PODLISTEK. Izgubljeni sin. (Pove8t iz dijaškega življenja. Spisal Al. Leben). I. Napočila je zopet krasna spomlad. Ljubke lastovke, katere so sreftno ušle mrežam breKsrČnih Itar lijanov, so iskale, veselo žvrgoleč svoja stara gnezda. Drugi drobni ptički pa so glasno prepevali med ozelenelimi vejicami milo dopefte mBlodije, Zrak je bil napojeil z mamljivim vonjem nežnih vijolic, in na vznožju holincev so blestele trobeatice v svetlo-rumenih barvah. Vse je bujno rastlo in raznobojno cve^fcelo kroginkrog. In kakor se je prebudila narava iz zimskegaspanja k novemu, svežemu življenju, tako se je predramilo pafi tudi marsikatero človeško srce iz du&evnega spanja in otrpnelosti vsled gor]a in trpljenja. Bilo je v nedeljo popoldne. Anton Zidolski, bogat veleposestnik in trgovec, jako naobražen in strogo. katoliški mož, dovršil je namrec ve6 gimnazijskih Šol, in ker mu je prerano umrl oče, moral je vzeti slovo od tovarišev in proiesorjev, ter prevzeti kot sinedinec posestvo in trgovino v trg,u, je sedel v utici na vrtu ter feital Časopis. Njegova žena Ana, tudi preoej izobražena ženska, pa je pregledovala prve pomladanske cvetlice, ki so rastle tam zraven in kiin-ale vrtne gredice; a pregledovala je nekako površno, brez vidnega zanimanja, ker je bila zatopljena v nek važen pogovor s svojim možem. Pogovarjala sta se o svojem edinem sinu Leopoldu, ki je dbvršil pretečeno leto svoje gimnazijske Studije ter je sedaj na Dunaju visokošolec. ,,Jaz priSakujem", re&e naposled žena, ,,Mslto nekaj drugega. Z neko tajno.bojaznijo mislim vodno na Poldeta, odkar je postal visokošolec." ,,Zakaj vendar?" ,,.Moj Bog, ti še vprašaš? Kaj se sedaj vse ne euje o pofeenjanju na visokih Šolah, kjer se mladi, neizkušeni ljudje docela izpridijo! Ali potemtakem ne bi bila v mučnih skrbeb za svojega otroka? ,J?es je; duh, ki dandanes preveva se učečo, oziroma ne se učečo mladino, ni na noben nači.n hvalevreden. Toda univerze (visoke šoie), mislim, niso temu nič krive; vzrok tega tici drugod." ,,Ce je temu tako, zakaj pa se ravno na univerzah goji taka verska brezbrižnost, taka verska zani- kernost?" »Vprašanje je, draga Ana, ali se ta verska brezbrižnost kaže pri visokbšolcih v vefiji meri, kakor pa pri drugih mladih Ijudeh sedanjega časa? Ta žalostni svetovni duh' je žalibog ravno sedaj splošen; je posledica podivjanosti irn surovosti, ki se vedno bolj širi, Hvala Bogu! Se se najdejo na univerzah mnogi pridni in nepokvarjeni mladeniči, Id imajo v svojih drušitvili tudi vero zapisano na svojem praporu, ,,Da, da. Te pa preganjajo in zaničujejo oni, ki so nasprotnega, brezverskega, mišl.ienia. In najžalostnejše je to, da jih nikdo ne brani pred krutostjo in strahovanjem njih sovražnikov," ,,Kaj takega se ne sme kar tako trditi.. Ne sme se reči, da se predstojništvo vseučilišča rie zaveda svojib dolžnosti. Mora se pafi upoštevati, da je treba ravnati tem gospodom z največjo previdnostjo, sicer Še poslabSajo celo stvar. Tudi vseufciliška svoboda igra pri tem precejšnjo vlogo, 6e veš, kaka je ta stvar." ,,Kaj ne bi vedela. Kolikokrat sem že 6ula o tej čudni svobodi. Toda tu sepi jaz drugaSnega mnenja. Seveda boš ti zopet rekel, da jaz tega ne razumem; razumem pa morda bolj, kot vi možje, ki zbog samih dreves ne vidite gozd'a. Kakšna svoboda pa je to, ako one dijake, ki imajo še versko prepričanje ter hočejo biti v svojem prepričanjii neod^isni, svobodomiselni prolesorji in dijaki preganjajo?" Zdolski se je nasmelinil ter začel zopet čitati Časopis, da mu ni bilo treba ničesar odgovoriti. .Žena Ana pa je nadaljevala: rAh, kako srečna, kako brez skrbi bi jaz sedaj lahko bila, ko bi bil Polde svojemu prvotnemu naCrtu, namreii postati duhovnik, ostal zvest! Kako dobro zavarovan bi bil v svojem vzvišenem poklicn pred vsemi zvijaSami tega, od dne do dne bolj popačenega' sveta. Bog ve, da ga nisom silila, ne v to rie v ono odlocitev; prost je bil vselej; in popolnoma prost si je tudi izvolil svoj bodo<^i stan! Že kot majhen deček je imel veliko veselje do nii.nistriranja pri uiaSi, ter je še pozneje kot gimnazijec rad pomagal pri službi božji. Zakaj? In zakaj je nenadoma predrugačil svoje mišljenje ?" ...Zakaj? Zakaj? Outil je namreČ, da ni poklican v duhovniški staii. In to je vendar lx>lje, se pravor^asno se premisliti. Ne?" ,,Resnieno! Toda jaz mislim, da se ta prevrat njegovega mišljenja ni itorodil v njem sainem, anipak da je zašel v slabo tovarišijo, da je bil zapeljan iii odvrnjen od svojega življenskega nafirta. Nahajajo se ja žaliliog že med vecjimi 'gimna^ijci taki brezverski puhloglavci, ki odvraftajo svoje soSolce z brezbožnim govorjenjem in zasmeliovanjem od vsega, kar je kristjanu sveto, od njihovih krSčanskih dolžnosti." ,,Draga Ana", pripouini mož, vstajajoč o<l mize in hote6 iti v sobo, ,,ne opazuj vsega od* temne strani! Leopold je vendar dobro in vestno vzgojen, on se ne'bo dal tako lajiko zapeljati." ,,Slabo druščine pogubijo dobre lastnostl", konča Žena pogovor ter slodi zaini^ljeiia možu v hrnm. II. Skrb, ki je vznemirjala materino srce, ni bila prazna. Dasiravno je inladi dijak spočetka pridno itt marljivo študiral, vendar njegovo obnašanje ni ugajalo starišera. Na počitnicah je vfiasi izražal take misli, da so stariše v resnici spravile v veliko skrb in otožnost Sicer se je udal opomiriom očetovim in prošnjam materinira, a vepd'ar ]e vsikdar skušal opraviSenost svojih naziranj braniti. Ako je bil govor o veri, je dejal: ,,Ver'a je zasebna stvar, stvar lastnega preprlčanja; vsaka vera je dobra, zato moramo pustiti ysakemu njegovo vero." wVera je zasebna stva^r", te besede so očeta Zdolskega spekle globoko v srce. ,,Kaj pra,viš, moj sin, vera je zasebna stvar? Te besede so nejasne, so dvomljive, ki jih ti niti ne razumeš. \redi, da sem tudi jaz nekaj ištudiral in še vedno veliko Čitam, kolikor mi čas dopu&Ča. Vera je zasebna stvar — nadaljuje o^e, dokazujofc neutemeljenost sinove trditve — lahko pomeni: vera je postraiu ska stvar. V tem smislu je ta< stavek popolnoma napačen. Ali je posiranska stvar vedeti, če biva osebno, vecno, nadnaravno bitje, a-li ne? Ce je ustvarien 61ovek od Boga in za Boga, takb, da je Bog vir njegovega življenja in njegov cilj? Je-li postranska stvar, znati, fce se človek bistveno razločuje od živali, ali ne? Ce ima neumrjočo dušo^ 6e je večnost, srečna in nesrecna, če peklenske muke vekomaj trpijo? Ako Bok resnično obstoji in je človek njegov tvor, in ce je vlovek le v Bogu srečen, in 6e je življenje tudi onstran groba? Ali naj bo tudi to postranska stvar, tega Boga ljubiti ali pa ga sovražiti, izpolnjevati njegove zapovedi ali jili zaničevati ?" Tiiko je Zdolski svojemu sinu z resnimi besedami dokazoval, da vera ni postranska ali nepotrebna refi, temveč da je vera neobhodno potrebna tudi glede cloveške družbe. Leopold ni ugovarjal. ,,.laz se nočem mešati v vajin prepir", se je oglasila raati, ,.to pa .sedaj jasno vidim, da se moj sin v svojih nazorih ne strinja ve6 z menoj in s svojim očetom; da se bo, ako bo šlo tako naprej, sfasoma docPla lofii) o<l svojih starišev, kateri ^a tako ljubijo in ga tako ljubeznjivo ftuvajo pred pogulx)iiosnimi nevnniostmi; vidim, da se bo odtujil avoji materi, katera ga je u^ila, svojo vero visoko spo&tovati in srečno živeti v katoliški cerkvi, ki edina u6i božjo respico. Oh, izgubila bom svojega ljubljenega otroka!" — Tako je tožila blaga žena, in debele solze ji zdrknejo po obličju. ^Bodite vendar pametni, mati", zakliče sin ter prime mater za roko, ,,jaz navajam le načela. Sana vendar nisem storil nicesar^ s cim bi Vam povzroftil žalost."