Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Nj. veličanstvo svitli cesar biva na Dunaji in kolikor je sedaj določeno, poda se na Oger3ko še le na konci tega meseca. ¦— Cudno je, da se »nemška levica« drži tako na miru ter ne tirja od vlade. da se pokliče mesto grofa Kuenburga drug minister-rojak v vlado ali pa mar inisli, da je za-njo na ednem samem ministru premalo? Vsa je podoba za to. — V mestnem zastopu na Dunaji sedi liberalna večina, ali Ijudje niso z njo nič kaj zadovoljni, najbolj zato ne, ker preveč denarja na leto izmeče, ali pozna se v mestu premalo, za kaj se denar izdaje. Štajarsko. Deželni glavar, grof Wurrabrand se neki v političnih rečeh ne nosi nemškim liberalcem po volji in bi bili radi, ko bi odložil svojo častno službo. Se ve, da jim ne stori tega, kajti ta služba ni samo častna, ampak je tudi mastna. — Glasilo nemških konservativcev »Grazer VolksbJatt« je doživelo svoje 25. leto in je vredno, da ga vzame človek, tudi izmed nas, v roke, kajti že dalje časa piše prav lepo o našem slov. ljudstvu. Koroško. Nemško konservativci si pripravljajo lastno tiskarno v Celovci ter mislijo, da začne z njo novo življenje za-nje. To jim sicer tudi mi želimo, ali ne obetamo si, da bode tako, saj se cel6 v vrati nemške duhovščine nahaja še marsikateri, ki ni »ne mrzel ne topel«. Dokler se v tem ne vzboljša, ne more tudi tiskarna opraviti veliko, kajti malo velja tiskati še tako imenitne reči, če pa ni bralcev in tacih ni pri dobrih katol. knjigah, če gg. duhovniki ne prevzamejo truda spraviti jih med ljudstvo. Kako drugače liberalci in njih apostoli: oštarije, štacune, uradnije! Kranjsko. Mnogo imajo Kranjci narodnih društev po mestih, pa tudi po trgih in še cel6 po vas6h. Taka društva so zlata vredna, toda le takrat, ako so v rokah dobrih in delavnih mož, sicer pa se izgublja društvo za društvom in človeku še žal ni za-nje. — O novem letu je preteklo sto let, kar imajo v Ljubljani na javne stroške razsvetljavo. Take stoletnice nima katero bodi mesto. Primorsko. V Gorici izhaja poslej »Soča« vsak teden in »Primorec« vsacih 14 dnij, oba lista ureduje učitelj g. A. Gaberšček. — V Trstu je bil obsojen tajnik v mestnem uradu, dr. Artico, na 50 gld. kazni, ker je tamošnjo »slovensko posojilnico« imenoval »društvo za Rusijo«. Istersko. V Pomjanu se je izvolil, če tudi z veliko ležavo, nov župan in sicer vrli Hrvat L. Belic. — Poslanec Spinčič in dr. Laginja sta izdala oklic na svoje volilce ter razlagata v njem, kaj bi rada in kako da mislita to doseči. Več pa ni treba še govoriti o tem oklici. Hrvaško. V zadnjem listu smo poročali, da ste se dve stranki hrv. rodoljubov strnili v eno stranko. Nad tem je pri hrv. Ijudstvu sedaj splošnje veselje, toda pri znani kruti sili ogerske vlade izgodi se lahko, da se izgubi kmalu tudi to malo znamenje sloge med hrv. rodoljubi. Ogersko. Predsednik v ministerstvu, dr. Weckerle, je govoril o novem letu na častitko liberalne stranke o »strogi volji«, ki jo ima ministerstvo s tem, da izpelje versko-politične postave in kar Se jih ni, tiste pa priredi brž, ko bode mogoče, za posvetovanje v državnem zboru. No, posebne potrebe ni ne za eno, ne za drugo, pač želijo to judje in kar koee jud, to stori madjarski švab brez vsega vprašanja. Vunanje države. Rim. .lubileja slavnost za škofovstvo Leona XIII. seje pričela že koncem meseca decembra v Rimu v cerkvi >Del Gesii« in konec teh slavnostij bode še le letos koncem aprila. Pričakuje se rom»rjev o tej dobi v Rimu veliko, Ce le ne bode kje nepbrednostij, kakor so jih romarji lani doživeli. Italija. Da je sedanji kralj, Umberto le še za senco vladi, katera stoji blizo popolnem v službi framasonov, za to imamo toliko znamenj, da se bojimo v kratkem času velicih prekueij in težko, 6e še v njih ostane kraljeva krona na glavi kralja: na vso silo se dela za republiko tudi v Italiji in kralj Umberto mora molčati, če hoče ali noče, na vse te prikazni. Francija. Težko je reči, kateri možje, ki so sedaj v republiki na vrhu, so še »snažni« t. j.: niso se dali podkupiti pri tej ali drugi postavi, ki se je sklenila v zadnjih letih — na slavo republike. Ge gre za pravo, mora se reči, da išče človek v njib vrsti poštenjaka lahko o belem dnevu z lučjo v roci, pa ga še ne najde. Kako. bi bilo tudi drugače, saj ne trpi republika več verskih zapovedij, ampak le zapovedi države, le-teh pa je najbolja še slaba! Belgija. Delavcev, t. j. mož, ki delajo v tovarnah ali pa tudi v rudokopib, ima Belgijska država jako veliko in ker pri teh ni doma zadovoljnosti, zato ni čuda, če ko ondi »strike« v navadi, na škodo največ delavceni, potem pa tudi tovarnarjem: smeje pa se v pest delavcev ščuvarji, kajti njim je strike — bogata žetev. Anglija. Lani se je lepo število lutrovt-ev povrnilo v naročje katoliške cerkve, največ iz višjih rodbin: iznied ljudstva pa razmeroma ne veliko in to zavoljo lega, ker nima priložnosti izpoznati svojih zmot. Nemčija. Gesar Viljem II. hoče na vsak način, da se v državnem zboru vsprejme načrt postave za dvoletno vojaško službo; če se ne izgodi po volji cesarja, razpusti pa se naj državni zbor! — Bismarck vendar-le ne pride na Beko ter izostane tako veselje naSih žgečih Nemcev. Nam je tako ljubše, kajti če tudi nismo posebno prijatelji teh nemškib kričačev, vendar pa se nam zdi sramotno, če se izve tudi drugod, kako na slabem da stoji njih domoljubje. — Vodja nemških konservaticev pl. Reichensperger je umrl v visoki starosti. Rusija. Kakor že večkrat, tako se tudi sedaj po ruskih listih razpravlja vprašanje, ali ne kaže, da Rusija napove vojsko avstrijski vladi. To je neki treba, ker avstrijska vlada drži kneza v Bolgariji, kar je Rusiji na škodo. Težko, če je na tem kaj resnice! B o 1 g a r i j a. Govorica se širi, da se knez Ferdinand kmalu zaroči z neko katoliško princesinjo. Knez in kneginja ostaneta lahko v katoliški cerkvi, če je ljudstvo bolgarsko tudi sploh razkolniško. Srbija. Ker je vladi bila sreča mila pri občinskih volitvah v Belem Gradu, zalo hoče sedaj razpustiti tudi skupščino, drž. zbor ter upa, da pride tako liberalna stranka v večino. Prav lahko je to mogoče. Tursko. Sedaj o novem Ietu ,je sultan zopet v zadrpgi, kar se tiče denarja, kajti v kasab ga ni, plačila pa je na vseh straneh veliko. Tudi ruska vlada tirja zaostalo odškodnino. A f r i k a. Našim bralcern ni treba praviti, da je od ondot sedaj težko dobiti kacili poročil. Snega ondi sicer ni, ali zato tem več dežja. Amerika. To leto vrši se v Gichagu, kar je našim bralcem znano, velika razstava mnogovrstnih rečij, prav po ameriškem načinu, toda o nedeljak bi razstava ne bila odprta. Tako strogo se gleda tamkaj na nedeljo. Kakor pa se vidi sedaj, so celo škofje za to, da se odpre razstava tudi o nedeljah, toda samo popoldne in brez dela: samo na ogled bodo reči, kar se jih razstavi. To je lepo!