboval je še v Institutu za virusologijo v Sarajevu in se leto dni izpopolnjeval v Angliji, leta 1963 pa je prišel v Ljubljano in pet let kasneje v Novo mesto.
Leta 1971 je dr. Fornazarič postal specialist internist v novomeški bolnišnici, kasneje pa je opravil še podiplomski študij iz diabetologije. Iz male ambulante za sladkorne bolezni je ustvaril močan in strokovno priznan diabetični dispanzer.
V bolnišnici so dr. Fornazariča poznali kot mirnega, skromnega, a na drugi strani vestnega in izredno natančnega zdravnika, kije bil vsa leta močno vključen tudi v družbenopolitično in samoupravno življenje. V študentovskih letih seje udeležil mnogih mladinskih delovnih akcij, imel je odgovorne samoupravne funkcije, zelo aktiven je bil v Zdravniškem društvu Dolenjske, skoro 40 let pa je častno nosil partijsko knjižico.
Dr. Fornazarič, kije združino živel v Trebnjem in se je vsak dan vozil na delo v Novo mesto, je bil priljubljen ne le med stanovskimi kolegi, ampak tudi med pacienti širše Dolenjske. Z njegovo prerano smrtjo je dolenjsko zdravstvo izgubilo človeka, ki ga bo težko nadomestiti.
-a
NAJLEPŠI MESEC
Maj je najlepši mesec. To je čas, ko narava daje vse od sebe in ponuja lepote. To je tudi mesec, kije posvečen našemu dragemu Titu, saj seje maja rodil in tudi umrl. Tako maja obujamo spomine na velikega človeka, ki je toliko dobrega storil za vse ljudi, ko nas je popeljal na pot do sreče in miru.
LOJZKA PUHEK Tribuče
Jože Udovč
OBDARITEV OSTARELIH — Zužemberško društvo upokojencev in organizacija RK vsako leto obdarita starejše občane na celotnem območju krajevne skupnosti Žužemberk, ki šteje 42 naselij. Spomnijo se tudi svojih ostarelih v domovih, jih obiščejo in obdarijo. Starejši so vsakega obiska zelo veseli. Fotografija je z obiska v novomeškem domu starejših občanov.
V času od 17, do 23. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Darinka Saje iz Podgore — Renato in Tanjo, Angelca Frankovič iz Hrasta pri Vinici — Niko, Bernarda Poglavc iz Drenja — Blaža, Martina Zaletelj iz Velikega Lipovca — Aleša, Irena Grubar iz Malega Bana — Tino, Irena Miklavčič iz Hudenja — Majo, Marjeta Lekše iz Senuš — Miha, Darinka Strniša z Ruperč vrha — Biljano, Ankica Brine iz Gribelj — Antona, Milena Žugelj iz Dragomlje vasi — Jureta, Majda Hosta iz Volčkove vasi — Renato, Ankica Dražetič iz Črnomlja — Denisa, Ljudmila Piškur iz Škovca — Iztoka, Zdenka Kajin iz Sečjega sela
— Andrejo, Anica Jakobčič iz Fuč-koVcev — Andreja, Silva Mušič iz Dragatuša — Judito, Marija Saje iz Podgore — Luka, Ana Kramarič iz Črnomlja — Valerija, Marta Gačnik iz Trebnjega — Polono, Marija Rogelj iz Studenca — Boštjana, Marija Vidic z Daljnega vrha — Brigito, Majda Plahutnik iz Zagrada — Vesno, Jožica Klobučar iz Dolenjskih Toplic — Klavdijo, Irena Ravbar z Uršnih sel — dečka in Vida Miklič iz Ornuške vasi
— deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Ema Ga-zdova, K Roku 81 — Tanjo, Silva Kočevar iz Ulice Marjana Kozine 20
— Tino, Nuška Rozman s Prisojne poti 1 a — Mirjam, Jela Aleksič iz Kettejevega drevoreda 49 — Darjo, Andreja Mlakar iz Ulice Ivana Roba 20 — Jano in Alenka Piškur s Ceste herojev 52 — dečka. Čestitamo!
Malo pred prvomajskimi prazniki so se Novomeščani poslovili od 65-, letnega Jožeta Udovča, spomeničarja in znanega krajana. Omahnil je v dolgotrajni bolezni, posledici presta-nih naporov, ki so se zanj začeli v rani mladosti. Že kot ključavničarski pomočnik v stari Jugoslaviji je bil napredno usmerjen, bil pa je tudi eden prvih Novomeščanov, ki so začeli sodelovati z OF.
Skojevec je postal leta 1940, član partije pa štiri leta kasneje. Ker je bil pri ilegalnem delu po italijanski okupaciji oblastem vedno bolj sumljiv, večkrat tudi zaprt, je šel že marca 1942 v partizane. Začel je kot borec v I. dolenjskem bataljonu, obenem pa po četah popravljal orožje. Kasneje je bil vodja orožarske delavnice v Starih žagah, nazadnje pa upravnik delavnic IV. armade.
Po osvoboditvi in demobilizaciji leta 1946 se je vrnil v Novo mesto in kmalu postal predsednik okrajnega odbora ZWI, someščani pa sega najbolj spominjajo kot dolgoletnega tajnika in kasneje predsednika MLO, kar je takrat pomenilo župansko dolžnost.
Bil je tudi na več najodgovornejših dolžnostih v komiteju in njegovih organih, v Zvezi borcev in ostalih organizacijah. Vs? do upokojitve pa je bil v Novoteksu, kjer so ga kot izkušenega ■revolucionarja in vestnega člana kolektiva še posebej cenili. V Novoteksu je imel vsa leta tudi odgovorne samoupravne naloge, za svoje medvojno in povojno požrtvovalno delo je prejel vrsto družbenih priznanj: red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, red zaslug za narod z zlato in srebrno zvezdo,dva reda za hrabrost, reddelas srebrnim vencem itd.
Tovariš Udovč je bil tudi med borci, ki so v povojnih letih skrbeli ta ohranjanje' tradicij NOB. Poznamo ga kot pisca več člankov s tematiko'NOB, objavljenih v Borcu, Dolenjskem listu in Novoteksovem tovarniškem glasilu. Vsem, ki so ga poznali, bo ostal v lepem spominu.
-a
Jt
11/rottiuSboo’
tujka/
DOŠAL JE, DOŠAL ZELENI JURIJ... — Tako že vrsto let na Jurjevo pojejo učenci osmih razredov viniške osnovne šole, ko hodijo v narodnih nošah z dečkom, odetim v brezove veje, in košarico od hiše do hiše, želijo ljudem srečo, vaščani pa jim dajo denar ali jajca. Prav viniški otroci še edini v Beli krajini ohranjajo ta stari ljudski običaj, ki se ga mnogi starejši krajani spominjajo s solzami v očeh, ko skupaj s šolarji zapojejo. Letos seje lOosmošolcem pridružilo še 30 sedmošolcev, za denar, ki so ga zbrali v nekaj deset vaseh v viniški krajevni skupnosti in tudi na Hrvaškem, pa si bodo privoščili izlet. (Foto: M. Bezek)
Res, turizem smo ljudje
Neprijazni in z informacijami skopi v črnomaljskem Turist biroju — Lepa Bela krajina ni dovolj
Veliko govorimo, kako pomembni so turisti za našo deželo, saj prinašajo devize. Delamo propagando, prenavljamo lokale, se trudimo s čim boljšo postrežbo itd. Toda kako je v resnici? Člani novinarskega krožka na črnomaljski osnovni šoli smo se odločili malo pregledati črnomaljske lokale. Najprej smo se odpravili po zasebnih lokalih. Ponudbasenamjezdelavredu in tudi gostje niso imeli pripomb. Nadaljevali smo z družbenim sektorjem, in sicer v Turist biroju.
Najprej so nama s sošolko zelo neprijazno povedali, naj prideva čez pol ure, ker imajo čez sedem minut malico in bodo biro zaprli. Po manjšem pogajahju sva le prišli do pogovora. Zaposlena tovarišica in tovariš pa nista vedela, koliko časa biro že obstaja. Na vprašanje, kaj lahko ponudijo gostu, je tovarišica, ki se ji je očitno mudilo na malico, začela na hitro naštevati. A želeli sva prospekt, ki bi prikazal njihovo ponudbo. Zvedeli sva. da prospekt sicer imajo, a samo arhivske izvode, in sicer iz leta 1983, kot sva pozneje lahko videli, ko so na najino vztrajanje vendarle enega izbrskali. Pozanimali sva se tudi, če prodajajo spominke, ki bi spominjali naČrnomelj in celotno Belo krajino. Bili sva poučeni, naj se sprehodiva po mestu in si ogledava izložbe, pa bova že videli, kje se da kaj kupiti.
PRAZNIK ŠENTRUPERTA
Ob krajevnem prazniku in l.majuso se krajani Šentruperta zbrali na proslavi v osnovni šoli. Pelje pevski zbor, o 1. maju, ki je tudi praznik naše krajevne skupnosti, pa je govoril predsednik skupščine Alfonz Tratar. Podelili so tudi krajevna priznanja OF. Glavni del prireditve pa je bila otvoritev spominskega kotička naše rojakinje, pesnice in pisateljice Majde Peterlin-—Vide Brest, kije napisala veliko knjig za otroke in nas je rada obiskovala. Ogledali smo si razstavo njenih fotografij, knjig in rokopisov. Za konec seje mirenski pevski zbor predstavil s spevoigro Fantje po polj’ gredo.
ALENKA TRATAR. 6.r OŠ dr. P. Lunačka Šentrupert
_ Ko sva povprašali po prospetku Črnomlja, nama je tovarišica ponosno povedala, da obstaja enotni prospekt Bele krajine. Žal gamisva mogli videti, ker ga v biroju pač nimajo. Ob vsem pa je tovariš ves čas poudarjal, da niso prodajalna s spominki, ampak da so za to, da dajejo informacije.
Kaj nam pomaga, če gostu lahko ponudimo lepo Belo krajino, če nima kje spati, jesti, dobiti informacij. Teje treba iskati z lučjo ob belem dnevu. Če hočemo imeti turiste, se moramo sami spremeniti. Ne bi smeli pozabljati: turizem — to smo ljudje!
IRENA SPREIZER OŠ Črnomelj
ZA NAGRADO VOZOVNICA
Pred kratkim je bil naš najsrečnejši dan v tem šolskem letu. Tovarišica nam je povedala, da smo dobili nagrado železniškega gospodarstva, in sicer vozovnico za izlet. Nagradesmošebolj veseli, ker v našem kraju ni železnice in se z vlakom poredko vozimo, zato nam je vsaka vožnja veliko doživetje. Za letošnji končni izlet smo že zbirali steklenice, gume, akumulatorje, pomagali pri delu na kmetiji, pospravljali in pometali krajevne ceste. Sedaj smo denar naložili v šolsko banko, kjer bo do prihodnjega leta.
6. razred
COŠ Milan Majcen Šentjanž
POHOD IN KRES PRED PRAZNIKOMA
Učenci prvih letnikov Doma Majde Šilc v Novem mestu smo v četrtek, 24. aprila, obiskali obeležje te narodne herojinje. Bili smo nad Težko vodo, na kraju, kjer jo je smrtno zadela nemška granata. Zvečer smo z učenci osnovne šole »Dragotin Kette« pripravili kres in kulturni program. S pesmijo in plesom smo se veseli razšli.
IVANKA VESELIČ Dom Majde Šilc Novo mesto
PRIZNANJE ZA KULTURNO DEJAVNOST
Ob obletnici ustanovitve OF je bila v Trebnjem revija pevskih zborov naše občine. Na prireditvi so podelili priznanja OF. Šrebrni znak OH je dobil tudi naš predsednik sveta staršev Jože Brcar za vsestransko aktivnost v krajevni skupnosti. Velikokrat pride v šolo, ker je v odboru za gradnjo šolskega igrišča. Zelo si prizadeva, da bi bilo čimprej narejeno. Med dobitniki priznanj za kulturno dejavnost je bila tudi naša šola. Priznanja smo zelo veseli.
TADEJA KISOVEC, 6.r OŠ dr. P. Lunačka Šentrupert
MATEMATIČNO
TEKMOVANJE
V soboto, 19. aprila, je bilo na metliški osnovni šoli tekmovanje v matematiki za srebrno Vegovo priznanje. Udeležilo se ga je 50 učencev šestega, sedmega in osmega razreda iz osnovnih šol metliške in črnomaljske občine. Pokroviteljica tekmovanja je bila metliška Beti, v kateri so si tekmovalci tudi ogledali računalniški center. Nagrade za najboljše matematike Bele krajine pa so nakupili Beti, Iskra Semič, KŽ Črnomelj, Komet in črnomaljska raziskovalna skupnost.
NOVINARSKI KROŽEK OŠ Metlika
OBČINSKO TEKMOVANJE O PROMETU
Občinskega tekmovanja Kaj veš o prometu se je udeležilo tudi šest naših učencev, trije za nižjo in trije za višjo stopnjo. Njihove 14-dnevne priprave niso bile zaman, saj so bili ekipno drugi, osmošolec Jože Knez pa je občinski prvak in je zastopal našo občino na republiškem tekmovanju v Mariboru.
NOVINARSKI KROŽEK COŠ Milan Majcen Šentjanž
GASILSKO PRIZNANJE
Sredi aprila smo se udeležili slavnostne podelitve priznanj in nagrad občinske gasilske zveze. Ob tednu požarne varnosti smo namreč pisali spise na to temo, in to zelo uspešno. Damjan Rangus iz 6. in Franci Cvelbar iz 7. razreda sta bila za nalogi namreč nagrajena. Naša šola pa je prejela občinsko priznanje za uspešno delo na področju požarne varnosti.
KATJA ŽUPAN, INGRID ŠIŠKO, LIDIJAJLAMPE, OŠ Šentjernej
V SPOMIN NA PADLE BORCE
27. aprila smo učenci in krajani KS Birčna vas v sodelovanju z ZRVS obiskali spomenike v KS Birčna vas in Podgrad ter počastili spomin na padle borce. Pri šoli v Podgradu smo se srečali z učenci in vaščani tega kraja, potem pa odšli na strelišče, kjer smo se pomerili v streljanju. Zasedli smo vsa prva mesta.
KATJA HROVAT
3. r. os. š. Birčna vas
Domovi še čakajo srednješolce
______Nova	štipendijska	politika	je	naklonjena	tudi	domovom
Vsi domovi za učence srednjih šol (na Dolenjskem Dom za učence Majde Šilc v Novem mestu, Dom Srednje kmetijske šole pri Novem mestu. Dom v Črnomlju in posavski domovi v Sevnici, Krškem in Brežicah) so novi in imajo prostora za 1100 učencev.
Učni uspeh vseh učencev srdnjih šol v domovih v Sloveniji je znašal v preteklem šolskem letu 94,4% in je bil v primerjavi s celotnim učnim uspehom vseh učencev srednjega usmerjenega izobraževanja za 3% višji, v dolenjskih in posavskih domovih pa je bil še boljši, saj se v nekaterih domovih približuje celo 100%. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da ni več srednješolcev vključenih v domsko bivanje.
V programe srednjega usmerjenega izobraževanja se vključujejo tudi učenci iz oddaljenih ali odročnih krajev. Ti učenci se vozijo v šolo z vlaki ali avtobusi (v novomeške srednje šole se npr. dnevno vozi nad 2000 učencev ali blizu 65%!). Za učence — vozače ni poskrbljeno za redno prehrano, posledice pa se pokažejo po nekaj letih, koje že prepozno. Mnogi vozači se v obe smeri vozijo po nekaj ur in veliko je takih, ki soodjutradovečeraoddoma. Domska mladina pa ima zagotovljeno redno, zadostno in kalorično prehrano, zato ima vse možnosti za razvoj zdrave in aktivne osebnosti. Vodstva domov za učence žele, da bi starši spoznali, kako je bivanje v domu koristno
1
NA POTI, V ZRELOST — Dijakinje 3. letnika Srednje šole tekstilne usmeritve iz Metlikeso zaključni ples, ki so ga v petek, 25. aprila, pripravile v Dolenjskih Toplicah, začele s pesmijo Gaudeamus igitur, ki jo ob vstopu v zrelejše obdobje življenja že stoletja prepevajo mladi po vsem svetu. Ta razred, v katerem je 33 deklet, je po uspehu in nasploh eden najboljših v 20-letni zgodovini Betine šole. (Foto: A. B.)
za mladostnikov razvoj in da jc tudi uspešno.
Pogostokrat je slišati pripombe, da so domovi predragi. V zvezi s tem je treba poudariti, da so oskrbnine v domovih Dolenjske in Posavja samo na videz visoke, morajo pa biti ekonomske. Štipendije imajo v glavnem vsi učenci, ki so vključeni v domsko bivanje, in niso tako nizke (tako je npr. v novomeškem Domu za učence Majde Šilc imelo aprila letos 309( učencev do 15.(MK) din štipendije, kolikor je znašala tudi mesečna oskrbnina, 40% učencev do 20.(MM) din in 30% učencev nad 20.0(M) din štipendije). V tem mesecu so se štipendije povečale za 25%. oskrbnine pa za 20' r.
Moramo še povedati, da bo z novim šolskim letom začel veljati nov samoupravni sporazum o štipendiranju v občinah. Glavne spremembe novega sporazuma so v razširitvi kroga upravičencev do te družbene podpore in v bistveno večji denarni razliki za tiste srednješolce, ki se šolajo izven kraja svojega stalnega prebivališča.
Prenovitev okvirnega vzgojnega programa za domove učencev in uveljavitev novih standardov in normativov bosta prav gotovo nov pomemben korak na poti razvoja vzgoje v domovih. Tako bo manj različnih očitkov od zunaj na življenje in delo v domovih.
Starši in sleherna srednja šola so še kako zainteresirani za čim boljše vzgojno-izobraževalne uspehe svojih otrok oziroma učencev, zato smo prepričani. da bodo usmerili vse napore v to. da mladostnikom med šolanjem omogočijo primerne delovne pogoje in zdrav telesni razvoj. Vozači naj se odločijo za bivanje v domu!
F.Z.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 9. V.
9.00 TEDNIK
10.00 MOČ ZBOROVSKEGA ZVOKA, 1. oddaja
15.45 — 23.45 TELETEKST
16.00 TV MOZAIK — ponovitev 17.25 POROČILA
17.30 BELI DELFIN, 6. del risane nadaljevanke
17.45 FLIPPER, 1. del ameriške nanizanke
18.15 ZA UČINKOVITO UMSKO DELO: N APNI OČI IN UŠESA, 1. del izobraževalne oddaje
18.45 RISANKA
19.00 DANES
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 A VTOMANIJA: KOČIJE LJUBEZNI, 9. del angleške dok. serije
20.35 BERGERAC, 4. del angleške nanizanke
21.35 DNEVNIK in KRONIKA KONGRESA ZK MAKEDONIJE 22.10 JUTRO, jugoslovanski film (ČB) 23.30 20. KOLESARSKA DIRKA ALPE-JADRAN
DRUGI PROGRAM
8.15 Znak — 8.45 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Rezerviran čas — 13.00 Dnevnik — 16.45 Test — 17.00 Beograjski TV program — 18.00 EP v judu — 19.30 Dnevnik — 20.00 Moj svet glasbe —
20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Dokumentarna oddaja — 21.50 Atomska postaja (islandski film)
TV ZAGREB
8.15 Znak — 8.45 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Rezerviran čas — 13.00 Dnevnik —
16.00 Videostrani— 16.10TVvšoli — 17.10 Poročila — 17.15 TV koledar — 17.25 Številke in črke (kviz) — 17.45 Znak — 18.15 In tudi letos — 18.45 Mali veliki svet — 19.30 Dnevnik —
20.00 Vihre vojne — 20.55 Zabavnoglasbena oddaja — 21.40 Dnevnik — 21.55 Kronika kongresa ZK Makedonije — 22.10 Gost urednik
SOBOTA, 10. V.
8.00 — 12.50 in 14.45 — 23.55 TELETEKST
8.15 POROČILA
8.20 MOJ DEDEK JE BIL PARTIZAN, 2. del
8.40 NA ČRKO, NA ČRKO, 2. del nanizanke
9.10 NASLIKAM TIČKO
9.20 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Alenčica in pisana mama, 1. del
9.35 ČIRULE—ČARULE: Čarobne kocke
9.45 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Dolenjska
10.15 OSREDNJA PROSLAVA OB 30-LETNICI POHODA PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE, prenos
11.15 NA POTI V INOVACIJSKO DRUŽBO: Kaj ovira razmah inovacijskega gibanja, zadnji del serije
11.45 A VTOMANIJA: KOČIJE LJUBEZNI, 9. del
12.10 ŠOLA ZA PRVAKE , ponovitev dokumentarca meseca
12.45 POROČILA
15.00 POROČILA
15.05 ZGODBA O PSU IN DEČKU, japonski mlad. film
16.30 ŠPORT
18.10 ŽIVALI GRADITELJI, dok. oddaja
18.30 KNJIGA
18.45 RISANKA
19.00 DANES ŠE NEKAJ ZASE
19.30 DNEVNIK
19.45 VREME
19.50 ZRCALO TEDNA 20.15 DR. ŽIVAGO, ameriški film
Film je posnet po znamenitem Posternakovem romanu. Jurij Živago je najdenček, ki odrašča pri znanem moskovskem zdravniku in se po končanem študiju poroči z njegovo hčerko Tonjo, toda že kot študent pogosto srečuje Laro, hčerko šivilje. Na božični zabavi Lara strelja na maminega skrbnika, ker jo je zapeljal. Zmedeno Laro odpelje revolucionar Paša, njen oboževalec, dr. Živago pa samo gleda. A čedalje bolj se zaveda, da ljubi to nenavadno dekle.. Usoda poskrbi, da se še večkrat srečata.
23.25 DNEVNIK in KRONIKA KONGRESA ZK MAKEDONIJE
DRUGI PROGRAM
12.40 Jugoslavija, dober dan — 13.10 Svetozar Markovič (jugosl. film) —
14.40 Miti in legende — 14.55 Majska smotra— 15.55 Steza samotnega bora (ameriški film) — 17.25 Pasti (1. del dok. drame) — 19.00 Narodna glasba —19.30 Dnevnik — 20.00Vdružbi z... — 20.30 Človek in čas — 21.00 Poročila — 21.10 Športna sobota — 21.30 Glasbeni večer
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli — 10.30 Poročila —
14.30 Sedem TV dni —15.00 Folklora Jugoslavije — 15.30 Iz prve roke — 16.15 Poročila — 16.20 TV koledar —
16.30 Šport — 18.00 EP v judu — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ameriška noč (francoski film) — 22.00 Kronika kongresa ZK Makedonije — 22.15 Od našega dopisnika
NEDELJA, 11. V.
8.40 — 13.05 in 14.25 — 22.55 TELETEKST
8.55 POROČILA
9.00 ŽIV ŽAV: Risanke, Pripovedke z vseh vetrov
9.50 FLIPPER, ponovitev 1. dela ameriške nadaljevanke
10.20 VEČNI KLIC, 17. del nadaljevanke
11.25 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL SLOVENIJA in HENČKOV ANSAMBEL
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.40 VELIKI CARUSO, ameriški film
16.25 POROČILA
16.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
17.00 POD LIPO, prenos iz Dornber-
18.45 RISANKA 19.00DANES
POTROŠNIŠKA POROTA 19.30 DNEVNIK 19.53 VREME
20.00 MISIJA MAJORJA ATTER-TONA, 1. del nadaljevanke TV Sarajevo
V nadaljevanki bo govor o usodi zavezniških odposlancev, ki so se v začetku 1942 pojavili v Foči. V začetku 1942 so Angleži, ki so se vseskozi živo zanimali za vojno dogajanje v Jugoslaviji, poslali k Draži Mihajloviču drugo misijo, majorja Attertona, radiotelegrafista 0’Donovana in Radovana Nedeljkoviča. Po izkrcanju iz podmornice po naključju naletijo na črnogorske partizane in po velikih zapletih je misija prispela v Fočo, kjer je bil takrat Vrhovni štab. Major Atterton se je pogovarjal s Titom in z njim odšel celo na bojišče. Kljub jasnim dokazom, kdo se v Jugoslaviji bojuje na strani zaveznikov, je hotel major obiskati tudi Mihajloviča. Na poti k njemu jih je srečal četniški vojvoda Spasoie Dakič
in od tu se je za njimi izgubila vsaka sled. Sumijo, da jih je Dakič ubil zaradi zlata.
20.55 TITO — BESEDA IN SLIKA NEKE DOBE, 5. del
21.50 ŠPORTNI PREGLED
22.35 20. KOLESARSKA DIRKA ALPE-JADRAN, reportaža z zadnje etape
22.50 POROČILA
DRUGI PROGRAM
14.10 Izviri: Usode — 14.55 Partizanska olimpiada v Foči — 15.25 Monte Carlo: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Monaca — 18.00 EP v judu — 19.15 Prometni krog—19.30TVdnev-nik — 20.00 Podobe časa 1760—2060: V vesolje — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Poezija — 21.30 Morje, ljudje, obale — 22.05 Pavlakovi (3. del nemške nadaljevanke) —	22.50
Stereovizija
PONEDELJEK, 12. V.
9.00 ZRCALO TEDNA 9.20 MOČ ZBOROVSKEGA ZVOKA, 2. oddaja
9.45 MEDNARODNA OZBORJA: INDIJA — PRAVA POT V 21 STOLETJE?
15.40 — 23.05 TELETEKST 15.55 TV MOZAIK — ponovitev 17.25 POROČILA 17.30 TRAVE
17.45 NA ČRKO, NA ČRKO, 3. del nanizanke
18.15 VIDEOGODBA
18.45 RISANKA
19.00 DANES PODRAVSKI OBZORNIK 19.55 VREME
20.05 VIHRE VOJNE, 17. del nadaljevanke
21.00 OMIZJE
23.00 POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.30 Radi imamo živali—8.45 Otroška oddaja — 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Iz arhiva — 13.00 Dnevnik — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Po poteh spoznanj — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 En avtor, en film — 21.25 Dinastija
TOREK, 13. V.
9.00	TV MOZAIK — ŠOLSKA TV OSEBNA NOGE — Urejenost ni razkošje
BOLJŠI ZRAK — Tem več lišajev SODOBNA MEDICINA — Tobak: naslada in pokora 15.50 — 23.10 TELETEKST
16.05	TV MOZAIK — ponovitev
17.25	POROČILA
17.30 XVI. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL — CELJE 85
18.00 PERISKOP
18.45	RISANKA
19.00 DANES
OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	Jovan Pavlovski: ZAHRBTNO, drama TV Skopje
21.40	INTEGRALI
22.55 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30	Mali svet — 9.00TV všoli—10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Iz TV arhiva — 13.00 Dnevnik — 17.25 Dnevnik — 17.45 Mali svet — 18.16 Mostovi — 18.45 Smešne in druge zgodbe — 19.30 Dnevnik — 29.00Folk parada — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Po poteh svobode — 21.50 Izobraževalna oddaja
SREDA, 14. V.
9.00 NASELBINSKA KULTURA NA SLOVENSKEM, 5. oddaja
16.10	— 22.35 TELETEKST
16.25	TV MOZAIK — ponovitev
17.30 POROČILA
17.35	E. Farjeon: VRTNICA MALE GOSPODIČNE, ponovitev
17.45 KO SE KORENIN ZAVEMO: OSVOBODITEV, zadnji del dok. serije
18.45 RISANKA
19.00 DAN ES
NOTRANJSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	Film tedna: KITTY IN ZAŠČITNIK, avstralski film
Gre za zgodbo o Angležinji Kitty, ki se poroči z zapeljivim Avstralcem, pa se takoj po prihodu v Avstralijo izkaže, da gre za zvodnika in kriminalca, ki mora kar s postaje za rešetke, Kitty pa naj bi poskrbela za odvetnika. Kitty presenetljivo hitro obvlada situacijo in se prelevi v lastnico igralnice, povezane z bordelom, kjer zelo uspešno vodi posle pod zaščito policijskega zaščitnika, ki skrbi, da se naložen denar mogotoev prav obrača.
21.45	DOKUMENTAREC MESECA
ROJSTVO
22.20	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30 Obiskovalci — 9.00 TV v šoli —
10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli -
12.30 Iz TV arhiva—13.00 Dnevnik —
17.25	Dnevnik— 17.450biskova!ci —
18.15	Izobraževalna oddaja — 18.41 Svatba v Ovči — 19.30 Dnevnik —
20.00	Koncert v galeriji Sanu — 20.5C Medigra — 21.05 Dobro jutro, jazzarji — 21.50 Življenje in ne film
ČETRTEK, 15. V.
9.00 GOL MED VOLKOVI, nemški film
15.10	— 00.35 TELETEKST
15.25	TV MOZAIK — ponovitev
17.15 POROČILA
17.20	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Alenčica in pisana mama, 2. del
17.40	SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Razvoj citer
18.15 MOZAIK KRATKEGA FILMA
18.45	RISANKA
19.00 DANES KOROŠKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 TEDNIK
21.05 M AJHNE SKRIVNOSTIVELI-KIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.10	OPPERMANNOVI, zadnji del nemške nadaljevanke
22.20 DNEVNIK
22.35	RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA: IDEALIST, slovenski film
DRUGI PROGRAM
8.20 Šalajko — 8.50 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Iz TV arhiva — 13.00 Dnevnik — 17.25 Dnevnik — 17.45 Šalajko — 18.15 Znanost — 18.45 Muppet show —
19.30	Dnevnik — 20.00 Tujci in bratje — 20.55 Poročila — 21.00 Slavnostni koncert ob 60-letnici radia in 30-letnici TV Zagreb
ZA TAKŠNO CENO TE BOM KAR SAMA DOMA POJEDLA!
ogledat v brazilsko mestece Ma-
PAMETNO JE, DA IMAŠ VEDNO REZER VO S SEBOJ.
dolenjski list pred 20 leti
Kaj so pred	80 leti	pisa Dolenjske Kovice.
Fotoslišala: Milan Markelj Janez Pavlin
r	\
Sporni tobak
Pridelava tobaka prinaša kratkotrajen dohodek
Države v razvoju sicer res precej zaslužijo s prodajo tobaka, toda še večja je izguba, ki jo zaradi te rastline utrpijo pri zdravju svojega prebivalstva in izgubljenem pridelku koristnejših poljščin. Kot zatrjujejo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, v tretjem svetu narašča število obolenj, povezanih s kajenjem, hkrati pa račun pridelovanja tobaka uničujejo gozdove in s tobakom zasedajo tisto plodno zemljo, na kateri hi lahko zraslo veliko hudo potrebne hrane.
Proizvodnja in potrošnja sta povezani. Ta železni zakon velja tudi pri pridelovanju tobaka. Na Kitajskem, kjer so močno povečali pridelek tobaka in ga veliko tudi izvozijo, seje od leta 1963 do leta 1975 podvojilo število bolnih za rakom na grlu, torej boleznijo, ki je najtesneje povezana s kajenjem. Tudi na Filipinih, kjer poleg nafte izvozijo največ tobaka, se domača potrošnja zvišuje, z njo pa obolenja, povezana s kajenjem.
V Nigeriji velike površine pokrivajo tobačni listi, čeprav bi na njih glede na potrebe države in prebivalstva prej pričakovali riž ali kakšno drugo koristno rastlino. Nigerija izvaža tobak, riž pa uvaža, čeprav bi ga lahko sama pridelala dovolj.
V Keniji namenjajo za pridelavo tobaka velike površine, ki jih na novo krčijo z uničevanjem gozdov. Vsako leto izkrčijo v ta namen okrog K. 100 ha gozdov. Če bo šlo tako naprej, potem leta 2.000 v Keniji ne bo več niti hektara gozda.
V tobačnem dimu se torej skriva marsikaj.
v _ y
Posameznik ne opravi nič!
S kurjenjem proti pomladanski pozebi delavskih nemirov za 1. majnika —
v vinogradih — Na Francoskem se boje Grozen potres je bil v San Franciscu
(Prot i) pomladanski slani se je bojevati z združenimi močmi. Posameznik ne opravi nič! Zal, da se pri nas le prepogostoma zanašajo naši vinogradniki na "božjo volio« in da ne store prav nič, kakor bi se ne dalo odvračati od te škodljive ujme. Proti pomladanskemu mrazu treba je po vinogradih kuriti, da se pošteno kadi nad trtami. Ciost dim zabrani namreč, da se zemlja preveč ne shladi in da trte ne pozebejo. Za kurjenje se rabijo zaradi tega tvarine, ki dajo dosti dima, kakor plevel, mah, listje, smeti. S kajenjem se prične ob nevarnih nočeh v jutranjih urah.
(S I o v e n s k a) ljudska stranka je priredila eno samo nedeljo 22. nv. m. deset shodov: povsod je biki udeležba obilna in povsod so ugovarjali krivični razdelitvi mandatov na Štajerskem in Koroškem pa tudi zoper to, da se namerava šoli in zakonu odvzeti krščanski značaj.
(N a F r a n cosk e m) se širijo stavke delavcev v ogromnem številu bolj in bolj; nezadovoljnost s sedanjo vlado narašča in s strahom se pričakuje I.
majnika, ta dan se boje Velikih neredov in nemirov. Vlada je ukazala izvršiti hišne preiskave pri k katoliških listih, ker te dolži, da oni netijo nezadovoljnost. A te preiskave so bile brezuspešne.
(S i n g e r) Manufakturing Komp. v Nevvvorku zida poslopje, katero bode presegalo v visočini vsa dosedanja višja poslopja tega mesta. Novo poslopje te tvrdke, k oje izvrstni šivalni stroji se prodajajo tudi v Rudolfovem, merilo bode v višat i 594 čevljev in bode presegalo najvišje dosedanje poslopje Park Rovv za celih 2I2 čevljev.
(G r o z e n) potres je bil 18. m. m. ob 15. uri v San Franciscu, ki je zrušil skoro ves trgovski del mesta. Vsled potresa so popokale vodovodne in plinove cevi ter je v sled tega nastal po raznih krajih požar, ki se je strahovito širil, a vode za gašenje ni bilo, tako so morali z dinamitom razstreljevati hiše, da bi zabranili širjenje požara.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC I. maja 1906)
Kakih 70.000 prebivalcev mesta .Nashville, znanega po countrv glasbi, si prizadeva, da bi postavili rekord za Guinnessovo knjigo, toliko se jih je namreč odločilo za najnovejši način hujšanja, ki mu pravijo rotiranje oziroma kolobarjenje. Shujševalna kura traja vsega tri tedne, pomagala pa naj bi hujšajočim znebiti se po pol-kilograma telesne teže na dan.
Metodo je zasnoval 57-letni psiholog Martin Katahn. Hujšanje temelji na spoznanju, da so običajne skujševalne kure dolgočasne in običajno polne živčnosti in slabega počutja. Z metodo »kolobarjenja« naj bi bilo hujšanje prijetnejše, za nameček pa trije tedni zares niso tako dolg čas, cia bi že vnaprej vzeli ljudem pogum.
Hujšanje se začne z uživanjem hrane, ki pa mora biti skrbno odmerjena, tako da pi ve tri dni ne presega 600 kalorij na dan, naslednje štiri dneve 900 kalorij in naslednjih sedem dni 1200 kalorij. To velja za ženske, za moške pa je zbir kalorij za 600 večji. Občutek lakote hujšajoči lahko premaguje z uživanjem »dovoljene« zelenjave in sadja. Mednje spadajo beluši, kumarice, peteršilj, jabolka, pomaranče in melone. Vendar je tudi tu količina omejena, in
sicer pri sadju na tri sadeže dnevno. Zaželjeno je, da se ob shujševalni dieti hujšajoči ukvarja tudi s telesnimi vajami, tekom in drugimi rekreacijskimi aktivnostmi.
Prav menjavanje oziroma kolobarjenje z zaužitimi kalorijami naj bi prelisičilo telo, ki pri običajnih dietah zaradi zmanjšanih količin hrane začenja počasneje presnavljati in pokuri manj kalorij, hujšanje pa se zato za dlje časa zaustavi.
Nova metoda ima tudi nekaj nasprotnikov. Zdravniki opozarjajo, tla je izguba telesne teže le nekoliko prevelika in v prekratkem času, da bi bila zdrava.
Vendar to navdušenja za kolobarjenje ne zaustavlja. Doživlja pravi bum. V trgovinah gresta »dovoljena« zelenjava in sadje odlično v prodajo, število restavracij. ki ponujajo dnevne obroke po novi metodi, se je dvignilo na 1.400.
Če bo 70.000 Nashvillečanov zares uspešno kolobarilo s kalorijami. potem se bodo znebili blizu pol milijona kilogramov odvečnih maščob. Prav to bi bil rekord, vreden zapisa v Guinnessovi knjigi rekordov.
So si pleme Tasadayev, ki naj bi živelo še v kameni dobi, izmislili sleparski filipinski uradniki? — Od antropološkega odkritja stoletja ostaja malo
Pomote in prevare v znanosti niso tako redke, čeprav se znanost kiti kot s svojo naj večjo vrednoto z resnico. Zgodovina je polna primerov znanstvenih pomot in prevar, med katerimi so nekatere prav smešne, druge pa žalostne in resne. Vse kaže, da se jim bo v kratkem pridružila še ena, vanjo pa je najbrž zapleten zdaj že zrušeni režim Filipinskega diktatorja Mar-cosa.
Leta 1971 so raziskovalci svetu razglasili, da so globoko v tropskih gozdovih filipinskega otoka Min-danao odkrili pleme Tasadayev. Pripadniki tega plemena naj bi spadali med nekakšne žive fosile človeške družbe. Raziskovalci so jih našli prebivajoče v jamah, oblečene samo v najpreprosteje skupaj speto listje. Kot se je pokazalo, jim ni bila znana niti tako temeljna najdba, kot je kolo, niso vedeli za nikakršno obliko poljedelstva ali živinoreje. Tako je odkritje plemena Tasadayev postalo antropološko odkritje stoletja.
Temu je seveda sledil pravi znanstveni bum dokumentarnih filmov, televizijskih reportaž, strokovnih in poljudnih publikacij, ki so vsi obravnavali človeško skupnost iz kamene dobe. Mala skupnost 24 ljudi je postala znana vsemu svetu. A kot je videti zdaj, preko nje tudi Filipini in s tem publicitete žejni Marcosov režim.
Dostop do malega plemena »iz kamene dobe« so po prvih letih odkritja povsem prepovedali. Tako se o Tasadayih ni zvedelo nič novega, dokler ni švicarski novinar Oswald Iten, ki seje specializi-
ral za pisanje o redkih plemenih, po Marcosovem padcu sklenil, da obišče slavno pleme. Odpravil seje do votlin Tasadayev.
»Našel sem jih prazne,« je povedal časnikar. Ljudje, živeči v bližini teh votlin, so mu povedali, da Tasadayev ni in da jih nikoli ni bilo. Namesto njih so nastopali pripadniki tamkajšnjega plemena Manubo, ki pa je že daleč od kamene dobe, saj se preživlja z lovom, zbiranjem sadežev, a tudi s poljedelstvom požigalnega tipa.
V jame so se torej preselili le za toliko časa, da so jih posnele filmske in fotografske kamere in da je svet slišal o njih, potem pa so se vrnili k običajnemu načinu življenja.
»Odkritje Tasadayev je prevara,« ugotavlja Oswald Iten.
In kdo stoji za to prevaro, ki je gotovo, kot je bilo samo »odkritje« stoletja, zdaj tudi prevara stoletja, še večja, kot je bila znana sleparija s Hitlerjevimi dnevniki? V ozadju plemena iz kamene dobe se očrtuje podoba-Marcosovega pomočnika za narodne manjšine Manuela Elizadeja.
Kot domneva Iten, je Elizade pripravil »odkritje stoletja«, da bi naredil uspešno politično kariero. Nagovoril je pripadnike plemena Manubo, da so se odpravili živet v votline. Poskrbel je, da so v času obiskov znanstvenikov imeli pri sebi samo najpreprostejša kamena orodja in se primerno obnašali pred objektivi kamer.
Na dan prihaja, da pomočnik za vprašanja narodnih manjšin v Marcosovem režimu tudi drugače ni bil kdove kako s srcem in dušo pri zaščiti divjih plemen. Res je imel polna usta zaščite, a le zato, da je utišal proteste naprednih ljudi, ki so zahtevali zavarovanje divjih plemen. Toda v ozadju je Elizade vodil donosno kupčijo s plemen-, skimi dragotinami.
Neka filipinska novinarka je povedala, da jo je pred časom Elizade povabil k sodelovanju. Pripravila naj bi nekakšen obredni plemenski ritual, ki naj bi se ga v odmaknjenih krajih katero od plemen naučilo, da bi tako znanstveniki spet kaj napisali, glas o Filipinih pa bi šel po svetu.
Odkritja švicarskega ndvinarja so presunljiva in spravljajo v čudno luč ne samo že tako dovolj umazano podobo Marcosovega režima, marveč tudi delovanje in ravnanje strokovnjakov, ki so imeli priložnost Tasadaye videti na lastne oči in jih raziskovati. Kako je mogoče, da so potegavščini nasedli?
Strokovnjaki zaenkrat še previdno molčijo. Končno gre za glas trnega novinarja, kije morda vprašljiv. Navsezadnje je njegovo pisanje prava senzacija in čemu bi ga jerrjali povsem brez predsodkov in previdnosti.
Resnice ne bo tako zlahka ugotoviti. Elizade, ki bi o stvari lahko največ povedal in nalil čistega vina, je izginil neznano kam že leta 1983. Tudi ameriška antropologa, ki sta Tasadaye najbolj poznala, ne moreta nič pomagati, ker sta že med pokojnimi. Nemogoče si je tudi zamišljati, da lahko mala skupina ljudi po stikih z drugimi ljudmi ostane še naprej takšna, kot je bila prej,
V zagovor ameriških antropologov, ki naj bi bili žrtve sleparije, pravi Fred Eggan z univerze Chicago; »Nesmisel je, dasoTasadavi izolirana kamenodobna skupina ljudi. Poznajo železno orodje, ki so ga pritrgovali. Toda delati iz njih sieparje je precej umazan trik.«
MiM
Mračne zablode duha zmedejo tudi modrega.
PINDAR
Odrivanje slovenskega jezika najdemo povsod tam, kjer stopajo na piano nesamou-pravni interesi: plehki komer-cializem, komercialna lahka kultura, centralizem in unitarizem.
B. DEBELJAK
Nikar naj ti pred vsemi ne donijo besede nekoristne; včasih so pota molka zanesljivejša, mogočna beseda pa le ostroga k prepiru.
PINDAR ,
Svet umetnosti in poezije je svet človeške svobode.
E. FRITZ
Kolobarjenje s kalorijami
Hitro hujšanje v treh tednih — 70.000 meščanov Nashvilla se bo znebilo odvečnih kilogramov
0
Smo v težavnem položaju J
Gospodarske reforme ljudje ne razumejo — Delo £ ne izgublja vrednosti — mesa zmanjkuje ^
1. MAJ, praznik dela, je bil včasih dan, kososi težaki in krampači ^ za hipec oddahnili ter s pogledom nazaj in naprej precenili, koliko je 4 bilo storjenega v boju za staro pravdo in koliko bo treba še storiti. ^ Zdaj praznujemo 1. maj v svobodni domovini delovnih ljudi ter # želimo kar najbolj olajšati delovne napore človeka. Tudi 1N1S. ^ novomeška steklarna, je s svojo avtomatizirano sodobno £ proizvodnjo tak obrat. Tisoči metrov stekla gredo vsak dan skozi 4 tovarniška vrata, delavci pa vodijo sodobne stroje z rahlimi pritiski £ na gumbe in vzvode.	#
SMO V PRECEJ težavnem položaju. Ni bistveno, ali temu J rečemo kriza lali kaj drugega, bistveno je to, da moramo poiskati vzroke za takšno stanje. Pri tej stvari gre za nerazumevanje naše 4 osnovne politike in njenih praktičnih ukrepov v takšni širini, kot se z * njim že dolgo nismo srečali. Skoraj si upam reči, da so bile od 4 osvoboditve naprej vse dosedanje politične zamisli ljudem bolj razu- £ mljive in bolj razložene, kot so te, s katerimi se srečujemo v obdobju, 4 ki mu pravimo gospodarska reforma.	j
DA, ODLOČNO ZANIKAMO, da bi zdaj delo izgubljalo svojo 4 visoko ceno. Narobe: delo bo imelo tem višjo ceno. čim bolj ga bomo ^ spoštovali, kolikor dosledneje bomo izvajali gospodarsko reformo. ^ Smo v obdobju revolucije, kjer se srečujemo z mnogimi težavami in 4 kjer je nešteto možnosti, da ob ovirah omahnemo, da zaostanemo ali £ celo izstopimo iz vrst graditeljev socializma. Ta nevarnost ne priza- 4 naša celo nekdanjim bojevnikom s puško v roki, ki niso poznali ^ omahovanja in ki se niso ustavili pred nobeno oviro.	4
PRESKRBA Z MESOM je v Sevnici začela šepati. V nedeljo je v £ obeh mesnicah zmanjkalo govejega mesa, teletine in svinine pa sploh 0 ni bilo. Že v soboto ob 9. uri je sekač v mesnici I javil upravi, da je 4 mesa zmanjkalo, pa so ga pripeljali šele ob 19. uri zvečer. V mesnici £ II pa je mesa zmanjkalo v nedeljo.	4
(Iz DOLENJSKEGA LISTA < 28. aprila 1966) 4
•PO Sw*m*u \
Katera od teh fotografij govori resnico? Na levi je domnevni pripadnik ljudstva iz kamene dobe, na drugi pa isti v drugačni podobi. Je bil s kamenito sekiro le igralec v znanstveni slepariji?
Kamenodobna sleparija stoletja?
SPOŠTOVANJE, ki ga uživa 60-letni Raimundo Xavier de Sousa v rodnem kraju, je različno. Večina ga ima za poštenega in vse časti vrednega možaka, župnik, župan in še nekaj njunih pa menijo, da ne živi zgledno. Te razlike v gledanju izvirajo iz zanimivega dejstva; Raimundo namreč ob domačem ognjišču združuje 13 otrok in sedem žena. Da bi bile rodbinske vezi še močnejše, je vseh sedem žena iz ene družine, se pravi, da so sestre. Menda seimajo lepo in so srečni. Dvomljivci si čilega šestdesetletnikalahkogredo
SPOŠTOVANJA VREDNI so
tudi napori britanske družine Jacobsen, kije poskrbela, da nataliteta britanskih državljanov ne upada tako, kot smo zvedeli, da upada slovenska. Mama Linda je rodila peterčke. Pomladanska peterica zasluži nekaj več zanimanja tudi zaradi tega, ker so prišli na svet s pomočjo sodobne tehnike oploditve. Spadajo namreč vgene-racijo tistih otrok,-ki jim pravimo otroci iz epruvete.
SPOŠTOVANJE ZASLUŽI tudi poklicna vnema policaja iz sicilijanskega mesta Carbonia. Budno oko zakona v osebi Silvia Brittona je opazilo, da je več avtomobilov parkiranih na prepovedanem mestu. Silvio jih je natančno popisal. Čez nekaj dni so lastniki dobili pozdrav'od sodišča in morali so plačati globo. Med njimi je bil tudi Silvio. Službeno vozilo je parkiral na mestu prekrška, pri zapisovanju registrskih tablic pa svoje ni preskočil. Natančnost, daje kaj!
SPOŠTOVANJE JAVNE MORALE z vročimi pomladnimi dnevi očitno upada. Pred kratkim so morali policaji ostro posredovati, ker se je v vodnjak na osrednjem trgu v Brindiciju (Italija) neki Pietro Vinko pridružil mestnim golobčkom in se hladil pod pršečimi curki. Omeniti je treba, da je roka pravice Pietru preprečila ohlajevanje, ker v nasprotju z mestnimi golobi ni premogel ne perja ne kakšne krpice tekstila. Namakal se je v Adamovem kostumu, kar pa za središče mesta zaenkrat še ni sprejemljivo.
NAGR ADA V METLIKO IN NOVO MESTO
Ker zaradi praznikov časopis enkrat ni izšel, je imel žreb nekoliko več dela kot običajno, saj smo morali izžrebati kar dva nagrajenca za zadnji dve križanki. Prva nagrajenka je NEŽIKA TRAVNIKAR iz Metlike. Poslali smo ji zanimivo knjigo kitajskega pisatelja Yeha Vas v hribih. Seznanjanje z oddaljeno deželo in njenimi ljudmijegotovo zanimiva bralna dogodivščina.
Drugi nagrajenec pa je LJUDMILA DRŽAJ iz Novega mesta. Nji je žreb dodelil slovensko uspešnico Minke Krvina Moje mame ljubi vsakdan. Knjiga govori o življenju kmečke matere, in ker je bil prvi natis razprodan, zanimanje pa precejšnje, so knjigo še enkrat natisnili.
M23SČE
mas L3
Zemlja ni le njiva, je tudi kmetova ljubezen, je vez prednikov in potomcev. A. ZIDAR
Kdor ne tvega, je šleva, kdor tvega, je norec.
M. BOR
Kar kdo hoče, tudi verjame.
M. KRLEŽA
V
v asa z
SPREHOD
»Uh, spet ta dolgočasna sobota,« pomislim, ko se zbudim.
»Kaj naj počnem?« Napenjam mcžgane, a ničpametne-ga mi ne pride na misel. »Kaj, ko bi šla po dolgem času spet enkrat na sprehod?« Hitro sem se umila, nekaj malega pojedla in odšla ven.
Šla sem po cesti, ki pelje skozi vas. Ker sem si zaželela, da bi bila sama, čisto sama v svojem svetu sanj, so noge kar same zavile na stezico, ki pelje v gozd.
Že od daleč sem zaslišala šumenje listov, ki so se lahno pozibavali v vetru. Ta zvok je dopolnjevalo žvrgolenje ptičev, ki so radostno pozdravljali nov sončni dan. Skozi krošnje dreves je sonce pošiljalo žarke na gozdne jase. Rosna trava je ujela svetle žarke in se obarvala z njimi. Bilo je tako čudovito, da sem pozabila na vse, samo gledala sem. V tistem trenutku se nisem spomnila, da je sobota, da moram čez dva dni spet v šolo, da se bo treba srečevati z novimi skrbmi. Ni mi padlo na misel, kako žalostno se je končala moja prva ljubezen. Tako dobro sva se
razumela, toda on je pil in to me je preveč motilo. Od takrat sem v sebi nenehno čutila praznino. Toda to vse je bilo sedaj daleč proč od mene. Bila sem daleč od resničnosti, od sedanjosti. Prvič se mi je zdelo, da je svet lahko lep tudi brez njega.
Naenkrat sem se zbudila iz zamaknjenosti. Spet je bila tu pusta sobota, taka kot navadno.
M.Č.
KRI REŠUJE ŽIVLJENJE
Sonce je vstalo, se umilo v morju in posijalo naokna počitniških hišic. Kamp je oživel, sonce pa seje veselo smehljalo na jasnem nebu. Obetal se je lep, vroč dan.
Mlada družina se je odpravila na obalo. Pred staršema je veselo skakljalo dekletce. »Danes se boš pa naučila plavati. In s čolnom se bomo vozili,« ji je obljubljal očka.
Nenadoma pa je Mojca (tako je bilo deklici ime), neda bi pogledala, ali je cesta prosta, stekla čez njo.... Avto... Cviljenje gum... Mojca je obležala sredi ceste.
Voznik je takoj ustavil in pohitel k otroku. Drobni Mojčin obraz, je bil ves krvav. Vidno je bilo. daje otrok resno ranjen, zato je voznik takoj začel ukrepati. Mojčina mama je kot okamenjena stala, očka pa je otroka vzel v naročje in zlezel vavto. Matimujesledila, nema, obupana in otopela.
Čeprav je voznik hitro vozil in so prišli do bolnišnice vdese-tih minutah, seje zdelo, kot da čas stoji.
»Poškodbe niso hude, vendar bo treba počakati nekaj časa za transfuzijo. Nimamo pri roki krvi njene skupine,« je zdravnik sporočil staršem, ki so skupaj z. voznikom, ki je povozil Mojco, čakali v bolnišnici.
»Kakšno kri potrebujete?«je vprašal voznik.
»Skupino nič, negativno.«
»Jaz jo imam.« je dejal voznik. pred katerega je Mojca tako lahkomiselno skočila.
Voznika so takoj odpeljali. Njegova kri je rešila Mojco.
Koliko je Mojc, ki niso pravočasno dobile krvi in je njihovo mlado življenje prezgodaj ugasnilo? Darujmo kri —rešujmo življenja!
SABINA KUKOVIČA
Na vrsto so prišli možgani
Kdaj bodo s presajanjem možganskega tkiva zdravili zdaj neozdravljive bolezni? — Poskusi na živalih odpirajo pot — Prvi štirje ljudje z vsadki
Presenečenje in navdušenje, ki je preplavilo strokovne kroge, nič manj pa tudi laične, ob prvi presaditvi srca. se je že zdavnaj poleglo. Presajanje tkiva, delov organov in tudi celih organov ni več nobena novost. Vendar bi danes med medicinskimi strokovnjaki nedvomno najbolj odjeknila vest, da so kje presadili možgane. Tako bi padla zadnja pregrada v umetelnosti presajanja.
Danes je to bolj ali manj še zgolj fantastika, je pa opaziti nekatera gibanja in smeri v raziskovanju, ki napovedujejo tudi takšne fants-tične posege v človekovo telo. Raziskovalci tipajo v neznano, ko odkrivajo, ali ne bi bilo morda mogoče presajati možganske celice in se tako najbolj učinkovito boriti z nekaterimi boleznimi, kot so Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, neplodnost, paraliza in celo zdravljenje težkih poškodb hrbteničnega mozga.
»Zamisel, da bi bilo mogoče ozdraviti poškodovane možgane s' presajanjem, je osvojila nevro-biološke strokovnjake,« pravi Ravmond Bartus, strokovnjak za nevrobiologijo. Udeležil se je kongresa o možganskem presajanju, ki so ga pred kratkim pripravili v Nevv Yorku pod okriljem newyorške Akademije znanosti. In čeprav so strokovnjaki na kongresu govorili bolj ali manj v pogojnih stavkih, je bilo mogoče zaključiti, da se zanimanje nezaustavljivo seli od presaditev »navadnih« človeških organov k presajanju možganov.
Še pred nekaj leti so o tem sanjarili le fantasti. Medicinski strokovnjaki so vedeli, da so poškodbe možganov nepopravljive in neozdravljive ne glede na to, ali so nastale zaradi fizičnih poškodb ali zaradi starosti in drugih vzrokov. Vedeli so tudi. da mo'žgansko tkivo ne prenese nikakršnih presajanj.
Danes pa v ta vedenja ni več takega neomajnega zaupanja. Poskusi na živalih so pokazali, daje vendarle mogoče opraviti tudi posege v možgane. Neplodnim miškam so presadili možganska tkiva zdravih mišk, presadki pa so omogočili, da so neplodne miške dobile naraščaj. Podobno so opravili precej poskusov s presajanjem možganskega tkiva pri podganah. Poskuse so delali s senilnimi živalmi. Izkazalo se je, da so možganski presadki ‘izboljšali, spomin ostarelim živalim. Pri rezus opicah so dosegli lepe eksperimentalne uspehe pri zdravljenju motenj usklajevanja.gibov s presajanjem določenih delov možganskega tkiva zdravih opic.
In končno, tu je tudi poročilo švedskih nevrologov, v katerem so na že omenjenem kongresu poročali o poskusnem presajanju v možgansko tkivo pri štirih ljudeh. Slo je za težke bolnike, obolele za Parkinsonovo boleznijo. Vsi bolniki še živijo. Presaditev so oprvavili leta 1982. v stockholmskem Karolinškem inštitutu.
Švedski poskus je elektriziral strokovnjake, čeprav ni šlo za presajanje možganskega tkiva, ampak za presaditev tkiva nadledvične žleze v možgane bolnikov.
Parkinsonova bolezen je tisto najbolj vznemirljivo področje, kjer se že nekaj let kažejo možnosti za zdravljenje s presadki. Pri bolezni pride do propadanja dela možganov, v katerih nastaja pomembna snov dopa-min. ki služi kot prenašalec sporočil med živčnimi celicami. Zaradi pomanjkanja te snovi prihaja do motenj pri usklajevanju gibov, do trdih udov. hudih težav pri požiranju hrane in do nezaustavljivega tresenja. In ker dopamin nastaja tudi v nadledvični žlezi, se je kar sama ponujala zamisel, da bi del
tkiva te žleze presadili v možgane. Poprejšnji poskusi, ki so jih opravili v ZDA. so pokazali, da vbrizgavanja celic-možganov podganjih zarodkov lahko olajša tegobe. podobne Parkinsonovi bolezni. Pri ljudeh pa bi takšni posegi nedvomno načeli preveč občutljiva moralna vprašanja, zato so se jih ognili.
Meseca marca so kirurgi Karolinškega inštituta z dovoljenjem bolnika, ki je imel že hudo razv ito Parkinsonovo bolezen, presadili del tkiva njegove nadledvične žleze v njegove možgane. Po operaciji se je pokazalo izboljšanje bolezni, vendar ni bilo dolgotrajno. Tudi pri treh ponovljenih presajanjih je bil rezultat enak. Bolnikom se je zdravstveno stanje izboljšalo, vendar kratkotrajno.
Kljub temu je poskus pokazal, da so možni presaditveni posegi tudi v možgane. Uspeha sicer ni bilo pravega, bilo pa je nekaj izboljšanja. kar daje upravičeno upanje. Res bo moralo preteči še precej let. predno bo mogoče s presajanjem tkiv v možgane zdraviti bolezni, morda ne bo nikoli mogoče presajati možganov, vendar pa so poglavitni koraki narejeni. Možnost je odprta, zamisel ni več zgolj predrzna fantazija. MiM (Vir: Nevvsvveek)
Narejeno v vesolju
Prvi nezemeljski izdelki so drobcene kroglice
Kljub nesreči z vesoljskim plovilom se zanimanje za vesolje ne zmanjšuje, še posebno ije med poslovneži, ki že vlečejo dobičke iz veseljske tehnologije. Na tržišču so že tudi prvi izdelki, ki so bili narejeni v vesolju. Grezadrobcene plastične kroglice, uporabne pri izdelavi barv, črnila, sintetičnih pisal, predvsem pa pri izdelavi zelo natančnih instrumentov ter pri mikroskopskih meritvah.
Kroglice iz polistirena so zelo majcene, merijo vsega lOmikroro-metrov, to je stotink milimetra. JNa zemlji je takšne male kroglice zelo težko proizvesti in pri tem obdržati enakomerno velikost ter popolnost oblike. Praktično je pravzaprav to nemogoče. Res so odmiki od idealne oblike majhni in tudi razlike v velikosti so majhne, vendar pa le so. V nasprotju s tuzemskimi polistirenskimi kroglicami pa so v vesolju narejene kroglice čudovite: so popolnoma enako velike in imajo idealno obliko. Z eno besedo, so popolen izdelek.
»Vemo za ducat možnosti uporabe takšnih natančnih izdelkov in zato pričakujemo veliko povpraševanje,« je povedal direktor Narodnega urada za mere Ernest Ambler.
Šolarji v pleničkah
Komu koristi zgodnje izobraževanje, ki se je razmah-_____nilo	v	srednjem	sloju	Amerikancev?
Prisiljevanje
podganje možgane: poskusi, ki obetajo.
»Ne more jim škoditi zgodnje učenje,« pravi 34-letna Debra Clay, ki je ena od mnogih ameriških mater, katerih otroci se že v najzgodnejših letih uče in pripravljajo za resno šolanje v posebnih predšolskih izobraževalnih sre-' diščih. Otroci od 22 meseca naprej se uče matematike, francoščine, glasbe, sociologije, naravoslovja in drugih znanosti, seveda njim primerno, vendar se uče in se tako pripravljajo na uspešno kariero. Znanje je bogastvo, ki ga je treba nabirati dovolj zgodaj, da dobro in bogato obrodi.
Sociologi pravijo, da gre za pojav, kije zajel ameriško družbo v začetku sedemdesetih let. Število otrok, zajetih v predšolske izobraževalne programe, ki jih uče v državnih in zasebnih izobraževalnih središčih, se je silovito dvignilo, najprej na 4, nato pa na večkot 6 milijonov, kolikor je predšolskih otrok zdaj v teh središčih. Vse kaže. da se bo vpisovanje še krepilo. Povpraševanje je namreč veliko. Za primer vzemimo nevvvorško šolo llunter, kjer imajo predšolski izobraževalni program. Prostora je za 83 nadarjenih otrok, prošenj za \pis pa je 1.500. Ob tem je seveda treba povedali, da zgodnje izobraževanje otrok ni poceni, saj stane na leto do 5:000 dolarjev, to je več kot poldrugi milijon dinarjev.
Med najbolj znanimi je središče Creme de hi Creme (smetana smetane) v Houstonu, kjer imajo okrog 150 malih učenčkov. Da gre res za smetano, je videli tudi po
tem. kdo so njihovi starši, ko jih po končani »šoli« pridejo iskat z volvoji, bemveji in ostalo luksuzno pločevino.
Direktorica Creme de la Crema Roberta Babb pravi: »Ljudje se dolgo niso zavedali, da je otrokova pamet sposobna marsičesa. Mi jim dajemo močno osnovo za začetek šolanja.«
Vendar niso vsi tako zaverovani v dobrobit ‘zgodnjega izobraževanja. V pojavu vidijo predvsem manijo staršev, ki na otroke gledajo preveč ozko. kot da so izdelki, v katere, se da učinkovito in hitro vlili znanje in jih tako izpopolniti. Dejansko gre za prenašanje starševskih ambicij na otroke.
.Psiholog Edvard Žigler pravi, da zgodnje učenje nima dolgoročnejših učinkov na otroke. Raziskovalec Irving Sigel pa se sprašuje, kaj se dogaja z otrokovim občutenjem samega sebe. če ga cenijo samo po dosežkih. Marion Blum. ki dela v vvelleslev-skem študijskem središču za raziskovanje otrok, pa zatrjuje, da so otroci zaradi tega lahko živčni in v stalnem strahu pred neuspehom in tveganjem.
»Najlepše darilo, ki ga lahko daste svojemu otroku, je leto otroštva več: tega ni mogoče kupiti.« pravi Ellen Kinberg. direktorica regionalnega otroškega oskrbo-vališča ChililreiTs VVorkl. Mnogi ji dajo kar prav.
MiM (Vir: Time)
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO TOZD TOVARNA PRIKOLIC
na podlagi določil samoupravnih splošnih aktov in sklepov samoupravnih organov objavlja prosta dela in naloge:
1. 2 ključavničarja
2. 1 avtomehanik
3. 10 mizarjev
4. 20 NK delavcev za priučitev v lesni stroki za delo na sodobni liniji izdelave sendvič elementov.
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
Pod 1, 2. in 3: IV. stopnja usmerjenega izobraževanja ter 2 leti delovnih izkušenj.
Pod 4: končana osnovna šola.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi ter delovnih izkušnjah pošljejo na naslov: IMV—T-OZD Tovarna prikolic Novo mesto, Zagrebška 18-20, kadrovska služba, najpozneje v 8 dneh po objavi.
344/19-86
MERCATOR KZ KRKA NOVO MESTO TOZD Krmila, Novo mesto, Bršljin 16
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
strojnega vzdrževalca
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo strokovno izobrazbo IV. stopnje — strojni ključavničar
— da imajo eno leto delovnih izkušenj
— da so odslužili vojaški rok
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
348/19-86
DO KOVINOPLAST Jesenice na Dolenjskem DELAVSKI SVET
Delavski svet DO KOVINOPLAST
razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom in drugimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba strojne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj
— višja izobrazba strojne smeri in najmanj 7 let delovnih izkušenj
— srednja izobrazba strojne smeri in najmanj 10 let delovnih izkušenj
— organizacijske sposobnosti
— pozitiven odnos do dela in samoupravljanja.
Kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi tega razpisa v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov: DO KOVINOPLAST, Jesenice 9 b, 68261 Jesenice na Dol. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 aneh po zaključnem roku za sprejemanje prijav.
349/19-86
DO KOVINAR Novo mesto
razpisuje za šolsko leto 1986/87 naslednje štipendije na SŠTZU:
Program: (SKR) obdelovalec kovin in upravljalec strojev Smer: spajalec in rezalec kovin II st. obdelovalec kovin II st. 2 štipendiji Program: (SR) kovinarstvo in strojništvo Smer: oblikovalec kovin (strugar rezkalec skobljev) IV st. preoblikovalec kovin (konstrukcijski ključavničar, varilec) IV st. 8 štipendij
Ker so vsi gornji poklici deficitarni, bomo k osnovni kadrovski štipendiji nudili še dodatek deficitarnost. Vloge na obrazcih Drž. založbe Slovenije (obrazec 8,4) pošljite čimprej na naslov: DO Kovinar, Novo mesto, Ljubljanska 28.
Spričevala za tekoče šolsko leto boste dostavili po razgovoru in ob koncu šolskega leta. Vse informacije dobite na upravi podjetja osebno ali po telefonu 22-356.
357/19-86
POTA
ii\ sm/
at
fratf
Eden mrtev in trije ranjeni
Huda prometna nezgoda na magistralki pri Drnovem
poročajo
DOMA RAZGRAJAL IN GROZIL — Miličniki so imeli 27. aprila opraviti z 39-letnim Antonom Breznikom iz Potočne vasi. Možakar je doma razgrajSI in grozil, umiril se je šele ob pogledu na modre uniforme. Čaka ga nič kaj vesela pot k sodniku za prekrške.
VLOM V TRGOVINO — Neka občanka je 27. aprila obvestila trebanjske miličnike, da sta dva neznanca vlomila ^Mercatorjevo trgovino na Čatežu, ki je last trebanjskega tozda Gradišče. Storilca sta odnesla dve salami. 7 zavitkov cigaret, za kaj drugega pa jima je zmanjkalo časa.
TREZNIL SE JE NA POSTAJI MILICE — 26. aprila so pridržali do iztreznitve 31-letnega Huseina Čora-liča, začasno prijavljenega v Novem mestu. Mladenič v zrelih letih si je privoščil nedostojno obnašanje v gostišču Na trgu. Kaj se skriva za temi besedami, bodo miličniki napisali v pismu sodniku za prekrške.
ODNESEL LE ISKRIN BRIVNIK — Vnoči na 23. april je neznan storilec vlomil v Dolerijkino trgovino v Bršlji-nuv Neznanec je odprl registrsko blagajno, vendar zaman saj v njej ni bilo denarja, zato si je v žep zatlačil Iskrin brivnik.
DRNOVO — 2. maja ob 19.20 je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Drnovem do hude prometne nezgode, v kateri je umrl SS-letni Zagrebčan Josip Kolbaba, huje ranjeni pa so bili še trije potniki, medtem
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Za prvomajski piknik se je nekdo solidno založil. V zadnjih aprilskih dneh je namreč vlomil v Mercatorjevo trgovino v Velikem Gabru in iz nje poleg posteljnine odnesel več salam. 14 zamrznjenih piščancev, več ribjih konzerv in paštet ter nekaj zavitkov kave. Stroške prevoza in dnevnico pa si bo kril iz zneska, ki ga je našel v registrski blagajni. Iz njeje namreč zmaknil natanko96.878din. Nekaj mu bo ostalo še za pijačo.
• Pred prvomajskimi prazniki so semočno razredčiletudi kokošje in zajčje vrste. Nekaj po uradni poti, veliko pa je k temu pripomogla tudi povečana aktivnost tatičev. Tako je bila Ana Štangelj iz Stopič na prhznični večer ob štiri kokoši krepkejše postave, te noči pa je moralo s tatovi tudi pet parov bedres iz kokošnjaka Franca Be-deka v Dolenji Straži. Iz solidarnosti do ugrabljenk so v malho skočili še štirje zajci.
• V Podgori pa so neprevidnost drago plačale tri kokodajske. Zadnja, ki je vstopila v kokošnjak, je namreč pozabila zapahniti vrata, tako da strorilec ni imel težkega dela, nekaj več pa gaje zato imel v hlevu, kjer seje podal v lov za zajci. Urnejši je bil le od dveh.
Usoden padec z balkona
48-letna Jožica Šinkovec je podlegla poškodbam
ZAGRAŠKA GORA — Minuli četrtek, I. maja, je prišlo v vikendu Šinkovčevih na Zagraški gori do tra-
gedije, v kateri je izgubila življenje 48-Sir
Pirnič.
letna Jožica Šinkovec iz Spodnjih
Šinkovčeva je bila skupaj z možem tega dne v vikendu, kjer sta obijala strop s ladijskim podom. Do-nesreče pa je prišlo po končanem delu med pospravljanjem. Ostanke lesa je Šinkovčeva odnesla na še neograjen
Večmilijonska škoda ob požaru v Novoiesu
Ogenj je povzročila eksplozija kondenzatorja
STRAŽA — V Straškem Novolesu-tozd Energetski oddelek je prišlo 26. aprila do hujšega požara, ki je po nepopolnih podatkih povzročil za okoli 15 milijonov din škode, v to ceno pa ni všteta škoda, kije nastala zaradi zastoja v proizvodnji.
Preiskava je pokazala, da je požar zakrivila eksplozija kondenzatorja v kompenzacijski posodi. Kondenzator je namreč izoliran z gorljivim oljem, tako da je ogenj izredno hitro zajel ves prostor, .velik 10 krat 4 metre. Na nesrečo pa je bila prav v tem prostoru vgrajena tudi nizkonapetostna komandna omara, požar pa je v celoti uničil merilne naprave za merjenje električne energije. Vse to je poleg neposredne materialne škode povzročilo tudi zastoje v prohvodnji, katerih posledice pa še niso ocenjene.
IZGUBIL OBLAST NAD KOLESOM
STARE ŽAGE — 21-letni Novo-meščan Bojan Lipej seje 1. maja peljal na kolesu z motorjem iz Crmošnjic proti Podturnu. Koje pripeljal do naselja Stare žage, ga je zaradi vožnje preblizu desnega roba ceste in prevelike hitrosti zaneslo na neutrjeno bankino, kjer je izgubil oblast nad kolesom in padel. Pri tem seje hudo poškodoval. Zdravi se v novomeški bolnišnici.
OPUSTOŠENA
GOSTILNA
GORNJA TEŽKA VODA — 1. maja je neznan storilec vlomil v gost inski obrat na Gornji Težki vodi, imenovan -Prepih«, last Milana Kožarja. Neznanec seje dobro založil. Iz lokala je odnesel 24 steklenic coca cole, 5 steklenic stocka, prav toliko Vermuta, 11 steklenic konjaka, 2 litra likerja Adria, 2 steklenici encijana, prav toliko vodke, 3 litre ruma, 2 litra vodke 625, kar 60 steklenic piva, 3 kilograme kave, 15 kg sladkorja, zraven pa še nekaj sladkarij, vse v vrednosti okoli 170 tisočakov. Nekateri trdijo, da je moral stvari odpeljati kar s tovornjakom.
balkon, od koder je omahnila poltretji meter globoko. Hudo poškodovano so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je še istega dne ob 22.50 poškodbam podlegla.
PADEL Z MOTORJEM
VINICA — 16-letni Damjan Peteh iz Stare Lipe pri Črnomlju se je 27. aprila peljal na kolesu z motorjem iz Starega trga proti Vinici. Tam je v križišču zavijal proti Črnomlju, vendar ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo, tako daje padel po vozišču. Peteh sejev nezgodi hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
VOZNIK MRTEV, SIN HUDO RANJEN
GRMOVLJE — Na magistralni cesti Ljubljana — Zagreb je pri Grmovljah prišlo 21. aprila do tragične nezgode, v kateri je izgubil življenje 31-letni Asim Halimovič iz Jesenic. Z osebnim avtom seje peljal proti Zagrebu in pri Grmovljah prehiteval vozilo pred seboj. Po prehitevanju seje vračal na svoj vozni pas, takrat pa ga je pričelo zanašati najprej na levo, nato pa v desno, kjer je vozil nekaj časa po neutrjeni bankini. Po nekaj deset metrih je silovito trčil v obcestno drevo in ga podrl, vozilo pa se je prevrnilo. Voznik je bil na mestu mrtev, njegovega 4-letnega sina pa so hudo ranjenega prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
koje materialna škoda ocenjena na kar 5 milijonov din.
42-letni Zvonko Pupavac iz Zagreba je ta večer vozil osebni avto proti domu. Pri Drnovem je dohitel drugo vozilo in ga pričel prehitevati. Koje bil na levi strani vozišča, mu je nasproti pripeljal drug avto. Pupavac je naglo zavil pred prehitevano vozilo, pri tem pa ga je pričelo zanašati. Čez bankino je zapeljal na nasip, nakar seje avto prevrnil. Josip Kolbaba je httdim poškodbam podlegel že med prevozom v novomeško bolnišnico, poškodovani pa so bili še 5-letni Nikola Biukovič, njegova 38-letna mati Boža in 19-letni Denis Pupavac, vsi iz Zagreba, ki so jih prepeljali v novomeško bolnišnico.
SMRT ZA PRAZNIK DELA
SODRAŽICA — Prav na prvi maj, praznik dela, je 12 delavcev podiralo smreke v gozdu, kije last župnišča, pri vasi Graven. Do nesreče je prišlo okoli 15,30. Janez Gregorič, star 35 let, iz Podklanca jez motorno žago podiral smreko, Emil Kodat iz vasi Globel, star 36 let, pa se je padajoči smreki sicer umikal, vendar tako nesrečno, da je padla nanj in ga tako hudo poškodovala, daje umrl.
PODLEGEL
POŠKODBAM
NOVO MESTO — Iz novomeške bolnišnice so sporočili, da je 37-letni Boris Pakar iz Kočevskih Poljan 3. maja zvečer podlegel hudim poškodbam, ki jihjedobil v prometni nezgodi, do katere je prišlo 29. aprila.
PRIPOR ZA MLADEGA VLOMILCA
NOVO MESTO — Kriminalistom in miličnikom novomeške UNZ je uspelo izslediti in prijeti 23-letnega Silva Škufco iz Dolnjega Mokrega polja, kije utemeljeno osumljen večjega števila vlomov in kraj. Tako naj bi bil mladenič med 30. marcem in 25. aprilom vlomil v najmanj 15 vikendov na novomeškem območju, poleg tega pa naj bi bil ukradel 5 avtomobilov. Škufco so prijeli 25. aprila, preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča pa je zanj odredil pripor.
Pobeg se je končal tragično
V ponedeljek si je 19-letni vojak Bojan Plut vzel življenje s strelom iz ukradene puške — Devetdeseturne krvave drame je bilo konec
V ponedeljek okoli 1. ure zjutraj se je na cesti med Zabokom in Zagrebom pri Jakovlju končala štiridnevna drama. Uradno sporočilo republiškega sekretariata za notranje zadeve Hrvaške, ki je prispelo v ponedeljek zvečer, seje glasilo:
-Akcija pregona pobeglega vojaka Bojana Pluta, ki so jo usklajeno izvajali slovenski in hrvaški republiški SNZ in vojaški organi, se je končala zgodaj davi pa območju Jakovlja. Med včerajšnjo in današnjo akcijo so organi pregona v sodelovanju z JLA in ob neposredni pomoči prebivalcev območja zahodno in vzhodno od Sotle odkrili begunca, ki je okoli 00.50 ukradel osebno vozilo v Gredicah pri Klanjcu in se odpeljal proti Zagrebu. Ko so miličniki poskušali ustaviti vozilo, je pobegli vojak zapeljal s ceste in se ustavil. V tem hipu je bilo iz vozila slišati strel in patrulja milice je začela streljati navozilo. Na podlagi ogleda na kraju dogodka in obdukcije je ugotovljeno, da si je Bojan Plut vzel življenje z ukradenim orožjem.«
Prvega maja zgodaj zjutraj je bilo, ko se je 44-letni Ljubljančan Edi Novak s svojim golfom peljal proti domu. Sredi Nemške cestega je ustavil vojak s puško.
Ena zadnjih fotografij Bojana Pluta, predno je oblekel vojaško uniformo. Le kaj je 19-letnega fanta gnalo k takšnemu početju?
»V avtu sem bil sam, zato nisem dolgo premišljeval o tem, ali naj pomagam vojaku, ki je najbrž v stiski. Ko sem ustavil, me je vljudno nagovoril v srbohrvaščini, tako da sploh nisem pomislil na kaj drugega. Motilo me je le, ker je bil oborožen z avtomatsko puško. Ko sva se sporazumela, sem mu odprl desna vrata in se zatemzapeljalaproti Šentvidu,« je časnikarju Dela povedal Edi Novak. Po njegovih besedah pa je v bližini odcepa proti separaciji vojak vanj nenadoma uperil puško in mu ukazal, naj zapelje na desno. Novak je to brez ugovora tudi storil, nato pa mu je neznanec ukazal, naj vozilo obrne in izstopi. Pri tem je ves ča držal v roki naperjeno puško.
»Še preden se je z mojim vozilom odpeljal,« nadaljuje Novak, »sem ga prosil, če lahko iz prtljažnika vzamem kovček z dokumenti. Zaradi strahu mini uspelo vanj spraviti vseh stvari, zato je zahteval, naj kovček pustim v avtomobilu in mi ga je kasneje sam postavil na zemljo. Njegov nastop in vedenje meje spominjalo na kak kriminalni film, saj mi je ob tem, ko sem ga vprašal, zakaj vse to počne, zabrusil, da je on človeški izrodek. Zatem seje odpeljal v noč,« je končal svojo pripoved Edi Novak. In prav Novak je bil tisti, kije miličnike prvi pripeljal napravo sled. Sprva so bili do njegove pripovedi resda zadržani, vse pa je bilo jasno, koso v vojašnici ugotovili, daje neznano kam izginil Bojan Plut, z njim pa tudi avtomatska puška in 700 nabojev.
Bojan Plutje služil vojaški rok v vojašnici »Boris Kidrič« v Ljubljani. Doma je bil iz Metlike. Po besedah znancev in prijateljev je bil precej svojeglav in agresivnega značaja; v mladosti je zašel na kriva pota in je bil za storjena kazniva dejanja že kaznovan. Kaj je 19-letnega mladeniča pripeljalo na tako pogubno in drzno odločitev, pa bo za vselej ostalo skrivnost.
Obsežna akcija za iskanje pobeglega vojaka je rodila prve sadove minuli petek zvečer, ko je nekaj po 22. uri v pisarni brežiške postaje milice zazvonil telefon.. Krajan iz Kapel je miličnike obvestil o nočnem obisku oboroženega vojaka. Na vrata doma Franca in Anice Urekaje Plut potrkal ob 22. uri, morda zato, ker so še imeli prižgano luč. Po besedah gospodinje je oboroženi neznanec trikrat zagrozil možu, da bo streljal, vendar je Francu Ureku še uspelo zaloputniti in zakleniti vrata.
»Na kolovozu je stala bela stoenka, s katero seje očitno pripeljal, malo kasneje pa smo skoz okno videli, kako je stekel od hiše Branka Ureka. Pri njih je menda ukradel rdeči moped, iz nezaklenjene hiše pa še kruh, mleko, rozine in margarino,« seje teh minut vsa pretresena spominjala Anica Urek.
Takoj po prejetem obvestilu so miličniki obkolili območje Kapel, v akcijo pa se je vključil tudi Bojanov oče Anton Plut, da biob morebitnem sporu posredoval. Kot sejepokazalo kasneje, je bil Plutpredtemzukrade-nim golfom že na Hrvaškem, saj so vozilo našli vTrnovcu pri Čakovcu, v njem pa še precej denarja, nekaj živil in pištolo. Plut je kasneje v Čakovcu ukradel fička in se z njim odpeljal proti Zagrebu, od tam pa se je očitno v petek prebil nazaj na Bizeljsko.
V soboto okoli 3. ure zjutraj sta se inšpektorja RSNZ Branko Likar iz Grosupljega in Jože Pavlin iz Vidma pri Krškem z vozilom peljala skoz blokirano območje pri Kapelah, ko ju je na križišču magistralne ceste Brežice—Bizeljsko z lokalnima cestama proti Kapelam in Globokemu presenetil Bojan Plut. Iz zasede je z dvanajstimi streli prerešetal modri službeni golf, v katerem sta Likar in Pavlin izgubila življenje. Plut ju je nato izvlekel iz vozila in se s službenim golfom odpeljal proti Bizeljskemu, ker pa je gorivo iz prestreljenega rezervoarja izteklo, je moral vozilože po kakem kilometru zapustiti.
Vse do noči med nedeljo in pondeljkom se je Plut spretno izmikal zasedam, vmes je, kot se je pokazalo, spal v vikendu nad Staro vasjo pri Bizeljskem, vse več paje bilo sledi, ki so kazale, da se ječezKolpo vrnil na Hrvaško. Predvidevanja so se prve minute vponedeljek pokazala kot točna. Potrdilo jih je uradno sporočilo republiškega sekretariata za notranje zadeve Hrvaške. Krvave avanture je bilo po devetdesetih urah konec.
B. BUDJA
SODELOVALA TUDI OKLEPNA VOZILA — V iskanju pobeglega vojaka so posebne enote RSNZ uporabile tudi dvojeblindiranih vozil za gibanje poodročnih krajih. Eno teh jena posnetku med akcijo na Bizeljskem. (Foto: V'. Podgoršek)
Direktor skrbel predvsem zase
Prvo poročilo začasnega KPO v Zavodu za požarno varnost Novo mesto — Strahoten nered — Gasilci nezavarovani in s smešno nizkimi OD _
NOVO MESTO — Začasno vodstvo Zavoda za požarno varnost, ki je pod družbenim varstvom, je konec aprila predložilo prvo poročilo o svojem delu in ugotovitvah izvršnemu svetu. Gre za nered, kakršnemu bi težko našli par.
Prva ugotovitev začasnega vods-
tva je, da ima zavod premalo gasilske opreme in da je število zaposlenih pod minimalnimi normativi. Osebni dohodki zaposlenih pa so kaj različni. Medtem ko »plača« dosedanjega direktorja in uprave sodi v sam vrh zaslužkov, ugotovljenih za poprečje panoge v Sloveniji, je bila administracija plačana v normalnih okvirih, operativni delavci-gasilci pa kljub težkim pogojem dela niso dobivali niti približno toliko kot v poprečju njihovi kolegi po Sloveniji. Prav zato nekateri ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov nekaj dni niso hoteli dvigniti prejemkov.
Hujše za organizacijo posebnega družbenega pomena, kakršen zavod je, so naslednje ugotovitve: daje bilo
* •'
— - ^
TOVORNJAK V HIŠO — V ponedeljek, 21. aprila, je llija Kordič iz Ostriža v Metliki pri odcepu ceste proti Drašičem zavijal v levo, takrat pa je čez cesto stekel 15-letni Boris Redženovič iz Rosalnic. Kljub zaviranju in umikanju v desno je pešca zbil, potem pa seje zaletel v vogal hiše, last metliškega cvetličarja Julija Brinca. Pešec je dobil težje telesne poškodbe in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa ocenjujejo na okoli 2,7 milijona dii arjev. Na sliki: razdejanje na Brinčevi hiši. (Foto: A. B.)
delo slabo organizirano in vodjeniso opravljali svojih nalog ali pa so jih odklanjali; delovne discipline domala ni bilo, znanje in strokovnost nista na zadovoljivi ravni; samoupravni akti so skrajno neurejeni, spreminjali so jih na nezakonit način; sklenjenih pogodb niso uresničevali na dogovorjen način, našli so celo tri leta staro naročilo; nadzora nad delom sploh ni bilo.
Vsi prostori so bili nevzdrževani, umazani in neurejeni, enako velja za vozila, administracija je bila pod takim režimom, da nekaterih važnih spisov sploh ni možno najti, večmilijonska družbena sredstva niso bila zavarovana ali pa za malenkostne vsote. Nezavarovani so bili tudi delavci operative, kar bi lahko ob vsaki nesreči povzročilo zavodu težke neprilike. Delo so v zavodu opravljali brez naročilnic, čeprav bi morali strankam zaračunavati na primer črpanje vode, pranje ceste itd. V nočnem času pa so vsi dosledno spali, z dežurnimi vred.
Niso imeli urejenega nadomeščanja dežurne ekipe, če je bila ta na intervenciji; uvedenih disciplinskih postopkov niso izpeljali do konca: republiškim in drugim organom niso dostavljali poročil, zahtevanih strokovnih mnenj itd. in tudi nič kolikokrat poudarjene organiziranosti zavoda v regijskem smislu niso izpeljali.
Čudno poslovanje je bilos poškodovanimi. karamboliranimi vozili, ki so jih v zavodu sprejemali v hrambo. Več lastnikov ugotut Ija.da so izginili po karambolu še celi deli avtomobilov! Obveznih vaj. ki bi jih gasilci morali imeti, sploh ni bilo.
Ker novo začasno vodstvo ugotavlja. da so pri opremi potrebne
predvsem avto lestve in velika cisterna, da bi lahko uspešno posredovali ob večjih požarih, je izvršni svet podprl zamisel o možnem regijskem združevanju sredstev v ta namen. Menili so.dajepotrebno predvsem urediti osebne dohodke operativcev in zagotoviti ustrezen kader za novo vodstvo zavoda. Začasnemu vodstvu pa so naložili med drugim še nalogo, naj delo organizira tako, da bo zavod pridobival lasten dohodek, kot delajo druge istovrstne delovne organizacije. Nova vodstvena ekipa je v prvem hipu poskrbela predvsem za vaje v vsaki izmeni in nočno delo, zaposleni sami so prebelili in očistili prostore, začeli so urejati akte in poslovna razmerja.
R. BAČER
UNIČENA CESTA
STRUGE — Cesta Mala gora— Struge v kočevski občini je sicer makadamska, a je kljub temu do pred nekaj leti veljala za eno najlepših. saj je bila lepo vzdrževana. Zdaj je skoraj neprevozna, ker so zgornji ustroj močno poškodovali gozdni delavci, ki so po njej vlačili hlode. Avtomobilist, ki danes pelje po njej, ima avto na debelo onesnažen z blatom. Ali pri nas res lahko nekateri vse počno?
NEZAVESTEN OBLEŽAL NA CESTI
KOČEVSKE POLJANE — 30. aprila seje48-letni MarjanMatkovičiz Crmošnjic peljal z osebnim avtomobilom iz Dolenjskih Toplic proti domu. Blizu Kočevskih Poljan je dohitel pešca, 37-letnega Borisa Paka-rja. Zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča je Pakarja zadel, tako da je pešca vrglo v zrak in nato na vožišče, kjer je nezavesten obležal. Pakar se zdravi v novomeški bolnišnici.
m
S TOVORNJAKOM ZBIL PEŠCA — 25-letni llija Kordič iz Ostriža je 21. aprila peljal tovornjak po Cesti bratstva in enotnosti v Metliki, pri odcepu za Drašiče pa mujenenadomaskočilpred vozilo 15-letni Boris Redženovič iz Rosalnic. Kordič navzlic zaviranju ni mogel preprečiti nesreče in je mladeniča zbil po tleh, sam pa se je nato zaletel še v vogal hiše. Redženovičjebil huje poškodovan in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico.
IZSELJEVAL JE PREDNOST — 23. aprila se je 14-letni Damjan J. iz Trebnjega peljal na kolesu z motorjem iz osnovne šole proti križišču s Kidričevo cesto v Trebnjem. Tam je med zavijanjem v levo izsiljeval prednost vozila in se zaletel v osebni avto, ki ga je vozila Cvetka Anžur iz Grmade. Pri tem je z glavo udaril v vetrobransko steklo, da so ga morali prepeljati na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
NEPREVIDNO ZAVIJAL — 18-letni Mitja Kranjc izTrebnjegaseje25.
aprila peljal na kolesu z motorjem po cesti proti Mirni, pri gostilni Meglič v Starem trgu pa pričel neprevidno zavijati v levo, ko je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal Janez Kostanjevec. Slednji navzlic umikanju in zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. Kranjc seje ob padcu hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
ZAPELJAL NA LEVO — 31-letni Viljem Starič z Vrha pri Trebelnem je 27. aprila peljal osebni avto od doma proti Mokronogu. Še pred Gornjim Mokronogom je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran vozišča, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljala 30-letna Marija KovačičizČužnjevasi. Med trčenjem je Kovačičevo zaradi blokiranega desnega kolesa zaneslo na neutrjeno bankino, od tam pa se je vozilo prevrnilo po nasipu. Vožnica in njen mož Mihael sta se huje poškodovala, materialne škode pa je bilo za milijon dinarjev.
12
DOLENJSKI LIST
kos nesrečno ob odličje	Glivar junak gorskih ciljev
r«> I/a m ia kalA O A ni/\nirrl/a enk ai»c*Ia a nniAitAtiiA	^	^
V Krškem je bilo 24. pionirsko šahovsko prvenstvo Slovenije — Krčan Kos najboljši Dolenjec s 4. mestom
KRŠKO — V krškem hotelu Sremič je od 22. do 27. aprila potekalo 24. pionirsko šahovsko prvenstvo posameznikov Slovenije za leto 1986. V devetih kolih po švicarskem sistemu je tekmovalo 34 pionirjev in 30 pionirk.
Med pionirji je po zelo izenačenem boju zmagal Blaž Ivanuša (Logatec), Igor Jelen (Ljubljana) in Tom Viher (Maribor). Vsi trije so zbrali po 7,5 točke. Lep uspehjedosegel Krčan Toni Kos, ki je s 6 točkami osvojil 4. mesto in se je kot edini drugokategornik vrinil med šesterico prvokategornikov, pred Primožem Potočnikom (Ljubljana) in Božom Potočnikom (Maribor), ki sta zbrala po 5,5 točke. Od Posavcev oz. Dolenjcev sta se izkazala še Marko Tratar (Stična) na 9. in Igor Mestek (Kočevje) na 10. mestu s po 5 točkami. Kot zanimivost naj omenimo, da je Kos, eden najmlajših udeležencev letošnjega prvenstva, precej nesrečno izgubil dve partiji. Poznejši zmagovalec Ivanuša mu je punudil remi, a Toni ga ni sprejel, saj je imel malo boljši položaj, potem pa je spregledal dobro nasprotnikovo potezo in upov na zmago je bilo konec. Izmuznila seje celo polovica točke, prav tako kot v partiji z Viherjem, kjer je po izenačenem boju v 15. potezi spregledal figuro. Kos je remiziral s Tratarjem in Božom Poročnikom.
USPEŠNI ORGANIZATORJI
NOVO MESTO— V novomeški športni dvorani je bilo konec aprila republiško prvenstvo delavcev organov za notranje zadeve v samoobrambi, ki ga je pripravila novomeška UNZ. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Janez Vidmar (UNZ Nova Gorica), medtem ko je bil najboljši Novomeščan Borut Novak 16. V ekipnem seštevku je zmaga odšla v Novo Gorico, ekipa UNZ Novo mesto pa je zasedla 8. mesto.
ŠPORTNI UTRINKI IZ RIBNICE IN KOČEVJA
• Med prvomajskimi prazniki so bili v Kočevju na petdnevnih pripravah mladi atleti beograjskeCrvenezvezde. Po besedah njihovega trenerja Borisa Pisiča je mesto ob Rinži kot nalašč za treninge, saj izpolnjuje prav vse pogoje zahtevnih priprav. Niččudnega potem, če so Beograjčani napovedali svoj obisk tudi za prihodnje leto.
• Nogometaši Ribnice so uspešno startali v pomladanskem delu prvenstva delenjske lige. V prvem kolu nadaljevanja so v gosteh ugnali ekipo Straže s 3:2. medtem ko srečanja drugega kola s Partizanom niso odigrali, saj gostov v Ribnico ni bilo. To tekmo bodo Ribničani zagotovo dobili za zeleno mizo.
• Nedavno končano tekmovanje kajakašev na divjih vodah Kolpe v Osilnici je poželo kupe pohval, največ jih je seveda šlo prizadevnim organizatorjem. Ob tem pa vendarle ne gre prezreti besed zveznega selektorja naše ekipe Rade Kovačeviča, ki jedejal: »Če želimo v tem kraju še naprej tako kvalitetna tekmovanja, potem bo potrebno v organizacijo vključiti več ljudi. Ne bi smeli kartakoprezreti,da je Osilnica v teh treh dneh -zaslužila- kar staro milijardo dinarjev,- Komentar ni potreben.
• Po sedmem kolu šahovskega prvenstva Kočevja vodi Uvič, ki je doslej zbral 5,5 točke, sledijo pa mu: Ofak 5. Čimer 4.5, Grabrovec in Čuk po 4 itd.
M. GLAVONJ1C
KEGLJALE TUDI REPREZENTANTKE
KRŠKO — KK Krško je organiziral v počastitev dneva OF in 20-letnice
kluba na kegljišču hotela Sremič že 5. turnir, ki so se ga udeležile ekipe Savinje iz Celja, Tekstilca iz Zagreba, Kočevja in seveda gostitelji. Kot zanimivost velja omeniti, da sta v zmagovalni ekipi Savinje nastopili tudi državni reprezentantki Pečovnikova in Gobčeva. Krško je bilo drugo, Teksti-lac tretji in Kočevje zadnje.
BREŽIČANU ZDOVCU PRVA LETOŠNJA DIRKA
PETRINJA — Na nedeljski prvi dirki za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm se je v Petrinji pomerilo 24 tekmovalcev. Novi član brežiškega AMD Marjan Zdovc, bivši državni prvak, je imel najnevarnejšega tekmeca v lanskem prvaku Bernardu Urbaniji (FAM Lukovica), ki je sicer povedel v obeh vožnjah, a mu je bil Brežičan nenehno ža petami. Žal je imel Zdovc v prvi vožnji lažjo okvaro na motorju in seje moral zadovoljiti z 2. mestom. Zato pa je Zdovc v odločilni drugi vožnji prevzel vodstvo že po prvem krogu, ugnal Urbanijo in si zasluženo priboril prvo letošnjo zmago.
Boj pri pionirkah je bil še bolj izenačen, čeprav je lanska prvakinja, Mariborčanka, vendarle pokazala naj-
Izredni uspehi novomeških kolesarjev — Glivar najboljši Jugoslovan v Italiji — Bo Alpe-Adria kolesarjem Krke prinesla nov uspeh?
NOVO MESTO — Kolesarji novomeške Krke so izredno obetavno startali v letošnji tekmovalni sezoni. Še posebej to velja za mladega Srečka Glivarja, kije na nedavnem 11. »Giru delle Regioni« v Italiji zasedel v skupni uvrstitvi imenitno 7. mesto, kar je bila seveda najboljša jugoslovanska uvrstitev, poleg tega pa si je s slovitim italijanskim reprezentantom Mauriziom Fondriestom, ki ga mnogi štejejo za naslednika Francesca Moserja, razdelil 1. mesto v točkovanju gorskih ciljev. Uspeh, ki ga nihče ni pričakoval!
Zapisati moramo, da velja ta dirka za največjo in najtežjo spomladansko
NOVI PRVAK — Peter Markovič podeljuje pokal letošnjemu slovenskemu pionirskemu šahovskemu prvaku Blažu Ivanuši.
več in zmagala s 7 točkami, kolikor sta zbrali tudi drugouvrščena Kati Čampa (Ljubljana) in tretjeuvrščena Anita Ličina (Maribor). Njun vrstni red je določil šele žreb'
Šahovski klub Krško se je izkazal kot odličen gostitelj in organizator, za kar gre zahvala tudi direktorju hotela Sremič Petru Markoviču, kije pokazal obilo razumevanja za mlade šahiste in je z nizko ceno penziona gmotno podrl slovenski šahovski rod, ki nima takih možnosti, kot drugod v Jugoslaviji. Pokroviteljica prvenstva je bila OK SZDL Krško.	p. PERC
M. AVBELJ ZMAGAL
NOVA GORICA — Na drugi dirki državnega prvenstva v motokrosu v razredu do 250 ccm je odlični tekmovalec brežiškega Avto-moto društva Marjan Avbelj znova pokazal obilo tehničnega znanja, spretnosti in poguma ter zasluženo zmagal nad Simčičem (AMD Jaška) in Andrejko (AMD Lukovica). Na nedeljski dirki v Novi Gorici je ekipno močno zmagala Jaška.
ŠPORTNO SREČANJE
MOKRO POLJE — Tukajšnje gasilsko društvo prireja II. tradicionalno srečanje gasilcev, ki bo v nedeljo, 25. maja, vMokrempolju. Sodelujoči se bodo pomerili v malem nogometu, šahu, balinanju, streljanju z zračno puško, vajo z brentačo in v polaganju cevi. Vsi zainteresirani naj se do 15. maja prijavijo na naslov GD Mokro polje, 68310 Šentjernej. Sestanek vodij ekip bo 17. maja ob 20. uri v gasilskem domu.
PET TOČK IZ TREH SREČANJ
NOVO MESTO — Nogometaši novomeškega Elana so izredno uspešno startali v spomladanski del prvenstva II. SNL in se z bogatim točkovnim izkupičkom domala že rešili skrbi v boju za obstanek. Tako so Novomeščani pred dnevi v zaostali tekmi doma igrali zlzolo0:0,čepravso bili precej bliže zmagi kot gostje, pred tem pa so doma ugnali Jadran—Lamo z 1:0, v 15. kolu pa v gosteh premagali Solinar Piran s 4:3 (3:2).
M. G.
Na prvomajskih tekih kar 180 tekmovalcev
STRAŽA — Prizadevni člani Straškega Partizana so letos že petič organizirali tradicionalne prvomajske teke, ki se jih je udeležilo kar 180 tekmovalcev iz vse Slovenije. Na progah, dolgih 400 metrov ter 3,8 in 21 kilometrov, so tekli v vseh kategorijah, od najmlajših do veteranov, prireditev pa je bila po izjavah sodelujočihena najbolje organiziranih pri nas. Teke so podprle številne delovne organizacije iz Slovenije, pokriviteljica prireditve pa je bila DO Gorjanci. Rezultati — cicibani: 1. Bobnar,
2. Kavšek, 3. Derganc (vsi Straža); cicibanke: 1. Gorše, 2. Djaknovič,
3. Blatnik (vse Straža); pionirke, letnik 1972—73: 1. Markovič, 2. Lampe (obe Dol. Toplice), 3. Zupančič (Straža); pionirji, letnik 1972—73: 1. Retelj (Iskra), 2. Mervar (Straža), 3. Počič (Dol. Toplice); pionirke, letnik 1974—75:
1. Sepoher (Dol. Toplice), 2. Miklavčič (Kostanjevica), 3. Zupančič (Dolenjske Toplice); pionirji, letnik 1974—75: 1. Šiška (Dol. Toplice), 2. Filipič (Olimpija), 3. Florvat (Dol. Toplice); trim, ženske: 1. Bevc (Trbovlje), 2. Lavrič (Mirna peč), 3. Šajevec (Straža); moški: 1. Vidmar (Iskra),
2. Urh (Kamnik), 3. Bartolj (Ljubljana); mali maraton; mladinci: 1. Avsenik (Dol. Toplice), 2. Papež (Kočevje), 3. Hoferle(Dol. Toplice); člani, letnik 1957—66: 1. Jusuf (Olimpija), 2. Urh (Kamnik), 3. Škedelj	(Iskra); člani, letnik 1947—56: 1. Žerjav (Olimpija), 2. Behek (Donit), 3. Frančič (Lj); veterani A: 1. Umek (Donit), 2. Mlinar (Vič), 3. Mervar (Straža); veterani B: 1. Rant (Kranj), 2. Filipič (Lj), 3. Lampe (Ježica); članice: 1. Bohinc (Lj), 2. Konečnik (Dravograd), 3. Lampe (Brdo); veteranke: 1. Filipič (Lj), 2. Lampe (Lj), 3. Pečar (Črnuče).
ZMAGOVALEC — Takole je pritekel na cilj Janez Umek iz Medvod, ki je postavil nov rekord malega maratona s časom 1:14,15.
Iz telovadke odbojkarica
Andreja Drobnič o doslej največjem uspehu kočevske ženske odbojke — Neobremenjene
KOČEVJE — Več razlogov je, da namenjamo 17-letni Andreji Drobnič, odbojkarici iz Kočevja, nekaj več prostora. Prvi je ta, daje Andreja zanesljivo najboljša igralka kočevskega republiškega ligaša, drugi pa, da so dekleta iz mesta ob Rinži v letošnjem prvenstvu osvojile tretje mesto in si s tem uspehom priborile pravico do kvalifikacij za vstop v novo medrepubliško ligo. To je doslej nedvomno največji uspeh kočevske ženske odbojke.
»Minulo prvenstvo smo igrale neobremenjeno, edini cilj nam je bil, da se uvrstimo v sredino prvenstvene lestvice. Ker pa smo to dosegle že po jesenskem delu prvenstva in se nam ni bilo več bati boja za obstanek v ligi, smo spomladi zaigrale še poletneje, v tem pa je verjetno tudi ključ našega uspeha,« pravi mlada Andreja. Drobničevi pa odbojka ni prvi šport, saj se je prej poskusila že v gimnastiki.
»Očitno mi odbojka najbolj leži, saj sem kmalu postala pionirska in kasneje še mladinska reprezentantka Slovenije. Naj ne bo neskromno, če pričakujem, da bom kdaj oblekla tudi dres naše
igralke še dijakinje, najpomembnejše pa je, da se šolajo v Kočevju. Nič čudnega ni, da naše ambicije segajo še korak više. Potrebno pa je dodati, da letos nismo obremenjene z igranjem kvalifikacij za novo medrepubliško ligo, saj takega uspeha res nismo pričakovale. Na teh srečanjih bomo videle, koliko smo sposobne in koliko veljajo naši dosedanji rezultati. Seveda pa ne gre, da ob naših uspehih in načrtih ne omenim Brigite Klun, kapetanke ekipe, ki je v mnogočem steber naše ekipe.«
najboljše državne ekipe.«
Se veliko vrednejši pa je uspeh-mladih kočevskih odbojkaric, če vemo, da so kar dve sezoni odigrale brez trenerja, saj je ekipo šeleletos prevzel Konrad Lampe. Od tedaj so se razmere temeljito spremenile, delamo sistematsko in uspeh ni izostal.
»Naša največja vrednost je, da imamo mlado ekipo, saj so vse
Andreja Drobnič
Ženska odbojka v Kočevju je torej na najboljši poti, da postane celo najboljši športni kolektiv v občini, čeprav so tudi fantje v končnici prvenstva dokazali, da je tudi od moške vrste moč pričakovati razveseljivih novic. O kočevski odbojki bomo torej še slišali.
M. GLAVONJIC
preizkušnjo moči kolesarjev amaterjev, zato je uspeh Glivarja še večji. Dirka je imela kar pet gorskih ciljev prve kategorije in sedem druge, poleg tega se je večina etap končala z vzponom in nikakršnega dvoma ni, da
je ta dirka dala dovolj objektivno podobo moči v kolesarstvu. Če pa že
govorimo o rezultatih, ne smemo prezreti še drugega Novomeščana, Branka Bojanca, ki je s tem nastopom vnovič potrkal na vrata naše najboljše vrste. V Italiji je bil Bojane tretji mož jugoslovanske ekipe (v njej ni bilo Papeža, Smoleta in Šebenika, ki so nastopili na dirki v Avstriji), saj je bil v končnem seštevku 36., medtem ko je bil v zadnji etapi s 13. mestom celo najboljši Jugoslovan.
PRESENETIL VSE—Srečko Glivarje z nastopom na najtežji spomladanski dirki amaterjev v Italiji dokazal, da niso daleč tisti, ki ga štejejo med glavne favorite letošnje dirke »Po Jugoslaviji«.
Kot že rečeno, je drugi del naše reprezentance — Papež, Smole in Ugrenovič — nastopil tisti čas na dveh močnih dirkah v Avstriji. Na prvi (144 kilometrov) je zmagal Papež, medtem ko je bil Smole 4., na drugi (136 kilometrov) pa je bil Sandi drugi in Smole 6.
Upa na 10. mesto
Motokrosist Brane Novak iz Straže tekmuje za AMD Šentvid pri Stični
STRAŽA — Motokros ima v AMD Šentvid pri Stični, ki letos praznuje 40-letnico, bogato tradicijo. Zato ni čudno, da se je za ta šport odločil tudi Brane Novak, ki je motokrosu ostal zvest tudi po selitvi v Stražo, kjer je zaposlen v mehanični delavnici GG Novo mesto.
Brane Novak je tako eden redkih športnikov v GG Novo mesto, prav gotovo pa je edini, ki ima mednarodno F1M licenco. Doslej je namreč dosegel že več uspehov: pred štirimi leti je bil republiški prvak v kategoriji do 125 ccm. lani pa je bil republiški prvak v kategoriji do 250 ccm. Licenco FIM si je pridobil pred štirimi leti, ko je bil 10. na državnem prvenstvu.
»Kakšnih višjih uvrstitev si tudi poslej ne upam načrtovati.« pravi Brane. »Motorji so dragi, jaz pa sem odvisen večinoma od svojih denarnih možnosti. Od kljubasem namreč dobil le 100 tisoč dinarjev, GG, kjer sem zaposlen, pa mi je dala 150 tisoč dinarjev. Če povem, da'so me dirke veljale prek 2 milijona dinarjev, da sem si moral motor kupiti sam, potem je
Brane Novak
slika o mojem položaju dovolj jasna. Na srečo imajo v mojem delovnem kolektivu veliko razumevanja za moje športno udejstvovanje, saj mi odobrijo dopust in pomagajo tudi drugače.«
Novak upa, da se bo sezona končala drugače, kot seje začela. Pred 14dnevi je v Brežicah na dirki za državno prvenstvo vozil ves čas na četrtem do šestem mestu, vendar ga je tik pred koncem izdal motor. V ponedeljek pa sc je v Novi Gorici že odrezal bolje in osvojil 6. mesto.
METLIČANI MED NAJBOLJŠIMI
METLIKA — 26. aprila je bila pod Urhom tradicionalna kolesarskadirka. posvečena dnevu OF in padlim borcem -kolesarjem, na kateri se je v vseh kategorijah pomerilo več kot 300 tekmovalcev. Dobro so sc odrezali tudi metliški kolesarji, saj jc pri pionirjih B
A.	Vraničar zasedel j!.- M. Matekovič pa 5. mesto, peti je bil pri mlajših mladincih tudi O. Šdurtri. P. Jerič pa je bil pri starejših mladincih sedmi.
Za najboljše kolesarje pa tudi po teh napornih preizkušnjah ni bilo počitka. Med prvomajskimi prazniki so bili Krkini kolesarji domala vsakodnevno na dirkah.
Tako so Papež, Smole in Božič 2. maja nastopili na dirki v Frankfurtu. Na 189 kilometrov dolgi progi je med 175 kolesarji iz šestih držav Smole zasedel 6. mesto, Papež pa je bil — navzlic okvari vsega 2 kilometra pred ciljem — 15., medtem ko seje Božič pripeljal v glavnini kolesarjev in zasedel 40. mesto.
Še nekaj besed o nastopih mladih. Na dirki pod Urhom, ki je bila 27. aprila, je med pionirji A zmagal Fink, pri mlajših mladincih je bil Zaletelj 2.,
I a J I; r I I i 'A
Po drugi dirki Gerjevič tretji
Razplet RP v speedwayu pričakujejo v Ljubljani
O V torek se je v Ljubljani pričela jubilejna, 20. mednarodna kolesarska dirka »Alpe-Adria«, na kateri sodeluje 19 ekip iz 10 držav. Potem, ko je KZJ odpovedala udeležbo na dirki miru Praga—Varšava—Berlin, bo iz Ljubljane startala najboljša jugoslovanska vrsta, v kateri bosta poleg Glivatja tudi Papež in Smole, ki bi sicer morala v torek startati v Sovjetski zvezi. Polegomenjenetrojice Novomeščanov pa bosta na dirki »Alpe-Adria« vozila še Bojane in Božič, ki sta uvrščena v reprezentanco Slovenije. Brez dvoma bo ta dirka, dolga 780 kilometrov in jo bodo vozili v sedmih etapah, nova priložnost za potrditev dobre forme in ugleda novomeških kolesarjev.
PETIŠOVCI — Na 2. dirki za republiško prvenstvo v Petišovcih pri Lendavi je le med trinajstimi speedwayisti zasluženo zmagal domačin Arthtrs Horvat (15 točk), ki je v tretji vožnji ugnal dotlej nepremagana tekmeca Kreša Omerzela in Lazarja Čabo. Kljub temu si je Krčan Omerzel v Petišovcih še zagotovil 2. mesto (14 točk) pred domačinom Čabo (13 točk) in kljubskim tovarišem Gerjevičem() 7 u točk). Naslednja Krčana Žibert in Gorjup sta se zvrstila za Kocmutom na 6. mestu s po 9 točkami. KerjeOmerzel zaradi vojaških vaj moral odpovedti nastop na 1. dirki v Krškem, je izgubil možnosti, da bi ubranil naslov, zato pa je v igri za vrh Zvone Gerjevič, ki jes23 točkami na 3. mestu RP in zaostaja za drugouvrščenim Kocmutom le za točko, za vodilnim Horvatom pa že za štiri.
Zaradi slabega vremena preložena dirka na stadionu v Zgornji Šiški v Ljubljani bo ob ponovitvi še toliko zanimivejša.
pri članih pa Robič 5. Na dirki 3. in 4. maja v avstrijskem Wolfsbergu je prvi dan na 125 km dolgi progi pri starejših mladincih zmaga) Ravbar, Štangelj je bil 3. in Majes 8., pri mlajših mladincih pa sta dvojno zmago zabeležila brata Judež. Drugi dan je pri starejših mladincih zmagal Štangelj, Kruljac je bil 5., pri mlajših mladincih pa je bil najhitrejši Zaletelj.
Še novica o nedeljski dirki v Veržeju: pri pionirjih A je zmagal Fink, Mervar pa je bil četrti.
B.	B.
CELJANKAM POKAL OF
KRŠKO — Ob svoji 20-letnici in v počastitev praznika OF je Kegljaški klub Krško že petič zapored pripravil kegljaški turnir ženskih ekip. Štiri ekipe so se zvrstile takole: 1. Savinja Celje (2505 podrtih kegljev), 2. K K Krško (2436), 3. Tekstilac Zagreb (2353) in 4. KK Kočevje(2257kegljev). Na kegljišču hotela Sremič Krško seje med posameznicami najbolje odrezala Celjanka Gobčeva s 448 podrtimi keglji, pri Krčankah pa sta se odlikovali Antičeva s 431 in Škafarjeva s 421 podrtimi keglji.
V NEDELJO OSMIČ PO PARTIZANSKI MAGISTRALI
NOVO MESTO — Kolesarsko društvo Krka bo v nedeljo pripravilo že 8., tradicionalni kolesarski maraton »Po partizanski magistrali«. Start te največje dolenjske rekreativne kolesarske prireditve bo ob
9.15	uri, nastopajoči pa bodo lahko krenili na pot tako iz Novega mesta, kjer bo startno mesto na Glavnem trgu, kot iz Črnomlja, kjer bodo startali izpred bencinske črpalke, in z metliškega Glavnega trga. Na svečanem zaključku prireditve bo organizator podelil priznanja in diplome, posebne medalje čakajo tiste, ki so prevozili 300 kilometrov po dolenjski transverzali, nagrade pa bodo dobili še: najštevilnejša družina na maratonu, najmlajši in najstarejši udeleženec, najmikavnejša pa bo verjetno nagrada za najtežjega udeleženca ali udeleženko.
TAKTIZIRANJE — Na nedeljskem četrtfinalu svetovnega prvenstva ekip v spec-dvva.vu na Stadionu matije G ubca v Krškem so pred desettisočglavo množico zmagali Avstrijci s 43 točkami, 2. so bili Nizozemci (37),3. Norvežani(25),4. Jugoslovani (13 točk). Edino zmago za Jugoslavijo je v 11. vožnji dosegel Zvonko Pavlic. Ni sliki: na zmagovalnih stopničkah je bila huda gneča. (Foto: P. Perc)
UspeSni na treh krajih
Spodbudni rezultati novomeških atletov na otvoritvenih mitingih nove sezone
Atleti novomeške iskre so uspešno nastopili na otvoritvenih mitingih v Mariboru in Novi Gorici. V Novi Gorici sta se odlikovala skakalca v višino, mlajši mladinec Delič in Jožef, kistaoba skočila 200 cm in osvojila prvi dvemesti. Med fanti je za uvod v sezono dosegel zelo dober uspeh Žulič v teku na 300 m: bil je drugi, dosegel pa je čas 35.6 s. Osebni rekord jev teku na 3000 m močno popravil Bojan Vidmar (8:46,8) nedavni zmagovalec prvega krosa Dnevnika. Ostali rezultati fantov: 300 m: Gabrijel
37,0	s, Božič 38,6 s; 3000 m: Mikec 9:05,0 (os. rek.); 100 m: Božič 11,8 s.
Med dekleti je bila najboljša Lavra Kastelic, ki je v teku na 600 m osvojila
3.	mesto z absolutnim dolenjskim rekordom 1:38,5. Četrta je bila Mojca Vidmar z osebnim rekordom 1:39,8. Ostali rezultati: 100 m: Eržen 13,4 s; daljina: Eržen 506 cm; višina: Hrastar 155 cm.
Na otvoritvenem mitingu v Mariboru so tekmovalci Iskre trikrat zmagali in osvojili eno drugo in dve tretji mesti. Mojca Vidmarje v teku na 300 m zmagala z osebnim rekordom 42,4 s, Lavra Kastelic pa je bila s 43,1 s tretja. Tina Vide je presegla osebni rekord 158 cm in v skoku v višino osvojila drugo
mesto, Dergančeva pa je bila v metu kopja s 34,88 m peta.
V skoku v višino je bil Jožef z 200cm prvi, Delič pa tretji s 192 cm. V metu kladiva so bili Novomeščani prvi, peti in šesti; zmagal je S. Malnar z 48,32 m, Macedoni je s 37,02 m kar za 5 m popravil svoj lanski najboljši rezultat, Markelič pa je vrgel kladivo 30,60 cm. V tekih na 100 in 300 m je nastopil Božič in dosegel rezultata 11,7 s in 38,8 s.
Prvo letošnjo mednarodno zmago za Iskro Tenel je dosegel Darko Cujnik v Gorici. Kljub temu da so ga nove sprinterice vsega ožulile, je za uvod dosegel zelo dober rezultat 72,38 m. Primc je bil drugi v metu diska z 49,38 m, Žulič pa je v svojem letošnjem prvem nastopu na 400 m dosegel osebni rekord 49,8 s.
Dva maratonca Iskre TENEL med najboljšimi na državnem prvenstvu
Na DP v maratonu, ki je bilo v Zagrebu na progi, po kateri bodo tekli udeleženci Univerziade 1987, sta odlično nastopila maratonca Karpljuk in Bukovec. Karpljuk je z 2:42,25 dosegel nov dolenjski rekord v najdaljšem atletskem teku, Bukovec pa je za njim zaostal za manj kot 20 sekund in pritekel na cilj v času 2:42,43.
J. F!
St. 19(1917)8. maja 1986
DOLENJSKI LIST
13
j ■hvfrss-
SODOBNO - TRAJNO - KAKOVOSTNO
Odločite se za nakup sodobne, trajne in kakovostne strešne kritine. Izbirate lahko med gladkimi strešniki v rdeči, cementno in grafitno sivi barvi ter v grafitno sivi barvi s posipom. Naši strešniki so na voljo v vseh trgovinah z gradbenim materialom.
Naša streha je estetsko dovršena, trajna, s 35-letno garancijo, kompletirana s posebnimi elementi za ventilacijo, zračenje podstrešja in antenskimi priključki. Teža naše kritine na kvadratni meter pa je približno enaka opečnim strešnikom.
Posebno jo odlikuje odpornost proti mrazu in nalivom ter je zelo primerna za pokrivanje in prekrivanje stanovanjskih in gospodarskih objektov. S pritrjevanjem (pribijanjem) doseže kritina 100 odstotno odpornost tudi proti burji.
Za kvadratni meter strehe potrebujete približno 10 strešnikov. Velika površina enega strešnika omogoča hitro i.n enostavno pokrivanje ali prekrivanje. Pri prekrivanju starih streh lahko uporabite tudi staro letvanje.
Garaža MONO je masivna armiranobetonska garaža iz enega kosa. Dolga je 5,78, široka pa 2,74 in visoka 2,40 metra, težka pa 10 ton. V celoti je izdelana v naši tovarni IGM Strešnik. Gotovo garažo pripeljemo naročniku s posebnim tovornjakom. Na mestu, kjer naj bi stala jo tovornjak spusti na temelje, ki jih prej pripravi naročnik. Postavljanje traja največ pol ure. Nato naročnik le še izdela tlak in lovilec maščob v garaži.
Garaža MONO je uporabna za:
— garaže (posamezne, dvojne, trojne, vrstne)
— drvarnice
— manjša skladišča	m
— za druge pomožne objekte
v—^STRESNIH
IGM »STREŠNIK« p. o. Dobruška vas
68275 Škocjan, tel.: 068 / 85-230, 85-231, 85-275
SODOBNO - TRAJNO - KAKOVOSTNO
Mercator—KZ »Krka« Novo mesto TOZD OSKRBA n. sub. o. Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10
Komisija za delovna razmerja
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. 3 prodajalcev — 2 živilske stroke, 1 tehnične stroke
2. 2 natakarjev
3. 2 mesarjev — sekačev
4. 3 mesarjev — predelovalcev
5. 2 pomožnih delavcev
6. 2 čistilk
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.	šolska	izobrazba	IV.	zahtevnostne kategorije
pod 2.	šolska	izobrazba	IV.	zahtevnostne kategorije
pod 3.	šolska	izobrazba	IV.	zahtevnostne kategorije
pod 4.	šolska	izobrazba	IV.	zahtevnostne kategorije
pod 5. in 6. končana osnovna šola.
prodajalec natakar mesar sekač mesar predelovalec
Delovno razmerje za vsa objavljena prosta dela in naloge bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati za dela in naloge pod 1. in 2. bodo imeli 3 mesečno poskusno delo, kandidati pod 3 do 6. pa en mesec poskusnega dela.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
347/19-86
Inles Ribnica vas obvešča, da so ponovno v prodaji KOMBIVAK OKNA
KOMBIVAK OKNA
so prva jugoslovanska toplotno in zvočno izolacijska okna, zaščitena s postopkom vakuumske impregnacije. To so lesena okna s kombinirano trojno zasteklitvijo — navadno steklo 4 mm, izolacijsko steklo 20 mm (steklo 4 mm, medstekleni prostor 12 mm, steklo 4 mm). Sestavljajo jih krila In okviri najnovejše izvedbe. Uporabljena je najsodobnejša oblika tesnilnih pripir, ki zagotavljajo odlično tesnenje, kar so dokazali različni testi doma in v tujini.
Izdelana so iz izbranega lesa smreke/jelke z vlažnostjo 10 + 2%.
Okenski profili so posebno dimenzionirani in lepljeni, kar povečuje trdnost in dimenzijsko stabilnost. Z medsebojnim sestavljanjem posameznih tipov oken KOMBIVAK lahko graditelji zapolnijo praktično vsako odprtino. Na izdelke KOMBIVAK programa je možno vgraditi omarico z roleto, medsteklene žaluzije, polkna ali ostala senčila.
KOMBIVAK program oken je prvi masovni program oken v Jugoslaviji, ki se učinkovito vključuje v družbena In individualna prizadevanja za varčevanje Z energijo In zagotavlja uporabniku trajnost in prijeten bivalni standard.	/	-
Tesnjenje
Enostopenjska izvedba tesnilne ravnine med krilom in okvirom, je 'izvedena tako, da je konstrukcijsko ločeno tesnjenje za.vodo in veter, kar zagotavlja odlično tesnenje okna in poznejšo enostavno regulacijo naleganja krila na okvir ožlroma tesnjehja.
mm
odlična toplotna izolacija 3 stekla k = l,8-I,86W/m:K 2 stekli k = 2,25W/m:K odlična zvočna izolacija 31,5-34,0 dB odlična zrakotesnost gnipa C>P odlična vodotesnost grupa C-P koeficient zračne propustnosti a = 0,1 m'/hm
vakuumsko impregniran in lameliran les stabilnost in trajnost
Globinska impregnacija
Okna in balkonska vrata so cije lesa je prvi v Jugoslaviji' in eden prvihvsrednjeevropskem prostoru, ter odgovarja najzahtevnejšim mednaroanlm normativom.
Uporabljeno je posebno impregnacijsko sredstvo, kfima fungicidho, Inšekticidno in vodoodbojno delovanje ter ustreza mednarodnim normam »nima atest po danskem standardu za zaščito lesa DS 2122-8. Impregnacijsko sredstvo je patentirano in ga industrijsko uporablja samo Inles. Postopek in sredstva : omogočata penetracijo impregnacijskega sredstva v les minimalno 5—10 mm globoko. Okno tako pridobi:
• odlično kemijsko zaščito •. odlično vodoodbo bllnost okenskih prol
• preprečuje poznejše
• daje poleg globinske ključne obdelave z lazumimi
• povečuje trajnost zaključnih ,
• zagotavlja trajnost okna in enostavno vzdrževanje.
bojnost (ne sprejema vode in vlage) in s tem povečano dlmenzijsko-oblikovano sta*-rofilov
rejše razpokanje lesa
tudi osnovno površinsko zaščito in možnost poljubne estetske in naravne za-nirni in drugimi premazi . tjučnih premazov nainenOstavno vzdrževanje.
ča trosloino ali dvosloino zaste- ^	®	Informacije;
Zasteklitev
Nova okenska konstrukcija omogoča; trbslojno ali dvoslojno zasteklitev okna z možnostjo vgradnje medsteklenih žaluzij ali zaves in omogoča odlično toplotno In zvočno izolacijo. Standardizirane dimenzije stekel omogočajo naknaden prehod od dvojne na trojno zaste-- kiltov. Originalna rešitev vgrajevanja in tesnjenja stekla zagotavlja izenačevanje parnih tlakov in osuševanje eventualne kondenčne vlage v : ležišču izolacijskega stekla, kar zmanjšuje nevarnost rdsenja.
tl 1 ) Ul
Inles prodajno skladišče Ribnica, telefon:
(061) 861-212
NOVI PROSTORI, VEČJA IZBIRA
V prvem nadstropju naše trgovine na Glavnem trgu smo odprli razširjene in sodobno opremljene prostore z gospodinjsko opremo in potrebščinami. Na voljo je velika izbira keramičnih izdelkov, porcelana, kovinske posode in drugih gospodinjskih pripomočkov. Še tako zahteven okus lahko zadovoljimo pri nabavi bele tehnike in kuhinj Gorenja ter raznih akustičnih naprav.
Možje, vaše žene bodo iz trgovine odhajale vesele! Pridite in prepričajte se!
SOP Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo Krško, CKŽ 141
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD OPREMA
objavlja prosta dela oz. naloge na transportu izdelkov in opreme
s sledečimi razpisnimi pogoji:
— končana osnovna šola
— odslužen vojaški rok
— v upoštev pridejo kandidati, stari do 35 let
— delo je zunaj in fizično naporno
— 3-mesečno poskusno delo
Stanovanj ni.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave sprejema kadrovska služba SOP Krško 8 dni po objavi oglasa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
330/17-86
OBRTNA ZADRUGA GRIČ BREŽICE ZADRUŽNI SVET
razpisuje prosta dela in naloge
VODJE RAČUNOVODSTVA
POGOJI:
Višja ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih delih ali drugih delih v knjigovodstvu. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjih delih pošljite v 15 dneh na Obrtno zadrugo Grič Brežice, V. Vlahoviča 2, »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po razpisnem roku.
331/17-86
Komisija za delovna razmerja NOVOLES TOZD Tehnično energetske storitve Straža,
objavlja prosta dela in naloge:
1. glavni vzdrževalec v energetskem oddelku
2. pomožni delavec v energetskem oddelku
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.
— srednja šola strojne smeri (lahko tudi delovodska ali VKV),
— nad 3 leta delovnih izkušenj na vzdrževanju toplovodnih naprav,
— odslužen vojaški rok; pod 2.
— končana osnovna šola,
— stanovanje v bližini delovnega mesta,
— odslužen vojaški rok,
— 4-izmensko delo.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poseben pogoj je poskusna doba. Prijave z dokazili sprejema splošni oddelek TOZD TES, 68351 Straža, 8 dni po objavi.
332/17-86
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA ENERGETSKE ELEKTRONIKE NOVO MESTO
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD objavljamo
LICITACIJO
osebnega avtomobila R 4 TLS, letnik izdelave 1979, v voznem stanju — neregistriran, ki bo dne 12.5 1986 ob 12. uri v Bršljinu 63.
Ogled je možen istega dne od 8. do 11. ure v Bršljinu. Izklicna cena 140.000 din.
Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odst. polog.
Dodatne informacije dobite po telefonu 21-050 pri tov. Alojzu Pavlenču.
334/17-86
trimo
TOZD MONTAŽA n.sol.o. TREBNJE
OBJAVLJA prosta dela in naloge
VEČ VODIJ GRADBIŠČ
za opravljanje del in nalog na področju SFRJ in v tujini
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— visoka, višja ali srednja izobrazba gradbene smeri s strokovnim izpitom
— tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
— aktivno znanje angleškega ali francoskega jezika Poseben pogoj za opravljanje del in nalog je trimesečno poskusno delo.
Prijave pošljite na naslov: TRIMO, trebanjska industrija montažnih objektov Trebnje, Prijateljeva 12.
Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave v časopisu.	335/17-86
DINOS—TOZD POS LJUBLJANA, poslovna enota Novo mesto, Ljubljanska c. 35,
obvešča občane in delovne organizacije, KS in druge imetnike koristnih odpadkov, da odkupuje odpadne surovine do 30. maja vsak delovni dan od 6. do 18. ure. Pri spomladanskem čiščenju sortirajte uporabne odpadke in jih vrnite industriji.	339/19-86
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ
Odbor za graditev stanovanj
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBClNE ČRNOMELJ — Odbor za graditev stanovanj razpisuje na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Črnomelj
XIII. NATEČAJ posojila za zidavo stanovanjskih hiš v osebni lasti v razpisni vsoti 30.000.000 din.
Razpisni pogoji:
Delavec organizacije, ki združuje sredstva vzajemnosti iz čistega dohodka po samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Črnomelj za obdobje 1986 —1990, lahko dobi po pravilniku in na podlagi razpisanega natečaja posojilo za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti. Ob enakih pogojih se rešujejo delavci, ki nimajo rešenega svojega stanovanjskega problema:
— ki namensko varčujejo za stanovanjsko gradnjo pri banki;
— ki jih njihova delovna organizacija kreditira iz lastnih stanovanjskih sredstev.
Prednost za posojilo po tem razpisu ima delavec, ki
— ima nižji skupni dokazljivi dohodek na družinskega člana (upoštevajo se vsi dohodki članov skupnega gospodinjstva iz delovnega razmerja, štipendije, vajenske nagrade, otroški dodatek, pokojnina, invalidnina, priznavalnina, ostali dohodki);
— zida družinsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda;
— ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do III. gradbene faze (pod streho);
— se ponovno prijavlja na razpis za pridobitev stanovanjskega posojila zaradi neuvrstitve na predhodnem natečaju;
— bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostil družbeno stanovanje.
Delavec lahko dobi posojilo po pravilniku vtem letu razpisa največ do 500.000 din z odplačilnim rokom do 10 let s 4-odstotno obrestno mero.
Vsi krediti, ki jih je delavec že prejel pri' stanovanjski skupnosti, se revalorizirajo po stopnji indeksa Biroja za gradbeništvo SR Slovenije, in če dosežejo razpisani znesek, delavec nima pravice ponovno prositi za posojilo po natečaju.
Obrazec za prijavo na natečaj in vsa podrobnejša pojasnila v zvezi s pogoji natečaja lahko interesenti dobijo nasedežu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Črnomelj, Mirana Jarca 3, Črnomelj, kjer se zbirajo prijave z dokazili. Vlogi za natečaj morajo kandidati priložiti:
— dokazilo o vseh dohodkih članov gospodinjstva v preteklem letu ter dolgoročnih obveznostih iz osebnega dohodka,
— fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja,
— fotokopijo pogodbe o namenskem stanovanjskem varčevanju,
— izjavo prosilca o že najetih posojilih za gradnjo stanovanjske hiše ali nakupa stanovanja v etažni lastnini.
Obrazec mora biti izpolnjen v celoti z vsemi zahtevanimi dokazili.
Rok prijave na natečaj je do vključno 23. 5. 1986.
Kasneje prispele vloge ne bodo upoštevane, prav tako ne bodo upoštevane nepopolne vloge.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ Odbor za graditev stanovanj 341/19-86
LJUBLJANSKA BANKA GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA, sub. o. POSLOVNA ENOTA KOČEVJE
Trg zbora odposlancev 66 KOČEVJE
Za šolsko leto 1986/87 razpisujemo naslednje kadrovske štipendije:
1 štipendija za V. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, 1 štipendija za VI. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, 1 štipendija za VI. stopnjo izobrazbe računalniške smeri.
Interesenti naj vložijo prijave do 15. julija na obrazcih DZS SPN-1 (vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) s predložitvijo vseh potrdil, ki so podrobno navedena v skupnem razpisu kadrovskih štipendij za šolsko leto 1986/87.
Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana, Poslovna enota Kočevje, Trg zbora odposlancev 66, 61330 Kočevje. 338/19-86
ISKRA — ELEMENTI TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA NA KRKI
Iščemo sodelavce za področje uvajanja nove tehnologije v elektroniki.
Od kandidatov pričakujemo, da so diplomirani inženirji elektrotehnike ali industrijske elektronike.
Zaželene so delovne izkušnje, niso pa pogoj.
Nudimo takoj vseljivo stanovanje.
Če vas gornja ponudba zanima, nas, prosimo, pokličite ali se osebno zglasite pri nas!
Dodatno razpisujemo za šolsko leto 1986/87:
8 štipendij — V.stopnja zahtevnosti za poklic elektrotehnik — elektronik.	337/19-86
Na podlagi 18. člena zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov (Uradni list SRS št. 6/84 in 4/85) objavlja Uprava za družbene prihodke občine Novo mesto
POZIV
za vložitev davčnih napovedi o pridelanih količinah žganja od 1. 5. 1985 do 30. 4. 1986.
Napoved so dolžni vložiti občani — zasebni pridelovalci žganja, katerih letna proizvodnja presega 8 litrov na člana gospodinjstva, starega nad 18 let.
Napoved je treba vložiti do 30. 5. 86 na predpisanem obrazcu, ki se dobi na Upravi za družbene prihodke občine Novo mesto.
Zavezanci — občani, ki v predpisanem roku ne bi vložili napovedi o proizvedenih količinah žganja, bodo kaznovani za prekršek z denarno kaznijo od 1.000,— do 50.000,— din.
Uprava za družbene prihodke Novo mesto 340/19-86
ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO, n. sol. o. LJUBLJANA, Šmartinska 154 TOZD PEKARNA KRŠKO, n. sub. o.
KRŠKO, Cesta 4. julija 86
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA ŽITO—TOZD PEKARNA KRŠKO
objavlja
prosta dela in naloge za določen čas 3 mesecev, s polnim delovnim časom v DE Krško:
ENOSTAVNA DELA V PROIZVODNJI 3 delavci
Pogoji:
— popolna osemletka
— delo je pretežno nočno
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: 2ITO—TOZD PEKARNA KRŠKO, KRŠKO, Cesta 4. julija 86.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejem ponudb.
342/19-86
GIP PIONIR Novo mesto, TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem,
razpisuje naslednje proste delovne naloge in opravila:
1. 2 KV zidarja (končana poklicna gradbena šola)
2. 2 KV železokrivca (končana poklicna šola)
3. 4 NK delavci (končana osnovna šola, starost nad 18 let)
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, poskusno delo 2 meseca.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: GIP Pionir —TOZD TOGREL, 68273 Leskovec pri Krškem. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
345/19-86
SLOVENIJALES Tovarna pohištva Brežice
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA TEHNIČNEGA SEKTORJA
Pogoji:
— višja oziroma visoka izobrazba lesarske ali organizacijske smeri s 5 oziroma 3 leti delovnih izkušenj, od tega 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog proizvodne funkcije v lesarstvu,
— pasivno znanje enega svetovnega jezika,
— pozitiven in ustvarjalen odnos do samoupravljanja, ustrezna organizacijska sposobnost za vodenje in organizacije dela sektorja,
— poseben pogoj: poskusno delo 3 mesece,
— izbira za štiri leta.
Pisne prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije skupno z ustreznimi dokazili na naslov: 68250 BREŽICE, Aškerčeva 7, 15,dni po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
343/19-86
Železniško gospodarstvo Ljubljana Železniška transportna organizacija Ljubljana, n. sol. o. TOZD TOZD za upravljanje in vzdrževanje signalnih, varnostnih in telekomunikacijskih naprav Ljubljana, n. sub. o. Ljubljana, Trg OF 7/II,
objavlja več prostih del in nalog:
čiščenje tehničnih prostorov SV in TK naprav in pisarniških prostorov v Ljubljani in Zalogu
Pogoji:
— za opravljanje teh del delovne izkušnje niso potrebne,
— poskusno delo traja en mesec,
— kandidati morajo imeti rešeno stanovanjsko vprašanje.
Pisne prijave sprejema kadrovsko-splošna služba TOZD za upravljanje in vzdrževanje signalnih, varnostnih in telekomunikacijskih naprav, Ljubljana, Trg OF 7/II, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem izbiranju.	350/19-86
vel<»l)hnj<ivnu:<ih
1IMK8)
IS 12-17. maja 1986
4fnama
ŽELEZNIŠKO
GRADBENO
PODJETJE
LJUBLJANA
OBVEŠČA
vse uporabnike cestnožele-zniškega nivojskega križanja na Bregu za naselje Šentjur na polju, da bo prelaz zaprt za vse uporabnike dne 8. 5. in 9. 5. 1986. Dela se bodo izvajala od 7. do 14. ure. Obvoz ni možen.
360/19-86
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustila nadvse dobrain skrbna mama in stara mama
JOŽEFA BAKŠE
iz Cerovega Loga 45
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali toliko prelepega cvetja in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: hčerke Mimi, Joža, Martina in Vida z družinami, vnukinji Liljana in Suzana ter ostalo sorodstvo
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST BREŽICE, Cesta prvih borcev 11 OBJAVLJA RAZPIS
za odobritev posojil iz namenskih sredstev zasebnih obrtnikov v občini Brežice za
— gradnjo, dozidavo, nadzidavo, adaptacijo stanovanjskih hiš zasebnih obrtnikov v občini Brežice v višini 6.000.000 din.
Pravico do posojila iz stanovanjskih sredstev imajo obrtniki, ki imajo sedež v naši občini neglede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote, in sicer:
— delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov,
— da opravljajo obrtno dejavnost v občini Brežice neprekinjeno najmanj tri leta, razen v primeru nadaljevanja obrti v družini in v primeru elementarnih in drugih hudih nesreč. Interesenti oziroma zasebni obrtniki naj pošljejo vloge za kredit na naslov: Obrtno združenje Brežice, Cesta prvih borcev št. 3, od 8.5.1986 do 9.6.1986.
351/19-86
DO Avtopromet »GORJANCI« Novo mesto — Straža
Komisije za delovna razmerja
razpisujejo naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili:
a) v TOZD Tovorni promet:
1. vodja prometa — pomočnik direktorja TOZD s pogoji:
višja ali srednja izobrazba prometne ali druge ustrezne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj s področja organizacije prometa;
2. vodja delavnice s pogoji:
višja ali srednja izobrazba strojne smeri ter3oziroma5 let ustreznih delovnih izkušenj;
b) v TOZD Avtobusni promet:
1.	vodja prometa — pomočnik direktorja TOZD s pogoji:
višja ali srednja izobrazba prometne ali druge ustrezne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj s področja organizacije prometa;
c) v Delovni skupnosti skupnih služb:
1. vodja oddelka za mednarodni promet s pogoji:
višja ali srednjastrokovnaizobrazbaekonomskesmeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju komercialnih opravil, zunanjetrgovinska registracija;
2. vodja pravne službe s pogoji:
visoka izobrazba pravne smeri ter 3 leta delovnih izkušenj.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti organizacijske sposobnosti in izpolnjevati pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki.
Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Ponudbe z dokazili naj kandidati dostavijo na naslov: OZD »GORJANCI« Novo mesto, p. Straža — kadrovska služba, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
355/19-86
Transjug Rijeka TOZD Ljubljana poslovalnica Novo mesto Novo mesto, Bršljin 1,
razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1.	POZICIJSKI KNJIGOVODJA—endelavecza nedoločen čas
Pogoji za zasedbo:
— srednjastrokovnaizobrazbaekonomske.administra-tivno-upravne ali splošne smeri
— delovne izkušnje eno leto, poizkusno delo dva meseca
Vloge pošljite na naslov: Transjug Rijeka, poslovalnica Novo mesto, Bršljin 1, v osmih dneh po dnevu objave. Kandidate bomo o opravljeni izbiri obvestili v zakonitem roku.
356/19-86
pidnir
GIP PIONIR NOVO MESTO TOZD MKI in DS DS
RAZPISUJE
NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE:
1. delovodja strojne stroke za ključavničarsko dejavnost
Pogoji: dokončana delovodska šola strojne stroke
2. več avtomehanikov
Pogoji: dokončana šola za IV. stopnjo zahtevnosti poklica ustrezne smeri
3. več ključavničarjev
Pogoji: dokončana šola za IV. stopnjo zahtevnosti poklica ustrezne smeri
4. elektrotehnika — elektronika ali avtoelektrikarja
Pogoji: dokončana šola za V. ali IV. stopnjo zahtevnosti poklica ustrezne smeri
5. upravnika počitniškega doma POREČ
Delo jeza določen čas od 1. 6. —31. 9.1986 Pogoji: dokončana šolazaV.stopnjozahtevnosti poklica ustrezne smeri
IN VABI K SODELOVANJU VEČ
1. diplomiranih inženirjev in inženirjev strojništva
2. diplomiranih inženirjev in inženirjev elektro stroke — jaki in šibki tok
Kreativno delo nudimo na razvojnem, operativnem, tehnološkem področju ter računalniku IBM 4361.
Vsem strokovnim delavcem omogočamo strokovno izpopolnjevanje doma in v tujini, pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov, možnosti letovanja v lastnih počitniških domovih.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela ter dokazili o usposobljenosti dostavitev 15 dneh na naslov:
GIP PIONIR, kadrovska služba DSSS, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 30 dni.
tehnounion
TEHNOUNION LJUBLJANA
Vabimo k sodelovanju več honorarnih sodelavcev. Delo je privlačno in zanimivo. Informacije vsak četrtek med 17. in 19. uro v hotelu Sremič v Krškem.
362/19-86
Komisija za delovna razmerja delavskega sveta delovne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav Dolenjske območne skupnosti Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge:
— zavarovalnega zastopnika za zastop Črnomelj
Pogoji:
uspešno končana šola IV. ali V. stopnje in eno letodelov-nih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za objavljena dela in naloge je določeno 2-mesečno poizkusno delo.
Kandidati naj ponudbe s kratkim lastnoročnim življenjepisom in dokazili o uspešno končani šoli pošljejo v roku 8 dni na naslov:
Zavarovalna skupnost Triglav Dolenjska območna skupnost Novo mesto, Cesta herojev 1, Novo mesto. Ponudbe kandidatov, ki ne bodo priložili zahtevanih dokumentov, komisija ne bo obravnavala.
Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
363/19-86
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je 11. aprila za vedno zapustil dobri mož, oče in oči
ALOJZ STANE
Slovenska vas 15
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi osebju Doma počitka v Novem mestu za oskrbo v zadnjih trenutkih življenja.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ANGELE ŽLINDRA
roj. Prijatelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, ji darovali obilo cvetja ter jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni strežnemu osebju Doma starejših občanov v Šmihelu za pomoč in nego med njeno boleznijo. Zahvaljujemo se tudi g. patru od Nove Štifte za lepo opravljeni pogrebni obred.
Vsi njeni
Vinice, Kočevje, Vancouver, Novo mesto, Ljubljana, 17. 4. 1986
Bolečino težko izraziš z besedami, lahko jo le grenko občutiš.
(Shakespeare)
V SPOMIN
JOŽE HOSTNIK
Roje pri Čatežu 13
27. aprila je minilo deset let, odkar si nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil svoj dom, ki si ga tako ljubil, in nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
Vsi njegovi
V SPOMIN
10.	maja je minilo dve l?ti, kar nas je nenadoma zapustil naš dobri mož in oče
ANTON PAPEŽ
upokojeni železničar iz Črnomlja, Pod gozdom 6
Dragi oče,
srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini na te pa živijo in solze naše zdaj tvoj grob rosijo.
Vsi tvoji
Pomlad vzcvetela bo.
Upa ozelenela bo,
ali tebe, dragi Erich, več ne bo,
ker te črna zemlja krila bo.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, sina, brata, strica, zeta, svaka
ERICHA MAZELETA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje ter pokojnika spremili na zadnji poti. Hvala tov. Badovincu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
OSMRTNICA
Mnogo prezgodaj nas je sredi dela zapustil naš sodelavec
dr. MAKSIMILJAN FORNAZARIČ
specialist internist —diabetolog Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Sodelavci internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto
Vigred se povrne... a prijatelja nazaj nikdar večne bo
Še ne petdesetleten nas je prezgodaj zapustil naš zvesti dolgoletni sodelavec
MARJAN KOLENC
učitelj praktičnega pouka
Globoko pretreseni učitelji in učenci Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v
Novem mestu
V SPOMIN
Danes, 24. aprila, mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi brat in stric
FRANC LUŠTEK
iz Potočne vasi
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke na grobu. VSI NJEGOVI
Solze naše ti na grob rosijo, tebe, draga mama, ne zbudijo.
ZAHVALA
V 71. letu nas je 18. aprila 1986 zapustila draga žena, mama, stara mama, prababica in sestra
MARIJA
TURK
roj. MALNAR
iz Šalke vasi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, ZB Rudnik Šalka vas, OOS Inkop Kočevje, LIK Kočevje, g. župniku, pihalni godbi, pevkam Noneta Željne in govorniku Tonetu Štimcu. Vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti, še enkrat hvala!
ŽALUJOČI: vsi njeni
Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčičj
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi
RUDI HUTAR
iz Črnomlja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam med težko boleznijo stali ob strani in mu lajšali bolečine. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje, ob njegovem grobu izrekli tople besede slovesa in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je zapustil naš dragi
MARIJAN MESARIČ
iz Zaloga 18
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovo zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo sosedom in gospodu župniku za opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V cvetju mladosti nas je tragično zapustil naš ljubljeni, komaj 17-letni brat, svak, striček, nečak in bratranec
BOJAN HERVOLJ
iz Potočne vasi 12, Novo mesto
Vsem, ki ste nam v teh hudih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, poklonili cvetje in denarno pomoč ter pokojnega v tako velikem številu spremili k veliko preranemu počitku, iskrena hvala. Prisrčna hvala kolektivom GIP Pionir—tozd MKI, ŽTO—tozd za promet, Novoteks—finančni sektor, OŠ Dragotin Kette. Iskrena hvala govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: brat Janez, sestri Silva in Marija z družino ter ostalo sorodstvo
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so bili v težkih trenutkih z nami, nam pomagali, izrekli sožalje ter darovali cvetje. Hvala sodelavcem iz DO Novoteks, GIP Pionir in Doma za učence Majde Šilc. Zahvaljujemo se tudi gasilskemu sektorju Šmihel in GD Kamence, govorniku tov. Butali, gasilskemu pevskemu zboru Šmihel ter g. župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Prerano nas je v 55. letu zapustil naš dobri dragi mož, oči in brat
DANIJEL ZUPANČIČ -JERNEJČK
iz Račiče 10, Loka pri Zidanem mostu
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in delavcem železniške postaje Sevnica za cvetje, vence, izraze sožalja ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dobrim sosedom za pomoč, župniku za lepo opravljeni obred, železniški godbi postaje Zidani most ter tov. Klopčiču za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Siiva, hčerki Simona in Danica z možema, sestra Justi in brat Franci z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu smo se poslovili od naše drage
ANČKE GORENC
iz Strelaca
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem za izkazano pozornost in pomoč v težkih trenutkih ob njeni.smrti. Posebna zahvala družini Bučar, sosedom, Antonu Medju in gasilcem za organizacijo pogreba, pevcem ter župniku za opravljeni obred. Prisrčna hvala za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Šmarjeta, 28. 4. 1986
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče
VINKO
GRADIŠAR
Vinica prFŠmarjeških Toplicah 31
Vsem, ki ste nam v hudih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo za podarjene vence ŽZO — tozd za promet Novo mesto in ZZB Šmarjeta, župniku pa za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Pepca, sin Vinko z družino
V 74. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric
DOMINIK
VESEL
iz Šmihela
Št. 19(1917)JB. maja 1986
DOLENISKI LIST
17
prodani
tedensK6led
Četrtek, 8. maja — Viktor Petek, 9, maja — Dan zmage Sobota, 10. maja— Izidor ^Nedelja, 11. maja — Žiga Ponedeljek, 12. maja — Pankracij Torek, 13. maja — Servacij Sreda, 14. maja — Bonifacij Četrtek, 15. maja — Zofka
8. maja ob 23.11 — mlaj
1LJ
BREŽICE: 9. in 10. 5. ameriška komedija Micki in Maude. 11. in 12. 5. ameriška komedija Smešna stran zgodovine. 13. in 14. 5. ameriški krimi-p-djii film Enostavna kri.
ČRNOMELJ: 8. 5. italijanski film Oči groze. 9. 5. angleški film Špijon, imenovan Šivanka. 11.5. ameriški film Smaragdni led. 11. in 13. 5. ameriški film Rocky II.
KRŠKO: 11.5. ameriški film Gospodar zveri. 13. 5. grški film Mačji sindrom. 14.	5. ameriški film
Zafrkanti.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 8. 5. ter od 10. do 12. 5. ameriška akcijska drama Karate kid. 12., 14. in 15. 5. ameriški vojni film Srečen božič.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od
9.	do 11. 5. film Poletne igre. Od 12. do 14. 5. film Bogovi so padli na glavo.
SEVNICA: 8. 5. jugoslovanska drama Zadrski memento. 9. in 10. 5. glasbeni film Briljantina II. 11. in 12.5. fantastični film Pošast iz močvirja. 14. in 15. 5. ljubezenska drama Mestece Peyton.
službo dobi
FRIZERSKO POMOČNICO išče frizerski salon »FRANJA«. Tel. (068)
25-259.
PLESKARJA zaposlim takoj. Martin Cvelbar, Cesta herojev 19, Novo mesto.
KUHARICO in dekle za pomoč v kuhinji, takoj sprejmem v redno delovno razmerje. OD dober, hrana in stanovanje v hiši. Gostilna »Aleš«, ob Savi 38, 64211 Mavčiče, tel. (064)40-138.
ZAPOSLIM kovinostrugarja, strojnega ključavničarja. Ostalo po dogovoru. Slapničar, Cegelnica 39 a, Novo mesto, tel. 22-706.
V PIRANU pogodbeno zaposlimo za potrebe počitniškega doma ZDSSS KUHARICO in KUH. POMOČNICO. Prijave sprejemamo na naslov DOM ODDIHA ŽDSSS, Kraigherjeva 3, Izola, ali telefon (066) 25-854.
ZAPOSLIM dve kvalificirana ključavničarja z najmanj tremi leti delovnih izkušenj in odsluženim vojaškim rokom. Ključavničarstvo Zlatko Zorič, Valvasorjevo nabrežje 8, Krško.
stanovanja
OPREMLJENO SOBO oddam. Naslov v upravi lista (2558/86).
STANOVANJE v Novem mestu ali okolici išče mlada družina iz Zagreba. Telefon (041) 251-725.
, MANJŠE STANOVANJE ali gar-‘;ahjero s posebnim vhodom v Novem mestu ali bližnji okolici najame intelektualka. Ponudbe pod šifro: »JUNIJ — JULIJ«.
INŽENIR informatike, samski, išče stanovanje v Novem mestu. Ponudbe na telefon 22-809, po 16. uri.
motorna vozila
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno Z 750, registrirana do marca 1987. Franc Lah, Armeško 49, Brestanica.
PRODAM Z 101, letnik 1977, registrirana. Jarc, Trbinc 1, Mirna.
Z'101, letnik 1979, prodam. Miha Vrščaj, V Brezov log, tel. 25-617.
Z 750, letnik 1977, registriran do marca 1987, prodam po zelo ugodni ceni. Marko Kraševec, Župančičeva 4, Metlika, tel. 52-040 — dopoldne. 69JOMOS 14 TLS prodam. Tel. 44-
ZASTAVO 750, kot nova, 13000 km, prodam. Ivan Lavrič, Stare žage pri Dolenjskih Toplicah.
KADET 1973—74, odlično ohranjen, prodam. Jože Pirnar, Dol. Prekopa 50, Kostanjevica.
Muler kiper kason, manjši — 4 m3, prodam. Tel. 44-693.
PRODAM Z 101, letnik 1979, ali zamenjam za manjši avto. Gotna vas 5 l/c, tel. 21-078.
KADET, letnik 1972, prodam. Janez Povše, Sevno 8, Otočec.
PRODAM 126 P, letnik 1980, obnovljen. B. Karlič, Sokolska 4, Mirna.
KADET 1200, letnik 1978, prva registracija 1979, prodam. Polde Zupančič, Dol. Gradišče 10, Šentjernej.
PRODAM registrirano Z 101, starejši letnik, in rezervne dele. Tel.
20-363.
NUJNO PRODAM dobro ohranjeno Z 1300 S po ugodni ceni. Stane Pirnar, Škocjan 62 a.
TOMOS AVTOMATIC 3 MS, nov, in ženski »maraton«, nov, (ceneje) prodam. Tel. 25-339.
PEUGEOT 204prodam. Prva registracija 1976. Zamenjam tudi za deske. Cena 20 M. Tel. 89-207.
PRODAM Z 750, letnik 1970. Verderber, Semič 48 b.
PRODAM Z 101 GTL, letnik 1983. Linhartova 11, Brežice, tel. (068) 62-093 od 16. do 20. ure.
PRODAM ZASTAVO 850, november 1984, prevoženih 13500 km. Alojz Žnidaršič, Lukovec ,6 a, Boštanj, tel. (068) 82-210 po 19. uri.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik
1976, in tomos avtomatik. Tone Retelj, Bučna vas 4, tel. 25-148.
LADO KARAVAN, letnik 1982, prevoženih 18000 km, prodam. Drago Taborski, Cankarjeva 13, Novomesto, tel. 22-820 dopoldne.
PRODAM R 4, letnik 1978, za
390.000	ND. Cegelnica 49 a, Novo mesto, tel. 25-065.
PRODAM R 18, letnik 1979. Tel.
21-777.
UGODNO PRODAM ZASTAVO 101 GTL 55/3, staro dve leti. Tel. (068) 71-904 po 15. uri.
PRODAM RENAULT 4, letnik
1977. Ciril Kaferle, V Brezov log 27. ŠKODO 120 LS, letnik 1980, ugod-
nio prodam. Rudi Ferlin, Dol. Leskovec 79, Brestanica.
MZ 250 prodam ali zamenjam za manjši motor. Marjan Kos, V Brezov log 16, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:	občinske konference SZDL
Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica inTrebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda) Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 100 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljnadolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 1.200 din, na prvi ali zadnji strani 2.400, za razpise, licitacije ipd. 1.600 din. Mali oglasi do 10 besed 700 din, vsaka nadaljna beseda 70 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM FIAT 750, letnik 1977, in diano 6 po delih. Tel. 84-975 od 16. ure dalje.
JUGO 45, letnik 1982, prodam. Tel.
21-946, Gotlib.
PRODAM Z 101, letnik 1983. Franc Tršinar, Telčice 2, Škocjan.
LADO 1200, letnik 1976, prodam. Tel. 23-134 int. 23 dopoldan.
ŠKODO 110 lux, letnik 1973, neregistrirano, v voznem stanju, 85000 km, z novimi gumami, poceni prodam. Veljka Vlahoviča 6, Brežice, ogled na parkirišču. Tel. Zoran Zorič 62-201.
PRODAM P 125, letnik 76, registriran do marca 1987. Okleščen, Praproče 7, Straža.
PRODAM P 126, 3800 km. Tel. 21-501.
SUNBEAM 1250, letnik 1973, prodam. Poleg dam še SUNBEAM 1250, karamboliran, za rezervne dele. Borivoj Ladišič, Cesta herojev 66, Novo mesto, tel. 25-365.
FIAT 750 LE, letnik 1984 prodam. Janez Lukše, Koroška vas 16, Novo mesto.
ZASTAVO 101 GT, letnik 1984, ugodno prodam. Tel. 26-747.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1983, ugodno prodam. Josip Koprivnjak, Dol. Toplice 46, tel. 85-730, int. 50.
RENAULT 4 GTL prodam. Franc Jenič, Gotna vas 50/a, Novo mesto.
MOTOR MZ 250 prodam. Ivan Kastelic, Vrh pri Ljubnu 10, Novo mesto.
126 P in pony ekspres, preurejen, prodam. Gačnik, Boričevo 9, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1977, prevoženih 69000 km, prodam. Telefon popoldne 20-407.
LADO prodam. Gotna vas 3, Novo mesto.
TOMOS APN 6 in tenis lopar Snauwaert prodam. Tel. 26-375.
ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Trebnje, Stari Trg 40, tel. 44-037.
PRODAM dobro ohranjeno Z 101 GTL, prevoženih 14000 km, letnik december 1983, z bogato dodatno opremo. Informacije na tel. 24-220, zvečer.
R 4 GTL, letnik november 1983, prevoženih 275 km, prodam. Telefon od 7. do 14. ure 44-319.
V1SO club, letnik 1982, prodam ali zamenjam za Z 101. Šterk, Regerča vas 35, Novo mesto.
TOVORNI AVTO ZASTAVO 3,5 T
prodam. Tel. 23-158.
R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Miklič, Podturn 34, Dol. Toplice.
GOLF, letnik 1979, prodam. Franc Kralj, Dolž 36, telefon 43-730.
ELEKTRONIK 90, letnik 1979, odlično ohranjen, prodam. Tel. 85-104.
GOLF JL, letnik 1979, prodam. Jože Per, Šmarješke Toplice 13.
Z 750, starejši letnik, prodam za 10 M. Registrirana je za celo leto. Beno Tisovec, Podturn 5, Dolenjske Toplice.
126 P, letnik 1984, prodam. Cena 87 SM. Tadič, Ragovo 3, Novo mesto.
SPAČKA, letnik 1976, prodam. Brane Gašperšič, Dol. Straža 75,68351 Straža.
R 4 GTL, letnik 1981, prodam. Telefon 26-869.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, prodam. Opara, Dol. Nemška vas 37, Trebnje.
APN 6 ugodno prodam. Tel. 23-829. APN 4 prodam. Šoferska 5, Krško. MZ 250, letnik 1980, prodam. Lukšič, Vrh pri Ljubnu 4, Novo mesto.
NUJNO prodam Z 750, starejši letnik. Laknar, Vel. Vodenice pri Kostanjevici.
Z 101, celo ali po delih, prodam. Meglič, Groblje 1 pri Novem mestu.
126 P, letnik 1976, prodam. Kocjan, Mirna peč 118.
PRODAM avto 125 PZ v voznem stanju, neregistriran, cena 10 SM. Matija Plut, Vinji vrh pri Semiču, tel. 56-143.
ZASTAVO 101 comfort, dobro ohranjeno, letnik november 1979, prodam. Klemenčič, Krka 27, Novo
Kostanjevica.
SPAČKA, letnik 1976, prodam.
POCENI prodam Z 750, starejši letnik, obnovljeno, neregistrirano, v voznem stanju. Ogled popoldne. Martin Rodič, Drama 3, Šentjernej.
kmetijski stroji
KUPIM voziček za kosilnico BCS, lahko tudi v manjši okvari. Vinko Puhek. Pusti gradeč, 68343 Dragatuš.
PRODAM rotacijsko kosilnico pajk Fahr. Tel. (068) 67-614.
PRODAM kosilnico LAVERDO s priključki. Vel. Bučna vas 6, Novo mesto.
FREZO Goldoni diesel (14 KM) z vsemi priključki prodam. Tel. 26-903.
FREZO Honda F 400, novo, z več priključki prodam za 30 M. Škof, Bir-čna vas 8 b.
PRODAM dobro ohranjen obračalnik za TV in motorno škropilnico. Hočevar, Dol. Radulje 25, Bučka.
PRODAM kosilnico BCS 110 (petrolej, bencin) in ŠKODO 1000, letnik 1972, registrirano do leta 1987. Cena ugodna. Anton Zalokar, Arnovo selo 6, Artiče.
NAKLADALKO SIP 17 prodam. Anton Poreber, Selišče 2, Dolenjske Toplice.
BCS diesel 127 14 KS, malo rabljeno, z vozičkom prodam in ST1HL 051. Selak, Dobrava 56, Škocjan.
PRODAM nov traktor Tomo Vin-kovič z dvoreznim plugom. Tel. 21-970.
TRAKTOR BAVC (20 KM) s koso in hidravliko ali traktor Lendnar 20 KM ugodno prodam. Prodam tudi gume s »feltnami« 24 x 9. Marijan Ba-lja, Prigorje palih boraca 7, Savski Marof.
TRAKTOR IMT (35 KM) prodam. Anton Križan, Otok 18,68332 Gradac v Beli krajini.
TRAKTOR Tomo Vinkovič (18 KM) s priključki in bobne Trova, dva kompleta, ugodno prodam. Marjan Mužar, Želebej 10, 68330 Metlika.
PO DELIH prodam Ursus 335, hidravlično koso, rabljeno eno sezono, ter mlin na kamen za mletje žita s trifaznim elektromotorjem. Telefon (068) 75-698.
KOSILNICO FIGARO in platneno traktorsko kabino za traktor IMT 533 prodam. Nagelj, Smolenja vas 22, Novo mesto.
TRAKTOR IMT 542, 365 delovnih ur, prodam. Stane Metelko, Kuzarjev kal 8, Novo mesto.
PRODAM moderno nemško mlatilnico, ozko, na zobe, s popolnim čiščenjem, odlično ohranjeno. Stanislav Jurčič, Ladja 8, 61215 Medvode.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič 21 s priključki (freza, plug, prikolica). Janez. Bratkovič, Dol. Brezovica 3 a, Šentjernej, tel. 25-849, dopoldne.
PRODAM bočno kosilnico za traktor Štore, novo, in krožno brano. Jože Globevnik, Škocjan 5.
KOSO za traktor torpedo ali Deutz 4006, rabljeno, prodam. Janez Hudoklin, Gor. Vrhpolje 14, Šentjernej.
PRODAM traktor Zetor 4911 v zelo dobrem stanju (1200 delovnih ur). Jože Petruša, Železniki 5, Metlika, tel. (068)
23-914.
BOČNO traktorsko kosilnico OLT na kardan prodam. Mikec, Mali Sla-tnik 22.
mesto.
R 4 GTL 1983 po delih prodam. Gorenc, Družinska vas 48 a, Šmarješke Toplice, tel. 84-028.
FIAT 850, letnik 1982, prodam. Informacije na tel. 23-382.
AUDI 60 L, letnik 1971, brezhiben, registriran, prodam. Telefon 20-238.
KABINA Mercedes 1113, obnovljena, kompletni motor TAM 2000, vozen, prodam. Juršič, Dolšce 1,
PRODAM koso za traktor Fer-
fuson. Zaman, Hrvaški Brod 10, entjernej.
TRAKTOR TV 732, star dve leti (270 ur), prodam. Jože Škof, Tomažja vas 16, Šmarješke Toplice.
TRAKTOR IMT 539 s kabino, star 4 leta, 750 delovnih ur, prodam. Jože Pezdirc, Griblje 62,68332 Gradac.
OBRAČALNIK 220 prodam. Jeglič, Orešje 1, Šmarješke Toplice.
TRAKTOR Zetor 47 z vitlom in bočno koso prodam. Viktor Novak, Soteska 14, Straža.
Semenič. Ragovska 14, tel. 20-361.
Z 101 comfort, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Boris Vodopivc, Armeško 44 a, Brestanica.
ZASTAVO 101 GTL 55, april 1985, prodam. Vinko Spišič, Preloka 24, 68344 Vinica.
ZASTAVO 750, letnik avgust 1978, in zamrzovalno skrinjo prodam. Velika Cikava 9, Novo mesto.
R 18, star tri leta, prodam za 200 M. Peterlin, Sela 24, Dolenjske Toplice. Ogled 10. in 11. maja 1986.
ŠKODO, letnik 1974, registrirano, prodam. Franc Horvat, Uršna sela 124.
Z 101, leto 1977, obnovljeno, dobro ohranjeno, prodam. Dušan Janežič, Črmošnjice 52, Stopiče, tel. 43-762.*
ZASTAVO 850, letnik 1981, prodam. Groblje 13, Šentjernej, ogled od 16. do 21. ure.
R 4, letnik 1978, prodam. Burgar, Stranska vas 21, Novo mesto.
TOMOS 15 SLC, star 18 mesecev, prodam. Župevec, Boršt 1, Dvor.
Z 101 GTL, letnik 1984, prodam. Na lazu 19, Novo mesto.
PRODAM TOMOS AVTOMATIK, nov, po ugodni ceni. Auguštin Jabuka, Zasap 6,68263 Cerklje ob Krki.
PUHALNIK, rabljen eno sezono, prodam. Anton Mihelin, Nova vas 6, Bizeljsko.
TRAKTORTVR 730 prodam. Anton Škof, Dragomlja vas 7,68331 Suhor.
PRODAM frezo za TV. Mirtič, Brezova reber 6, Dvor.
PRODAM nakladalko SIP 22, odlično ohranjeno. Cena ugodna. Zorič, Šutna 35, Podbočje.
KOSILNICO BCS petrel in obračalnik prodam. Tel. 69-139.
ŠPORTNO KOLO »BMX« ugodno prodam. Tel. 25-728.
PRODAM dobro ohranjeno kolo pony (metalic, modre barve). Inforam-cije na telefon 23-570, popoldne.
PRODAM stabilni stroj trenblitz za rezanje kovine, nov, in tračno žago z elektromotorjem. Informacije popoldne na tel. (068) 82-782.
PRODAM 800 1 vina — cvička. Naslov v upravi lista (2565/86).
PRODAM odlično ohranjeno otroško kolo, primerno za starost od 4 do 9 let. Informacije po 18. uri na tel. (068)
24-832.
SENO — otavo prodam. Gabrijel Popovič, Dol. Težka voda 9 a, tel. 43-754.
PRODAM koso za traktor TV 18 — 22 KS. Gorenje Mraševo 5, Novo mesto.
PRODAM traktor IMT 533, 1000 delovnih ur, moped na 3 brzine in žago Alpina. Tone Stariha, Osojnik 5, Semič.
PRODAM skoraj novo mlatilnico Vesna Šentjur in prešo na kamen, dobro ohranjeno. Alojz Cvelbar, Dol. Prekopa 7, Kostanjevica.
PRODAM koso, možnost priključka na vsak traktor. Karel Lenčič, Dol. Prekopa 41, Kostanjevica.
PUHALNIK Trefun prodam. Franc Mervar, Boričevo 4, Novo mesto.
TRAKTOR Tomo Vinkovič (30 KS) s priključki prodam. Naslov v upravi lista (2564/86).
UGODNO prodam traktorsko kosilnico za zetor 2511, gume 10-28 in jermenico. Tel. 56-787.
JERMENICO za traktor Zetor in grablje za BCS prodam. Jože Ivanetič, Omota.8 Semič.
— VAM IZ ZMRZO-VALNE SKRINJE TEČE?
— VAM SKRINJA NA ZUNANJIH STENAH ROSI ALI LEDENI?
— SE VAM SKRINJA NE IZKLAPLJA?
Če ste opazili katero izmed napak, potem pokličite na tel. (062) 31-354 in na vašem domu vas bo obiskal servis in vam napako odpravil.
Za navedene usluge dajemo dve-letno jamstvo! Priporoča se servis za izolacije
BOJAN ČEH, Staneta Severja 5, 62000 Maribor
336/19-86
GOSTIŠČE »HENČKOV DOM« na Dobravi
priredi 11. maja veselico.
Zabaval vas bo ansambel HENČEK ob domačih jedeh in pijačah.
Obveščamo vse, da sprejemamo tudi naročila za zaključene skupine in ohceti. Tel. 23-770. Se priporočamo! BrankoŠTUBLJAR.
359/19-86
PRODAM dve leti staro plemensko žrebico. Martin Kočevar, Rožanec 19, Črnomelj.
PRODAM dobro ohranjeno manjše ostrešje (grušt) z opeko. Birčna vas 58 b, Novo mesto.
SENO, bojler (80 1), dva radiatorja — aklimat in dele za centralno napeljavo prodam. Tadič, Ragovo 3, Novo mesto.
UGODNO prodam zamrzovalno skrinjo (1501). Bohte, Drska 23, Novo mesto.
STREŠNO OPEKO (Strešnik, Novo mesto), staro 5 let, ugodno prodam. Tel. (068) 44—682.
PRODAM belo dolgo poročno obleko številka 42—44. Telefon 44-117.
10 m3 bukovoh drv in obračalnik za BCS prodam. Jablan 30, Mirna peč.
PRODAM voz zapravljivček (feder-vagen) v odličnem stanju. Gabrijel Turk, Rožno 1, Brestanica.
PRODAM industrijska šivalna stroja cik-cak PFAF in brzošivalni VERI-TAS. Ogled v soboto in nedeljo. Anica Petrič, Trnovec n. h., Metlika.
PRODAM 20 gajbic za krompir po 800 din, mlatilnico, ki reta in trosi (v manjši okvari), za 10.000 din, in del hiše brunarice po dogovoru. Franc Novšak, Segonje 12, Škocjan.
TERMON (50 vreč) in MINERAL-FAS (10 vreč) ugodno prodam. Informacije na telefon 21-683.
TELICO, 8 mesecev brejo, prodam. Jože Kapš, Dol. Toplice 58.
KORUZO v storžih ali zrnju prodam. " Janez Dovšek, Preloge 220, Mokronog.
PRODAM 5 m3 plohov, malo rabljenih, lantene za grušte, železne maltarke (mortarke) male in velike, ter železne kobile. Informacije vsak dan od 11. ure dalje po tel. (068) 51-693.
PRODAM novo 40 basno klavirsko harmoniko, tel. 21-050 int. 03.
PRODAM gume Sava 600 x 16 radial 10 plat, 4 nove in 4 malo rabljene, po ugodni ceni. Informacije vsak dan od
11.	ure dalje po tel. (068) 51-693.
PRODAM štedilnik Gorenje (dva elektrika, 4 plin) in štedilnik na trda goriva, rabljena. Tel. 25-806.
PRODAM kompresor in tračno žago (pant). Tel. 23-289, popoldne.
KOLPA-SAN dvojni umivalnik svetlo plave barve, popolnoma nov, in otroški športni voziček prodam. Tel.
26-953.
PRODAM cirkular za BCS, 2 m3 hrastovih desk, 4000 kg sena in plinsko napravo za FIAT 125 P. Telefon (068) 56-003.
PRODAM ojačevalec Pioneer A 670 W —sinus. Tel. 72-994.
PRODAM rabljena okna dimenzije 120 x 140 in 180 x 140. Janko Dobovi-čnik, Dol. Kamence 76, Novo mesto.
PRODAM suh hrastov les, žagan (5 cm). Pirc, Gržeča vas 2, Leskovec, tel. 75-763.
KRAVO, staro 4 leta, brejo 7 mesecev, prodam. Franc Hiti, Brezovica 25, Šmarješke Toplice.
PRODAM hrastove in smrekove 5-centimetrske suhe plohe in letve. Kranjčič, Gor. Karteljevo 2, Novo mesto.
PRODAM garažna vrata (260 višina 250 širina) in razni električni material. Gorenc, Družinska vas 48 a, Šmarješke Toplice, tel. 84-028.
UGODNO prodam otroški športni voziček. Tel. 23-941.
ZAMRZOVALNO SKRINJO 220 prodam. Seničar, Dol. Kamence 61, Novo mesto.
NOVO, še zapakirano etažno peč Emo central 23 ugodno prodam. Srečko Sobotič, Cesta izgnancev 5, Brestanica.
HOJCO malo rabljeno, prodam. Radovan, Gor. Brezovica 2j>entjernej.
PRODAM 9 plošč nerjaveče pločevine, enostransko brušene, dimenzije 1000 x 2000 x 0,8 mm. Cenapo dogovoru. Darko Auguštin, Veniše 6, Leskovec pri Krškem.
DIRKALNO KOLO Sprint s tabula-rji prodam. Telefon popoldne 44-609.
PRODAM strešnik »Dobruškavas«: 680 kom. rdečih, 95 kom. zaključnih in 125 kom vogalnih betonskih blokov dimenzije 40 x 30 x 14. Informacije na tel. 22-361.
PRODAM gumi voz. Ivan Banič, Dobruška vas 26, Škocjan.
MLADO kravo prodam. Tel. (068)
25-846.
PRODAM dva fotelja in mizo. Tel.
22-903.
2000 kg sena prodam. Draga Bon, Podlog 14, Mirna.
PRODAM prikolico za osebni avto. Nosilnost do 700 kg. Marjan Fink, Dol. Toplice 89.
KRAVI, visoko breji, prodam. Marija Šime, Dol. Straža 13.
MOTORNO ŽAGO 070 prodam za 12 SM. Martin Černe, Lešnica 20, Otočec.
PRODAM kravo, brejo 8 mesecev, primerno za nadaljnjo rejo. Šterk, Pregrad 8, tel. (061) 869-653.
PRODAM 500 kg koruze. Francka Jordan, Malence 9, Kostanjevica.
PRODAM novo športno kolo. Cena po dogovoru. Alojz Može, Srebrniče 4 a, 26-724.
SUHA DRVA prodam. Naslov v upravi lista (2560/86).
PRODAM novo tovorno prikolico za osebni avto. Cena 9,5 SM. Naslov v upravi lista (2561/86).
PRODAM glasbeni center Gorenje z zvočniki za 7 M in kolo senior. Tel.
21-954.
HLEVSKI GNOJ prodam. Marija Vrhove, Iglenik 4, Velika Loka.
PRODAM belo poročno obleko št. 38. Leskovec 14, Brusnice.
PRODAM kravo simentalko, mlado, brejo. Tone Goršin, Veliki Slatnik 37, Novo mesto.
PRODAM dekliško obhajilno obleko. Žagar, Rumanja vas 11 b, Straža.
PRIKOLICO (13 ali 15 col) prodam. Franc Penca, Dol. Mokro polje 1, Šentjernej.
PRODAMO električni štedilnik na štiri plošče, novo pony kolo in novo strešno opeko. Tel. 21-301.
ČEBELE prodam. Črnič, Ulica Mirana Jarca 18, Novo mesto.
PRODAM mizarsko kombinirko domače izdelave. Mirana Jarca 35, Novo mesto.
KAVČ in peč na trda goriva prodam. Bogolin, Bršljin 61, Novo mesto, po 15. uri. _
PRODAM leglo kratkodlakih jazbečarjev, položenih 2. marca 1986. Telefon dopoldne 56-230, int. 239, ali Tone Šircelj, Kot 79, Semič.
PRODAM 500 1 rdečega vina. Janez Jordan, Ostrog 38, Šentjernej.
KAJAK — slalom z veslom in gramofonsko glavo GRADO PTE + 1 prodam. Tel. (068) 24-368.
PRODAM polavtomatski stroj za izdelavo zobotrebcev. Črnagoj, Žužemberk 163 M.
DVE KRAVI prodam in novo motorno škropilnico Panonija prodam za stari milijon ceneje kot v trgovini. Ivan Lavrič, Stare žage pri Dolenjskih Toplicah.
GAJBE za krompir prodam. Roz-
man, Vrhpeč 17, Mirna peč.  DSK<------------------------
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. Novak, Slavka Gruma 16, tel. 26-640.
PRODAM prikolico ADRIA 350 S, letnik 1984, in pletilni stroj Broders, nov. Tel. (068) 32-110.
PRODAM šivalni stroj Singer, mešalec, zakonsko posteljo, rostfrei pomivalno korito, itison, lesene obloge, tenis lopar, divan, pralni stroj Gorenje. Informacije po telefonu 25-134.
TELEVIZOR, črno-beli; star 18 mesecev, prodam za 7 M. Ivan Grahek, Dobindol 39, Uršna sela.
PRODAM brejo telico, kravo in £ avtosedež za otroka. Pate, Dol. Kamenje 18, 68000 Novo mesto.
ŠKROPILNICO Stihi SG.77, malo rabljeno, prodam. Tel. 49-176.
VOLA, mlajšega, prodam. Gašperšič, Podgora, Štraža.
PRODAM avtomobilsko plinsko napravo. Kličite v večernih urah na tel. (068) 72-927.
kupim
KABEL ROLETO za navijanje električnega kabla (do 100 m) kupim v Novem mestu. Telefon 24-205, zvečer.
KUPIM zazidljivo parcelo od Novega mesta do Dolenjskih Toplic. Telefon 22-578.
KUPIM zapuščen vinograd ali starino (do 15 arov) v okolici Novega mesta. Šifra: »UGODNO«.
KUPIM majhno posestvo z vseljivo hišo v okolici Novega mesta. Krškega ali Brežic. Šifra: HIŠA-ZEMLJA.
ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Šentjerneja kupim. Naslov v upravi lista (2562/86).
KUPIM samonakladalko 10 m3. Franc Starič, Čužnja vas 35, Trebelno.
KUPIM hišo v Sevnici. Obvestite me na telefon 82-164, ob večerih.
ŠEST SMREKOVIH plohov (4 m, debelino 5 cml, starih, dobro ohranjenih, kupim v Novem mestu. Ponudbe s ceno na tel. 24-205.
posest
PRODAM po ugodni ceni starejšo kmečko hišo v Malem Lipju, 6 km oddaljeno od Dvora, .lože Plot. 68361 Dvor 76.
PARCELO (17 a), primerno za vinograd. in zidanico \ Semiču prodam. Tel. 24-192.
PRODAM sadovnjak 1000 m2 ob cesti pri Belčjem \rhu. primerno za vikend in vinograd. Milan Adlešič. Kidričeva 5. Črnomelj, tel. 51-666.
VIKEND / \ inogradont v Meglcnj-ku pri Trebnjem prodani. Informacije: NOVAK. frizer. Trebnje.
PO UGODNI ceni prodam kolosek -leščino v Bojniku pri Krsinjem vrhu. Lana Vovko, Velike Poljane 10. Škocjan.
V OKOLICI Trebnjega na Dol. — v Skravnici 11 — prodam vikend z obnovljenim vinogradom od 300 trt. skupno 600 nr zemlje. Pojasnilo po tel. .(061) 573-911 v soboto in nedeljo, 10. in I I. 5. 1986.
V BLIŽINI Sevnice ugodno prodam travnik (2000 m2), primeren tudi za njivo. Tel. (068) 82-166, od 18. do 21. ure.
PRODAM posestvo v Čudnem selu (10 ha s staro hišo in sadovnjakom). Tel. (068) 51-821 ali Stanko Adlešič, Moša Pijade 2, Črnomelj.
PRODAMO hišo na Česti Gubčeve brigade 26 v Trebnjem. Telefon (068) 44-487.
GOZD(l ha) v Globokem, Matijeva dolina, ugodno prodam. Drobež, Gor. Vrhpolje, Šentjernej.
PARCELO, cca 250 m2, staro hišo z elektriko in vodo v Podgorju, 68255 Pišece, prodamo najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista (2563/86).
razno
zato bom vsakogar, kdor tega ne bo upošteval, sodno preganjal. Za vsako povzročeno škodo in hojo in vse žaljivke izrečene proti meni in moji ženi bo uveden sodni postdnek.
JOŽE KREVS, Biška vas 6, Mirna peč. preklicujem in prepovedujem vsakršno vožnjo in obračanje po mojem travniku v Bukovci. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
LOJZKA JERŠIN, Jelše 6, Otočec ob Krki, opozarjam ROZO GORENC. Češnjice. Otočec, _ da se dostojneje obnaša do mene. Če pa ne preneha z žaljivkami, jo bom sodno preganjala.
čestitke
Dobri in skrbni ženi in mami MARIJI GORIŠEK iz Smolenje vasi pri Novem mestu, ki bo te dni praznovala 50-letnico življenja, želimo še veliko zdravja in zadovoljstva v krogu njenih dragih —- mož Jože, hčerka Jožica, Majda in Duškazdružinamiter sin Roman s Suzano.
Dragemu očku ERNESTU ZAMI-DI, ki živi v Nemčiji, vse najboljše za rojstni dan in veliko sreče za volanom želi hčerka Bojana.
7. maja je praznoval svoj 74. rojstni dan VLADIMIR KOVAČ,gostilničar z Dvora. Še mnogo let in obilo zdravja mu želijo žena Slavka, otroci Jože, Slavka, Milena in Jožica z družinami, Lado in Brigita ter 7 vnučkov.
Dobremu možu, očetu in staremu očetu SLAVKU DRGANCU, Jurka vas 31, iskreno čestitamo za njegov praznik žena Marija, sin in hčerki z družinami, vnuki pa mu pošiljajo 55 poljubčkov.
obvestila
FRIZERSTVO Slavka Drska prosi stranko, ki je dne 28. aprila pomotoma zamenjala svetlo jakno, naj jo pride zamenjat (v žepu je ključ z obeskom Slap Rinka — Solčava).
FOTOGRAF(-INJA)t lahko tudi amater(ka). oglasi se! Šifra: »SODELOVANJE.«
IŠČEMO dve dekleti za plesni artistični program. Inforamcije na tel. (065) 86-330. popoldne.
RAZVEZANA ŽENSKA srednjih let bi želela dom pri starejših ljudeh. Bila bi oskrbnica domSbsebe.-Naslov v upravi lista (2559/86).
IZGUBILA sem zlato zapestnico, ki mi je drag spomin, na železniški postaji Kandija ali na vlaku. Vgravirano je imel Maja in datum 21. 4. 1985. Najditelja prosim, da mi jo proti dobri nagradi vrne. Telefon (068) 23-380.
POTREBUJEM večji prostor za mirno obrt v Novem mestu ali okolici. Šifra: »DOBER PLAČNIK«.
VARSTVO za 11-mesečno deklico iščem v bližini avtobusne postaje v Novem mestu. Telefon 24-497.
V NAJEM vzamem enodružinsko hišo z vrtom v okolici Trebnjega ali Novega mesta. Šifra: VSELJIVO TAKOJ.
KITARISTA — ritem vabim k sodelovanju. Šifra: RESNOST.
HITRO, POCENI IN Z GARANCIJO, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel. 25-393 od 16.—22. Se priporočam!
FOTOKOPIRNICA »NACE GREGORČIČ« obvešča cenjene stranke, da se bomo 10. maja 1986 iz sedanjih prostorov na Prešernovem trgu preselili v nove prostore na Glavni trg 1 (poleg cvetličarne). Tel. 22-129. Fotokopiramo tudi v štirih barvah. Se priporočamo!
12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske gumi vozove, nove, prodam. Delamo tudi vse vrste osovin in traktorske prikolice. Stane Bule. XVIII. divizije 79 (stara cesta: Jurčkova pot) Ljubljana.
ČE VAM iz zamrzovalne skrinje teče ali vam na zunanjih stenah rosi ali ledeni ali v am nenehno deluje in želite kakovostno popravilo, pokličite na tel. (062) 774-806.
SADJARSKO-VINOGRADNIŠKE hidravlične stiskalnice (100 in 180 litrov) s pritiskom navzgor izdelujem. Informacije na telefon (064) 23-870.
zahvale
OBVEŠČAM vso širšo javnost, da VERA PODBOJ. Resljeva 6. Kostanjevica na Krki, nima od mene. MARTINA JUNKA. Ljubljanska 13. Kostanjevica na Krki. nobenega pooblastila. da bi me kjerkoli zastopala.
_ KRISTINA VIDOŠ, Cankarjeva 4, Črnomelj, opozarjam MALERIČE-VE iz Tuševega dola. naj prenehajo sekati les na gozdni parceli št. 5166/2, k. o. Talčji vrh. in mi povrnejo že napravljeno škodo. V nasprotnem primeru bom prisiljena sodno-ukrepati.
ANION ZAJC iz Sp. l.akenc 12 prepovedujem svoji bivši ženi IVANKI ZAJC iz Sp. l.akenc 12 prilaščanje zemlje, premičnin in nepremičnin. Opozorilo velja tudi za sinove Ivana Zajca. Antonii Zajca in Cveta Zajca. Cc tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal.
MIHA RUKSE, Gabrje 75, Brusnice. opozarjam, da po mojem travniku in Tramtetovem v Kncz.ovki ni nikakršne steze ne za hojo ne za vožnjo.
CELOTNEMU medicinskemu osebju oddelka za intenzivno nego in ožilnega oddelka se iskreno zahvaljujem za vso skrb in nego v času zdravljenja. Hvala tudi vsem, ki so mi karkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Hvaležna pacientka Alojzija Štern bergar.
POPRAVEK
Med prvomajskimi čestitkami na 10. strani Dolenjskega lista št. 17—18 je prišlo do neljube pomote. Naziv Iskrine tovarne na Vel. Cikavi je pravilno Iskraavto-matika, T ovarna energetske elektronike in ne energetike, kot je bilo pomotoma objavljeno.
POPRAVEK
V zahvali za Marijo Banič, roj. Mencin, iz Dobruške vasi 10 je pri objavi 24. aprila prišlo do napačne navedbe datuma smrti, ki se prav glasi 6. 4. 1986. Za napako se opravičujemo. Uredništvo DL.
V SPOMIN
6. maja je minilo 10 let žalosti in bol-ečine.odkar si mnogo prerano odšel od nas, ljubljeni mož, ati in stari ate
JANEZ LOZAR
iz Lokev 21 pri Črnomlju
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu in mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 63. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
ANTON GRIČAR
iz Loške vasi 15, Dol. Toplice
Zahvaljujemo se vsem, ki ste v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali, darovali cvetje in vence, nam kakorkoli pomagali, in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala godbenikom, podjetju Novoles, ZB, duhovniku in tov. Virantu za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi Loška vas, dne 14. aprila 1986
Z A H VALA
V 80. letu nas je zapustil dragi mož,, oče. stari oče. brat in stric
. ANTON AVSEC
Šmihel 32
Ob boleči izgubi sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki so nam pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in spremili pokojnega na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gasilskemu društvu Šmihel, pevcem, kolektivu Novoteks Novo mesto in sosedoma Selaku in Vovku.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni in prerani smrti našega ljubega moža, očeta, dedka, tasta in svaka
RUDIJA JERANČIČA
se zahvaljujemo vsem, ki so bili z nami v bolečini, nam kakorkoli pomagali in darovali cvetje. Ohranimo ga v najlepšem spominu.
VSI NJEGOVI
Ljubil si zemljo, ljubil si dom in t' tihi cvetoči pomladi odšel si t' večni dom.
V SPOMIN
11. maja bodo minila tri žalostna leta. odkar nas je zapustil
BOŽIDAR
PIVEC
Kašča, n. h., Semič
Hvala vsem. ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in obiskujete njegov zadnji dom.
VSI NJEGOVI
Kako zelo nam manjkaš ti. povsod te iščejo oči.
V domovih naših je praznina. r srcih naših bolečina.
Spomin na tebe še živi. čeprav te več med nami ni.
V S P O M I N
2. maja je minilo žalostno leto dni. odkar nas je zapustila naša dobra mamica, stara mama, teta in sestra
MILENA
JONTEZ
iz Kamenice 9 pri Krmelju
Vsem. ki sc je še spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala!
ŽALUJOČI: vsi njeni
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, žena in stara mama
KATARINA
KAJIN
roj. Čadonič
iz Podklanca 32
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Ingacij s sinovi in njihovimi družinami
Z A H VALA
V 72. letu starosti nas je Zapustil naš dragi mož. oče. tast. ded
NIKO SELAKOVIČ
Drage 17
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje ter pokojnega spremili na zadnji poti. medicinski sestri Anici, DO Beti. gasilskemu društvu Suhor, govorniku ob odprtem grobu ter posebej župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi
Zelen grobek pri cerkvici, ljubi sin in brat leži, tiho je v njegovem grobu, tiho v temni jami spi.
V SPOMIN
24. aprila je minilo dve žalostni leti, odkar nas je tragično zapustil dragi sin, brat in stric
FRANCI KRANJC
Klenovik 10
Nastala je neizmerna bolečina in praznina. Spominjamo se ga z ljubeznijo. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke.
VSI NJEGOVI
OSMRTNICA
Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo žalostno novico, da je dne 4. maja v 87. letu starosti po težki bolezni umrl
MARTIN NOVAK
iz Goriške vasi pri Škocjanu
Pokopali smo ga v sredo, 7. maja, na ljubljanskih Žalah.
Žalujoči: žena Marija, hčere Ana, Minka in Ivanka z družinami ter sin Jože z družino
Vinograd je osamljen, travniki že zelenijo
in njive vse žele tvoje žuljave roke.
Dom je prazen in osamljen, ker tebe. mama, ni več v njem. Zaraščajo se tvoje vse poli, to daje nam spoznanje, ■da le res ni.
V SPOMIN
FANIKI
ŠINKOVEC
z Malkovca
2. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je nenadoma in prezgodaj zapustila. Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi njeni
r
*
s
s
*
*
N
*
%
%
i
FRANC	K
»Če bi ostal brez branja, bi zame pomenilo smrt. Sem na tekočem z vsem, kar prinaša resnejše jugoslovansko časopisje. nisem pa na tekočem z dogodki in pojavi, ki jih r tisku iščem, a o njih nič ne piše.« pravi Frane Kotnik, edini prejemnik letošnjega republiškega priznanja O F iz širše Dolenjske.
Kar misli, o čemer je trdno prepričan, pove jasno, četudi komu ni ljubo. V odločnosti se je kalil že od rane mladosti, ko je v rojstnem Ložu pri Cerknici životari/ kot takrat vsi kmetje na k raški zemlji. Že v tistih časih pa je bi! eden prvih in najbolj za vzetih v raznih kulturnih dejavnostih. Igra/je več instrumentov pri krajevni godbi, se udejstvoval v dramatiki in že takrat veliko brak
»Za O F sem začel delati septembra 1941. ko je sestanek v Ciglevi dolini vodil France Popit in nam pojasnil položaj doma in v svetu. Ko je bila 10. maja 1942 že os vobojena Loška dolina, sem bil na prvih svobodnih volitvah izvoljen za predsednika narodnoosvobodilnega odbora v Ložu. Ob vdoru Italijanov julija 1942 smo začeli z ilegalnim delom, leta 1944 pa sem prišel na tečaj v' Metliko, kmalu nato pa prevzel
razne dolžnost i v oddelku za notranje zadeve.«
Tovariš Kotnik, ki se za stalno nikdar več ni vrnil v rojstni kraj. je bi! tudi po osvoboditvi bodisi r Beli krajini, r Posavju. Ljubljani in v Novem mestu. Zadnjih enajst let pred upokojitvijo je bil načelnik medobčinskih inšpekcijskih služb, prav iz tega obdobja pa se ga spominja največ ljudi. » V inšpekcijah sem dosledno vztrajal pri postopkih po črki zakona, kot še/ nisem pozna! milosti za kršilce, ne glede na njihova imena.«
Od leta 1955 l i ane Kotnik z družino stalno živi v Novem mestu, kjer ga že vsi štejejo za domačina, četudi ga govorica izdaja za Notranjca. Vsa letu je bil zelo delaven v raznih organizacijah in društvih, največ dožnosti pa je ime! v SLO. pri Zvezi borcev, kjer je bil mimogrede povedano deset let tudi predsednik borčevske organizacije Kanllija-Grm. »Vodilnih funkcij že več let nimam več. vendar mi drobne dolžnosti vzamejo precej časa. Dela mi ne manjka.«
Pred štirimi leti je tovariš Kotnik prebolel infarkt, ki gaje resda za nekaj časa rudi po videzu oslabel. »ampak zdaj je spet tak. kot da te nevarne bolezni nikdar ne bi bilo.« pravi njegova žena. »Po bolezni sem poostril osebno disciplino. Vsak dan se držim osvojenih pravil, zato bolezenskih težav skoroda ne čutim več. Vsak dan vsaj pol ure telovadim, vsak dan nekaj kilometrov prehodim, imam primerno hrano, redno jemljem zdravila, kajenje pa sem opustil, četudi nikdar nisem bil strasten kadilec. Na ribičijo še hodim kol že trideset let poprej.«
Gromki glas in smeh. svoji značilni lastnosti, je ohranil tako. kol ju je ime! še v partizanih. Franca Kotnika niso zlomili ne hudi časi med vojno ne bolezen. Nikomur se ne da!
RIA BAČ ER
*
4
%
4.
4
*4
4
4
4
\
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
s
4
4
\
4
4
\
i
\
i
4
4
4
i
4
4
4
4
4
4
4
4
*
*4
Do žrebanja še natanko tri tedne
Med veliko nagradno igro je Dolenjski list naročilo že več kot 600 ljudi
Do žrebanja popularne katrce in drugih dragocenih nagrad je še natanko tri tedne. Med veliko nagradno igro našega časnika in dolenjskega združenega dela, ki je prispevalo nagrade, seje na Dolenjski list naročilo že več kot 600 ljudi. Pogoj za sodelovanje v žrebanju je do konca leta plačana naročnina na naš tednik. Še je čas, da postanete naročnik Dolenjskega lista, največjega jugoslovanskega pokrajinskega tednika. Poleg novic od vsepovsod boste morda deležni tudi sreče.
• Poleg renaulta 4 GTL, ki ga je prispevala generalna pokroviteljica igre IMV , čakajo naše stare in nove naročnike še druge nagrade. Med njimi je hladilnik Emone Dolenjke iz Novega mesta. Opekarna Zalog je prispevala več kompletov vinote-karjev, Krkina zdravilišča počitnice v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Jutranjka iz Sevnice otroški komplet iz programa Nana, Beograjska banka iz Novega mesta 3 hranilne vloge po S.000 din, Ljubljanska banka-Te-meljna dolenjska banka 10 hranilnih pisem po 5.000 din, Novoles se je pridružil kar z desetimi gugalniki, Mercator-Kopitarna iz Sevnice je prispeval 6 parov slovitih cokel, Elan iz Begunj tekaške smuči, GIP pionir iz Novega mesta harmonika vrata PIO Stil, Novoteks iz Novega mesta dva izdelka Teens po izbiri, tovarna zdravil Krka več deset nagrad iz svojega kozmetičnega programa, Labod iz Novega mesta 5 moških srajc po zadnji modi, Dana z Mirne pa seje izkazala z d v ema košarama, v vsaki je za 25.000 din tekočih dobrot.
REGIJSKO SREČANJE MLADIH TEHNIKOV
N O VO M ESTO — V počastitev 40-letnice Ljudske tehnike in društev bo v soboto, 10. maja, v OŠ XII. SNOUB v Bršljinu 4. regijsko in 10. občinsko srečanje mladih tehnikov, ki ga pod pokroviteljstvom medobčinskega sveta SZDL in OK SZDL Novo mesto pripravlja ZOTK Novo mesto v sodelovanju z nekaterimi organizacijami in društvi novomeške občine.
Neuslišani ribiči
Varstvo okolja in zahteve ribičev so marsikomu malo mar — Obnovitev mlina
ČRNOMELJ — Kljub temu da ima črnomaljska ribiška družina 370 članov, pa po besedah njenega tajnika Ivana Cvijaka njihove besede pri varstvu okolja kaj malo zaležejo, kajti marsikje jih še vedno jemljejo kot nujno zlo. »Mi lahko uredimo obrežja, ne moremo pa doseči, da se kanalizacija ne bi več stekala v Dobličico in Lahinjo in da bi tovarne prenehale spuščati odplake v reke. Poleg tega ne moremo niti natančno ugotoviti, kolikšna je zaradi tovrstne malomarnosti škoda, kajti velike ribe ne poginejo, zato pa so toliko bolj ogrožene majhne živali in rastline.«
Medtem ko se morajo za Dobličico in Lahinjo v zgornjem toku sami boriti, pa jim v boju za Kolpo pomagajo še štiri ribiške družine, na katere mejijo: metliška, dugo-reška, ozaljska in vrbovska. »Povezane v obkolpsko ribiško zvezo so te družine prve v Sloveniji začele reševati obmejne težave,
Ivan Cvijak
povezane z ribištvom. Dogovorjeni smo, da skupaj vlagamo zarod v Kolpo, zapiramo odseke reke za določen čas. Poenotili smo ceno turističnih dovolilnic za ribolov, pred dvema letoma pa so končno tudi na Hrvaškem uvedli lovopust in omejili količino ulova, s čimer so tudi nam prihranili marsikatero neprijetnost,« pohvali Cvijak. Letos bodo v sodelovanju z vodnogospodarsko skupnostjo iz Karlovca in vrbovsko ribiško družino popravljali jez pri Severinu, z enako skupnostjo iz Novega mesta pa jez v Kotu pod Starim trgom.
V letošnjem letu jih čaka tudi adaptacija ribiškega doma, bivšega Flekovega mlina.	B.	M.
S prtiči na pot v Ameriko
Marta Ferlič spada med novomeške posebneže
NOVO MESTO -— »Mene letošnja dplga zima ni motila. Prebila sem jo pri kvačkanju namiznih prtov, s katerimi se podajam na pot v Kanado,« pravi Novomeščanka Marta Ferlič, ki sodi med posebneže svojih let. Pri 72 letih ni samo mladostna in urejena na pogled, nenavadno vitalnost kaže v mišljenju in pogledih na svet.
Ko je razprostrla svoja kvačkana ročna dela, s katerimi bo obdarovala svojce v Kanadi, sc mi je zdelo kar škoda, da te krasote njeni someščani ne morejo videti. Ne gre za majhne namizne prte,* ampak za velike, zelo natančno izdelane namizne prte z vzorci, ki bi jih bil vesel vsak modni časopis. Osebi pravi takole:
&
vse to ob štirih otrocih. Ko so odrasli, je šla v službo. Upokojena je bila kot Metropolova gostinska delavka. Mnogi seje spominjajo iz ekspresa, kjer se takrat čez urno postrežbo ni nihče pritoževal. Vedno pa je veliko brala. Še danes hodi dvakrat na teden kegljat k upokojencem.
»Uživ am življenje na pragu starosti. Ko sem bila pri 70 letih prvič na Triglavu. so me vprašali, kakšno kondicijo imam. Povedala sem. da se najvišja gora. ki sem bila na njej. imenujcTrška gora. Pa sem-s sto ženskami prišla na vrh Triglava brez težav. Hodim na upokojenske izlete in spoznavam lepote pokrajine in zgodovinske znamenitosti krajev . V Kanado grem tretjič. Ostala bom štiri mesece pri sestri, ki ima že čez 80 let. a je pravlako živahna kot sem jaz.« Marsikdo njenih let bi se bal take poti pa vožnje * avionom. Marta Ferlič pa pravi: »Najbolj uživam, ko se avion tresein buči. kadar se dviga v zrak...«
RIA BAČER
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime:
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:______
Celoletno naročnino bom poravnal, ko bom dobil položnico. \ Datum:  :------------------------------------------------------
V boju za moped le še
dva poštarja?
Štirinajst dni pred zaključkom naše akcije, v kateri bomo dobili ime poštarja, ki bo zbral največ novih naročnikov Dolenjskega lista, je Brusničan Jože Franko najbliže prvi nagradi, motorju A PN-4, ki jo podarja novomeška Novoteh-na. V torek zjutraj so v našem naročniškem oddelku sešteli nove rezultate, ki kažejo, da je Franko doslej pridobil že 58 novih naročnikov, najnevarnejšega nasprotnika pa ima v Puglju iz Dolenjskih Toplic s 43 novimi bralci. Na tretjem mestu je Lavka z Dvora z 29, na četrtem pa Novomeščan Rauh z 22 novimi naročniki.
Zapišimo, da se je v našo akcijo vključilo kar 46 poštarjev, ki so doslej zbrali že 227 novih naročnikov našega tednika.
S
s Podpis: _ s
5„
4©
Nevarno je prav vsako sevanje
Slovenski varnostni ukrepi ob černobilski katastrofi so bili potrebni in upravičeni — Veliko možnosti za usodno spremembo v našem telesu
Meritve kažejo, da se stopnja radiološke onesnaženosti v Sloveniji še naprej znižuje, prav tako tudi koncentracija joda v zračnih plasteh. Najbolj dramatični trenutki so torej mimo. kar pa ni razlog. ,da ne bi tovrstnemu onesnaženju posvetili, nekaj več besed.
Najprej je treba povedati, da je izraz radioaktivno sevanje v bistvu napačen, saj gre za sevanje, ki povzroča ionizacijo molekul v snoveh ali človeškem telesu. V to vrsto sevanja spadajo rentgenski in gama žarki ter različne vrste atomskih in subatofnskih delcev velike hitrosti. Ionizacijsko sevanje uničuje žive celice. Posledice so različne: smrt, derajše življenje, različne vrste raka, dednostne spremembe itd. Posledice so seveda odvisne od količine sevanja, ki mu je izpostavljeno človeško telo. Fizično dozo sevanja merimo v rentgenih. En rentgen (r) je doza sevanja, ki v enem kubičnem centimetru zraka ustvari 2,1. 10g parov ionov. En rentgenje neznansko malo energije, ki pa ima po drugi strani zelo velik biološki učinek, doza nekaj sto rentgenov je smrtonosna. Biološke učinke sevanja merimo v remih. En rem je biološko delovanje enega rentgena gama žarkov. Smrtna doza je 600 in več remov (dobljenih naenkrat), čeprav so znani tudi primeri, da so preživele osebe, kisov zelo kratkem času dobile do 1000 remov.
V normalnih pogojih dobimo iz zraka okoli 10 mikrorentgenov na uro (mikrorentgen je milijoninka rentgena). V enem letu znese to 87.6 milirentgena (milirentgen je tisočin-
ka rentgena). Seva pa seveda tudi zemlja, med vožnjo z letalom smo izpostavljeni kozmičnim žarkom, žarčijo tudi televizijski ekrani, v plinu, s katerim kuhamo, je precej radona, neznatno torej seva tudi plinski štedilnik. 20 cigaret na dan dado40milirentgenovletnoitd. Eno z drugim dobimo po naravni poti okoli 170 milirentgenov sevanja na leto. To je tudi količina, ki jo dovoljuje zakon o nuklearni energiji in zaščiti pred ionizacijskim sevanjem. Z novim predpisom bodopragnena-
KDO BO NADOMESTIL ŠKODO?
TREBNJE — KosejenadSlove,-nijo povečala radioaktivnost, so začeli ukrepati tudi v trebanjski občini. Od 1. maja dalje sta dežurala sekretariat za ljudsko obrambo in občinski štab civilne zaščite. 2. maja ob 15. uri pa se je na izredni Seji sestal tudi trebanjski izvršni svet. V skladu s splošnimi navodili je sprejel priporočila o prepovedi uporabe deževnice, mleka krav, ki so krmljene s svežo krmo, itd. Vsem naseljem oziroma gospodinjstvom, ki so odvisna od deževnice in so imela v kapnicah manj kot dve tretjini vode, pa so zdravo pitno vodo dovažali. Na pomoč so priskočili gasilci in delavci Dane, medtem ko trebanjske komunale ni bilo moč zdramiti. V trebanjski občini ne pridelujejo dosti zelenjave za ostale porabnike,- zato v zvezi s tem niso sprejeli posebnih ukrepov. Nemotenojepotekaltudi odkup mleka, mleko pa so kontrolirali samo na določenih mestih v občini.	Pojavljajo pa se
vprašanja, kdo bo nadomestil škodo, ki jo je povzročila radiacija.
• Spričo ne povsem jasnih odgovorov, svaril in priporočil tel evizijeZagreb in Ljubljana se ljudje na Krškem polju sprašujejo, koliko časa bo preteklo, da bodo dokončno zvedeli, kdaj lahko brez skrbi za zdravje začno uživati solato s svojih vrtov in piti mleko domačih krav. Ponekodjimje namreč zmanjkalo sena. zato so kmetje prisiljeni mešati suho krmo s svežo. Mnogi so v zadregi, ker ne vedo. kaj naj naredijo z že ozelenelimi posevki in s povrtninami. RTV sicer sporoča napotke za vso Slovenijo, vendar jim občani zaradi nekaterih nejasnosti in različnih izjav ne verjamejo v celoti. Najraje bi videli, da bi jih podučili v domači občini, kmete na primer pri Agrarii ali na veterinarski postaji.
ravnega še dovoljenega sevanja znižali na 100 milirentgenov oziroma miliremov. Stari in novi predpis pa dopuščata, da so tako imenovane rizične skupine prebivalstva lahko enkratno izpostavljene 500 milire-mom. za preostanek leta pa tudi zanje velja 100 miliremov.
Kot smo že rekli, smo ob normalnih pogojjh izpostavljeni naravnemu sevanju 10 mikrorčntgenov na
• MLEKO PREDELUJEJO V SIR — V ribniški občini so meritve pokazale največ nekaj manj kot 2 mikro Gy/h, in to merjeno po deževju v nižinskem delu občine, medtem koso bile v višinskih območjih razmere normalne (0,5 mikro Gy/h). Na območju kočevske občine so namerili največje onesnaženje 1,1 mikro Gy/h 4. maja v Cvišlerjih, drugod in v drugih dneh pa manj. Tudi ta, najvišja radioaktivnost je za kočevske razmere skoraj normalna, saj je tu normalno radioaktivno žarčenje celo do 0,40 oz. 0,50 mikro Gy/h. Tudi analiza vode iz kapnic ni pokazala prevelike okuženosti. Zaradi pomanjkanja krme v Kmetijskem gospodarstvu pasejo živino, zato tudi to mleko predelujejo v sir v kočevski mlekarni (sem vozijo mleko v predelavo še z območja Grosupljega, Litije in Pšate, kjer tudi pasejo živino).
uro. V dnevih neposredno po katastrofi v Černobilu se je ta vrednost zvečala tudi do desetkrat. Če kritične ure in dneve pomnožimo z dozo sevanja, rezultat ni takšen, da bi zvonili k preplahu, ko gremo k zdravniku na rentgensko snemanje, smo izpostavljeni neprimerno močnejši dozi sevanja.
Seveda je primerjava z rentgenskim snemanjem kaj slaba tolažba, razlikovati moramo namreč med žarčenjem, ki je potrebno zaradi zdravja, in tistim, ki gaje povzročila neznanska malomarnost. Vsi jugoslovanski in zlasti še slovenski varnostni ukrepi so bili torej še kako potrebni in upravičeni.
še nadalje naj ljudje ne splošnih navodil -
uživajo kapnice, jedo sveže zelenjave in se držijo - Do nadaljnjega tudi prepoved klanja živine__________
»Tablet ne uživam nobenih, pojem vsak dan kilogram jabolk, kaditi sem nehala po 45 letih. Veliko sc gibam, imam velik vrt. hitim ves dan, kajti življenje je tako kratko...«
V mladih letih ni užila dosti lepega. Z družino je živela sredi mesta. Imeli so konje in furmansko obrt, klali so in delali salame in klobase, imeli so njive.
DO KRKA
TOZD ZDRAVILIŠČA
Občasno potrebujemo harmonikarje, usposobljene za samostojno izvajanje narodne glasbe domačim in tujim skupinam ob različnih prilikah.
Vse zainteresirane prosimo, da se takoj javijo na telefon 21-830 — Hotel Grad Oto-
346/19-86
NOVO MESTO—KakosoNovo-meščani ukrepali ob jedrski nesreči v Sovjetski zvezi, je obravnaval novomeški izvršni svet 6. maja ob informaciji dela štaba za civilno zaščito. Zavoda za higieno in socialno medicino ter inšpekcijskih služb. Vsi so resno in zavzeto ravnali od prvega trenutka, žal le s pomočjo aparatur in znanja, ki jim je bilo na voljo. Očitno je, da je nesreča vse presenetila in da za take primere nismo ustrezno pripravljeni.
Štab za civilno zaščitoje bil nadelu od 30. aprila, v noči na 1. maj pa so prek postaje milice obveščali krajevne skupnosti o potrebnih ukrepih. Ker je bila miiica hkrati močno zaposlena še s posebno akcijo, z iskanjem pobeglega in nevarnega vojaka, niso mogli tako učinkovito pomagati, zato so člani štaba 1. maja zjutraj sami obiskovali krajevne skupnosti in pojasnjevali nesrečo ter potrebne ukrepe. Odvzeli so vzorce zemlje in vode v 20 krajevnih skupnostih, takoj so organizirali dovažanje vode v naselja, ki se oskrbujejo s kapnico, in mobilizirali vse cisterne v občini.
Ljudi so zlasti opozarjali, naj ne
uživajo deževnice, in v več primerih priporočali izpraznitev vodnjakov. Pri vseh šolah, ki imajo le vodnjake, kot so Dolž, Podgrad in Birčna vas, so vodnjake izpraznili. Naslednji dan so v sodelovanju s štabom začeli delati tudi na Zavodu za socialno medicino in higieno, kamor so ljudje že prej sami prinašali vzorce vode, živil itd. v analizo. Medobčinska inšpekcija pa je pregledala tudi vse živilske trgovine in tržnico ter ukrepala.
Ker se radioaktivnost zmanjšuje po vsej Sloveniji, štabi za civilno zaščito nehajo delovati in vse meritve prepuščajo strokovnim službam. Izvršni svet je pohvalil delo štaba in služb, ki so bile zavzeto na delu ves čas med prazniki. Še nadalje pa ostajajo v veljavi ukrepi glede neuživanja deževnice in sveže zelenjave, priporočajo tudi, naj ne bi uživali jajc kokoši, ki so na paši, medtem ko je povsem varno kupovati mleko in proizvode, kisov trgovinah. Do preklica je tudi prepovedano klanje živali in krmljenje s svežo krmo.
V novomeški občini je po zadnjih podatkih 90 naselij, kjer imajo ljudje na voljo le vodnjake, prizadetih pa je
5700 ljudi. V razpravi so sklenili, da bodo celovito poročilo štaba in služb, ki so sodelovale v akciji, obravnavali kasneje hkrati s predlogi
za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Službe so preslabo opremljene za take primere in strokovno prešibke, za zdaj še vedno ni urejeno vprašanje potrebnih sredstev za nakupe, kot tudi povrnitve škode kmetovalcem. Povsem nedvoumno pa je, da bodo morali prebivalci ogroženih krajev, ki so jim dovažali užitno vodo, plačati vodo tako kot ob elementarnih nesrečah.
R. BAČER
KLJUB STROGEMU NADZORU SLAB IZKUPIČEK — V dneh radiacije slabo cvete prodaja vseh vrst zelenjave tudi na novomeški tržnici. Solata, ki joje v torek dopoldan zaman ponujala branjevka Pepca Kalčič iz Gotne vasi, ni bila radioaktivna, saj je bila med rastjo pokrita. Na sliki: član štaba CZ Silvo Polak pri meritvah radioaktivnega sevanja na tržnici. (Foto: J. Pavlin)