N. o 5 - Maggio 1927 1Q27 MAJ HOJE MOLITVICE Katoliška knjigarna je izdala zbirko najbolj potrebnih molitev. Knjižica je tiskana na dobrem papirju, pripravne žepne oblike (7XH cm), broširana. Stane 50 stotink. Prav pripravna za oddajo v velikih količinah. Katere molitvice vsebuje? 1. MOLITVE Znamenje sv. Križa Gospodova molitev Češčena Marija Čast bodi Jutranja molitev Večerna molitev Angelovo češčenje Za verne duše Raduj se! Tri božje čednosti Pri povzdigovanju Kesanje Sveti rožni venec Vzdihi je ji Češčena bodi, Kraljica Pod tvoje varstvo Spomni se! Častiti gospodje! OM. Hi zna m te molitve II. RESNICE IN ZAPOVEDI Apostolska vera Šest temeljnih resnic Deset božjih zapovedi Pet cerkvenih zapovedi Sedem svetih zakramentov Poglavitni grehi Devet tujih grehov Štirje vnebovpijoči grehi Telesna dela usmiljenja Duhovna dela usmiljenja Evangeljske čednosti Darovi svetega Duha Osem blagrov Najimenitnejša dela Dve poglavitni zapovedi Štiri poslednje reči in resniee na pamet, zna polovico HateHizma. Na prodaj ima Katoliška knjigarna o Gorici MLADINI KS. MEŠKO: Zbrani spisi: Ilustriral Milko Bambič. S sliko avtorjevo. Uvod napisal dekan in pisatelj Venceslav Belò. Navadna izdaja S L Gosposka izdajo 8 L IZŠLA V KATOLIŠKI KNJIGARNI - - GORIZIA - VIA CARDUCCI N.o 2 S O R N I K SVEČENIKOV SVETEGA. PAVLA. Anemija našega krščanstva. (Dr. Anton Zdešar, C. M.) Kupa odrešenja je nalita do vrha, toda premallo pijemo iz te kupe. V naši duši je še marsikatera stran, kamor še nismo pustili žarkom in životvorni gorko ti odre? šenja. Daši »otroci luči«, pa se v svojem mišljenju, čuvstvovanju in hotenju če* stokrat ne držimo načel tistega, ki se sam imenuje »lux munidi«, marveč načel tistih, ki jih Kristus imenuje »otroke te; ga sveta«. Tu ne mislimo toliko na ono človeško slabost, ki se vkljub boljšemu spoznanju pusti potegniti na pota, 'ki ni; so od Boga in ki ne vodijo k njemu, pač pa na' ono miselnost, ki za praktično živ; Ijenje ne pozna ali noče poznati nadna; ravnih Odrešenikovih življenjskih smer; nic, oziroma jih omalovažuje ter se v prc; mnogih življenjskih položajih in vpra; šanjih ravna po načelih »otrok tega sve; ta«. In to je temeljna bolezen našega subjektivnega krščanstva. Površni In plitvi smo'. Manjka nam živega in globo; kega verskega prepričanja. V premnogih zadevah, v katerih nam je Odrešenik po; kazal jasno svojo pot, rezoniramo samo s svojo naravno pametjo, pustimo, da nas vara’ sugestivna moč naših nerednih čuv; štev in strasti, hodimo mirno po' potih javnega mnenja, ki mu brez kritike pri; znavamo neoporečno avtoriteto in veli; čanstvo. V premnogih vprašanjih smo pravi pravcati naturalisti, pravi »otroci tega sveta«, da'si smo v sebi prepričani, da smo »dobri kristjani«. Pomislimo samo, kako malo je n. pr. našim ljudem znana, temeljito znana, važnost, dragocenost, nujnost dejanske rnilosti, molitve, sv. zakramentov, sv. ma; Se! Ali niso čestokrat ostali glede teh resnic na tisti stopinji, na kateri so bili takrat, ko so šolo zapustili? Kako' malo nadnaravnega naziranja o bližnjem! Ka; ko je zato pri nas še v povojih, na tleh krščanska karitas, sploh krščanska ljube; zen do bližnjega, ki bi morala biti vendar značilno znamenje Kristusovih vernikov! Kako malo gledajo ljudje še duhovnika v nadnaravni luči, kako je pozabljena beseda sv. Pavla: »Sic nos existimet bo; mo ut ministros Chriisti«! Kako malo' se zavedajo- naši starši svoje vzvišene nalo; ge, vzgajati otroke, ki jih jim je Bog dal, v otroke božje! Ali ni danes kaj redka prava krščanska zakonska ljubezen! Ali ni beseda, »sacramentum hoc maginum est, ego autem dico ih Christo et in Ec; clesia« (Ef. 5, 32) za pretežno večino skrivnost, zapečatena s sedmimi pečati! Kje je tista ponižnost, ki izvira iz žive zavesti, da smo vsled izvirnega greha dušni bolniki! Kje tisto globoko prepri; Čanje, da je za naše dušno- zdravje de; janska milost božja absolutno potrebna! Kdo ima še oči za dušno lepoto, kdo za dragocenost in lepoto vsakega krepostne; ga dejanja! Za koliko ljudi je ljubezen do Boga prazno pobožnjaško čuvstvo brez kake realne vrednosti! Kje je pravo ume; vanje za to prvo ih na j večjo zapoved in zlasti umevanje tistih besedi: »iz vsega sr; ca, iz vse duše, iz vse misli, iz vseh mo; či«! Kristus išče takorekoč v našem ubo; gem človeškem govoru izrazov, da bi nam dopovedal, kako globoka in vsestranska mora biti ta ljubezen, in mi? — Kakšno mora biti nujno naše življenje ob takem brljavem umevanju Kristusove religije? Tako, kakor je: brez prave srčne kulture in polno prestopkov božjih zakonov. In v kak »vrti božji« bi se razvile naše duše ob globokem umevanju, ob neprestanem praktičnem upoštevanju večnih zvezd vodnic, ki nam jih je odkril Odrešenik! Odkod ta anemija našega krščanstva, odkod ta malokrvnost naših duš? Prvič gotovo iz malomarnosti naših ljudi, ki se nočejo učiti krščanskih resnic, iz za; nemarjanja besede božje. Razvijajo se duševno in telesno, samo v eni stvari o; stajajo otroci, v umevanju Odrešenikom vih resnic. Kakšna veličastna perspektiva v naše sladke in dragocene dolžnosti, dasi so težke in zahtevajo velike požrt? vovalnosti, se spričo tega žalostnega dej= stva odpira tu pred nami duhovniki! Drugič je pa tej hiravi dušni anemiji kriv tisti naturalistični duh, ki je prepam j al skoraj vse ozračje naših bivših avm strijskih šol in ki nam je prišel od Nem* cev, zlasti od protestantskih znanstvenim kov. Nemci, das Volk der Denker, so znali obdati vse s sijajem nezmotljive znanstvenosti. Veda jim je bila najvišja boginja, ki je nima soditi niti sama vera. Na praporih nemške znanosti sta bili um vezeni z zlatimi črkami zlasti dve ponos* ni besedi: »freie Forschung« in pa »Vor* aussetzungslosigkeit«. In še danes pišejo nemški protestantski bogoslovci (!), da nimajo Kristusovi nauki v umetnosti, po* litikii, državni znanosti itd. prav nič opra* viti'; Kristus da nas je učil samo, kako priti v nebesa, za vse te imenovane pano* ge pa velja neka »Eigengesetzlichkeit«, ki je popolnoma izven okvira Kristusom vih resnic. Zdaj razumemo frazo »l’art pour 1’art«. Seveda nebogoslovci s tem še niso zadovoljni in zahtevajo to »Eigenge* setzlichkeit« za vso vedo. Naše šole so nas učile, toda nič ali skoraj nič vzgajale. In če so nas vzgaja* le, ali niso bile vse nemške pedagogike strogo naturalistične? Že Mahnič je ka* zal na ta goli naturalizem Lindnerjeve pedagogike, ki je v njegovi dobi gospo* dovala po avstrijskih učiteljiščih. S tem naturalističnim duhom so< nas napajale zlasti naše bivše univerze. Koliko naših akademikov je speljal ta naturalizem, je zavela brezverska nemška znanost v brezverstvo in svobodomiselstvo! A tudi pred očrni drugih, ki so ostali verni ozi* roma so si vero zopet priborili, sedè na prestolu še marsikatera ponosna in v znanstveno obleko odeta naturalistična načela, dočim čemi zanje čisto1 ob vznož* ju tega prestola nadnaravno naziranje, a brez obleke znanstvenosti. Nadnaravna načela so jim često samo bonbončki, s katerimi naj se človek včasih pač malo posladka, a ta načela po njih naziranju naposled niso tako nujna, da bi se brez njih ne dalo živeti. Nikakor nočem reči, da je z bacili na* turalizma inficirano vse, kar je kedaj po* sečalo kakoi vseučilišče. So, ki so Vkljub racionalistični in naturalistični vedi ohra* nili ozir. si nazaj priborili neskaljene vse svetinje Kristusove religije in ki so1 svoje praktično življenje najlepše usmerili po njegovih nadnaravnih navodilih. Ali in* fdkcija je med nami in ta ne škoduje sa* mo inficiranim, marveč škoduje lahko mnogo tudi drugim. Če pazi sveta Cerkev tako skrbno na ortodoksnost svojih duhovnikov, če zahteva od njih pogostoma tridentsko »professio fidei« in najnovejšo profesijo Pija X. proti modernizmu, ali naj pre* puščamo brez izbire in kontrole naše laiške kroge vplivu katoliških izobra* žencev? Tretji vzrok te krščanske malokrvno* sti med nami pa smo, žal, tudi mi duhov* niki. Roko na srce: ali smoi bili mi sami tako prežeti od nadnaravnih načel Kris* tusovih, da smo netili jasno nadnaravno luč in nadnaravno življenjsko' gorkoto v dušah drugih? Ali smo se res trudili, nad* čutne in nadnaravne resnice tolmačiti vsem v kar le mogoče poljudni in prikup* Ijivi obliki? Široko polje za izpraševanje vesti! Oživimo se sami v nadnaravna na* čela Odrešenikova z resnim študijem in z meditacijo, potem bomo lahko nudili vernikom zdrave in tečne Kristusove hra* ne. Zdravniki smo', pred seboj imamo bolnika: naše anemično krščanstvo. Na* vdajajmo ga z vsemi nadnaravnimi na* čeli našega Odrešenika, to bo dalo bol* niku polnokrvnost in popolno cvetoče zdravje. Organizirana ljubezen. Pomlad je čas cvetja in petja in Iju' bežni. Duhovniki smo čutno ljubezen v lastni družini žrtvovali na ljubo lju* bežni, ki naj se svobodneje vzpne k Bo* gu in čim bolj na široko zajme vrste bližt njih. Ni srečen duhovnik, ako ne stremi z ljubeznijo v višino in širino. Naj bi le bila pomlad prirode tudi pomlad naše svete ljubezni! Vendar pa je s človekom tako, da ne: kaj srca le rad prihrani bolj svojim. Ne: kake družine, zaupnega in prijateljskega kroga potrebuje vsakdo, tudi duhovnik. Tu in tam zaležejo katerisibodi prijate: Iji. Toda, sobrat je! Naš vzor je, da bi bili duhovniki med seboj tako svoji kas kor ena družina. Kaj pa naj sicer bo bras tovsko ime? In pa ali ni družini aposto: lov posebno veljala Gospodova beseda: »Kakor sem vas jaz ljubil, se tudi vi med seboj ljubite!« Ljubezen ni le kraljica med čednostmi, ampak je tudi silo prijetna in blagodejna čednost. »Kako dobro in prijetno je, da bivajo bratje skupaj!« Zato pa v družini tako bridko pogrešamo ljubezni, ako kdaj pride. Neredko se tudi nam sobra: tom stoži po večji ljubezni. »Ah, zakaj ni več ljubezni med nami!« Tako mi je že vzdihnil ta in oni. Tedaj sem si vselej mislil: Še se čutimo eno družino, ker se nam toži po bratovski ljubezni. Ali je ljubezni med nami ali je ni? Ali je odličnejše ljubezni, kakor pristuje du: hovski družini? — Pač, eno pričo take ljubezni lahko pokažemo: to so naše or: ganizacije v službi božjega kraljestva in domovine. Resnično, sobratje! Naših javnih pod: jetij za božje kraljestvo in domovino sem najbolj vesel zato, ker pričajo o moči na: še ljubezni. Ne bom teh podjetij našte: val; saj vsi čislamo znane ustanove, ki so po duhovnikih nastale ter se po du: hovnikih vzdržujejo. (A vmes rečem: Ne tajimo si, ampak priznajmo, da ima: jo marsikod v svetu dobrodelnih in ob: čekoristnih naprav več kot mi. Zavidam jim te velike spomenike njih velike lju: bežni. Naj nam bodo v spodbudo, da bi si tudi mi »prizadevali za boljše ka: rizme«). Predvsem pa držimo, kar imamo! Zai Sedajmo se, da je ljubezen te naprave stvorila in jih samo ljubezen more ohra: niti: ljubezen, ki je po bitnosti ena, a tro: delna po predmetih, katere objema: Bo: ga, bližnje in posebej sobrate, ki si bodi: mo ena družina v svetem poklicu. Ljubezen je dar božji, domišljava člo: veška beseda je ne more dati. Dobro vem. Vendarle utegne včasi katera be: seda koga opozoriti, naj božji dar ceni in čuva. Strpite me torej, da naprošen o tem govorim. Takoj pa moramo razločno priznati, da v tej organizirani ljubezni, ki stvar ja ustanove za božje kraljestvo in domovi: no, duhovniki nismo sami. Nikakor. Z nami je stvar jallo ljudstvo in naše k iv ščansfco razumništvo je z namii deležno vodstva. Le samoljubnega »klerikalizma« se varujmo! Saj resnična ljubezen je ŠU rokogrudna, ne sumniva. Vkljub temu pa je dejstvo, da imamo v teh ustanovah du: hovniki prvenstvo. Odkod? Iz bogastva ne, ko ga nimamo; iz vnanje oblasti ne, ker nam je korenito ostrižena, če je kdaj je kaj bilo. Tudi zakramentalnemu zna: čaju, ki nas duhovno odlikuje, v današ: njem svetu kar tako ne pripade kako so: daino prvenstvo in vodstvo. Jaz temu dejstvu ne najdem druge razlage, kot da prvujemo po ljubezni. In toi je naša naj* lepša dika. Še ponovim: ne zatemnjujmo te dike z ozkosrčnostjo in sumnivostjo, ki nikoli ne poteka iz resnične ljubezni in ni graditeljna, ampak razkolna. Ah, kako pomenljiva je in važna ta oblika bratovske naše ljubezni, ki je or: ganizirana v javnih in dobrodelnih na: pravah! Po njej smo priče za Kristusa, ki je izjavil: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj«. Drugi stanovi nas močno nadkriljujejo z bogastvom, z oblastjo, z ugledom — mi prvujemo z ljubeznijo, in sicer z njo, ki je organizirana, to se pra: vi: vzajemno k nekim smotrom urejena. Vkljub sencam in hibam in slabostim, ki se nas le preveč držč, po pravici smemo pokazati na to organizirano ljubezen, ki nam je očitno poverilo, da skušamo biti Jezusovi učenci, ter ima — naravnost a: pologetično moč. Zato ponavljam: ljubo: sumno negujmo to našo diko — organizu rano ljubezen — kot punčico svojega 64 — očesa! Noben drug stan v deželi se v tem z nami ne more meriti. Tojeda, druge de; žele nas pa zopet prekašajo. Da pa morejo organizmi ljubezni uspe* vati in rasti, je treba od članov — so* cialnih, rekel bi — družinskih čednosti. Ljubezen je med čednostmi kraljica, ki mora nujno prejemati od podložnih čed* nosti službo, sicer ji kraljestvo razpade. Sobratje, imejmo to nepobitno resnico na mislih, ako nam je res mar organiz; mov naše ljubezni, in zato negujmo na sebi socialne čednosti! Ali naj katero posebej imenujem? Bo* di. Navedem zvestobo. Zvestobo mora: mo držati najvišjim idealom kakor tudi organizacijam. Naši organizmi niso sami sebi namen, marveč so v službi božjega kraljestva. Poznamo pa sovražnike bo: žjega kraljestva: liberalce, socialiste in podobne. Kaj zahteva od sobratov v tem pogledu zvestoba, je odkritosrčnim pre: več očitno, tako da ni treba o tem bese: dice več. Včasi se pa tudi kazi popolnost naše ljubezni z baš nasprotno skrajnostjo: pretirana gorečnost za ideale nam navdU huje neko brezobzirno shematičnost, spričo katere gubimo smisel in spoštova: nje za živo človeško osebnost. Na ljubo svojim načrtom bi ravnati z ljudmi kakor z mrtvimi liki na šahovnici. Ni pristna ljubezen taka. Božji duh se javlja v pri: zanesljivi obzirnosti do človeške osebe, in kjer tak duh veje, ga izpričuje tudi ta: ko ravnanje. Ni pa vsakdo za vsak organizem. Celò če kdo vsako svobodno organizacijo od: klanja, utegne na svojem mestu dobro delati za božje kraljestvo. »Darovi so mnogoteri... Gospod pa je eden«. Tudi samotno stoječemu bratovsko ljubezen, tudi on je od naše družine! Vendarle ostane organizirana ljubezen naše družine, ki je naš Zbor, naša po: sebna moč in uteha. In dika naša je orga: nizirana ljubezen naših javnih naprav in ustanov, ki so braniki božjega kraljestva v domovini. Sobratje, kateri pri teh orga: nizacijah odlično delujejo, nam morajo biti posebno dragi. Kdor pa tukaj ruši in krivico dela, je škodljivec: on ni z nami in mi ne bodimo z njim! Sobratje! Ne dajmo, da bi se vrnili v deželo časi, ko se je duhovščina cepila v osebnem kultu kakih voditeljev z zna: menitimi naslovi. Iskreno in zavedno se držimo svojih idealov in organizirane ljubezni. Iv. Rejec. Naša velika dolžnost. Pater Viktor Kopatin iz Jezusove družbe piše v aprilski številki »Glasnika presv. Srca Jezusovega« o širjenju dos brega tiska. Takole pravi: ODLOČILs NO BOJIŠČE KRISTUSOVE IN LU* CIFERJEVE VOJSKE JE DANES V TISKU. Lucifer je pravočasno zapazil brezmejno čitaželjnost novodobnih mno= žic in je izbral svoji armadi za glavno bojišče — časopisje in knjige. Tu si je postavil svoj prestol, od tu pošilja po svojih pomagačih dan za dnem množiš cam hrano in jim vceplja kriva načela mišljenja in delovanja. Dve taktiki. Katoliški veri nasprotno časopisje se deli po taktiki v odkrito in zahrbtno čas sopisje. Prve taktike, to je odkritega nas padanja Cerkve, vere, verskih in morah nih načel, demoraliziranja ljudstva po svinjepisnih romanih, te taktike se drže dnevniki Jutro, Narod, tednik Domovis na in mnogi drugi. Druge taktike, to je rafiniranega skrb vanja pravih namenov, počasnega, a izs vrstno premišljenega razkristjanjevanja se drži takoimenovano edinjaško časos pisje, kakor Edinost, Novice, Istarska Riječ, Naš glas, ter književno podjetje »Goriška Matica«. Katera taktika je za nas bolj nevarna? Na prvo sodbo bi človek mislil, da je prva taktika za nas nevarnejša, toda to absolutno ni res. Experientia docet. Kjers koli nasprotniki odkrito nastopajo, tam se naše vrste takoj strnejo v krepko obrambo, noben pravi kristjan ne gre na limanice. Druga taktika je neprimerno bolj nevarna, ker ljudi, ki niso bistroums ni, vara, nekako uspeva, da se nevarnosti niti ne zavedajo. Tak rafiniran tisk z drugo taktiko se laglje širi, ker od naše strani ni dovolj čuječnosti in odpora. To nas uči vsakdas nji skušnja, zlasti se je to pokazalo pri Novicah, Goriški Matici in Istarski Riječi. Kam pripelje človeka dolgoletno bras nje edinjaškega tiska, nam najbolje pris čajo razkrist jan jene župnije, ki so pod vplivom edinjaštva. Tako je neki sobrat iz tržaške okolice izpovedal, da v njegovi župniji opravi velikonočno dolžnost ko= maj 20 odstotkov moških. Kaj takega se ne dogaja nikdar v fas rah, kjer je nasprotno časopisje odkrito protikatoliško. Leon XIII. je rekel: »Slabi tisk je zrus šil krščansko družbo v mnogih deželah.« In Pij X. je dejal nemškemu časnikarju: »Oh, časopisje! Še vedno ni pravega poje movanja med nami, kolike važnosti je ta naprava. Ne verniki in ne duhovniki je ne upoštevajo tako kot bi jo morali. Več= krat slišim, kako ta ali oni starejši go= spod toži, da je časopisje potrata in da moremo duše zveličati tudi brez časopis s ja. O da! V prejšnjih časih je pač šlo tudi brez časnikov.... Danes pa je dejs stvo. da slabo časopisje kvari in zastrups Ija ljudstvo na debelo. KAJ NAM POs MAGA ZIDATI CERKVE, PRIREJA* TI MISIJONE, USTANAVLJATI DO* BRE ŠOLE; VSA VAŠA PRIZADEVA* N JA, VSE VAŠE NAPRAVE BODO ZASTONJ, ČE NE BOSTE ZNALI OBENEM UPORABLJATI NAPA* DALNEGA IN OBRAMBNEGA ČA= SOPISJA.« Nasvet za prakso. Dovolj teorije. Tisti sobratje, ki imajo dovolj bistroumja, da so že davno spo* znali pomen tiska, bodo svoje delo za šir* jenje tiska pomnožili; tako tudi tisti, ki niso sicer sami zapopadli pomen tiska, a slušajo Cerkev in katoliške shode. Kaj Pa za vse druge? Quid prò praxi? Pet nasvetov: 1. Zbornik naj večkrat piše o propa* gandi za dobri tisk. 2. Zbor svečenikov naj sestavlja sta* tistiko dobrega in slabega tiska po du* hovnijah. 3. Duhovnik naj iz prižnice kolikor mogoče malo napada slabi tisk. Veliko bolje storimo, ako vršimo pozitivno delo: širjenje dobrega tiska od hiše do hiše. Razvijaj o pravem času pravo pro* pagando za naš tisk! 4. Ko je čas naročevanja na tisk, naj vsak sobrat opozori s prižnice na škodljivost slabega tiska, zato da bo ime* noma nastopil zoper osebe, ki bi v fari nabirale naročnike na slabo časopisje ali slabe književne družbe in sicer je treba tu dotično robo imenovati. Marsikje si bo potem kak mož ali fant premislil, pre* den bo šel od hiše do hiše s polo za tisk, ki je načeloma naš nasprotnik. 5. V jeseni in proti novemu letu naj Zbornik prinese načrt za pridigo o tisku, zlasti z ozirom na praktično širjenje. Pastoralni pomenki. Unio apostolica saecularium sacerdotum. IV. Obljubil sem, da bom skušal razložiti razmerje med našo Sodalitas SS. Cordis in Unio Apostolica. Ker obljuba dolg dela, moram nekaj povedati, čeprav nič kaj ne vem. Obe imata nekako isti namen, obe ko* rakata po isti cesti. Da bi se mi duhovni* ki ne izgubili v posvetnem duhu, ko mo* ramo med svetom živeti, nas hočeta So* dalitas in Unio združiti, nas postaviti pod zaščito' Presvetega Srca in nas vneti za zvesto izpolnjevanje stanovskih dolž* nosti. Unio nalaga nekaj več, pa tudi po* maga, da udje gotoveje drže pravila. Me* sečni listek, s katerim se ud dan za dnem samega sebe kontrolira, konec meseca gre v pregled voditelju, ki ga vrne s po* trebnimi opombami in navodili. Ta me* sečni listek dviga Unio odločno nad So= dalitas. Sodalitas je v ljubljanski škofiji vpe* Ijana že nad 30 let, v goriški skoro 20. Od kedaj jo* imajo- na Koroškem, ne vem; v istrskih škofijah je blizu ni. Unio pa med nami šele kali, a kaže, da se bo dobro ukoreninila, kaker beremo o- gor; čičnem zrnu. (Cf. »Zbornik« na str. 51. in 52., kar piše Neascet.) Nastala bo kmalu potreba, da se bo razmerje med Sodalitas in Unio praktično moralo ure; diti. Menda ne bo narobe, če se bo dvig; nila Unio, Sodalitas bi jej pa dala pod; lago za posebna (škofijska) pravila. Sicer bo pa že Presveto Srce, ki je obema za; vetnik, to razmerje dulciter et suaviter uredilo. Pravzaprav sem imel namen, govoriti še o nekaterih dolžnostih naše Unije. Pa se mi zdi, da bomo brali pod zaglavjem »Domine, ad quem ibimus?« marsikaj boljše razloženo, nego bi bila povedala moja dolgočasnost. Glavni namen mojega pisanja, da bi se namreč Unio širila, se že veselo dosega, kaker priča Neascetov sestavek v Zbor; niku »Servas ordinem ...« Kapelan je pridobil župnika, župnik Neasceta, in župnik bo tudi v »Zborniku« pisal bo; drilno besedo za »Unijo«. Zato jaz lahko sklenem. Bodita mi dovoljeni še dve opazki! Msgr. Arko je v marčevem Zborniku ne; kajkrat zapisal Unio apostolica, kjer bi bil moral reči Družba duhovnikov ča; stivcev. Glasilo te družbe, katera nalaga eno uro adoracije na teden, je SS. Eucha; ristia v raznih jezikih. Pred vojsko je iz; ha j alo tudi v hrv. in slov. jeziku na Krku. Kedaj in zakaj je prenehalo, jaz niti ne vem. Da je zamrlo (isto velja o prenehanju Duhovnega Pastirja), je za nas seveda testimonium paupertatis. Tu pomoto sem omenil zato, da ne bo kdo zamenjaval obeh ustanov. Neascet menda že ni opazil te pomote. Tudi za drugo opazko mi je dal povod Neascet, ki piše: Doktrinarec Dom. Ja; než pa me počasi vpeljuje v duha Unije. Te besede jaz tako razumem, da misli Neascet, da so sestavčki o Uniji v letoš; njem Zborniku iz peresa župnika Janeža. Prepričan sem, da bi g. Janež kot dolgo; leten ud in sedaj kot voditelj Unije o njej vse boljše pisal, nego sem zmogel jaz siromak. Želim pa, da bi uprav moje suho doktrinarstvo nagnilo mnogo so; bratov, da bi si oskrbeli pravila Unije, se vanje poglobili, k Uniji pristopili in njena pravila zvesto držali. To- Bog daj! Intenzivna moderna pastoracija. Dragi gospod urednik! Zdaj, ko ste me izzvali iz moje osamelosti, glejte, ka; ko se me boste znebili! Sami ste krivi, če se Vam spet oglašam.*) V februarski številki »Zbornika« pišete, da se jaz tru« dim prepričati kranjsko duhovščino, da Slovenci niso najbolj praktično veren narod, kakor vlada mnenje na Sloven; skem. Pravite, da imam prav. Dostavlja; te pa, da se vsi skupaj ne moremo dobro razumeti, ker da je med Nemci podlaga verskemu življenju verska šola, kakršne na Slovenskem ni. Tudi jaz Vam, kakor Vi meni, priznavam, da imate prav. Ver; ska šola je v resnici na Nemškem naj; krepkejši steber Cerkve. Če pa hočete vedeti vso resnico, Vam povem, da imajo Nemci še dve ugodnosti, ki pospe; šujeta versko življenje, katerih na Slo; venskem ni. To je konkurenca s prote; stanti in slavne tradicije bivšega kultur; nega boja. Sedanji rod kulturnega boja več ne pozna, pozabil ga je že, a njego; ve blagodejne posledice se še čutijo. — To so torej trije veliki momenti, ki zelo ugodno vplivajo na razvoj verskega živ; Ijenja v Nemčiji. Teh ugodnosti na Slo; venskem ni. In gotovo je to velik vzrok, ako je katoliško prepričanje v našem *) Veseli me, da sem s svojo nedolžno opombo, na katero se gospod pisec ozira, pridobil za list njegovo pero, prevsem pa današnji dopis. Žago; tavljam Vas, da imate vrata »Zbornikova« na stežaj odprta. Urednik. ljudstvu bolj medlo in versko življenje ni na najvišji stopinji. Po drugi strani pa ima katolieanstvo v Nemčiji sebi nasproti take in tolike sile, da jih pa na Slovenskem spet ni. Poglej* mo malo! 1. Kakor protestantizem na eni strani katoličane spodbada k konkuren* ci, tako pa na drugi strani vpliva silno škodljivo, tako da je od njega škoda naj* brž večja kakor dobiček. Karitativno se pač protestantje močno udejstvujejo, pravo versko življenje pa je med njimi zelo mlačno, hodijo malo v cerkev, kar na mlačne katoličane slabo vpliva; ker oni ne hodijo, pa še ti ne gredo. Kajti po* mešano je vse; skorp v vsaki, vsaj delav* ski, hiši stanujejo katoličani in prote* stantje skupaj. Najnesrečnejša posledi* ca tega sožitja pa so mešani zakoni, ki so za katoliško cerkev na Nemškem naj* večja škoda in za duhovnike največja nadloga. Veseli ste lahko, da tega nima* te! —•• 2. So pa že vnanje okoliščine same verskemu življenju na Nemškem silno neugodne. Mislim namreč velika mesta mesta in industrijo. Slovenci smo vendar še po večini kmetski narod, na Nemškem pa je naprimer v Porenju (Rheinpro* vinz), ki šteje menda 8 miljonov prebi* valcev, kakor sem nekje bral, samo' še 17, danes morda že le samo 15% poljedelske* ga prebivalstva; vse drugo je mesto in industrija, Kolinska škofija šteje sama 9 velemest z nad 100.000, 3 med njimi (Kòln, Diisseklorf, Essen) z nad pol mi* lijona prebivalci. Da je v takih razmerah malo težje pastirovati kakor v kaki gor* ski vasici, to si lahko mislite. Poglejte sa* mo na vaš Trst! — 3. Poleg te naravne o* gromne težkoče SO' pa še druge pozitivne nasprotne sile: pojavi modernega brez* verstva in modernega življenja sploh. Tu imate socijalizem, komunizem, freiden* kerstvo, različne sekte (otroci protestan* tizma, ki delujejo z neugnano Živah* nostjo); dalje pretirani šport, ki moti po* svečevanje Gospodnjih dni, nenravna moda, kino, teater, šundditeratura, alko* holizem itd. itd. Vsega tega tudi na Nem* škem ne manjka, kajti Nemčija stoji sre* di Evrope, in ti pojavi (razen če izvzame* mo sekte) so danes po vsem civiliziranem svetu doma, tam pa kjer so mase ljudstva tako nakopičene kakor tukaj, še v večji meri. — Z vsemi temi številnimi in sil* nimi nasprotnimi silami se ima boriti Cerkev v Nemčiji. Zato pa tudi v Nemčiji med katoličani ni vse samo zlato. Bil bi tudi čudež, ko bi bilo. Toda kar sem jaz trdil in še tr* dim, je to, da se je čuditi, da je pri teh razmerah vendar toliko dobro. Že prvo leto, ko sem bil tukaj, sem rekel duhov* nikom: »Ko bi se vi toliko ne trudili ka* kor se, bi bilo tu vse brezverno.« Da pa je tako, temu je vzrok to, kar je zapisano na čelu temu sestavku, namreč intenziv* na moderna pastoracija, Ker vsi gospodje najbrž niste brali onega mojega popisa v »Vzajemnosti«, ki sem ga že zadnjič omenil: »Germania et Hollandia docent«, Vam, če Vas zani* ma, lahko tukaj malo opišem nekatere strani pastirovanja v Nemčiji. V »Vza* jemnosti« sem pisal, potem ko sem prvič Nemčijo videl; zdaj pa bivam tukaj že tretje leto, torej toliko bolj poznam vse dobre in slabe strani življenja v Nemčiji. 1. Ministranti. Začnimo pri mladini! Najprej z mini* stranti. Majhna stvar, a značilna. Kdor pride tukaj v cerkev, bo takoj opazil ve* lik razloček, ki je pri mašnih strežnikih na Nemškem in na Slovenskem ali kje drugod. Marsikje so ministranti pravi poredneži. Strežejo k maši kakor najem* niki samo za denar, in se tudi vedejo in molijo temu primerno; samo toliko, da je. Na Nemškem je ministrantska služ* ba častna; izberejo se za to le naj* boljši fantiči. — »Jaz bom pa postal Messdiener,« mi pove kak tak fantič kot nekaj prav posebnega. In ne samo dva ali štiri ministrante ima cerkev, prav za silo, ampak celo krdelo. Če ste dobili »Bogoljuba«, ste jih videli naslikane nad 40 pri eni sami cerkvi na Nemškem. Nekatere jih imajo še po več. Vsi ti nastopijo ob posebno slovesnih opravilih, drugikrat pa se vrstijo v svoji službi in si zato štejejo v čast in veselje, kadar pridejo na vrsto. Pa so tudi lepo izučeni in disciplinirani. Molitvice zna vsak dovršeno in vede se dostojno in po« božno. Imajo celò svojo organizacijo. Njih patron je sv. Jan. Berchmanns. Pred in po maši molijo pred njegovo podobo kleče pripravi javno in zahvalno molitev. Takoj po končani maši pa pokleknejo v zakristiji pred mašnika, ki jim po konča« nem lavabo da blagoslov. — Pri vsaki cerkvi ima en gospod skrb za ministran« te, ki ima večkrat z njimi primerne vaje v cerkvi. — Imajo celò svoj časnik, »Das Altarglocklein«. Tega vi ne boste imeli. Vaše »Jaselce« so za otroke tako priprav« ne in primerne, da si kaj boljšega ni mo« goče želeti. Poznam jih odtod, ker sem jih dobil od urednika »Zbornika« za svoj članek o> izseljencih v nagrado. Da bi jih imel vsak otrok pri vas! 2. Skrb za šolsko mladino. Glede šole je na Nemškem duhovni« kom zelo olajšano s tem, ker jim učitelji veliko pomagajo pri pouku krščanskega nauka. Saj je pa tudi potrebno, ker bi duhovniki sami ne zmogli po 5 ur vero« nauka na teden v vsakem razredu; šola pa je osemrazredna. Da si poleg rednega veronauka duhovniki za mladino veliko prizadevajo, pričajo sledeča dejstva: Šolska maša je vsak dan, ne strogo ob« vezna; pri maši otroci vsak dan glasno molijo in pojejo. Spoved za otroke je redno vsak mesec. Spovedujejo jih po« poldne od 3. ure dalje; vsako soboto eno četrtino vseh. Tisti oddelek, ki se ima po« poldne spovedati, dopoldne po- končani šoli v cerkvi en duhovnik za spoved pri« pr avl j a. — Posebno skrbna je priprava za prvo sv. obhajilo; traja navadno od Septuagesime do bele nedelje in sicer po tri ure na teden. V tem času obišče kate« het na domu vse otroke, oziroma njih starše. Revni otroci dobijo novo obleko zastonj. Tiste dni pred prvim sv. obha« jilom imajo otroci duhovne vaje. Prvo sv. obhajilo je vselej na nedeljo, navadno na belo, sem pa tje pa tudi pozneje; obhaja se z vso slovesnostjo. V sprevodu iz šole v cerkev spremlja pevski zbor, (vsi možki v cilindrih), otroke v cerkev in za« stave vihrajo po cestah. Otroci pristo« pij O' k obhajilni mizi v najvzornejšem re« du. Ž njimi prejme sv. obhajilo vse uči« teljstvo z zgledno pobožnim vedenjem. Enako tudi starši vseh otrok, če jih je le mogoče za to dobiti. — Pred odpustom iz šole imajo otroci zopet duhovne vaje, dečki posebej, deklice posebej. Razen te« ga dobivajo zadnje leto še poseben čas« nik, dečki »Am Scheidewege«, deklice »Ins Leben hinaus«, in zadnje mesece imajo še poseben »Entlassungsunter« richt«. — Iz tega razvidite, gospodje, ka« ko skrbno duhovniki pripravljajo mladi« no na življenje. Poudariti pa moram, da je ta skrbna priprava tudi potrebna, ker so nevarnosti za mladino v tukajšnjih okoliščinah vse drugačne kakor na de« želi. Lahko' pa tudi presodite, vkoliko je ta priprava odvisna od verske šole, vko« liko pa je mogoča tudi brez verske šole, oziroma vkoliko bi se mogla vršiti tudi kje drugod, naprimer na Primorskem ... 3. Verska organizacija. Da so Nemci dobri organizatorji, to je menda znano. In ta organizatorni talent pridno porabljajo tudi na verskem polju. Duhovniki včasih sami pravijo, da je društev že preveč, vodijo jih pa le; ko bi se ne izplačalo, bi jih ne vodili. — Kaka društva torej imajo? Za vse različne sta« nove. Omenim samo nekatere: Kolpin« gova rokodelska društva, kakršno je v vsakem večjem kraju. Katoliška trgov« ska društva, v katerih je organizirana v celi Nemčiji okrog 40.000 trgovcev. Ka« toliška uradnška društva. Posebej pa še društva katoliških akademikov (t. j. aka« demično izobraženih), katerih je sku« paj kakih 20.000. Da se skrbi za vse sta« nove, o tem pričajo na primer društva katoliških hotelskih in gostilniških usluž« bencev. — Toda vse, kar tukaj naštevam, za vasi, gospodje, nima veliko praktič« nega pomena, ker je vse to pri vas nemo« goče, razen po mestih, katerih pa nimate veliko. Kar je za vas bolj praktično ve« deti, je pa tole: predvsem so po vseh župnijah družbe za vse štiri stanove: fan« te, dekleta, može in žene. Jiinglingsve« rein, Jungfrauenverein, Miinnerverein, Miàtterverein. Vsa ta društva nosijo pri= devek »katoliški« (katholischer Jun* glingsverein). Večinoma so vsa ta dru* štva ali družbe Marijine kongregacije, vsaj one za mladino, dasi se s tem ime* nom navadno ne imenujejo. Pri vseh pa je pravilo: mesečno sv. obhajilo. To je pri Nemcih zdaj norma. O tem sem že pre* cej pisal v »Bogoljubu«, morda ste tam brali. Mesečno sv. obhajilo, to povdarja* jo duhovniki vedno in vedno; večkrat dostavljajo še: najmanj mesečno obha* j ilo! In te štiri stanovske družbe največ pripomorejo, da se to pravilo ali navodi* lo duhovnikov res izpolnuje, tako da se mesečno obhajilo ne zdi ljudem več kaj nenavadnega, ampak nekaj samo po sebi umljivega, normalnega. Zato sem v »Bo* goljubu« rekel, da bi si prav kaj takega želel na Slovenskem: take stanovske družbe, ki naj bi polagoma dvignile ver* sko življenje, zlasti pogosto prejemanje sv. zakramentov. Seveda, če boste gospo* dje s tem poskusili, ne vem, kako se vam bo godilo, kajti pri nas je to nekaj nena* vadnega, posebno za možke. Vendar stremeti bi bilo potrebno za tem ideai* lom. V tolažbo in spodbudo Vam povem, da tudi na Nemškem ni bilo vedno tako, kakor je zdaj, ampak zelo drugače. Pred sto leti je bilo versko življenje tukaj močno zanemarjeno. Potem se je začelo dvigati. Največ je seveda k temu pripo* mogel kulturni boj. In sicer se je to za* čelo že, če se ne motim, leta 1843, ko je pruska vlada odstavila kolinskega nad* škofa Droste=Vischeringa. Takrat je za* vršalo po celi Nemčiji in katoličane spra* vilo pokonci. Še hujše je bilo potem od 1870 dalje. Zgodovina kulturnega boja je zelo zanimiva. Največ so trpeli škofje, kajti strele udarjajo v najvišje vrhove. Bral sem dve monografiji: o paderborn* skem škofu Konradu Martinu, ki je v Pregnanstvu umrl in miinsterskem Ber* nardu Krinkmannu, ki se je po kakih 12 letih iz pregnanstva vrnil. Ta zadnja je izredno zanimivo pisana. Poslal sem jo lani za pirhe ljubljanskemu gospodu kne* zoškofu. In dalje, ko to pišem, mi je pri* šla misel , da bi jo poslal tudi Vašemu Prevzvišenemu metropolitu. Kulturni boj je dvignil katoliške Nem* ce k novemu življenju. A ne samo kultur* nemu boju je pripisovati napredek ver* skega življenja, marveč tudi delavnosti duhovščine. Še pred par desetletji na Nemškem ni bilo tako, kakor je danes; takrat so dobri kristjani prejemali za* kramente po štirikrat na leto; pogostno prejemanje se je pričelo šele no obhajil* nem dekretu Pi j a X. Iz tega se sme skle* pati, da je morda vendar mogoče versko življenje dvigniti na tako visoko stopi* njo še kje drugod, — četudi nimajo kul* turnega boja. Glede nemških katoliških organizacij, naj dodam še tole opazko: Organizacija je enotna. Ne poznajo posebnih verskih in posebnih prosvetnih organizacij. In ta enotnost je meni vzor. Na Slovenskem se je razvila dvojna paralelna organizacija: verska posebej,, prosvetna posebej. Jasno je, da je delo lažje če je organizacija enot* na, in ne more priti do kakega medse* bojnega ribanja; ni treba ugibati, kateri vrsti organizacije naj se da prednost, ka* tera naj se bolj goji in pospešuje, katera manj. Vse stremi samo za enim ciljem. Med Slovenci se zelo veliko govori o »prosveti«, na Nemškem pa nič. Vse te družbe ali društva so verska ali cerkvena. Njih glavni, bolje rečeno: edini namen je krščansko življenje društvenikov. Vse drugo: takozvana prosveta, zabava itd. je le v službi tega velikega namena. Du* hovnik, ki dela v društvu, ima to za sva* jo strogo dušnopastirsko dolžnost in dela res vse z edinim tem namenom: versko življenje dvigniti in ohraniti, duše reše* vati. V tem vidim znatno razliko med nemškimi in slovenskimi katoliškimi or* ganizacijami in znatno prednost nemških pred slovenskimi. Morda ta moja sodba kateremu izmed gospodov ne bo všeč. Saj ima lahko svojo sodbo. A meni bodi dovoljeno povedati svojo. Meni se zdi, ne da bi hotel ka j žaliti, da se mi malo preveč mudimo s posvetnimi opravki in da bi bil ob istem trudu uspeh večji, ko bi se vse delalo bolj v smeri na versko plat —• ne, da bi pri tem seveda zanemar* jali posvetno, v kolikor je potrebno v do* sego duhovnih ciljev. — Še eno vpraša* 70 — nje, 'katero smo doma že tudi večkrat razpravljali: Organizacija za maso •— ali za elito? Nemci pravijo: Za maso in za elito! V organizacije dobiti kolikor mo* goče mnogo ljudi, a boljše člane izšolati posebej za apostole med drugimi. Ta nemška katoliška organizacija, smem reči, je poleg verske šole drugi glavni steber verskega življenja na Nems škem. In če verske šole ne moremo do* biti, v organizaciji bi Slovenci mogli itn smeli posnemati Nemce. 4. Izredno dušno pastirovanje. Tega izrednega je na Nemškem iz* redno veliko. Mislim namreč na misijo= ne, duhovne vaje in ne vem kako se še vse to imenuje. Časih pravijo »Religiose Woche«, drugo zopet imenujejo »Eim kehrtage« ali »Einkehrsonntage«. Mb sijoni trajajo navadno po 14 dni: prvi teden za ženske, drugi teden za možke; še prej pa par dni za otroke, da ti potem na starše vplivajo, da se misijona udele* žijo. Seveda so vse župnije tukaj v indù* striji velike. In dasi so cerkve polne, je le dosti takih, ki v cerkev ne hodijo in jih je treba šele skušati v cerkev spraviti. Po malih kmetskih farah seveda niso po= trebni 14= ali 17dnevni misijoni. »Relb giòse Woche« se loči od misijona, in »Einkehrtagi« se ločijo od duhovnih vaj. Vsega tega je tukaj zelo veliko. V naši župniji je skoro vsak mesec kak pater za kako' posebno pobožnost. Zdaj za en stan, zdaj za drugi. Na Primorskem imate za vse to premalo redovnikov. Za celo slovensko Primorje — lazaristi na mirenskem Gradu edini misijonarji! Ka= ko morejo' vsemu kaj? Na Nemškem je pa teh častitih mož več. Posebno zdaj po vojski, ko je katoliška cerkev dobila popolno prostost, se redovniki in redov= niče množijo, tako da imajo protestanti strašen strah pred njimi. — Razen teh izrednih pobožnosti na posameznih žup= nijah so pa v novejšem času na plan sto= pile zaključene duhovne vaje po »domo= vih duhovnih vaj«. Nastala je cela »Exer= zitienbewegung«. In ti domovi rastejo kakor gobe po dežju. Vsaka škofija jih ima že po več. Koliko kaj jih imate na Primorskem, če smem vprašati? . .. To= da Nemci so praktični. Ne samo po na= lašč za to zidanih domovih imajo duhov= ne vaje, ampak — kako bi rekel? — vsak kotiček, če tudi ni povsem pripraven za to, porabijo v ta namen: samostane, si= rotišnice in druge dobrodelne zavode. Na Sveti gori in Kostanjevici bi Nemci takoj začeli z duhovnimi vajami. In morda bi še kak drugi kotiček dobili za to. — Pa tudi Nemci večinoma ne gredo radi sa= mi od sebe v duhovne vaje; ali še nimajo razumevanja za to, ali pa ne časa in de= narja. Zato pa se je razvila velika agita* cija za duhovne vaje. Po vseh cerkvenih vratih je nabito, kdaj in kje so za kak stan duhovne vaje. Duhovniki jih pripo* ročajo na prižnicah, agitirajo zanje po društvih in po hišah. Vsaka škofija ima svoj poseben odbor in poseben časnik za to. In vsaka dekanija posebnega po* speševalca. Vsaka župnija mora ob kon* cu leta naznaniti škofiji število udeležen* cev duhovnih vaj. Za bivše eksercitante se napravljajo posebni »Eirikehrsonn* tagi« in se izdaja poseben listič, da se ohranijo v gorečnosti. Duhovniki sami za sebe pa nimajo duhovnih vaj le po 3 dni, ampak večinoma po 5, celo po 8, da, izredno celo po 30 dni; delajo jih največ po raznih velikih samostanih. Tako vidite, dragi moj gospod ured* nik, je sicer popolnoma res, kar vi pravi* te, da je verska šola na Nemškem glavni temelj verskega življenja; toda verska šola vendar še ne stori vsega, marveč se tukaj tudi intenzivno dela, da se vera ohrani in versko življenje oživlja. Še eno lepo navado nemške duhovščin ne naj, govoreč o izrednih pobožnostih, omenim. Namreč to, da si radi med se* boj pomagajo. Sploh se jako radi sesta* j a jo. Ker so naselbine tako goste, bivajo razmeroma blizu skupaj, kraji pa so vsi prepleteni z železnicami in tramvaji. Na* vadno imajo sobratje enega okrožja svoj »konveniat« vsak teden in sicer zvečer; ponekod celo po dvakrat na teden. V po* trebi pa si radi pridejo na pomoč. Tako n. pr. ima eden postno pridigo v drugi župniji in vice versa. Enako si hodijo — 71 pomagat za spoved; ob kaki izredni prb liki spovedujejo le tuji. Tudi duhovne vaje hodijo imet iz župnije v župnijo. Ta način medsebojne pomoči bi bil še po= sebno priporočljiv v takih krajih, kjer manjka redovnikov. Kajti vedno istega se ljudje naveličajo poslušati, in če si ob izredni priliki ni mogoče pomagati z re* dovnikom, se da pomagati z drugim du= hovnikom, da je sprememba ter da je več privlačnosti in učinkovitosti. 5. Še druga izredna sredstva. Moderna pastoracija išče novih potov in sredstev, kako bi mogla vernike v do* brem ohraniti in še bolj: kako izgubljene nazaj pridobiti. Glavni vzrok, da so lju* dje po mestih, industriji in drugod cerk* vi tako odtujeni, je ta, ker nimajo stika z duhovnikom. Take župnije kakor sv. An* ton Novi v Trstu, prosim vas, kje je mo* goče, da bi duhovniki imeli kako živo zvezo z ljudstvom, masa ljudstva pa ž njimi?! Kako glede velikosti župnij dela* jo po nekod drugod, bom povedal proti koncu. Treba je zopet iskati in dobiti stik z ljudmi! Ljudje nas ne poznajo in mi ne njih, zato se ne razumemo in smo si tuji, mrzli. Moderna pastoracija torej zahteva, da ljudi ne samo čakamo, am* pak iščemo. Na Nemškem je predpisano, da mora duhovnik vsako leto vse druži* ne v župniji obiskati. Duhovniki ene žup* nije si jo razdelijo po okrajih, pri skup* nih sestankih si pa poročajo o svojih do* življa jih, tako da vsi župnijo kolikor* toliko poznajo. Imam precej veliko knji* go »Hausseelsorge und ihre modernen Hilfsmittel«. Spisal jo je P Chuala, oblat, moj dober znanec tukaj v bližini. On zahteva, da se tudi po deželi družine ob* iskujejo, in sicer tudi družine cerkvenih in duhovnikovih nasprotnikov. Duhovni* ki mi pripovedujejo, da skoro nikdar ne naletijo na kako surovost, in vendar ob* iskujejo tudi družine socijalistov in ko* niunistov. Če ti niso posebno prijazni, so večinoma vendar dostojni. — Ker Statu* sa animarum po mestih in industriji ne morejo voditi, imajo mesto tega farne kartoteke. — Drugo sredstvo priti v stik z ljudmi, ki v cerkev ne hodijo, so shodi s predavanji o verskih vprašanjih in di* skusijami. Naslovi predavanja morajo bi* ti interesantni, n. pr. »Kdo more danes še verovati?« Če se tudi brezverci po takem predavanju brž ne spreobrnejo, se ven* dar mnogi pomisleki zoper Cerkev in ve* ro pojasnijo in odpravijo. Če bi drugega uspeha s takimi shodi, posebno pa z ob* iški družin, ne bilo, je uspeh vsaj ta, da duhovnik ljudem ni tako tuj, da se ga ne bojijo in da ga pokličejo vsaj na zadnjo uro. Tukajšnji duhovniki mi zatrjujejo, da se le redko, redko kdo ne da za smrt prevideti, skoro nobenega ni. — Naj imenujem še par izrednih sredstev duš* nega pastirovanja! Prvo so hišni misijo* ni. Misijonarji pridejo v faro in ostanejo tam 6 tednov, ali kakor dolgo je treba. A namesto da bi pridigovali v cerkvi, gredo po hišah, obiščejo vse družine in imajo ž n limi razgovore, potem jih povabijo v kako posebno hišo k »predavanju« in -namesto v cerkvi jim pridigajo tam v hi* ši. Po deželi taki misijoni pač niso po* trebm, ker ljudje sami radi pridejo v cer* kev, pač pa po mestih in delavskih kolo* nijah, kjer pridejo k misijonu v cerkev samo tisti, ki so verni. — Drugo izredno sredstvo so kratki misijoni ali evharistič* ne tridnevnice za bolnike. Bolnike iz cele župnije, ki že po več let niso videli cerk* ve, z avtomobili zvozijo v cerkev in ima* jo zanje tridnevno pobožnost. Da je to nekaj posebno ganljivega, je umljivo. A o tem mi menda ni treba obširneje pisati, saj upam, da ste že v majnikovi številki »Bogoljuba« brali ne samo popis, ampak videli tudi slike s takega bolniškega mi* sijona. No, ali ni to moderno, in ali ni in* tenzivno? ... 6. Lajiški apostolat. Zasledil sem v »Zborniku«, da tudi vi že pišete o lajiškem apostolatu. Da, po* vsod je potreben, tudi pri vas. V Nemčiji je posebno močno razvit. Pa O' njem zo* pet ne bom tukaj veliko pisal, ker sem tudi pisal že v »Bogoljubu«. Kako je laji* ški apostolat tukaj na Nemškem razcve* ten, razvidite iz tega, da je o njem piša* nih že nad 60 knjig. Te knjige dobite na* štete v precej obširni knjigi (ne knjižici) »Unser Laienapostolat in der Pfarrges meinde in St. Michael in Berlin«. Torej cela knjiga o lajiškem apostolatu v eni sami župniji! Za gojitev lajiškega apostolata obstoji posebna organizacija »Freie Vereinigung fiir Seelsorgehilfe«; sedež ima v Freiburgu. Tam je tudi šola za lajiške apostole; manjše šole pa tudi po drugod. Bolj splošno šolanje lajiških apostolov pa so duhovne vaje. Lajiški apostoli so namreč dvoje vrste: Taki, ki jim je apostolat glavni in edini poklic, in taki, ki delajo to poleg svojega glavnega poklica. Prvi potrebujejo pravega šola* nja, drugi ne tako. Vendar pa pravijo Nemci sami, da se mora lajiški apostolat še mnogo bolj razviti. Če bi se vi želeli o tem kaj natančneje informirati, vam lahko napišem pozneje posebno raz pr a* vico lajiškem apostolatu, ali kar mi je lažje: Pošljem Vam kako knjigo, iz ka* tere lahko kaj povzamete o tem moder* nem sredstvu dušnega pastirovanja.*) 7. Karitativno delo. Še mnogo bolj kakor lajiški apostolat, je na Nemškem v cvetu krščanska do* brodelnost. Oboje to dvoje je v medse* bojni zvezi. Saj je apostolska šola in pa »Freie Vereinigung fiir Seelsorgehilfe« baš na sedežu »Caritasverband*a fiir das katholische Deutschland«, v Freiburgu. A karitas je starejša od apostolata. Karita* tivno delo je tako razpleteno, da bi bilo treba cele knjige, če bi je hoteli pregle* dati. Trierska škofija je sicer velika, šte* je poldrug milijon duš, občudovanja vredno je pa tudi število karitativnih na* prav v škofiji: 9 zavetišč za dekleta, 16 zavodov za pohabljence, 22 zdravišč za otroke, 30 okrevališč, 33 gospodinjskih šol, 58 sirotišnic, 100 bolnišnic, 114 hi* ralnic. Skupaj 382 dobrodelnih zavodov. Vse to so ne državni, deželni ali občinski zavodi, ampak zasebni katoliški. Vseh postelj v teh zavodih je 17.645; na tisoč *) Gospod pisec pozna urednika, zato se drznem prositi kar za oboje. Urednik. prebivalcev pride 12.6 postelj. In ti zavo* di še zmerom rastejo. S tem sem podal površno sliko^ pasto* racije v Nemčiji. Izčrpna ni, a nekaj že pove. Marsikaka podrobnost bi bila še zanimiva. Meni je naprimer posebno všeč »Kirchenschweitzer«, ki ga tukaj vi* dim skoro v vsaki cerkvi. Mož, oblečen v rdečo hali j o z visokim žezlom v roki, ki dela v nedeljo red po cerkvi. Brez hrupa, mirno in dostojanstveno. Ponekod mu pravijo tudi »Kirchenpolizei«. Tak poli* caj bi bil pa prav krvavo potreben tudi po slovenskih kmetskih farah, da bi delal red po cerkvi in okoli cerkve med fanti. Tu ne stoji med božjo službo nobeden zunaj cerkve. »Kirchenschweitzer« ima namreč za seboj tudi zaščito zakona. Kdor se mu ustavi, zapade kazni zaradi motenja božje službe. 8. Verske slike iz Holandije. Preden sklenem, naj omenim s par be* sedami tudi Holandijo. Tam je versko življenje še dokaj lepše, kakor na Nem* škem. V mestu Nymwegen na meji Nem* čije — sedež katoliške univerze, rojstno mesto sv. Petra Kanizija — sem našel tu* di enega goriškega rojaka — edinega, ki je tam — 25* letnega dobrega fanta, A* lojzija Veluščeka, doma iz soseščine Ka* naia. Dela kot zidarski pomočnik pri ne* ki italijanski tvrdki. Ko sva se sešla, mi je rekel med drugim: »Tukaj so katoli* čani! Tam doli pri nas niso.« Jaz sem ga popravil: »No, tudi pri nas so, a tukaj so res še veliko boljši.« Naj omenim samo par reči in navedem par številk, ki nam živo osvetljujejo, kakšen duh mora vladati med nizozem* skimi katoličani. Tvorijo le tretjino pre* bivalstva v deželi ter štejejo dva in pol milijona duš. — 1. V tej razmeroma mali deželici je celih 35 zavodov za zunanje misijone. Ta mala katoliška Holandija ima sedaj 22 misijonskih škofov, 1260 misijonskih duhovnikov, 629 bratov in 1116 sester. Da pri tem tudi doma ne manjka duhovnikov, se razume. — 2. V mestu Venlo, tudi ob nemški meji, z 20 tisoči prebivalcev, so bili menda že vsi — Ti — moški meščani pri duhovnih vajah. Me* sto se je posvetilo Jezusovemu Srcu; sre* di trga stoji njegov kip s podpisom: »Re* gi suo — cives«. — 3. V mestu Heerlen, središču premogovne industrije, koder bivajo tudi naši slovenski ljudje, mi je povedal g. dekan: Mesto je nastalo šele pred kratkim, ker je industrija še mlada. V 17 letih je bilo pozidanih v mestu 17 cerkva in kapel. Nobena župnija ne šte* je 4000 duš. Od starih se odcepljajo ved* no nove župnije. Če župnija postane pre* velika, škof določi enega duhovnika: »Ustanovite tu novo župnijo^ in postavite novo cerkev! Kako boste naredili, ne vem, pa naredili boste.« In res naredijo. Nehote sem se pri tem zopet spomnil na sv. Antona Novega v Trstu, na to straš« no gmajno kristjanov in poganov... Sploh mi večkrat, ko tole gledam ali poslušam, uhajajo misli na domovino. Pa si mislim: »Kako bi se dalo to, kar tukaj vidim lepega, tja doli prenesti?... Kako bi se dalo versko življenje tam, kjer hira, poživiti in povdigniti,... Kaj bi bilo treba storiti? Niso povsod tla ugod* na. Vendar z intenzivnim delom in pri* mernimi, časovnim potrebam prikroja* nimi sredstvi se vendar mnogo doseže, kakor zgled Nemčije jasno kaže. Naj omenim še eno iz Holandije! V mesto Sittard sem naletel na samostan starih in vendar modernih redovnic. To so karmeličanke Srca Jezusovega. Usta* noviteljica še živi; je hči protestantskega superintendenta iz Berlina. Redovnice ži* vijo karmeličansko*strogo, obenem pa vršijo pomožno pastirovanje: obiskujejo delavce po njih kolonijah, tudi naše slo* venske, jim donašajo beriva, jih sprav* Ijajo v cerkev in k zakramentom, od* Pravljajo konkubinate itd. In med temi redovnicami sem našel tudi — Slovenke. Takrat sta bili tam dve; ena iz visokih hribov, fare poljanske, blizu mojega rojstnega kraja. Kajne, kje vse dobim svoje rojake! Eno pa je predstojnica Pred kratkim poslala v njih samostan v bližini Rima, da se nauči italijansko. Predstojnica misli namreč na Trst in bi Jada tja poslala svoje sestre. Kako bi jih Prstu in okolici privoščil! V Nemčiji ima že 12 samostanov, v Holandiji 6, v Arne* riki 11, na Ogerskem 5. Kaj menite, ali bi jih v Trstu sprejeli? Toda mojega pisanja je že preveč! Bojim se, da sem že nadležen in vsiljiv. Zato.končam in vdano pozdravljam vseh 300 častitih naročnikov Vašega »Zbor* nika«! Bottrop — Boy na Vestfalskem 13. IV. Jan. Ev. Kalan. Zapiski. Dekanijska konferenca v Tomaju se je vršila 29. aprila 1927. Navzoči člani iz Povirja, Tomaja, Sežane, Kazelj, Av* bera, Dutovelj, Koprive. Najprej sta se rešili obe škofijski nalogi. I. Pri prvi se je poudarila potreba, da bi se izdala majhna knjižica, ki naj bi vsebovala najpotrebnejše resnice sv. ve* re. To knjižico bi dal duhovnik, ko se zglasi za oklice, da se iz nje nauči za spraševanje. II. Pri drugi točki o praktičnem pastir* stvu so se sobratje enoglasno združili v misli, da je treba kar se da razširiti Ja* selce, knjige Goriške Mohorjeve družbe ter sploh vse dobre časopise. S pozitivnim delom za dobri tisk naj se zatira slabi tisk in sploh tisti, ki ne priznava krščan* skih načel. V jeseni treba povsod po tem pravcu delovati, da se čimbolj obranimo liberalne književne družbe. III. Storil se je sklep, naprositi Zbor svečenikov sv. Pavla, naj bi v družbi z zvezo furlanskih sobratov na Trentin* skem poslal vladi spomenico s prošnjo, naj bi vlada izplačevala duhovnikom kongruo v zlati valuti in ne papirni, ka* kor dosedaj. Ratio aequitatis: sedanja vladavina je od prejšnje prevzela vsa aktiva in pasiva. Ratio necessitatis: naše težko gmotno stanje. Tudi za upokojene sobrate. Konferenca je odobrila korak gospoda dekana, ki se je na konferenci v Dragi v imenu tomajskega dekanata pridružil re* soluciji, s katerim duhovščina protestira proti pisanju liberalnega tednika »No* vic«, češ da se duhovščina ne strinja z Goriško Stražo in Malim listom v vpra= šanju plesov. Končno smo vzeli prisrčno slovo od so* brata kaplana Lojzeta Žgurja, 'ki je šel za eksposita v Podgrad. Kako primerno je bilo ob tej priliki branje Apostolskih del, XX. poglavje 13. do 38., je pričalo razpoloženje ginjenosti, ki je seglo vsem v srce. Izjava. Z ozirom na svoječasno pisanje »No* vic«, češ da je večina duhovščine »proti gor iškim hujskačem«, duhovščina slede* čih dekanatov: Trnovo, Dolina,, Jelšane, Hrušica in Tomaj, zbrana na konferenci »Sodalitatis ss. Cord is« v Hrušici dne 20. aprila 1927, oziroma na pastoralni konferenci v Dragi dne 21. aprila 1927; kakor tudi duhovščina dekanatov: Osp, Opčine in Krkavče — izjavlja: 1. da je solidarna s krščansko*socialno akcijo goriških sobratov za obnovo kr* ščanskega življenja našega ljudstva v Ita* liji; 2. obsoja; družinski list »Naš Glas«, z ozirom na dosedanje publikacije, ki — se zdi — nimajo drugega namena, nego da popolnoma otrujejo in ubijejo življen* ske sile našega ljudstva; 3. sklene z vsemi močmi, ki so ji na razpolago, boj proti razširjanju tega lista in njemu podobnih nemoralnih puhli* kacij. Odgovori na vprašanja. 1. Obveznice vojnih posojil. 1. Obveznic vojnih posojil bivših a. o. državi ja» nov ni Italija šc priznala. Da li jc primorana po senžermenski pogodbi ali ne, je odvisno od prav* nega stališča velesil — zmagovalk. One imajo škarje in platno. Po naših moralnih nazorih je sprejela Italija do* bro in zlo, ko nas je vključila v svoje meje. Drža* va ima nalogo, braniti pravice svojih državljanov nasproti prejšnjim in sedanjim upnikom, zato bi bilo pravično, da se vojna posojila vključijo v na» meravano pogodbo Nemške Avstrije in Ogrske. Ta plat vprašanja je težka, zato sem se obrnil na g. poslanca Besednjaka, da poišče tozadevne informacije v Rimu. 2. Ali je upanje, da pospešimo vlivanje zvonov, ako izplačamo vojno posojilo? Gotovo. -— Obveznice vojnih posojil nimajo za sedaj v Italiji nobene vrednosti, dokler jih vlada ne prizna. -— Pričakuje pa se, da mora priti ta zadeva v pretres in da se morda reši v pogodbi med Italijo ter Nemško Avstrijo in Ogrsko, ker je Italija sprejela obveznost ne samo, da plača vojno odškodnino, ampak tudi rekvizicije. — Vprašanje je, da li so vojna posojila tudi rekvi* zicije?! Ako hočete imeti kmalu zvonove, morate do» tično svoto vojnega posojila izplačati v gotovini, ker se bodo operacije z vojnimi posojili pri po» godbah zavlekle ad calendas graecas. 2. Listine pri komisarijatu v Trevisu. 1. Ali se niso zgubili moji dokumenti? Vaše listine se niso zgubile, dasi vam oni urad» no potrjujejo, ampak, ker ste jih poslali preveč na enkrat za več cerkva, so jih uvrstili v mape, v katere ne spadajo, ker mešajo nova in stara krat jevna imena. Komisarijat ima arhiv lepo urejen po abecednem redu župnij in po vsebini dopisov. Posebej stroke: zvonovi, premičnine, oltarji, stav* bc. — Zato mora biti za vsak predmet poseben dopis in poseben dopis za vsako cerkev. 2. Zapisnik ene cerkve — pravijo — je neveljat ven! Predragi sobrat! Ali imate Vi tiskarno do* ma, da tiskate obrazce doma in jih poljubno iz» polnjujete in podpisujete? Zapisnik ima vendar datum, število in težo zvonov ter podpis častnika, ki je zvonove odvzel. — Take stvari nočejo le slepci tajiti! Tudi če bi bila prvotno naznanjena teža zvonov manjša kot jo naznača zapisnik, se istovetnost (avtentičnost), zapisnika ne more tajiti. — Pogre» ška lahko tiči v tem, da naznanilec rekviriranih zvonov ni imel zapisnika pred seboj in se je za* dovoljil z izjavo cerkvenih ključarjev ali drugih Občinarjev, ki so včasih površni in pretirani. Gledé kolavdacije in poročila denarja za kup» Ijene zvonove, čitajte pazljivo »Zbornik«. 3. Kaj vam je napraviti, da dospete do zaželjet nega cilja? Osebna intervencija v Trevisu. — Jaz ne mo» rem v tem oziru posredovati, ker nimam nobe» nega mandata od višje cerkvene oblasti. — Kar delam, delam ex privata diligentia. Potrebno pa bi bilo, da bi vsaka škofija imeno* vala svojega zastopnika za cerkveno vojno od» škodnino. Na ta naslov naj bi se prizadete strans kc obračale za posredovanje. Koliko troskov in pisarenja bi se tem potom prihranilo in hitreje prišlo do cilja, zna tisti, ki je to poskusil. Zvonovi. Komisarijat v Trvižu mi je odgovorili, da niso še preštudirali vprašanja vlivanja mojih zvonov. Nadaljna obvestila sledijo. Vprašate, da U bi se dalo ustno morda kaj doseči, ko pismeno vse tako zavlačujejo? 1. Ustno boste gotovo zadevo pospešili in tudi dosegli zaželjeni cilj, kolikor se sklada z koristmi vlivanja zvonov. — Komisarijat lahko zavlačuje oddajo vlivanja zvonov in sicer tudi v sporazumu z zvonolivarji, ki morajo kupovati surovine v inozemstvu po visokih cenah, ki jim jih država ne more plačevati (Sparsvstem!) Te= ža vprašanja ni odvisna od komisarijata, ampak od valute lire v inozemstvu. Ker je naša valuta zdaj dobra, bo zadeva hitreje napredovala. 2. Broilovi povojni zvonovi niso vedno ugajali. Do sedaj se je kot najboljši vlivar izkazal de Poli v Vidmu, potem neka tvrdka (stara) v Bologni, a zadnji čas v Trstu Lapagna, ki je vlil zvonove za Vrtojbo in so z njimi vsi zelo zados voljni ter župnijo Miren, kjer sc je eden obli* kovno ponesrečil. 3. Kolavdatorja zvonov določi komisarijat sam in sicer za tehnično in glasbeno stran, proti kas teremu ni ugovora. Mi lahko vzamemo svojega kolavdatorja, ki za nas strokovno določi, da li je zvonilo dobro ali slabo uglašeno, vlito in obes šeno, toda meritorno nima nobenega vpliva! Fr. Švara. Poglavje o prihrankih. Ta ali oni sobrat ima kaj prihrankov. Morda ti je nekoliko nerodno, da bi jih imel naložene pri domači posojilnici. Saj res ni treba, da bi čes prav samo člani načelstva vedeli, kaj in koliko imaš. A na noben način ne moremo odobravati, da svoj denar izročaš zavodom, ki so našemu ljudstvu in naši krščanski stvari tuji, ali so se od» tujih, ali so nam še celo sovražni. To je gotovo tudi neka cooperatio ad malum. Na drugi strani Pa smo dolžni pozitivno podpirati našo stvar, nas še ustanove! Denar, ki si ga zaslužil med našim ljudstvom, naj služi zopet le našemu ljudstvu. Varnost je vcčja kot drugod, če pa gledaš na obresti, moraš Priznati, da imaš lahko iste pri nas kot drugod. Kaj še ne veš, da sprejema naša goriška Zadružna zveza tudi hranilne vloge? Naše zadružništvo vrši važno nalogo, da brani kmečke domove, ki so gospodarsko ogroženi in tako indirektno ohranjuje družinske enote zdras ve. Tudi tu velja, da navidezno čisto materijelne zadeve spremenimo v sredstva za dušni blagor. Nabiralnik za misijone. Zelo priprost, nevsiljiv, pa preizkušen način nas hiranja prispevkov za misijone je v tem, da nas ročiš iz Rima (23) Sodalizio di S. Pietro Claver, Via dell’ Olmata 16, brezplačno nabiralnik z mas lim črncem na vrhu, ki se za vsak dar prikloni z glavo. Postaviš ga v svoji pisarni na vidnem kraju. Otroci bodo kmalu zvedeli za čudno pris kazen in bodo prihajali izkušat zamorčevo hvas ležnost. Pa tudi veliki ne bodo odmanjkali. Mnos gokrat n. pr. ni kaj računati ljudem za razne male izpiske, to jim pa vendar ni težko reči, naj dajo pa za misijone kaj, če hočejo Gotovo bo koncem leta notri najmanj 100—200 L. In če bi več duhovnikov tako naredilo, računajte, koliko bi se nabralo. Eno je gotovo. Če bi ta predlog našel odziv, bi se letno z lahkoto zbrale precejšne svote za misijone, ki bi se drugače gotovo ne. V. Kos. »Na obrana čestitih svetih običaja«. Pod tem naslovom je izdal škof krški mil. g. dr. J. Srebrnič posebno poslanico vernikom krške škofije. V nji je vladika podčrtal in razložil stas lišče Cerkve glede nravstvenih pojavov, bi se v naših krajih posebno širijo: nepristojna ženska noša, moderni plesi, skupno kopanje moških in ženskih v kopališčnih krajih. Poslanica jo zelo zanimiva in prinaša vrsto učinkovitih argumentov ter omenja tudi glede teh vprašanj nastope katos liškega episkopata v Evropi. Poslanica je izšla v obliki knjižice na 24 straneh. Stane 2 dinarja in se naroča pri Škofijskem ordinarijatu v Krku. Razpust kat. telovadne organizacije v Italiji. List »Corriere della Sera« je priobčil vest, da se je Kat. telovadna organizacija v Italiji (F. A. S. C. I.) razpustila in članom dala na izbiro, da stopijo med avanguardiste. Lanskega leta je še ta organizacija vabila vse kat. telovadne organis zacije na svetovni telovadni nastop v Rim — le» tos je pa že ni več. Litanije. Pri nas je navada, da poje ljudstvo litanije, do= čim jih duhovnik recitira, ponekod urno zmrmra. Kakor je ljudsko petje hvalevredno, vendar mora biti tako, da ne žali ušes. Mislimo na one gramo» Ionske, poskočne litanije, pri katerih se udriha navzkriž brez ozira na vsebino kaj šele na posa» mezne besede. Kdor posluša litanije, kakor jih pojejo ponekod, mora postati nevoljen. Sobratje naj se spomnijo le na naslednje »spake«: »Mati svetega veselja«, sluša litanije, kakor jih pojejo ponekod, mora postati nevoljen. Sobratje naj se spomnijo le na naslednje »spake«: »Mati svetega veselja«, Mati Kristus ova. Kraljica dčvic. Kraljica brez» madeža spočeta (sine labe originali concepta), Kraljica rožnega venca (sacratissimi Rosarii)« itd. Na ljubo tekoči melodiji se požira, ščipa, napačno poudarja itd. Kjer duhovnik ne zna peti, naj bo! Če je pa duhovnik pevec, se ne» primeroma lepše sliši, da poje sam in mu pevci odgovarjajo. Da bi bilo to petje dolgočasno? Ne» le, da je liturgično pravilneje (prosi za nas«), temveč tudi bolj veličastno je. Če se pa že kje ne morejo ločiti od »lajne«, naj pazijo vsaj na pravilne poudarke! Musicus. Naš mladinski list. Z veseljem smo čitali v zadnjem »Zborniku« članek sobrata župnika Rejca, ki je opozoril duhovščino na izredno važno delovanje Prosvet» ne zveze. Vkljub zaslužnemu delu ni dobila ta organizacija doslej nobene javne pohvale, dasi ji gredo velike zasluge za načelno in obnovitve» no delo v povojni dobi. Sobratje na deželi se dobro zavedamo, kaj pomeni dandanes katoliško društvo tudi v pastoralnem oziru in zato nas je članek sobr. Rejca izredno razveselil in se mu pridružujemo. Nekaj drugega nas je pa iznenadilo! Na plat» nicah zadnje številke »Čolniča« čitamo, da je ta naš edini mladinski list v težkih finančnih stis» kah in da je njegov obstoj ogrožen. Sobratje! Kdor objektivno sodi, bo priznal, da bi brez »čolniča« nastala v našem prosvetno»vzgojnem delu nenadomestljiva vrzel. Nasprotniki so vrgli med ljudi list »Naš glas«.. Vkljub številnim lis» tom si je ta list znal s pikantno pornografično vsebino dobiti pot tudi v skrite vasi. Kako kriči vse po dobrem čtivu za mladino! In takega nam prinaša »Naš Čolnič«. — Res je, da imamo v vasi že precej listov, a topla beseda duhovniko» va bo marsikaj zalegla. Poznam sobrata, ki je časopisje v svoji duhovniji uredil tako, da je izmenoma polovica deklet bila naročena eno leto na »Bogoljub«, druga na »Čolnič«. Oboje so de» kleta zelo rada čitala. Zakaj bi te metode ne uvedli povsod? Nikar ne pustimo, da bi zgledni družinski list »Čolnič« trpel škodo! — Na idrij» ski konferenci so sobratje darovali za »čolnič« 120 lir. Vivant sequentes! Foraneus. V zameno. Župni urad v Avberu je dal vezati vse letnike Curiae episcopalis od 1865. do letnika 1926. Pri tem je imel duplikat letnikov 1872., 1873. in 1874. Kdor bi želel imeti te tri letnike, naj se z dopis» nico zglasi. Avberški župni urad jih odstopi proti drugim knjigam, zlasti starim časopisom. (Alber di Sesana, p. Tomadio, Prov. Trieste). »Jaselce«. »Jaselce« so se priljubile in dobro razširile. Uprava »Jaslic« pa toži, da ne prejema naročni» ne. 72 gg. poverjenikov ni poslalo še prav nič. Pro» simo, da bi gg. poverjeniki doposlali nabrano na» ročnino na naslov: Katoliška tiskarna. Gorica, Riva Piazzutta 18. Ljudsko petje. Za ljudsko petje se je zavzela »Civiltà cattoli» ca«, ki močno odsvita želje Vatikana. Revija po» roča, da je mons. Rodolfi v Vičenci otvoril or» glarsko šolo, iz katere naj izidejo organisti, ki bo» do reformirali in dvignili cerkveno petje. List to novo ustanovo toplo pozdravlja in jo stavi v zgledovanje. Na ta način se bo tudi ljudsko petje dvignilo in posplošilo. Tudi mi se držimo tega: Brez izšolanih organistov ne bo šlo. Za ljudsko petje nudi lepo priložnost šmarnič» na pobožnost. Treba je izučiti jedro dobrih pev» cev in jih postaviti v cerkev kar med ljudi. Tam naj pojo stare, lepe, znane majniške pesmi. Važ» no je tudi izučiti šolske otroke, da prepevajo pri šmarnicah. Prvi teden v maju bo še težko šlo, a v drugi polovici maja bo pela bilo količkaj pri» pravljeno. Seveda ne gre, da bi pesmi vedno me» njali. Šest pesmi za cel maj je dovolj. Tako mi» slim jaz, ki v cerkvi ne želim imeti koncertne dvorane, ampak ubrano skupno molitev. Izdajatelj: Zbor svečenikov sv. Pavla. Oblastvom odgovarja: Stanko Stanič. Tiska: Katoliška tiskarna v Gorici. JOSIPIM PODGORNIK RESTAVRACIJA CENTRAL v GORICI, CORSO VERDI 32 Se priporoča p. t. rojakom.-— OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXXJO | Andrej Mavrič l § Gorica, Gosposka ulica št. 3 l g Bogata izbira domačega in inozem- § c skega sukna. — Velika izbira kožuhovin. § S Lastna krojačnica moških in ženskih - . s 8 -------- oblek. ------- s OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Naša zavarovalnica L’ U n i o se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2. n A. RAVNIK Moderna tvrdka ^ ^ in skladišče cerkvenih predmetov FRANC LEBAN GORICA - VIA DUOMO št. 7 Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor: svečnike, svetiljke, kelihe, moštrance, srebrne in kovinaste itd. Popravljajo se že rabljeni predmeti s pozlačevanjem in posrebrovanjem v ognju. ^ ^ Delo solidno. A -HÉ Cene brez konkurence. S A — ■ "W + ^ _ v; _ J JAKOB ŠULIGOJ urar in zlatar GORICil - Via Carducci 19 (Gosposka ulica) Zaloga najboljših švicarskih ur „UNION“ in „ALPINA“. 'I 'ta Ljudsko petje v cerkvi. 80 nabožnih pesmi. Zbral in sestavil Alojzij Filipič. Cena t. l.SO. I ______ K. T. D. v Gorici je izdalo sledeče knjige: Ura češčenja v čast Najsvetejšega Zakramenta L. 0 50 Ura češčenja v čast Matere božje — — — L. 0 50 Ura češčenja v čast Srca Jezusovega — — L. 0 50 JOSIP* KERSEVANI' Gorica - Piazza Cavour O-Stolni trg 9 desno - Gorica Zologa šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk ter vseh potrebščin k navedenim predmetom i GLAVNO ZASTOPSTVO DVOKOLES „ BIANCHI Dr. L. MERMOLJA zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni Gorica, Travnik 5-II — Od 9-12 in 3-5 ] BrataAbuja-Gorica l ^ ulica sv. Antona 4 ^ i Zaloga vipavskih, briških ► i -----in istrskih vin. - - - ^ m Andrej Fiegel Restavracija in gostilna » s prenočiščem. »- TRAVNIK Ì | TRAVNIK mwmwmwìa tmmnf » w¥¥ w¥ ¥¥* wnf¥& Andrej Golja, Gorica Travnik 22 trgovina hišnih kuhinjskih potrebščin. 8 'josip lipicer'’ W W izdelovateij cerkvenih posod, o-UrS'ia rodja in lestencev v Goriei JOSIP CULOT i GORICA - RAŠTEL 2 Trgovina na drobno in na debelo igrač in devocionalij. - - - Specialitete športnih oprem in sandalov. L— —J ulica Morelli štev. 17 ‘ TJt Posrebrujè in pozlačuje v 0Sniu ‘n prenavlja stare predmete po kar se da nizki ceni. Splošno lastni izdelek. ar- Katoliška tiskarna 1 Gorica - Vrh Piacute 18 1 Ali vršite zanjo propagando? ^______________r ^ GIUSEPPE MASSIG - Gorica - Corso Verdi štev. 18 ZHLOGH TKflnm Bogata izbora volnenega in svilenega blaga, snkna za gospode, perila, volne, žime, ter Cene zmerne! kurjega in gosjega perja. Cene zmerne!