Fran Roš:
Sin bo kmet
Oče moj /e s/ro/euod/a,                  Mati moja ;e Jifil/a,
(emno mu gor6 oči.    .                    v o&ki izbici sedi,
Z mirno roko uarno vodi                šiva, krpa. O koliko
vlak s lovorl in Ifudmi                     reune ]i trpe oči
ob prepadit) in čes reke,                dan aa dnevom v noč od zore,
sko&j gore v dan in noč,                tudi ko /e zunaj maj.
mimo mest, vasi - do morja,           Ce če vame se zagleda,
vsele] v nove daJ/e zroč.                u lice šine ji sme/52/a/.
JSli kadar fas doraslem, Oočem bili samo kmel, vrnem se na plodno polje, ki oral ga /e moj ded. Truden oče, siva mafi po/de/a jl menoj lakrčt, iam postavim belo fiišo nfima v fiQ večer in zlal