ti*
PRO
MM & Uwoi.io Am
OffSoo of
LsvraSsls Am
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LBTO-YKAR XXII.
Cmm IftaU k HM
M. IUI. «t tW
M
». im.
Ch
icago. ■ ?
111., pondeljek. 20. maja (May 20), 192«.
b«a»crlpliuM $*.** Toortj
STEV.—NUMBEK 118
fo» miline ml
rolo of
Deveta redaa konvencija
S. N. P. J.
Zapisnik četrtega dne zborovanja

OSMA SEJA
416.
Predsednik otvori sejo ob 1:00 popoldne. Citanje zapisnika z včerajšnje popoldanske seje, ki se z malimi popravki sprejme.
Poverilni odbor poroča, da'so vsi člani konvencije navzoči. Tajnik konvencije čita pozdravna pisma in brzojavke, ki so: Brzojavke—Društvo št 8&6, Benld, 111.; A. F. Svetek Ca, Cleveland, Ohio; Slovenska Zadruina Zveza, Cleveland, Ohio; dr. it 388, Miami, Ariz.; dr. št 406, Buttalo, N. Y.; Martin Miloaich, Eveleth, Minn.; dr. št. 614, Cleveland, Ohio; dr. št. 187, Cleveland, Ohio. Vse brzojavke vsebujejo poedrave konvenciji, ieleč ji uspešnega dela. Od it. 187 iz Clevelanda pa še poeebej poročajo, da je bila v grozni eksploziji v bolnišnici ubita poleg 115 drugih tudi članica France« Logar.
Pisma—Anton Zidanšek, potovalni zaatopnik Prosvete; dr. št. 88, Moon Run, Pa.; dr. št 58, CoUinwood, Ohio; dr. št 188, Hudson, Wyo.; dr. št 847, McKeesport, Pa.; dr. št 117, Yukon, Pa; dr. št. 82, Johnstoam, Pa.; dr. št 205, Duluth, Mirni.; dr. št. 81, Red Lodge, Mont; dr. št 542, Elhrood City, Pa. Pisma vsebujejo pozdrave in nasvete.
Br. Anton Garden, predsednik odbora za resolucije poroča, da ima ta odbor pripravljeni dve resoluciji za predložitev konvenciji v razpravo j^slrlcpanje. Br. Albert Hrast od istega odbora prečita reeolucijo za federacijo jugoslovanskih podpornih organizacij, ki ae glasi:
"Za ustanovitev federacije jug. pod. organizacij. Ker je sentiment za združenje raznih podpftnih organizacij med jugoslovanskim delavstvom-v Ameriki prišel v nekak zastoj in se sedaj nahaja na zelo nizki stopnji ; in
Ker pa razmere in praktični interesi, tako sedanji kot bodoči, vseh jugoslovanskih podpornih organizacij zahtevajo, da se store koraki, ki bi zbližali naše ppdporne organizacije in njih članstvo in jih privedli do ožje medsebojne kooperacije s ozirom na rcAe-vanje notranjih gospodsrskih problemov, kakor tudi v svrho po-vzdige naših kulturnih, socialnih in delavskih intereeov; in
Ker bi ae te namene dalo najboljše doeečiv eni skupni federaciji jugoslovanskih podpornih organizacij, ki naj bi segala v vrste članstva in slonela na principu samouprave za vsako pridruženo organizacijo; zatoraj
Sklene deveta redna konvencija S.N.PJ
jednote iafcijatira akcijo za otumUrtnjc M ______,
nkih podpornih organizacij, kl naj sloni na demokratičnih principih napredno zavednega delavstva; glavni odbor ima nalogo pod-vzeti take korake za realiziranje smisla te rcadocije kot se mu vidijo potrebni in v slučaju potrebe se naj obrne po direktivo na članetvo, oziroma društva."
PredloAcno po A. Garden u, članu dr. št 5.
. Resolucija ^oglasno sprejeta.
Br. Hrast prečita drugo resolucijo, ki se nanaša na starostno zavarovanje. Sledi precej dolga debata.	*
Br. Spoljrar od št 121 predlaga, da naj reeoludjski odbor »piše novo in popolnejšo resolucijo, ki bo določala takojšnjo akcijo. Pravi, da naj ae to zadevo temeljito reši in zaključi na tej konvenciji.
Debate se vddeže sledeči delegatje: od št. 92, 86, 174, 567, 284, 85; ki nagiaiajo, da je U akcija potrebna in da naj jednoU kaj stori v tem smislu.
Bratje Garden, Hrast, Godina in Cainkar pojaanjujejo, da se akcije ne more ndejstviti kar čez noč. in da ae mora dati gl. odboru primernega časa za preštudirati to reč z vseh vidikov.
Br. Terčelj doda h Spolyarjevemu predlogu, da deveU redna konvencija naroči gl. odboru, da, naj kakortiitro mogoče, saj v šestih mesecih, izdela dva načrU ca starostno zavarovanje, Ur ju da članstvu na splošno glasovanje.
Br. Spoljrar protestira .proti Umu in zahUva, da na j ce to zadeva reši takoj jn tu na konvenciji, ter v Um smislu predlaga. Odklonjeno.
Del. Bregar od it. 50 kritizira počasno in nepravilno delovanje in pravi, da če se ne bo boljše delalo, bo pričel tudi on govoriti. Ne delajU še več stroškov s Umi rečmi. Asesment se ne sme povišati radi tega.
Predlog br. 8polyarje, amendiran po bf. Terčelj u. aoglaano sprejet
Br. Joeeph Zavertnik, predsednik odbora sa prošnje in pritožbe poroča, da ima U odbor nekaj zadev pripravljenih za predložiti konvenciji v presojo in sklepanje. Br. D. J. Lotrfch, Ujnik Uga odbora, predloži sledeče zadeve:
Mihael Mali. član dr. it 52. Broughton, Pa. Odbor je pre-iskal njegovo zadevo, in mu prizna $25 podpore iz sklada izrednih podpor. Sklep odbora potrjen.
Joeeph KJmel, član dr. št 17, Lorain, Ohio. Odbor je pre-iakal vaa dejstva njegove zadeve* in mu prizna $50 izredne podpore. Sklep aMiora potrjen.
George Bozovich, član dr. it. 818, Benton, III. Odbor je pregledal vas podatke ajdove afere, ter mu jc na priporočilo del. Pergarja priznal trimesečni asesment. kar snaša približno $22 (sa njega in družino). Sklep odbora potrjen.
Marjr Rodich. članica dr. it. 489, Peoria, 111. Odbor jc natančno prdckal njeno zadevo, ter jI priznal $10 podpore. Sklep odbora potrjen.
John Smrke, bivši član dr. it i. Cleveland, Ohio. Odbor je preštudiral vse podatke tikajoče ce U afere, ter zaključil, da ee tega biviega člana sprejme nazaj v jed noto, pogojno, da ce da zdravniško preiskati in da po zdravniku prirejeni tozadevni formi a podpisom izjavi, za katere bolezni ne bo zahteval bolniške podpore: In če plača določene aaesmenU. Sklep odbora potrjen.
Nepodpisan protest od nekega člana cd dr. M. 47 iz Spring-fielda. IU.. se ne vpoiteva. Sklep odbora potrjen	«
Glede zadeve društev št 489 in 811, Peoria. III., ee pooblasti br. Stigto. da oba dn*tva skliče na skupno sejo in ju sdrufti v • smislu navodil m gl. urada. Id skupnemu društvu da nove številka, ime pa si idker* društvo po svoji volji na skupni seji. nakar ae tudi ustanovi angleško poslujoče društvo Sklep odbore potrjen.
■Lpaglt-HkeK* gtaoila ne bo. Drugi sklepi. Prireditve. Nedeljska proslava.
Na zadnjih dveh aejah konvencije je poUkalo delo konvencije brez kakih zadržkov ali incidentov. Glavno delo se vrši v odsekih in v dvorani so le debate in glasovanja, kadar odseki poročajo.
Na enajsti seji v soboto pred-poidne jc bila daljša razprava o predlogu separatnega angleškega giaaila Odsek sa pravila je predložil dva načrU. Prvi je bil, da "ProsveU" izhaja kakor doslej s edino razliko, da ima oficijelna številka ob sredah pet strani slovenskega— in po možnosti hrvaškega — in tri strani angleškega gradiva, enkrat v mesecu pa izide oficijelna številka na 16 straneh. Drugi načrt jc bil, da oficijelna števili* prinaša samo slovenske in deloma hrvaško čtivo, poleg tega pa izhaja angleški tednik "Uni-ty" na štirih straneh in ena stran naj bo oddeljena mladinskemu oddelku. *4Mladinski list" naj odpade.
Konvenciji je bilo dano na izbiro, da se odloči za prvi ali drugi načrt Po daljši in precej živahni debati je delegacija odglasevala z ogromno večino —161 proti 11 — za prvi načrt. Angleškega lisU torej ne bo in "Mladinski list" osUne kot doslej.
Druge spremembe odseka za privila so bile večinoma epreje-U. Točka, ki jc določala, da mora urednik glasila napisati v vsaki uradni šUvilki najmanj dva koloni o jednoti ali jedno-tah, jc odpadla. V soboto popoldne delegacija da glavni odbor ni zborovala, peč pa ce jc dala ■ slikati sred dvorano in potem se odpeljala t avtobusih na iapre-voz po čikaških bulevardih in parkih kot gost čikaških dru šUv S. N. P. J.
Zvečer je bil banket v Havli čkovi dvorani, katerega se je udeležilo mnogo občinstva. Po pojedini so bili govori, godba in pevske točke. Užitka in zabave je bilo dovolj.
OpereU "Spominska plošča ki jo je uprisarH socialistični pevski zbor "Sava" v petek zvečer v Ha v ličkov i dvorani, jc naredila na delegaU in ocUle poslušalce zelo dober efekt. Pevci in igralci so v splošnem izvedli svoje vloge veliko bolje kot pri prejšnji uprizoritvi. Dobra moč je bil Vincent Pink in Ukisto Ana Miško. Zelo dobra sU bila Alice Artach in Andrej Miško v samospevih.
O slsvnosti proslave |Metnl-ce S. N. P. J. ki se je vršita včeraj popoldne s sijajnim ti* spehom, pride naUnčneJše pb-ročilo v sredini številki.
Čepeli* obsedel v Franci jL «
Pariz, 18. maja. — "Graf Zep-pelin/ ki se je moral s poU v A meriko vrniti, ko ga je nad Španijo malone razbil vihar, ee jc moral včeraj spustiti na tU Cuers-Pierre-Feuju na južnem Francoskem. Osemnajst potnikov in 40 mož possdke Je srečne našlo savitje po dolgih urah težke negotovosti. Veliki zrakoplov je salo pokvarjen in vzelo bo dolgo časa, predno bo mogel iti spet v zrak.
ssass.
lica. Act of Ort. I. 1917, sstkortse* os Jim 14, ISIS.
Piketlranje
retarije eUvkarjev na nem red«* — IsnporUcI je aUv-
EHzabethtoe. Tcan. — Obsedno stanje e prakim sodom je bilo proglašeao v difcrlktih rajonske sUvke v vzhod m* m delu države. Nad sto stsfrkarjev je bilo aretiraaih 14. ftaj* od vojaških oblaatt s ponfcčjo šerifovih deputijev, milje etran od Glaiu-stoff-Bembergovih tovaren. A-re taci je SUvkarjev se nadaljujejo. •
Kompanija je aaprls vodo v stanovanjih sUvkarjev in pričela s procesu* na |odiščih za e-vikcijo sUvkarjev. .
Milica eamtra plketiranje na cestah, ki aadlje v rajonska me-sU, kot ocatao repsnje. SUvkarJi so aretirani, ako jih milica zaloti ponoči na ulicah. Za to akcijo se poelužuje neke store odredbe, ki ai bila dosedaj še ni-
Te dni je btte šepet aretiranih nad petdeset sUvkarjev, ki so bili na piketai straži in avarili stovkokaac, kaUrs vozijo v avtih v Elizabethton, naj ne gredo delati v tovarne. SUvkokace varujejo deputijl, gboroženi a puškami in solankami.
TdVarnarji so gNkušali obratovati tovaras s atovkokasl. Izmed šest tisoč sUvkarjev se jih jc podalo na delo It okrog sto, vsi drugi so bili atovkokasl, katere so družbe Uapertirsk is drugih krajev.
Illllžsulil aooinl ma
■iiiicarsu (Mtrii in>
Mraa v rajoaski stavki
^je^uščen proti kavciji
Stavkovna bitka beaai dalje.
EHaabetktoa, Tenn. — Adju-Unt-general W. C. Boyd, vrhovni poveljnik mHičarcklh čet, kl ao tu v aktivni alužbi vsled stavke v rajonskih tovarnah, je bil 17. t m. aretiran na obtožbo delavke Evelyn Heaton, da je bil na njej izvršen poskus uboja la Boyd je odgovoren za to dejanje. Delavka leži težko ranjena v bolnišnici, ko jo je povozil vojaikl avtobus, v katerem so se vojaki saksdili v množico sUvksrjev zadnji ČetrUk. Aretiran in enako obtožen je bU tudi šofer do-tičaega busa. Trije drugi ntov-karji laže ranjeni.
Geapral Jc bil kasneje izpuščen, ko je <polc*U $1000 ksvcijc. IspuMeaih je bilo tudi 86 stav-karjev, ko jc unija tekstilnih ds-Uvcev plačala varščino ss nje.
New York Oty. -o Vrhovni sodnik C. T, T.Crtla js pri pr-vem zaslišanju v petek odloČil, da "indžuakien", ki co ga izpo-slovale steeMaske unije sa pre-prečenje iapera 76,000 deUvcev, ostane v veljavi nadaljnih deset dni. Medtem so mestne pblasti začele akcijo, da doeažejo sporazum med pogodbeniki in unijami. Mesto ima za sto milijonov dolarjev kenetrukcijskega dela, ki ne sme prenehati.
Zvesa pogodbenikov, ki bi rada izprla delavce in a Um uničila petdnevnik« katerega Je morale dati, je napovedala izpor z azad-njo sredo, toda sodnijska prepoved jI je prekrižala račune. Pri hodnjo sredo se vrši drugo zssli žanje prod sodiščem.
, Ekslujserjev vnuk tovarniški
Nadprodukclja kriva aeugodae-jm položaja pridelovalce*
Kaos vide, Tenn. — Pridelovalci tobaka, večina njih so siromašni farmarji, stoja pred eno najreanejših kriz v generaciji. Varok Umu stanju js, ker so nasadili preveč tobačnega blišča na svojih poljih, že lansko lato so prejeli le 80c aa funt tobaka, letos bo pa cena funtu padla oe-lo na 18c.
Leteč jc bilo 22% polja več obsojenega s tobakom ket v pre-l®t»u« Kft^ioMtoi^A J«, ji pridelali 888 mili jonov funtov tobaka to Mo. To je skoro petdeset milijonov fun tov več kot znaša porsba tobaka Pridelovalci tobaka v Vlrgini-ji, Kentuckyju in v Tcnneaaeeju bodo najbolj prizadeti. Ali bo ta kriza pomeniU splošno izšel Je vs nje farmarjev v industrijska središča, bo pokaaaU bodočnost
s Los Angelca, Cal.-4*eis Fer dinand Hebensollern, sin nemškega ekskronprinca in vnuk bivšega kajasrja, je tu upoelen kot navaden delavec v Fordovi av-tomobHni tovarni. Bivši princ, ki je star 24 let, pravi; da ga delo veeeti, čeprav je težko. Odšel je v Ameriko proti volji svojega o-četo.
(Dol* as L

Kom j prciivujc
v dvorani 8. N. P. i.
V pondeljek 20. maja g veder predava Ivan Mo-lek v dvorani 8. N. P. J. Predmet predavanja: Petindvajset let boja — zakaj 7 Vstopnina pro-ata. Začetek ob osmih Vfbtr. .
Parit* na program prireditev vaak dan.
Washington, D. C. — Uradno poročajo, da sto južnoameriški republiki Chiie in Peru končali 40-letni spor radi dveh provinc Tacna in Arica. Poerodovale so Združene države sa doacgo sprave. Pogoji sprave so, da Peru dobi Acno, Cblle pa Arico. Poleg tega Chiie plača šest milijonov dolarjev Peruju
TISKARSKA JAIN STAROSTNO ZAVAROVANJE
Unija plačala nad milijo« dolarjev pokojnine svojim članom v preteklem letu.
Indlanapoiia. Ind. — Mednarodna tipogvafična unija je plačala v pretočenem letu $1,161,-888 storostne pokojnuine članom. Sedaj ima organizacija skoraj tri tisoč članov na penzijski listi in to ŠUvito se bo sa par sto člsnov povišalo tekom tegs leto.
Il glavnega atona tudi poročajo, da ae boj proti 8ears-Roe-buck Co., veliki raspošiljevslnl družbi, ki je oddala svoj katolog v tisk neki neunijski tiskarni, nadaijujs a vso ostrostjo. Ns družbo prihajajo plsms s vprašanji, naj pojasni U korak.
Mnogo strokovnih delavcev je vrnilo katalog družbi, ko so o-pazlll, da je bil tiskan v neunijski tiskarni Organizirano delavstvo v Toledu, O., tudi protestira,. ker je oddala kompanija popravljalna dela na svojem trgovskem poslopju v omenjenem mestu nekemu aeunijskemu podjetju.
f UMIKI prOVIROJ
Dva

Koaao stavka v Hn^aMal
Tekstilni delavci aa ce aparesu
Greenvilic, N. C. — Tekat 11 ni delavci v Brsndonovlh tovarnah, kl ao sUvkali več tednov radi novih delovnih naredb, se vrnejo 19. maja na delo, ko so sogl*M»«. odobrili sporssum svojih voditeljev s kom penijo. Dslavcl so se sadovoljlll, da bodo operirali po več tkalnih strojev ket prsj, to-ds imeli bodo pomočnike. Družba jim je pa nekaj priboljšaia na pUČi.
i je toi igrači je.
Waahiagton. D. C. — Senator Denisi F. ateck. demokrat iz lo-we, je zadaje dni predložil osnovo sa drssHjntr znižanj« naselja-vanje v Združen^ državo Po no-vam sakoaa aarodnoetnegs izvora. ki prids v vdjevo 1. julijs t. 1.. sme priti nekaj čas 161,000
htova. da ee to število reducira na okrogla 166,000. Kvoto is veeh
Veterani ce savssfc aa ladaalrlj-ske jetnike.
Kelso, Wssh. — Člani lokalne postojanke št. 1045 veteranov svetovne vojne so na svojeai zborovanju sprejeli resolucijo In Jo poslali ffovernerju Hartleju, da takoj izpuati iz ječe osaim delsv-skih organizatorjev, ki co bili obsojeni od dvajset do štirideset let zapora v državno jetnišnico v VVsIls Walls. Te žrtve rasredn«' justkse so bile vržene v Ječo, ker so branili svojo dvorano, ko Je nanjo navalila drhal iegljonar. Jcv.
Veterani so tudi IsjavUi, da Je bil naval legljonarjev zločin in da so imeli delavci pravico braniti svojo dvorano.
Butlegarekl magnet ječi
Philadoiphia. Pa. — Alphons«-Capone, vodja butlegarske In poboj niške gsnge v Chlcagu, kl ga dolže, da je on najel strelce sa eksekučijo sedmih mož njemu nasprotne Morenovs gsnge v zadnjem februarju, je Ml v petok (u aretiran in takoj obsojen ns leto dni zapora, ker je neeil pr* povoda no orožje pri eebi. To je prvi slučaj, da je bil mogočni Ca-pone obsojen v zapor — toda š#le v Phiiadelphiji.
Teren to, Oaa. — Kapitollstlč-na of en siva proti delavstvu po-sUJa močnejša. Sam Langicjr in Joc Fariey, ki sU govorila na Javnem shadv v prid Jack Mac-Donaidu. ki je bil vršen v ječo Uradi komunlatUMfe aktivnosti, sU bila amtimna. Prignana sU bila na sodišče na obtožbo radi potepuštva ter obsojena na vač mesecev Jato v drže v no Jetnišnico. I migracijske oblasti so sedaj na delu, da isposlujsjo odlok, da se obe deportlrato v Anglijo.
Zakoni, kl ao bili sprejeti v te-ku stavke v VVinnipcgu 1. 1919, dovoljujejo deportacijo nesaše-Ijenlh oaeb, ne da bi bile to po-klicane na zagovor.
Od imenovanega leto Je bilo izvršenih že več poiakuaov, da Ne ukinejo ti In drugi zakoni, katerih ost je naperjena proti delavskim agitatorjem la organizacijam, toda vsi ti poskusi so se izjalovili. Kanadske oblasti i-majo vsled tegs moč, kl Jo poljubno Izvajajo napram delavstvu.
Taka Je svoboda govora, kl Jo deli delavcem kanadska zbornica
ne Izrekel ss ssnatao
Kim
Washington, D. C- — t m ftimmcas is Severns Karali-ns se je pridružil Whe«lerju v zahtevi, da se uvede preiskavo v tekstilni industriji v ptsdmont-skrm okrožju gi«d« mezde In delovnih resmer v tovarnah. Pred enim tednom Je Simmons izjavil, sama rešila to vprašanje, ne da da bo država Severna JCarollna bi ae senat vtikal v firalskavo. Kot govori njegova zadnja izjava. je sedaj popustil od svojegs •toregs stališča
Novo sitnosti na Kitajskem.
ftengsj, W maja.—Kakor vse sto ss gensraJ Tiang Kaj-tsk. predsednik nacionalistične vlade, in "kristjanski" gsneral Fsng Juhsisfiz resno sprle. F«»ng i ms 250,060 mož nacionslistlčne armade v centralnih provincah. Pred nekaj dnevi so njsgove četo zasedlo teleznico In zapri« piH čstam, kl jih je Ciang poslal v provinco Monan. Predsednik je nato v petok poslal ultimatom Keniru. naj braz odloga pojasni, Če Je z vlado ali proti vladi.
Delegat U West Parka. O., Je o|>azil, da pri glaaovanju za plače delegatov ni bilo nobenega bloka. Val so nsksm Izglnfli — in ostali so le delegatje, ki so složno glacbvall zs predlog najvišjih dnevnic.
0 0 0
Med razpravo o pravilih Je neki delegat predlagal, da vse spremembe pravil naj bodo na "zadnji strani." (Med nami rečeno:
to nI bilo lepo ln praf.) 0 0 0
Ko jc šlo ss plače delegatov, so nekateri veliki molje s velikimi idejami za ddavatvo veliko govorili, toda malo so pomislili HV Ae manj povedali.—Delegat, ki ne spada v pisani blok.
• o o
MoJ vtis je, da delsvel še ne potrebujejo Izobrazbe, peč pa sa-htovajo bič it južnih krajev. Bo-
dimo torej sadovdjnl.—I .H.
0 0 0
Med dvema delegatinjama Jc prašen sCdež. Tisti, ki bi dobro-
došel, gs 'ni v Chlcagu.
0 0 0
Pokazalo se js, da se človek tudi sajcs ustraši. Kako se ne bi šele medveds s palico I -Oh l J sk l
deleglt.
0 0 0
Kasllks med blokom v "Spominski plošči" in bloki na vogalih Je to: prvi premetava seno, drugi pa mlstijo prazno slamo.
^Kritik.
0 0 0
Vss, kar Je praf. Dajmo aaup-
Bicc Andreju llišku in Alfci Ar-f
tach, kl sU nsjboljše izdelala
•veji Vlogl.-Prejlajr v ~ * -000
V petek zvečer sem poslušaTo-l>ereto v Havllčkevi dvorani. Vsi so dobro peli in Igrali, toda najmlajši Igralec (v naročju) se Je najbolj naučil svojo vlogo. Niti enkrat nt zajokal. A perfect chip of the old block!—Delegat ia dr-
šave Jasbecev.
0 0 0
Oni, ki ss Je zahvalil delegaciji za poljub, je postal aalo, selo progresiven pri progresivnih de-legatinjsh od prograslvnogs bloka.—Isti.
s o o
Reporter št. 18 (ni društvena numsrs) poroča, da so ss ustanovili čez nedeljo sledeči novi bloki: '
Plehsrskl blok. flams plešasto glsve.
Rubber blok. NI velik, a lahko se raztegne od Cufahoge do Pl-ke's Psakac
Družinski blok brss naraščaja.
Blok eksarjev. kl so bili, niso
več in bi še radi bili.
0 0 0
Vse prisnanje predpoldansko-mu zapisnikarju. Nepristrsnost stoji nad vsemi bloki.—Delegati-
nja iz svellskih hribov.
0 0 0
Brat Medvešek reportirs, da Je vrgel palico prež, Došivel Je to. da je naša konvencija kakor Lurd IVI romaš na konvencijo
ki noga Je sdravs.
0 0 0
Driejrst. stoječ pri poštni skrinjici: 'Danes sem spet povedal nekaj koristnegs sa Jednoto"— Drugi delegat: "Vraga si pove-dal. četudi si Imsl "floor* večkrat kot jsz, nekako 88-krat In Jss pa samo enkrat. —Slišal delegat Is Penne
0 0 0
Reporter JavlJs redakciji "KovivenčnlC." da >s prvi podpredsednik Olip v petok izgubil glas. Kdor gs nsjdo, naj ga blagovni ltrotiu koovenčnemu tej« niku Siftkovichu. Nagrada: pocu-kran konjiček brez piščalke . . .
Kasaovaa sa poljubile* svoje
Kraševcl. katerih rojstni kraji spadajo pod Muosoliaija, ustanavljajo svoj Mok. kl bo baje Atol go notranjskih Paterson, V. i. — Gilbert Up Menda niso vsi <• rs beli trot t je bil v peUk obsojen v pIs- vodlee, kajti te izbranim je čilo $27.80, ker jo v evtomobllu usoda mHa. da Mdaj nosijo us ulici H j ubil svojo ženo. j t(rtr gUvkw.
- IJlfp^-' .....
P R O SVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
PONDELJEK, 20. MAJA
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
C«nr <>f po
Rokopisi m ne mfti)o.
Norotnioo: Zadlnjane drla*. (»xvan Chic**) fS.OO no leto, *XX> so krtsTehicofo lo Clcofo $7.60 n. loto. 13.71 so pol lete, lo so ioose«-
•».00 B	L. •
Naalev m tn, kar faoo stik s Matoas:
"PBOSVETA"
mi7-kt S«. Uw*4ele Avomm. Cblcofo, IIMeela.
pot dalje, ne glede na to, kjii porečejo lastniki strojev in orodja za blagovno produkcijo in distribucija Menda ti lastniki produktivnih in distributivnih sredstev vendar niso tako neumni, da pričakujejo od zdravih umskih in ročnih delavcev, da bodo legli na zemljo in mirno čakali na smrt od gladu. Saj je želja v človeku po življenju najsilnejša v njem. To dokazujejo lastniki proizvajalnih in razdelivnih sredstev sami, ko k nagromadenim milijonom kopičijo vedno nove milijone, ljudska delavna masa pa trpi na pomanjkanju najpotrebnejših življenskih sredstev.
"THE ENLIGHTENMENT
Organ ef tfco SleveM Natloe«! Baooffl SocUlf. OotmS bj the Sle?«
NoUomI Beeaflt Sedet*.
Advsrtioin* rs to« oa ofroemooL
HubscHptloet United Stetes (aseept Chloofo) ond ^onodo #8M por ■ Chicagu 17.50, ond forelgo countrlos $>.00 ** yy» Kmmin m ^ ,
MjCMBEg Of TI FKD1EAT<D «Bil"
188
Datum v oklopoju, n. pr. (April 30-1929) pole« vslags Imana ns naslovu K meni, da ve sija s tam dnevom poteklo naročnina. Ponovite Jo prevočesno, le so ra ne u«tar1 list.	^
BOJ ZA SKRAJŠANJE DELAVNJKA.
Več kot štirideset let je minilo, odkar je v Ameriki pričel boj za osemurni delavnik. Najhujši boj se je vršil v Chicagu, ki je dosegel v letu 1886 svoj višek v Chicagu in je končal začasno z izgubo bitke za organizirano delavstvo. Posledica te izgubljene bitke je bila, da so bili štirje delavski voditelji v Chicagu obešeni zaradi hudodelstva, ki ga njso nikdar storili. Organizacija "Vitezi dela" je bila razbita in triumfiral je lastujoči razred v nad i, da je delavstvo tako vrgel ob tla, da ne bo zlepa vstalo in ponovno zahtevalo skrajšanje delavnika na osem ur dnevno. Se predno se je lastujočemu razredu posrečilo popolnoma ubiti organizacijo "Vitezov dela," se je ustanovila že nova organizacija, Ameriška delavska federacija, ki je pobrala rokavico, ki jo je lastujoči razred vrgel naprednemu in zavednemu delavstvu. Boj za osemurni delavnik se je nadaljeval. V tem dolgotrajnem boju je strokovno organizirano delavstvo dobivalo in izgubivalo bitke. Se preden jefcil osemurni delavnik doaežen v vseh industrijah in so delavci v nekaterih podjetjih delali še dvanajst ur dnevno, še je rodila zahteva, dk se dela po osem ur na dan in pet dni v tednu.
Skrajšanje delavnika ni kaprica strokovno organiziranega delavstva. Ravnotako ne prihaja te želje po pa-senju lenobe, ampak je sad razvoja tehničnih naprav v blagovni produkciji in distribuciji. V teku teh kratkih let se je tehnika v blagovni produkciji in distribuciji tako spopolnila, da en stroj opravi delo sto delavcev in da do-" stikrat dela en delavec z dvema ali pa tremi takimi stroji. To pomeni, da en sam delavec producira tristokrat več, kot je produciral pifed štirideset leti. V transportni industriji, ki služi blagovni distribuciji, so bile- uvedene tudi epohalne izpremerabe. Kar se nam je zdelo pred štirideset leti nemogoče, je danes mogoče. Lokomotive vlačijo tovorne vlake, ki so dolgi miljo in pol. Organizirani železničarji so danes prisiljeni zahtevati, da se dolžina tovornih vlakov postavno zniža na pol milje, če ne, bodo lastniki železnic uvedli toVorne vlake, ki bodo dolgi po tri milje in več in tem vlakom dodali samo tri uslužbence vlakospremnega osobja.. Današnji pamiki nosijo od trideset do štirideset tisoč ton tovora. Ladje, ki so pred štirideset leti nosile po pet tisoč ton tovora in so veljale za največje, zgledajo v primeri s temi morskimi velikani kot čolnički, ki jih lahko ti velikani obesijo na svoje davite, da jim slutijo kot rešilni-čolni v slučaju katastrofe. Take velike izpremembe so bile uvedene tudi v poljedelstvu. Povsod se odslavljajo delavci, ker stroji opravljajo človeško delo. Neumni ljudje pravijo, preveč je ljudi na svetu, za to so delavci brez dela. Ti kratkovidneži ne mislijo tako daleč, da bi razumeli, ako bi bilo manj ljudi na svetu, bi potrebovali še manj produktov za svoje življenje in posledica tega bi bila, da bi ravno tako veliko delavcev iskalo zaman dela od industrijskega podjetja do podjetja, kot ga iščejo zdaj, ko je po njih mnenju preveč ljudi na svetu. Ljudi ni preveč na svetu, ampak sistem sedanje blagovne produkcije in distribucije je tak, da ne produci-ramo blaga in ga ne razdeljujemo za človeške potrebe, ampak zaradi osebnega dobička. Ako spoznamo, da je to resnica, tedaj moramo logično zahtevati, da se ta sistem I »opravi v toliko, da ne bodo sadovi dela ostali v rokah poedincev, ki lastujejo produktivna in distributivna sredstva, ampak da bodo ti sadovi dela bolj pravično razdeljeni med veliko maso delavnega ljudstva, ki opravlja umsko in ročno delo. To se pa lahko le tedaj zgodi, ako imajo veliko večje delavne mase delo in zaslužek. To se pa v •edanjein sistemu blagovne produkcije in distribucije le tedaj zgodi, ako se skrajša delavni čas na pet dni dela v tednu, in če je treba tudi na šest ali štiri ure dnevno za vse umske In ročne delavce.
Zato je zahteva za pet dni dela v tednu in osem ur dnevno popolnoma na mestu, akoravno to zahtevo pobija jo bankirji in zagovorniki privatnih interesov. Cas za znižanje delavnega časa na pet dni, štirideset ur teden *kega dela je tukaj in čas ni več daleč, ko bodo delavci zahtevali, da se delavni čas zniža na štiri ali še manj dni v
I ikI ■»m m I. u .i. J. - — —_ M r_ S m O a	—« _ — .. _ *
—
ZAPISNIK 9. REDNE KONVENCIJE S.N.P.J.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Del. dr. št. 304, San Francisco, Calif.. želi finančne pomoči za fond, ki oe zbira za oprostitev Mooneyja in Billingsa. Odbor je sklenil, da oe daruje $10 v gotovini, in da oe v Proeveti izda apel na članstvo, naj zbira prispevke za ta obrambni fond. Vname se daljša debata.
Br. Sepich od At. 4 predlaga, da naj se pošlje ta znesek na International Labor Defenae. V daljšem govoru pojasnjuje, kako U organizacija deluje za obrambo zatiranih in preganjanih delavskih voditeljev, ki »e bore za Interese delavskega razreda in za zboljšanje socialnih razmer delavskega razreda.
Delegat dr. št. 477 govori v istem smislu in pripomni, da nobena druga organizacija ni opravičena toliko do podpore, ker se nobena toliko ne trudi dobiti Mooneyja in Billingsa iz ječe kot ravno International^abor Defense.
Delegat dr. št. 549 svetuje, da naj se ta denar pošlje na International Labor Defense, ker po njegovem mner^u ta organizacija pomaga onim, ki a* bore za delavske interese.
O predlogu govori v6čy navzočih, ki pojasnjujejo delovanje raznih obrambnih skupin in tozadevnih komitejev,
Del. od dr. št. 804 pojasnjuje, da v San Franciscu obstoji odbor za hrambo delavskih voditeljev Mooneyja in Billingsa. Dolžnost naša je, da pomagamo kolikor moremo, kajti dejstvo j4i da sta nedolžna, za kar imamo dosti dokazov. Dotičnl odbor se nahaja v mestu, kjer se je ta slučaj zgodil, ter je v tesnih stikih jetnikov, ki se nahajata v državni ječi države Californije. Ta odbor je vprašal za pomoč, zato je umestno, da se pošlje temu odboru potom našega društva v San Franciscu, in ne na Inter natlonal Labor Defense. Želim, da cenjena konvencija to vpošteva.
Delegat od št. 518 pravi, da lokalni odbori ne bodo nič storili. International Labor Defense je edina organizacija, ki se bori za te žrtve.
Br. Lotrich od odbora proti predlaga, da naj se vpošteva nasvet delegata dr. št. 304, ter se pošlje ta znesek, in ves nadalje nabrani denar za ta fond društvu v Ban Francisco, ki ga izroči tamkajšnjemu lokalnemu obrambnemu odboru.
Predlog odbora, da se daruje $10 in«da se nadalje apelira v Prosveti za proste prispevke v to svrho, je soglasno sprejet.
Protipredlofr br. Lotricha, da se določeni in nabrani denar poiilja potom dr. št. 304 na pristojno mesto tozadevnemu lokalnemu odboru, je tudi sprejet.
Predlog br. Sepicha odklonjen.
Petnajst minut odmora.
Po odmoru.
Br. Garden od odbora za resolucije prefHofi resolucijo 8a zavetišče, ki se glasi:
"Resolucija glede zavetišča.
Ker je osma seja devete redne konvencije sprejela resolucijo potom katere se bo članstvo definitivno izrazilo glede vprašanja starostne zavarovalnine,	1
Sklene deveta redna konvencija SNPJ, da se vprašanje zavetišča, radi prej omenjene resolucijo, prepusti v rešitev bodoči konvenciji. V sklad za zavetišče naj se pobirajo prostovoljn prispevki po že obstoječem načinu."
Resolucija soglasno sprejeta.
Odbor za resolucije predloži resolucijo za negovanje športov v SNPJ, kl se glasi: *	•
f*Ix)dges 567, 631, 632, 610 and 659. Introduced by their delegate Br. Richard J. Zavertnik. Resolution No. 2.
Creation of a National Athletlc Board.
VVhereas, athletics and sports used as a medium of appeal to win the hearts and souls of the f1ower of our manhood and Vomanhood for the interests of the Slovene National Benefit So-ciety has proven by experience to be a very aucoeasful method to develop their moral, spiritual as well as physical well being therefore,
Be it *esolved, that the delegates to tfee 9th Regular Convention of the Slovene National Benefit Soclety in regular meet ing assembled go on record:
4That a National Athletlc Board shall be oreated to have control, care, superintendance and jurladictlon of inter-lodge ath letics and šport events, vvith full rights to promulgate rules and regulations for sueh athletics knd sports. That the said athletic Board shall consist of five members to be duly elected by the representatives of the Kastern and Western Athletic Boards chosen from the rank and file of the membership of the Slovene National Benefit Society.
Be it further resolved that the Supreme Board is empowered to give to the foregoing provislon moderate financial suppor from time to tirne, if It deems necessary, for the furtherlng o' the best interests of the American (English) speaklng Iodges and the Slovene National Benefit Soclety.
This resolution paased and adopted this aitteenth day of Mny, A. D. 1929. at the 9th Regular Convention of the Slovene National Benefit Society.	j
Atteetcd: Vlneent Cainkar,' Convention Pres.
Joaeph A. Slakovlch. Convention Sec'y
Recomended by: Delegates—II. J. Zavertnik, Otto Tekautz Jr., Anton Oblak (684), John E. Mauser. Frank J. Zavertnik (559), Andrew Grum Jr., John I*okar Jr., Frank Leksha, Jenaie Tershel.	__ _ _
Vname se dolga debata. Br. Lokar od angleško govorečega društva v daljšem govoru v slovenščini pojasni, kake so s različnimi zdravimi "športi zainteresira mladino sa Jednoto, da poetane aktivna pozneje tudi na drugih goljlh gospodarskega in organi zatoričnega značaja. Povdarja, da bo denar, kl ga jed not« na ta način potroši, da podpira ustanove v mladinskih društvih, telo dohro Investiran, ln bo donašal lepe dobičke v obliki novih mladih moči v le (Obstoječih društvih, ter t ustanovitvijo novih društev ker ho mladina vedela, da ta jednota da saj malo začetno pomoč
tudi v športnih podvzetjih	_
V tem smislu govore Še drugi delegatje mladi nekih društev
tednu, kajti razvoj industrije se vrši dali e in ^ «v«i« IVUt* m vdeWt*: 4t*vlIk* 121
^	~ VfM	In K™ i*0J°il. 14, RS. 204. Shragal. 137, 36, 232. 58 Barbič. God i na 8SS, 86.
206, 366, 182, t*7, 257, 347, 43, 7, 403, 87, 66 ; in gl. blag. br. Vogrich, ki vnetd zagovarja resolucijo.	T ".
Skoraj vsi zagovarjajo resolucijo, in so ta to, da jednota pomaga mladini v tem oriru kot določa resolucija. Edini <U imajo resne pomisleke o koristi take akcije so delegatje od št. 88, 232 in 353. ki pravijo, da ne verjamejo, da bi negovanje športov med našo mladino kaj koristilo za delavsko gibanje in delavsko razredno zavednost. Drugi vdeletenci debate so jim dokazali na podlagi dosedanjih izkušenj z našo mladino, da so take bojazni neutemeljene in da športi, ki jih negujemo v društvih naše jednote, celo zaintereairajo našo mladino, da se začne zanimati tudi za resne in težje probleme delavskega razreda. 1
Br. Mausar iz Kenoshe in Lokar iz Clevelanda pojasnjujeta, koliko zanimanja za jednoto se je vstvarilo ravno s športi. Splošna javnost pozna našo jednoto v Kenoshi, odkar je tam mladinsko društvo, dočim prej ko je bilo le sk>vensko poslujoče društvo, niso vedeli nič o nas. Tako je tudi po drugih naselbinah. Športi so torej poleg zabave tudi zelo poceni oglašanje za našo jednoto.
Br. Leksha pravi, da so atletični športi takorekoč edina in najbolj izvrstna reklama za razvoj SNPJ med našo mladino, ter fino oglašanje med splošno javnostjo naše republike. Dajte nam saj malo priznanja v tem oziru, in malo pomoči, pa bodete videli, da bo jednota pridobila veliko na novem članstvu. Resolucija soglasno sprejeta.
Nato se br. Lokar zahvali konvenciji v sledečih besedah: "V imenu vseh angleško poslujočih društev se vam najto-pleje zahvaljujem za sprejem resolucije nanašajoče se na podporo ozirom na športne igre, ki jih ta društva goje.
Cenjeni delegatje in delegatinje, zavezujemo se, da bomo storili vse kar je v naši moči In možnosti, da bo jednota rastla na itevilu članstva in veličini duševnega napredka. John Lokar Jr.^ predsednik atletičnega zbork SNPJ."
Br. Lotrich poroča nadaljni dve zadevi, ki jih je odbor za prošnje in pritožbe rešil in jih da konvenciji v presojo.
John Garbush, član dr. št, 398, Brownsville, Pa. Odbor Je pregledal in preiskal njegovo zadevo, in priporoča sledeče: Bratu Garbushu se takoj nakaže $25, in nadaljnih $25 se mu daruje pozneje v soglasju gl. urada in društvenega odbora, kdaj bo najprimernejši čas to izvršiti. Sklep odbora potrjen.
Joe Ravkar, član dr. št. 236, Bessemer, Mich. Odbor je pre-skal njegovo zadevo in prišel do sledečega zaključka: Temu članu se takoj nakaže $75 izredne podpore; nadalje se priobči prošnja na vsa društva v Prosveti, da naj po možnosti prispevajo za podporo tega člana. Sklep odbora sprejet.	■
Konvenčni odbor za pravila potom br. Vidra poroča, da je v smislu sklepa konvencije delal na pravilih, ter sprejel pravila toka kakršna so vse do točke 17 na strani 118 pravil SNPJ. To
točko smo spremenili kot sledi----
Poročilo odbora Je vstavljeno. Vsak, ki dobi besedo, govori o kakšni drugi določbi v pravilih. Vider pojasnjuje, da naj se najprej odloči o točkah, ki jih priporoča odbor, in ko bo to gotovo, bo imel vsak delegat priliko prinesti pred abornico v razpravo katerokoli drugo določbo v pravilih, kakor tudi nove dodatke. Del. št. 590 želi, da naj se raztolmači načelno izjavo. Br. Alesh mu pojasni, da bo ta načelna izjava veljavna šele leta 1081, kajti spremembe načelne izjave morajo Wti potrjene po treh konvencijah, in med konvencijami mora preteči doba treh-let, kar pomeni devet let časa, preden Je zaključek za spremembo načelne izjave ustavno veljaven.
Br. Prošek svetuje, da naj bi se dodalo v pravila, da jednota lahko posluje tudfrv Južni Ameriki. Tema sledi ugovarjanje.
Delegatinja od št 137 vpraša, če Je mogoče premestiti sedež jednpte v Cleveland, Ohio, namreč v legalnem pomenu besede.
Del. št. 518 pravi, da n*j jednota v principu sklene, da dorsira razredni boj in politično solidarnost delavstva. Temu nasvetu sledijo razna pritrjevanja.
Br. Frank Vidmar predlaga, da nSj se čita pravila od točke do točke in sproti sklepa, kot se je delalo na prejšnjih konven-
CUahK predlogu govore sledeči: Del. dr..št. 618, 4, 667, 16 Zaitz, 121 Spolyar, 284, Vider, 181, 5 parden. Nekateri predlog za-govarjajo, drugi pa izjavljajo, da v smislu pravil ne moremo tega spreminjati, ker v razpravo smejtf prit* le sporne točke, ki so se izkazale skozi zadnja leta za nepraktične, ter novi dodatki k pravilom. Delegat dr. št. 567 izjavlja in opozori predsednico, da se predlog br. Vidmarja ne more vpoštevati, ker ni po tedu dobil besedo, pač pa je vprašal za besedo k dnevnemu redu, ter tako dobil priliko staviti ta predlog. J. Zavertnik tudi izjavlja, da je tak predlog nelegalen.
Br. Vidmar ima zaključni govor. Pravi, da je najboljše, da tako sprejmemo pravila, da bo vsak lahko sproti sporočal, kaj mu je društvo naročilo glede ene ali pa druge točke v pravilih. Smatra, da bo na ta način delo šlo hitreje izpod rok, ker ne bo treba semintja skakati po praviMh. Apelira, da delegacija glasuje za njegov predlog.	. _	,'j,-1-j
Vname se razprava, kako se bo glasovalo. Pri tem br. Joseph Zavertnik protestrra proti rabljenju izrazov kot so "klika" in "klikarji," ker Je bil med debato tako nazvan po delegatu od št. 4.
Sestra Frances Zakovšek od dr. št. 119 predlaga, da če bo še kdo Izmed članov konvencije med tborovanjem rabil Itrate "klika" ln "klikarji" itd., da se mu odvtame beseda ta tisti dan zborovanja. Od več strani podpirano.
Slišijo se zahteve, da naj se o Vidmarjevem predlogu glasuje poimensko..	'
Del. Zavertnik od št. 659 protestira proti Vidmarjevemu predlogu, in zahteva poimensko glasovanje, da bo dlanatvo videlo, kdo zavlačuje delo na konvenciji. Predsednik Cainkar da na gla-aovanje, če je zbornica ta poimensko glasovanje. Konstatira, da je dovolj navtočih glasovalo ta poimensko glaaovanje, ter potove konvenčnega tajnika, naj kliče imena zborovalcev In bitjeii oddane glasove za in proti
Za predlog so glasovali:
Gl. odborniki—Cainkar, Novak, Shragal, Vilmar, (4). Delegatje— Malgai. Sepich, Dermota, Zurman, Zugel, Brence, Konte. Telban, Grahek, Mlklich, Vaksetich, Lesjak, Pavlovich, Mausar, Pečnlk, Košir. Bregar. Mali, Grobtn, Rupnik, Zugich, Shaltz, Vertačnik. Tomšič. Pohitnik, Naprudnik, Vrtnar, Crnich, SUgl, Ballen, Unetich (86), Butja, Jergich, Cempre, Stefanftič, Mar-tinšek, Popelar. SaMcevteh, Zevnik, Brajkovich, Auguatin, Ko-delja, Vukmanovieh, Vctfovnik, Gruden, Nerr.anich, Rački, 8mre-kar, Goetiša. chopp. Hrast. Turk (132), Močnik, Zlogar. Dem-ahar, Skufca (168), Sltter, Lopach, Rup«*rt. Butorac, Bizjak, Jelenieh, Penko, Maurovič, Laurich, Novak (880), Vidmar (284), Mahkovtz. Kochevar, Valentinčič, Gnus, Faidija, Pasarich. Kra-mar, Kavčič, Pergar, Chufar, Kalčič. Kren, Kosič. DoAen. Mar-golle, Tomac, Vucich, Kamin. Si mich, Turkalj. Perovne. Machak. Perovteh, Bogataj, Stambalieh. Spaček, Geraič, Klemen, Stonich, Karaa, Knaus, Kutini*, Majttrovich, Kotar, Rimac, Bunčič. Dro> beah, Vukmanovieh. Drutina, Selan, Debevc (106). Skupaj 112 glasov.
Proti predlogu bo glasovali:
GL odborniki—Vidrich, Gradišek. Zavertnik, Godina. Alesh, Goriek. Terftelj, Podbojr, Zorko, Abram. Baloh, Klun. Hraat, Olip, Geehel, (16). Delegatje — Vider, Pešj^, 8iakovich, Garden. Kuhelj. Bratkovich, PorenU, Putz. Snoy, Mshnirh (14),
(Dal> aa t. strani.)
OPAZOVANJA
Velike ribe plavajo skupaj.
Vsak dan poročajo veliki dniv-niki o formiranju velikanskih finančnih in industrijskih kor. poracij. Male družbe izginjajo to se pravi, združujejo se in ngl mesto mnogih kompanij je eni velika, ki razpolaga z mnogimi milijoni dolarjev kapitala. Ttko se združuje kapital, ki obratuje banke, premogovnike, rudnik« bakra in železa, električno silo jeklarne, železnice, radio, avte in »ploh vse kar se dobro izplačuje
Ali se to vrši kar tako za fe lo? Vsekakor ne. To oe vrši po zakonih ekonomskega razvoji, ki so jih veliki misleci (Marki) že davno odkrili in ki jih potrju. jejo vsakdanja dejstva boljin-bolj. Beseda zakon se mora tu misliti kot nekak tir, katerega se evolucija drži.
V	dobi razvoja kapitalizma se pojavljajo sledeče glavne fate: konkurenca, organizacija in centralizacija.
V	prvi fazi je perioda pognan-kov industrij in malih podjetni, kov, ki divje konkurirajo med seboj; v drugi se pojavijo trusti, ki uničujejo male podjetnike in koncentrirajo kapital v vedno močnejših organizacijah; v tre-tji se kapital centralizira v te-meljito organiziranih industri jah in pomožnih institucijah. K( pride razvoj na to točko, je kapi taliasem dovršil svojo nalogo.
V	Ameriki smo danes v drug fazi, ko se kapital rapidno orga nizira. Tretja faza centralizaci je bo kratka.
Kaj pa delavska masa, ki je ^ tem procesu najbolj prizadeta' Ali se tudi ona organizira u svojo nalogo?
Osemdeset odstotkov ameri Skih delavcev še vedno sanja, di vsak izmed njih lahko poštam kapitalist ali vsaj "prosperen' jutri ali vsaj pojutrišnjem. Ma le ribice lovijo črvička vsaki zase. '
ftlaaai«! Iv
uissofi iz naseioin
Notranjskim delegatom.
Chicago, II). — Na deveti rec ni konvenciji SNPJ se nas j zbralo nad dvesto delegatov i različnih naselbin. Med temi precejšnje število rojakov iz Ni tranjske. Vsled tega želim, da 1 Be rojaki-delegatj spomnili r našega pesnika Miroslava Vi harja, ki so mu všndalski Lal demolirali spomenik ter ga Ae c lo odstranili »-javnega trga v P stojni. f 1
ProŠlega leta je bila podvze akcija, da se postavi Vilhar. nov spomenik v Jugoslaviji, t laške meje v Planini na Notran skem. Zdi se ml umestno in p trebno, da bi se vsaj mi, kar notranjskih delegatov na jut le j ni konvenciji SNPJ, zavz< ter prispevali vsak po svoji mo da izkažemo ljubav do svoje ro ne grude in do našega kraškej pesnika Vilharja, ki je pel:"Ci te gore in bregovi, da sinovi SI ve smo!"
0 0 0
Blokov je na jubilejni ko venciji mnogo, množe se pa naprej ter rastejo kot gobe dežju. Nekateri teh razdajajo 1 take s tajnih 1seJ. Notran j« blok pa le bolj skromno delu. Za znak ima lepo oblikovan kr ški kamen. Namen bloka je, r birati med notranjskimi delegi 9. konvencije SNPJ prostovo ne prispevke za Vilharjev «r menik, ki naj s* izročsjo podi sanemu.-rJoše Beniger.
Ponovitev opere.
Chicago, IH. — Hrvatsko i* sko društvo "Zors" ponovi v r deljo 26. maja opero "Zrinj* v Sokolsk i dvorani na 2845 t Kedzie av». Vstopnina Je $1. in $1.60. I*ral bo isti orkest kot v Majestic teatru. Posetn dobe pri vstopu program z som opere v hrvatskem in « fleškem Jeziku. Operi sledi pl In prosta zabava. 8 tem bo ds prilika vsem čikaškim Jur* vanom, da vidijo opero "Zr -ski," kl jo niso videli v Moje* teatru. — Se priporočamo zs o len	■■ta
De •e
seje.
k zapisniku
gat, U je *! brata Ovna pojasni, rakaj f* na konvenciji, sailspe dra*t št 21« In ne tli.
PONDELJEK. 20. MAJA.
f
Vesti iz Jugoslavije j
RAZPRAVA PROTI MORILCU RISTOVIČA.
(Irrtrno.)
Zagreb, 22. aprila 1929.
Danes se je pričela razprava proti atentatorju Josipu Suniču, ki je obtožen radi umora beograjskega novinarja Vlade Ristoviča.
Ristovič je bil urednik beograjskega lista "Jedinstvo," ki je za časa hude borbe opozicije kmečko - demokratske opozicije (Radič-Pribičevič) stal povsem na stališču vlade ter pisal silne napade proti opozicionalriim voditeljem, proti Radiču in Pribi-čeviču; v neki številki je celo napisal, da ne bo prej miru, dokler ne pade Radičeva in Prlbi-čevlčeva glava. To je bilo ba8 dan dva pred onim atentatom na Radiča v parlamentu. Jasno je, da so vsi opozicionalci zasovražili "Jedinstvo" in njenega urednika Ristoviča. Ko je ta pri-šel v Zagreb, ga je nekega večera Sunič ustrelil. Zdaj se vrši tozadevni proces.
Policija je izvajala zelo stroge varnostne ukrepe in je vsakogar, ki je stopil v razpravno dvorano, temeljito preiskala. Krog in krog sodišča so bilo postavljene straže. Vstop k razpravi je dobilo le kakih 40 oseb z novinarji vred. V celem je bilo na razpravo povabljenih 19 prič, ki pa f so se delno radi bolezni ali drugih zadržkov oprostili.
Obtožnica pripoveduje: Atentator Šunič Je star 24 let in je bil zaposlen pri državnih železnicah kot pleskar. Obtožen je tudi radi zavratnega zločina, umora, težke telesne poškodbe in zaradi nošnje orožja brez dovoljenja. - Za Suniča zahteva državni prav-dnik smrt na vešallh.
Tfekom razprave odgovarja Sunič kratko in jasno, brez najmanjšega razburjenja. Obtožnica navaja, da je v noči od 4. ns 5. avgusta oddal 7 strelov na pokojnega Ristoviča in ga ubil. Nato je trikrat ustrelil na detektiva Franja Plantazarja, ki je pe-, ljal Ristoviča na policijo« Končno je še z enim strelom pogodil slučajno mimoidočega Matiči-ča. Obtožnica navaja dalje, da je Sunič po aretaciji priznal, da je ravnal z namenom, ker se je hotel maščevati nad Ristovičem. Pred preiskovalnim sodnikom pa je izpovedal, da ni ravnal pri zavesti ter da ni hotel ubiti Ristoviča. Ko je usodne noči zagledal Ristoviča, se je silno razburil, ker je bil uverjen, da je Ristovič prišel v Zagreb, da ubije Radiča in Pribičeviča. Ta misel ga je tako prevzela, da je v hipni omračenosti zgrabil za orožje ter začel streljati, ne da bi vedel, kaj dela. Šele na policiji se je zavedel.
Tako obtožnica. Po njenem prečitanju je branitelj Suniča dr. Budak predlagal, naj bi psihiatri podali svoje mnenje o Su-ničevem duševnem stanju. Predlog je bil odklonjen.
Nato je bil zaslišan SuniČ. V svojem zagovoru se brsni tako kot je govoril pred preiskovalnim sodnikom. Bil je prepričan, da je Ristovič dospel v Zagreb, da ubije Radiča in Pribičeviča. Na Ristoviča Je bil opozorjen na vrtu restavracije "Kolo." Iz te restavracije se je z dvema omladlncema odpeljal Sunič na Pantovčak do RadiČeve vile, kjer je sporočil, naj bodo o-prezni, ker Je Ristovič v Zagrebu. Kasno v noči Je šel preko Je-lačlčevega trga domov. Tu Je srečal Ristoviča/ o katerem je prej vedel, da so ga bili odpeljali na policijo. Poleg Ristoviča je zagledal neznanega civilista ter sklepal Iz tega, da policija ne bo nsstoplls proti Ristoviču. Tedaj je v hipni rszburjenosti pričel streljati nanj ter ga ubil. Ta)to je izjavil tudi preiskovalnemu sodniku, dočim je na policiji izjavljal drugače. To ps — kot prsvi sedaj — radi tega, ker so ga pretepali.
Branitelj dr. Drljevič: "AH ste vedeli, da Je priapel Ristovič v Zagreb, da ubije Radiča r
ftunič: "Da, to ao mislili vsi ' '»mladinski krogi."
Ns popoldanski razpravi j* bil kot prvi zaslišan detektiv Plantazar, Bil je usodne noči v Gunduličevl ulici. Zaradi velikega hrupa, ki Je prihajal iz Ilice, 'je pohitel na lice mesta ter na-
šel Ristoviča v nekem avtu, ki jt bil obkoljen od omladincev, ki so pretepuli Ristoviča. Odvedel je Ristoviča na policijo, kjer *> ga zaslišali. Našli so pri njem poleg novinarske legitimacije še neko debeio pismo, ki pa je kasneje izginilo.
Kot drugi je bil zaslišan omla-djnec SpanoviČ, ki je spremljal Ristoviča na policijo. Tudi ta je potrdil, da je bila večina omladincev prppričana, da je prišel Ristovič, da ubije Radiča.
Razprava se bo nadaljevala jutri. Za izi(f procesa vlada med Zagrebčani veliko zanimapje.
Morilca Toni Slagelja pa še niso prijeli.
Reguliranje Ljubljane.
Ljubljana, 23. aprila 1929.
Na zadnji seji magistratneg* gremija je bila na dnevnem redu razprava o regulacijskih in olepševalnih načrtih mesta Ljubljane. Potrebno bi bilo zlasti preurediti Zvezdi in Marijin trg, kakor tudi določiti načrt zazidanja severnega dela mesta okoli pokopališča svetega Križa, to je med Dunajsko in Martinovo cesto. Vse tozadevne načrte je izvršil arhitekt Plečnik, sve tovno znani arhitekt, ki je tudi vse te načrte za Ljubljano za snoval kfcr najbolj praktično in lepo. Tako bi po njegovem načrtu preurejeni Mariiin trg bil eden najlepših trgov v Ljubljani. Dosedsnji most bi ostal (frančiškanski), ob straneh bi se postavili hodniki za pešce, tako da bi sedanji most služil le za vozovni promet. Hiša nasproti frančiškanski cerkvi bi se podrla ter tja postavil na postament iz stopnic ,spomenik Prešerna. Stopnice pred frančiškansko cerkvijo pa bi spremenili v stopnice v lokih, da bi bil trg v tem delu simetričen.
Za sveto-kriški okraj mesta, ki naj šele nastane, je narisal Plečnik nočrt, po katerem naj bi se gradile hiše, da bi bile ulice in ceste lepo speljane. Pre-videl je vse javne zgradbe, ,ki jih tak okraj potrebuje ter jim že določil mesta, kjer naj bi stale.
Prav tako. je napravil načrt za Zvezdo, ki bi odgovarjal vsem dosedanjim zahtevam tako penzijofilatov kakor tudi mladini, ki so se udeleževali debate, kakšna naj bi postala Zvezda. Po Plečnikovem načrtu bi se število dreves, za katere so re tako bali stalni gostje nasadov v Zvezdi, celo povišalo, kakor hi se tudi povišala površina travnatih gred med drevjem.
Mesto je sklenilo, da popravi še te dni studenec v Tivoliju, ki ga je pisstelj Janez Trdina krstil za Hipokreno — pesniški studenec. Tam so se svojčss zbirali dijaki ter se učili, Um so snovali vse svoje večje demonstracije ter je tako studenec zn zgodovino precej važen. In če je takrat curljala voda iz njega, čemu ne bi še sedaj. -
Ljubljana postaja moderno mesto.
Katoliška in pravoslavna cerkev sta složni.
O prilik* sestave zakonov o ljudskošolekem ln srednješolskem pouku, so se raznesle vesti, da stoji ministrstvo prosvete na stališču, naj bi verski pouk izpadel iz učnega programa tako ljudskih kakor srednjih šol. Po tem načrtu naj bi cerkve same skrbele zs pouk ter nsj bi ssme poučevsle po svoji možnosti otroke, ki se prostovoljno jsvijo, da bi radi poslušali krščanski nnuk. To naj prevzamejo za svojo nalogo fare in škofije, tako pravoslsvne kskor katoliške. To bi pomenilo, da šeU> ne briga več noben verski nauk.
In tu sta za vpili tako pravo-slavna kot katoliška cerkev svol "Au", kakor da bi jim bil stopil kdo na noge. 8 tem bi bilo vzeto precej oblasti duhovščini in moč cerkvc bi še bolj propadla kot je že dosedaj. In složno sta nastopili prsvosisvns ter katoliška cerkev, sestavili skupne
zdaj od Poncija do Pilata, naj vendar nikar tega ne store* ker bi se menas sicer bogec rasjezil ter poslal strele na Jugoslavijo, ki je že Itak dovolj slabo zapisana pri bogu .. .
Kar Je naprednih ljudi. P*
proti v*ft**kemu pouku v šoli. Mladina od tega prav nič m« prof i tira. Cerkev ne more vzgajati značaj nih ljudi, pač pa vzgaja prikrite ljudi, ki so najslabši. Saj je vendar jasno. N. pr,: Cerkev ornsnuje Kristusov nsuk ljubezni do bližnjegs, pa če je prav tvoj sovrsžnik. V isti sapi pa je vsa svetovna cerkev blagoslavljala topove, namenjene za vojno, za ubijanje sovražnikov. Po avstrijskih cet-kvah so molili, naj bi vendar zmagala Avstrija ter uničila Italijo, po italijanskih cerkvah pa so molili za zmago italijanskega orožja nad Avstrijo. Cer-kev s tako dvojno moralo pač ne more vzgajati značajnih ljudi, zato proč z verskim poukom, z obveznim verskim poukom v šolah!
Koliko prebivalcev ima Beograd?
Beograd, 23. aprila 1929.
Zdaj že približno vemo, koliko ljudi premore Beograd. Ne bo treba več ugibati, ali jih ihia 300.000 ali 250.000 ali celo 81*0.-000 — marveč se bomo zadovoljili s številko pod 260.000. Po sedanjem štetju, ki pa še ni popolnoma zaključeno, je v Beogradu 221,474 prebivalcev. Pri tem še niso všteti inozemci, zaposleni m konzulatih in poslaništvih ter del beograjske gar-nltije. Vendar Stavilo teh ne bo povečnlc znatno števila prebivalstva, tako da je imenovann številka precej točna.
Zadnje ljudsko štetje v Beogradu je bilo 1. 1921. Takrat jih je bilo 120.000. V 8 letih se je torej prebivalstvo Beograda povečalo za nad 100.000 ali akoro za 100'/«.
Jugoslovanska prestolnica Ima torej okroglo rečeno 222.000 prebivalcev. Zdaj al bodo na jasnem i učitelji i mladina I tujci, ki so doslej čitali po raznih "Vodjih po Beogradu" vse mogoče številke, le točnih ne. Zdaj vemo, ker se je izvršil popis.
IZ PRIMORJA
Zorks nsj bo Albina.
Trst, 20. aprila 1929.
Ni dovolj, da so nam vzeli vse slovenske šole, da so nanv prepovedali vse časopisje ter navsezadnje dovolili le en dnevnik in en mesečnik, ne le, ds so tohko učiteljev in učiteljic izgnali Iz Prlmorja, da so toliko Slovencev internirsli na južnih otokih in da so nam premenill skoro vsa rodbinska imena — zdaj je začel italijanski fašistični tisk celo zahtevati, naj spremenimo tudi krstna imena. Takole piše list "Piccolo:"
V zadnjih tridesetih letih jt planil balkanski panslavlzem preko Nanosa ln začel širiti po Krasu In ob Soči imens, ki do tedaj niso bils domsča v teh krajih. Meato čisto latinskih I-men Peter, Psvel, Martin, Anton itd. so se začela pojavljati narodna imena Bogomil, Danilo, Dušan, Mirko, Slavko ln Zvoni-mir. Obenem so pričels izginjati lepa ženska Imena Albina, Pavlina, Antonija in Domenfka, spodrivsla pa so jih Imena pa-niča, Milka, Zorka, Zdenka in slično.
' Povdariti Je treba, da U bal-kansks imens niso samo . tuja kraškemu in goriškemu ljudstvu, marveč žalijo tradicijo naše latinske zemlje in celo slovsn-skegs plemena. Nekateri duhovniki so ss upirali temu uvajanju krivoversklh Imen, toda slovanski agenti so vsilili povsod svoj plevel, ki sta gs dsnes polna n. pr, Prosek In Sv. Križ. Dvsnajst tisoč rodbinskih Imen je že popravljenih. toda nekatere osebe \ ms jo ob poprsvljenem rodbinskem imenu še vedno bslksnsko ime, ki žali italijansko čuvstvo in uho. Zsto je tržaški župan od-redil, da vaakdo lahko doseže spremembo svojegs krstnegs U mens, kakor želi, Trebe se Je samo Javiti na anagrafičnl u-rad, ki brezplačno uvede popravo krstnega imena v spiskih."
Tako piše "Piccolo" ter si je tudi naročil par pritožnih pisem z dežele. Neki delavec se baje
pritožuje, da ao mu dali Ime __	Kari Franc Jožef, neka nemška
komlalje" ln delegacije, ki grido dama pa as pritožuje, da Ima I-
me Brunhllda, ki JI prav nič ne agaja in Je — Ime, vzeto od nemških barbarov.
Narodne zavest Slovencev ni v Imenih In obleki, Jt v duši. T* pa ne bodo morali spremeniti niti obrniti ...»
Spomlad jt nam zopet prinesla sezono, najpriljubljenejšega ameriškega športa. Kaj pa je pravzaprav ta "baseball" in Čemu se Amerikanci toliko razburjajo radi istega? Novodo-šlec v Amerika dostikrat zmaje s glavo, ko sagleda toliko navdušenja, rasburjenja in vrvenja — vse radi žoge. Časopisi so polni poročil o igrah. Vsepovsod se govori o poteku iger.
Dejanski, baaetmll je najbolj popularna igra v Združenih državah. Igra-aa tukaj že več kot sto let in izvira iz stare angleške igre "rounders". Slična je mnogim evropskim igram, pri katerih se rabi bat in šoga. Vsled veljkanskega navdušenja za šport V Amerikanci razvili to igro do najtočnejših pravil.
VsaŠ Amerikanec je v svoji mJsdostl igral baseball. NI čuda torej, da zanimanje sa igro ostane tudi v poznejših letih. Umevno |e zato, da ima pomla-jevalen vpliv na prisotnike, ki so srečni, da morejo zaenkrat odložiti skrbi vsakdanjega življenja in se navduševati kakor v dijaških letih. Navdušene gledalce športnih iger zovemu tu "fanš" in tUdI število tujo-rodcev med njimi ni malo, da nt govorimo seveda o onih, ki so bili že ta v svoji mladosti..
Imamo dve vrsti baseballa: pravilno igro, ki jo izvaja po devet igralcev na vsaki strani, in baseball, ki ga igrajo otroci, kjerkoli j t kaj prostora. Pravila pri tej otroški igri so jako bolj enostavna. Ko govorimo n baseballu, pa mislimo ponajveč na redno iogacnetno igro, ka-koršnjo igrajo dijaki srednjih ln visokih Šol In profesijonalci.
Pravilna igra se vrši okolo četverokota, ki mu pravijo "dla» mond", ležečega v diagonali na enem koncu polja. Kot, ki tvori notranjo oat četverokota, se na-ziva "home plate" ali skratka "home" (dom) 'in ostali tri koti — od desne na levo — se nazl< vajjo "firat bsse", "second bsse" in "third base". > Igralec, ki s batom odbija zo» go, takozvani "batter", se postavlja na "hottnr kotu. NJemu nasproti — približno sredi četverokota stoji žogsr (piteher) nasprotne stranke. Za odbijal-cem stoji lovsč (catchsr), ki tudi spsds k nasprotni stranki. Naloga odbljalca Jt odbiti z batom žogo, ki jo mtčt "piteher" v smeri Jovača ln potem teči o-kolo četverokota od baze do ba ze, ae da bi bil izigran (put out). To se godi, ako žoge pride na baze pred njim. Da ima sploh pravico teči od kota do kota, mora najprej odbiti žogo batom, ki frči mimo njega od metača k lovaču. Odbijalec ima trikrat zaporedoma priliko od biti žogo z batom tako, da žoga odleti sftdi gotovih mej poljs. Uspešno odbijsnje se imenuje '*bsH", brezuspešno pa "strike". Tudi, sko odbijalec sploh nt za-vihti z batom, valja to kot "strike". Ali metač protistran-ke mora zalučati žogo tako, da leti nad *home plate". Drugače, se šteje kot "bsl". ..
Ako odbljslec udari na žogo. ali Igralci protlstrsnke ulovijo žogo, predno udsrl ns tis, je od bljatac izigral (out.) Uspešni odbijalec odleti na prvo bazo in. ako dospt tjs, predno protiigrsl-cl ulovijo žogo In vržejo svoje mu Soigralcu, ki atojl ob tej bazi, je — kot se prsvl — ns vsrnem (safs). Pri prihodnjem uspešnem odbijanju svojih soigralcev bo imel priliko prltečl k drugi, tretji, in nszaj na "home plate". Tedaj Je njegova stranka priigrala en "run". Dostikrst se godi, ds odtyJslae takoj uspešno prileti vse okolo nazaj na začetno točko, čemur prsvljo "home run". Tedsj zs-vlada nepopisne navdušenje.
Kakor rečeno, Imamo dve stranki, eno, ki odbija (on th* bat), in ono, BI Je na polju (on the field). Dočim en član odbl-Jalne stranke stoji na odbijal' nem mestu, čakajo ostali soigralci, dokler pride vrsta na nje. Člani protlstranke pa zavzamejo svoja mesta ns polju. Ko so trije člani odbfjslne strsnke Izigrali, se stranki zamenjata v svoji vlogi In Igrs (Innlng) začne zno-va. Vsaka strsnk* ims devetkrat prlflko za odbijanje. Devet "innings" tvori celotKi "ms teh." '
Seveda je še mnogo drugih podrobnoati, aH v glavnem to, kar smo opisali, zadostujt za začetno pojmovanje igre. Gledalci se kmalu priučijo rasnim fl-nesam igre.
Važno \logo igra raztodnik (umpire). Kar on razsodi,' ve-ljs. Obe stranki (teams) se mo-rata ravnati po njegovi razsodbi.
Baseball, ki ga igrajo otroci vsepovsod, kjerkoli je kak prazen "lot", je seveda jako bolj enostavna stvar. Le en otrok je odbijalec, dočim vsi drugi skušajo Izigrati ga. Mesto treh Imajo samo mo bazo.
Izmed vseh športov v Ameriki, nobeden ne trenira rqk in oči tako kot baaeball. Zato ameriški vojaki veljajo sploh kot do-bri strelci.
Od amaterske Igre se jt baaeball razvil v velikansko industri-jo profesljonalcev. Tekmt Ihed profesijonalci so ravno one, ki največ razburjajo ljubitelje tega sporU. Med igralci "velikih lig" so ljudje, ki vžlvajo slavo narod-nih herojev. Všako leto se vrši tekma za "svetovno prvenstvo" med National Uague In American fkeague. Vsaka liga obstoja od osmih klubov, ki Imajo svoj sedež v raznih mestih. V nekaterih velemestih imamo celo po dva klubu, (Klen od National I<eague In drugI od American Ltague. Vsak klub se Imtnujt po svojem mestu In ima tudi svoj priimek. Tako se oba new-yorška lduba so veta "Yknkees" in "Giants." Clncinnati ima avo-je "Reds," Pittsburgh "Plrates," v Chicagu ste "Cubs" in "Whitt Sox." V St. Loulsu so "Cardl-nsls", v Brooklynu "RobMna." v Bostonu "Braves" ln "Red Sox", v Phlladelphljl "(iuaksrs" in "Athletics", in v Detroltu "Tlgtrt."
Tujerodni prof tal jonslcl. — A-ko človsk prečite proslavljsns imena rssnlh klubov, se ns mo-rt načudlti na številu ntanglt-šklh imen. In razmerno ao menda tnjerodc! in njihovi sinovi fte mnogo bolj zastopani, kot st zdi na prvtm pogledu, kajti mnogi al nsdtvajo imtna, ki zvtnljo po angltškl.
"Interpi eter", angltško glasi lo od Foreign Language lnfor mation Service, Je nedavno objavil članek, ki Jt v tem poglt-du vzbudil veliko poaoftiost. Tako seznam najbolj odličnih igralcev newyorških Vankees vsebuje sledeča imena: Ruth, Gchrig, Meusel, Koenig, Durocher, G rs-bowsky, Hengough, Durst, Pa-shall, Helmach In Gazella. Odličen sUr letošnje tttont Je An-dy Cohen od newyoršk!h Giants In k istemu plemenu spsdsjo Johnny King, Mos Berg, Jske Levy in Al Sahacht.
Ni težko uganiti, kakšne narodnosti «o Tony Lasatri (Vankees), Plnk Bodit s pravilnim I-mtnom Pizzols in Osorgc Msn-fredl istega kluba, Harry Rl-conda itd. v drugih klubih.
Herman (Babe) Ruth. največji odbijalec v zgodovini baseballa, Je nemškega pokoljenja In ravno Uko njegov tskmova-lec Lou Gohrig. Nemcev Je sploh veliko v seznamu odličnih profe-sijonalcev,
Johnny Grabowaky, Al Blm-mons, Joe Boley, Ed Streleckl In Pete Jsblsnowskl vzbujsjo nsvdušenjc Poljakov. Jugoslovan! so tudi častno zastopsnl: Piclnlch od Clncinnati Reds in seveds pittsburškl John Miljus. Mostll in Gszells ste Ukrsjlnes. In Uko najdemo vsč ali msnj vse nerodnosti zastopane mod njimi.
Vstop tujerodcev v U ameriški šport, bodisi kot igralcev aH kot gleda'cev Je rasmeromn stvar najnovejšega čaaa. Ali *s-nimsnje Je že Uko, ds mnogi tu-Jejezični česopisi poevečsjo pre-cej prostora športnim vestem.
VIJH.
Msčks s gumijevim srcem.
Ifslifss, N. 8. — Dr. O. H. Glbbs, profesor medicine ns unl t verzi Dslhousie, je 17. msjs po-ročal v tuksjšnjem Institutu zns-nostl, da so v Isborstoriju njego-ve univerze Imeli mačko, ns ks-Uri so eksperlmkntlrsll s raznimi drogerljaml. To Je mački pokvarilo s ros, toda predno Je crknila, so Ji naredHi srce Is gumijs in gs spojili s žilami. Mačks Je živela več ur s umetnim srcem, ki ga je gonila električna sila.
ZAPtSMK •. RIME KONVKMIJi S.8.P.J.
~ (Nadaljevanj« i t. it rani.) — m~ —__
Zaitz. Alpner. Boltezar, Uhernik, Skufca (84), Sedsj, Anstlc, Ivanči* Krmelj, Gabrovšek. Tancek, Barbič, Cvetkovlč, Sikult, Letar, Gračner, Turk, (86), Zornlk, Ytrše, Jurečič, Demshar, Pugel, Zgonc, Turk (110), Medved, Hrvatln, Pleshe, Zakovštk, Spolyar, Junko, Zupančič (126), Jerina, Mahnlč (129), Zadni-kar, Candon. Mikec. Grošel, Haferit. Jankovlch, Korbar, Bolha, Milanich, Sterle (174), Omahne, Krulc, Ntmtc, Petrich, Lekaha, Lauscn, Prošek, Slkole, BriU. Markovič, Tsrshel, GroznifasMla-kar. Bohinc. Papeš, Unetich (271), Andolšek, Keh^pPovas, Miklavčtč, Kastelec, Branisel, Blažko, Benlger, Modi; ZoblU. Bisjak, Turk (847), Pombe, OsUntk, Ctbašek, Lotrlch, Zavtrt-nik (669), Zavertnik (667), Oblak, Lokar, (89). Skupaj 104 glasovi.
Navtralci: Turk in Zupančič od gl. odbora, ttr Mllharič od dt-legatov. Ostali so bili na odborih, in nlao bili v dvorani.
Za predlog br. Vidmarja je glaaovalo 112 navzočih. Proti predlogu pa 104. Nevtralni glasovi so trije.
Predlog, da se čitajo pravila točka za točko je propadel, ker ni dobil dvetretjinske veČine, kot določajo pravila.
Predsednik zaključi sejo ob 6:30 popoldne. Vlncent Catnker. predsednik.	Joatph A. Siskovich, UJnik.
Frank 8. Tauehar, zapisnikar.
NAROČITE S! KNJIGO "AMKRIfiKI SLOVENCI.*
Vtllka riobi tehniki
Stf inžtnjtr prvt ntwyorŠkt podzemske štljtinice in član posvetovalnega štaba sa gradbo panamakega prekopa, Wll!lam Barclay-Parson, Je napisal članek, v katerem Izvaja naslednje:
Lord Macaulay popisuje v t* ntm svojih esejev Novozeland-ca, kako stoji v daljni bodočnosti na razvalinah Londona ttr motri v samoti ruševine nekoč naj-vtčjega svetovnega meaU. Sodeč po nekdanjih visokih sUv-bah bi morda mislil, da ao .bila zgrajtnt v čast bogov, torej it rellgljoanlh motivov. Toda kaj naj misli o neštetih podiemakih rovih, ki tvorijo pod meatom gosto omrežja? Al} nsj Imajo tudi ti rellgtosen pomen? Takt In podobnt najdbt bodo bodočtga railakovalca prtprlčalt, da Izvirajo Iz doba, ki jt bila mnogo bolj mehanična, kot vaa oaUla. In Uko JI bo vadal določiti meato y zgodovini narodov.
In ImM bo prav. Zakaj naša doba je doba, v kateri Ja uporaba mehaničnih aredatev gonilni princip vaaka človeške delavno-atl.
Nekdaj ao bili edini prlananl poklici t pravo, medicina In teologija. Tehnika si ni It isvoja-vals svoje poti, temveč Ja oaU» lim poklicem celo telo omejila njihov delokrog. Zakaj človek se obrača do aUrlh poklicev la, če je v atlskah raligioanega aH drugačnega anačaja, a produkti tehnika pa ja v nepresUnam dotiku.
Ko zjutraj vsUne, odpre pa« talina v kopalnici ter apuati vodo naae, Zajtrku J« jed, akuha-no ns električni peči. Do po-sUje aa vozi s motornim voal-lom, nato stdt v vlak, ki gs popelje s parno lokomotivo v mesto. Tu urtjujt svojs trgovske zsdtve na kontinentu potom "lice", preko oceana pa 'ibres žice". CIU o ljudeh, letečih po zraku In vozečih se pod morsko glsdino. Zvečer gra v kino, na* tovl a pomočjo atikala koncert, ki ga prenašajo zračni valovi iz daljnega kraja. In Uko vidimo, da Je danos tehnika, ki obvladuje svat, - !
Toda razvoj Ja Uko nagel, raat gra Uko hitro naprej In Ja tako napreklnjana, da niti ne zaznamo dobro Izprememb. Sile, če primerjamo gospodarsko strukturo nsše dobe z ono naših pradsdov,' se prebudimo k rta ničnosti ter sa zaraa prestraši mo. V vsej svetobvnl zgodovini ne nsj demo dobe ki bi kazala v 100 letih tolikšen rszvoj In ns prsdek, kot zsdnjt stoletja.
Kako Je bilo pred 100 lati TI Takrat kot danes se Je trudilo človeštvo, da bi prišlo do odkrl t|J. Vladala Je velika brezpoael nost In huda finančna zadolženost Je potlsksls duhove k tlom. Diplomati so skušali rašitl pro-bleme, ki so jih zskrlvlle njlho-va Isstna neumnost, neodkrito-srčnost In nes|H»sobnost.
Toda razen teh črt nlmaU dobi okr. I. If28. In 1928, nič skupnega. 2ivljenskl pogoji Is I I82H. so bili allčnejši onim preteklih stoletij kskor ps sle-dečemu. Trsnsportne metode •o se v letu 1828. Jedvs Izprt-menile. Napoleonove čete so mo-rsle korsksti peš, kakor vojaki Cezsrjs In Alekssndra Velikega. SIcer je Imel Napoleon ognjeno orožje, vendsr ne mnogo boljše od onegs iz 14. »toletja. Imetje In celo poŠta sta se prevsJala z vozom, s konji sli i ljudmi, kskor v 16. stoletju v Francki.
Trgovske Isdje so bila večja in nekoliko boljše ko poprej, toda na agrajene na tehnlčno-snan-atvanl podlagi.
Konatrukcija poslopij ni prav nič napredovala In inženjerjl se jt nlto udeleževali- razen pri alučajnlh problemih. Lea, kamen In opeka ao bili adlnl zidar* akl materija). Stavbe bogaU-štv nlao bile gotovo nič boljše od rtneaančnlh palač v Flrtnzl.
Toda Ukratja bila še vaaja-na kal bodočemu atoletju tehnika. Med tem ko ao al vladarji in mlniatrl Izmišljali novih davkov, ja globokouman raziskovalec laatnoati od Newcomena in WatU na najpreproatejšl način uporabljana para, uaUnovil družbo pod Imenom Boulton In Watt, da bl gradil lokomotiva na paro.
Dtlo Jt polagoma naprtdova-lo. Sprva ao uporabljaj! parne stroje, da ao s njimi nadome-stovall sUre Nawcomanova ae-salke. Nekemu Arkwrlghtu, ki je akušal uporabiti nova alla aa svoje mthaničnt kolovrate, Jt porušila sodrga tovarno. Dalt-kovldtn Amtrlčan pa Jt dal Boulton u In Wattu zgraditi stroj, ki bl mu poganjal čoln na paro. DrugI pa ao že akaparl-mentlrall a atrojam na kolesih po tračnicah.
Na tej atopnji ja aUla kultura pred 100 leti gleda žlvljenaklh pogojev. Toda kakšnk rtvolu-alja JI jc sltdllal 2tltsnlca-Igračka ae Ja rasvlla v mogočen Železniški aiatam. Konj ae Je umaknil motornim vosllom — celo na njivah In poljih. Parni-ki so Izpodrinili na morju leat-nt ladjt in jadrnclt.
Višek revolucija pa Ja bil do-aežen s odkritjem elektrike In nja uporaba.
Zdaj nimamo la telefona In telegrafa, z Žico In brez šloe, temveč tudi nešteto atrojav (n lokomotiv, ki jih poganja elektrika.
V	vaej zgodovini Človeštva ne pomnimo takega aocljalnaga in gospodarskega praokraU, kakor se Je bil Izvršil v zadnjem atoletju. In da bl tedaj sUl spočet-ka omenjeni Novoaelandec na ruševinah naše kultura, bl moral priznati, da Ja bilo 10. In 20. atoletje velika doba Uhnlke v zgodovini človeštva.
Se kratek pogled v bodočnost. Ali bo šal razvoj vedno dalja In daije? Zakon prlrode Ja, da začenja po dosegi relativne popolnosti propad. Narava ne trpi mrtvila, mora bit! vadno v gibanju, če ne gra naprej, pa nazaj,
SUlno se še stopnjuje pro-duktivnost ljudi. Ali pa bo šlo to vedno dslje? Ali ao alutll! veliki vlsdarjl v Babilonu In E-glptu, ds bo kdaj konsc njihove slsve. Msr so mislili modrijani Grčije si! sUr! Rimljani na pogtn njihove kulture? In vendsr Je bilo vsegs konsc t
V	isdnjem stoletju so st od-yls človeštvu neismtfna polja zs udejstvovsnjt. Znanost se lar uporsblls za to, kar Imenujemo "tehniko", ksr pa Je Imeno-vsi Telford pred sto lati "umetnost izrabiti velika alla prlrode v uporabo In korist človsttva."
Pri rsMtvsh. Kandidat: Mislim, da je aaša strsnks v vsakem pogleda šlsU. Ce J# ps med vami vendarle kak
nesnsčsjnež, naj dvigne roko.
Nihče? Dobro, sedite! Jutri ml
ps to ponovite!
flamlca: "Tukaj si vo lsmltl ad 60 par." : "Meni jo pa I
r

Ta znižana cena kajig Književne Matice SNPJ.
VELJA DO 1. JULIJA 1929
Sedaj ja bvatja ta aestr% da al vsakdo lahko uroči eno aH vaš knjig po salo aiski cenL Kajifs aa dobre, poočne Ia asorali M JUi Imeti ▼ vaalri hiši.
AMERIŠKI SLOVENCI—Ia knjiga obsega 682 strani ia mnogo krasnih agodovtnakih slik, ja prijasna aa či tanje Ia vam daje veliko pouka o igo-dovini Amerika, ameriških Slovencev in aaia 6. N. P. Jednote. Knjiga
vredna $6.00-aedaj__ ..........................................................t...........«>»fl<WU
SLOVENSKO-ANGLEfiKA SLOVlflCA^-izvrstna poučna knjiga sa učenje angleščine In rasnimi dragimi pojasnili, vredna $2.00 sedaj_______JOe
ZAKON BIOGENEZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni navoj in naravne satoma, vaebuje veliko poučnega sa vsakega človeka, vredna $1.60— sedaj ...............................................................................................................60c
PATER MALAViNTUkA ▼ KABARETU—povest is ftivljsnja in*—fflrfh frančiškanov,In doživljaji rojaka, vsebuje preeej slik, vredna $1.50-
uudaj .....*......»m—...........»M«"««.........................................................20c
ZAJEDALO—povest in slika skritega iivljenja slovenskih delavna v Ameriki, vrsdna $1.75—sedaj.....................................................................50c
JINMIE mooam eantmlva in krasna povest spisal dobroznanl plaateU Upton Sinclair, poaloveafl L Molek, vredna $1.00 sedaj_______22e
Odtrgajte ta listek, priložite potrebno svoto v pismo in pošljite aa
PROSVETA, 2667 S. Lavrndale A ve., Chkafo, HL
Priktae vam pošiljam svoto $.--kot naročilo saaledešekajlfe:
Skomine ia kolečiit starega kenguruja
Mislite, da je bil kengoruj vedno tak kakršen je dandanes? Nikakor ne. Bil je povsem drugačen, živel je s štirimi kratkimi nogami. Bil je siv, runast in ošaben do razposajenosti: plesal je na čreplnji sredi Avstralije ln se odpravil k bogcu Nqa.
Ob šestih pred zajtrkom je odšel k Nqu, rekoč: "Napravi me različnega od vseh drugi bivali ob petih danes popoldne."
Nqs je poskočil s sedeta na peščeni rsvnihi ln se zadri: "Poberi se!"
Kenguruj je bil siv, runast in ošaben do razposajenosti: plezal je na skalnati čeri sredi Avstralije in se odpravil k srednjemu bogu Nqingu. - Ob osmih po zajtrku je odšel k Nqingu, rekoč: "Napravi mo različnega od vseh drugih živali, napravi me torej Izredno slavnega danes ob petih popoldne."
Nqing je poskočil s svojega zamreženega skrivališča in se zadri: "Poberi se!"
Kenguruj Je bil siv in ošaben do razposajenosti: plesal je n« sipini sred! Avstralije in se odpravil k velikemu bogu Ngongu.
Ob devetih pred kosilom je odšel k Ngongu, rekoč: "Napra-
vi me različnega' od vseh drugih živali; napravi me slavnega, izrednega tekača danes popoldne ob petih."
Nqong je poskočil Iz kopeli v solni ponvi in se zadrj: "Poberi ser
Nqong je poklical Dinga — žoltega psa Dlnga — zmeraj lačnega In zaprašenega na soln-cu ter mu pokazal kenguruja. Nqong Je rekel: "Eftngol Zbudi se, Dingol Ali vidiš tistega gospoda, ki pleše tamkaj na pepelniku? Rad bi se proslavil s tekanjem. Dingo, napravi ga za tekača!"
Dingo — žoiti pes Dingo — je poskočil rekoč: "Kaj, tistile kunec mačje vrste V
In Dingo — žolti pes Dingo — zmeraj lačen, škrebeč se kot zaboj za premog, ae je dal v tek, v tek za kungurujem. .
In v beg se je dal ponosni kenguruj na svojih štirih no-žicah liki kunec.
S tem, predragi moji, se konča prvi del povesti.
Bežal je skozi puščavo; bežal je čez gore; bežal je čez solne ponve; bežal je čez gredice trst-ja: bežal je čez modre cedike; bežal je čez trnje; bežal je, da so ga bolele sprednje noge.
Imel je vzroka dovolj!
Se je tekel Dingo — žolti pes Dingo — zmeraj lačen, škrebeč se kot mišja past, tekel je, ne da bi se približal ne oddaljil od kenguruja.
Imel je vzroka dovolj! fte je tekel Dingo — žolti pes Dingo? Bežal je skozi drevje "ti"; bežal je skozi mulgo; bežal je skozi visoko travo; bežal, je skozi tropske krsje kozoroga in raka; bežal je da so ga bolele zadnje noge. Imel je vzroka doovlj! de je tekel Dingo — žolti pes Dingo — vedno bolj lačen, škrebeč se kot konjski komat, ne da bi se približal, ne oddaljil od kenkuruja; in pritekla sta do reke Volgonge.
Tam pa ni bilo mostu, ne bo-rovegs Jtrodu in kenguruj ni vedel, kako bi prišel preko; tedaj se je postavil na zadnje noge in skočil. Imel je vzroka dovolj! Skakal je čez drobir; skakal Je čez troske; skakal Je skozi puščavo srednje Avstralije. Skakal je ko kenguruj.
Spočetka je preskočil meter v širino; nato Je preskočil tri metre; potem je preskočil pet metrov; noge so se mu utrjevale in daljšale. NI imel čass, da bi se odpočil in oddahnil, čeprav si je silno želel tega.
fte je tekel Dingo — žolti pes Dingo — zelo besen, zelo lačen in čudeč se, kaj je, za božjo voljo, naučilo skakati itarega kenguruja. Kajti kenguruj je skakal
muren; liki grah v ..... —
nova gumasta žoga po tleh otroške sobe.
P. M. Dn*e|nvskijs
ZLOČIN IN KAZEN
Komnn v lotih delih s npilofom. Poslovenil Vlsdlsilr Levstik.
• Ostala je na svojem mestu in se klstijsls neprenehoma, v nestrpnem pričakovanju, da pride hazadnje tudi ona do besede; in dočakala je.
"Nikak hrup in prepir ni bil pri meni, ko-spot stotnik," Je izpregovorila naenkrat s spretno tekočim jezikom, s trdim nemškim naglaaom, kakor bi grah preelpal, "in nikak škandal, toda tista kospot je prišle pijan, ko-spot stotnik, Jas nisem krif, fse pom pofe-tal... Pri meni je pošteni hiša, kospot stotnik, ln jas sam sem pil fsiktar proti fsak škandal. On pa je prišla popolnoma pijan in je nato spet sahteval tri puteljke; potem pa je fstik-nila nogo ln sačela š njo Ikrsti na klafir, kar se nikakor ne spotopi f pošteni hiša — in po-trla mi Je ves klavir. Ali Je to manira, ali je to kakšen manlr, sem rekel. On pa je fselo puteljko in sačela sufatl truke f hrpet. Jas sem hitro poklical hišnik in Kari je prišla, tota on se Je lotila Kari in ka litarila po oči, in Hen-rlette je duti utarila po oči, meni pa je tala pet saušnic. To kotofo ni tostojno f pošteni hiša, kospot stotnik, in jas sem sačela kričat. On pa je otprla okno proti kanal in sačela kruliti skoai okno kakor majhni praseta; če to ni sramota! Pejfejfejfej! Karel pa ka je flekla ot sata j sa frak ot okno proč, in pri tem, to je resnica, kospot stotnik, mu je rastrkala suknjo« Tetaj pa je sačela kričati, ta pom moral plačati petnajst rupelj ««* njekof suknja. Kakšen škandal ml je naprafil ta netostojna gost! Nasatnje pa še prafi, ta pote slošll o meni aatiriški pesem in ta Je pisal o meni sploh še po fseh Časopis."
"Torej Je pisatelj r'
"Ta, kospot stotnik, lntkak netostojna gost Je to, kospot stotnik, sko f pošteni hlšs . . ."
"Nonono! Dovolj! Saj sem t| že pravil; kolikokrat sem ti rekel . . ."
"Ilija Petrovič!" Je Izpregovoril tajnik vnovič in s poudarkom.
Poročnik ga je naglo pogledal: tajnik mu je naiuhko pokimal s glavo.
."Torej, cenjena Laviza Ivanovna. to je moja p<mlednja in najzaduja beseda," je nadaljeval |>oročnik. "Ce «e pripeti v tvoji 'pošteni hiAi' samo Se en škandal, boš kriva ti sama, ali sliAiA? Torej tisti literat, tisti pisatelj, je vzel v 'pošteni hiši' pet rubljev za svoje škrice? Takšni so ti pisatelji!" in prezirljivo se je (»zrl |jo Kazkolnikovu. "Predvčerajšnjim je imel eden istorijo v gostilno; obedoval je, a ni hotel plačati, če*: *v satiri vas oplAem zato.' Neki drugi je pretekli teden z najpodlej-širni besedami usmerjal veledoatojno obitelj državnega svetnika, leno in hčer. Tretjega so nedavno vrgli iz neke slaščičarne. Takšni ao ti pisatelji, literati, dijaki in glasniki javnega mnenja . . . Fejl Ti pa pojdi! Sam pridem pogledat k tebi, torej pazi! Ali ni slišala*" -
l.ujiza Ivanovna se jc nemudoma začela klanjati na vse strani In se med pokloni pomikati do vrat; med vrati i* je naletela s svojo zadnjo platjo na viSje** častnika z odkritosrčnim in svetim obrazom in krasno plavkasto 'brado. To Je bil sam Nlkodem Fomič, oddelni nadzornik. Lujiza Ivanovna se mu je brt poklonil* ukoru do tal; Stopica je z drobnimi, skakljaj<ičimi koraki, je odhitela iz pisarne.
"Ze »pet ropot, spri grom in ntrela. burja in vihar!" Je Nikodem Fomič nagovoril liijo Petroviča s prijateljsko l.iuheznjivostja. "Spet so mu vznemirili srce. |m je vzkipel! Ze na stopnicah neig ga sliial!'
"Ah. kaj r je rekel Ilija Petrovič z arlsto-kretsko malomamoetjo ter odšel i nekakimi kkti k drugi mizi, slikovito pomigavaje s ra-
meni ob vsakem,koraku. "Izvolite pogledati: gospod pisatelj, oziroma dijak, bivši namreč, ne plača dolžnega denarja, četudi je dal menico, iz stanovanja ne gre, neprenehoma se pritožujejo čezertj — on pa mi je izvolil očitati, da sem si vpričo njega nažgal svalčicol Evo ga: izvolite si ga ogledati sami .— ali se nam je prestavil v mikavni zunanjosti?"
"Revščina ni greh, prijatelj, a kaj to! Gotovo Je hude krvi in ni mogel prenesti žalitve. Vi ste se bržkone čutili razžaljenega z njegove strani in se niste mogli premagati," je nadaljeval Nikodem Fomič, prijazno se obračaje k Kazkolnikovu, "toda brez vzroka: to je naj-plemenitejši človek, tako vam povem, samo hude krvi! Kakor smodnik, ki se vname od najmanjše iskrice! Po ima vendarle zlato srce! Saj so mu že pri polku rekli "poročnik Smodnik" ..."
^ "In kakšen polk je bil to!" je vzkliknil Ilija Petrovič, prijetno poščegetan po predstojnikovi hvali, dasi še vedno slabe volje.
Razkolnlkov je mahoma začutil željo, da bi povedal obema kaj posebno prijetnega.
"Oprostite, gospod stotnik," je izpregovoril jsko živahno, obrnivši se nenadoma k Nikodemu Fomiču, "mislite si moj položaj . . . Pripravljen sem celo, prositi gospode opro-ščenja, ako sem s svoje strani kaj pregrešil. Reven in bolan dijak sem, ki ga davi siromaštvo. Zdaj pravzaprav nisem več dijak, ker se ne morem preživljati; a kmalu dobim denar, od matere in od sestre iz —ske guberni-Je ... In ko gs prejmem, bom plsčal. Moja gospod i njs je dobra ženska, toda ker sem izgubil instrukcije In jI že četrti mesec nisem plačal ničessr, se je tako razjezila, da ml niti jesti več ne pošilja'... In jaz nikakor ne vem, kakšna menica bi bila to. Zdaj me terja na podlagi tega dolžnega pisma; razsodite ssmi, kako nsj ji plačam!"
"To pa nI riaša stvar!" je vnovič pripomnil tajnik.
"Prosim, prosim, popolnoms ss strinjam z vami, toda dovolite mi," je dejal na to Razkolnlkov, ne obračaje se k tajniku, temveč k Nikodemu Fomiču, toda prizadevajo si obenem, da bi se oziral kolikor mogoče tudi na Ilijo Petroviča, dasiravno se je ta delal, kakor bi bil vea zarit v svoje akte in bi se sploh ne zmenil zanj, "dovolite mi, da izjavim s svoje strani, da živim pri nji že blizu tri leta, odkar sem prišel s dežele, in da sem ji bil poprej . . . nu, zakaj bi se sramoval priznati, da aem ji poprej, še čisto v začetku, obljubil slovesno, popolnoma prostovoljno obljubil, ds poročim njeno hčer; dekle mi je prsv ugsjslo, dasi nisem bil zaljubljen vsnjo. Z eno besedo — mladost, to se pravi, reč) hočem, da mi je gospodinja takrat mnogo poaojala, in jaz aem tivel deloma takole — bil sem jako lahkomiseln ..."
"Nikakršnih takih intimnosti ne sahtevs-mo od vas gospodine, in jih tudi ne utegnemo poslušati," ga je oeorno in škodoželjno prekinil Ilija Petrovič, toda Razkolnlkov mu Je z vnemo posegel v U>sedo, dasi mu Je postalo govorjenje zdajci silno težavno.
"A dovolite, dovolite, da povem, kako je bilo vse — in kar se mene tiče — daairavno je to odveč — čisto se soglašam z vami — toda leto dni kasneje Je tisto dekle umrlo za logarjem. jaz pa sem ostal stanovalec kakor prej, in ko »e Je gospodinja preeelila na aedanje stanovanje, mi Js rekla — prijazno ml je rekla, da mi i>opolnoma saupa. In sploh — samo, če bi jI hotel napraviti dolžno pismo za stoinpetnajst rubljev, za vse. kar nem Ji dolžan. Prosim: rekla je Izrečno. da kakor hitro JI dam to listino, ml bo topet zaupsls. kolikor bom hotel, in da ne ona s svoje strani — to so njene Isstne besede — ne bo nikdsr posluftila tega dolžnega pisma, dokler j« ne plačam asm . . . In zdaj. ko nem ob instrukcije In nimam česa jesti, me toši. Kaj naj rečem na to T
(Det> »rftsizJH.)	___
Imel je vsroka dovolj! Skrči! je spredje noge; skakal je na zadnjih nogah; iztegnil je rep, loveč ravnovesje; skakal je čez mehki mah.
Imel je vzroka dovolj!
Se je tekel pes Dingo — utrujeni pes Dingo — vedno bolj lačen, silno besen in radoveden, če se bo stari kenguruj Še kedaj ustavil na avetu ali onstrsn sveta.
Tedaj je dospel Nqong iz kopeli v solni ponvi, rekoč: "Ura Je pet."
PoČenll je Dingo — ubogi pes Dingo — zmeraj lačen, zaprašen na solncu; molil je jezik iz gobca in lajal.
PoČenll je kenguruj — stari kenguruj — iztegnivši rep liki molzičjo pručico, in rekel: "Hvala bogu, da je končano!"
Nato j« dejal Nqong, ki je vsekdar olikan goepod: "AH nisi hvaležen žoltemu psu Dingu? Cemu se mu ne zahvališ za vse, kar ti Je atoril?"
Tedaj je odvrnil kenkuruj — utrujeni stari kengaruj: "Pregnal me je iz mojega bivališča, kjer sem ž|yel od svojega de-tinjstva; pregnal me je od kraja mojih rednih obedov in ve-čerij; spremenil mi je telo, tako da ga ne bom nikoli več popravil ; s svojo burko mi je raz-praakal noge."
Tedaj je dejal Nqong: "Menda se ne motim, ali me kali nisi prosil, da bi te naredil različnega od vseh drugih živali. Prosil si me iddi, da bi te nekdo na vse pretege preganjal? In zdajle je ura pet."
"Da," Je odgovoril kenguruj, "da bi bil pač nikoli ne storil tega. MenH sem, da boš naredil to s čarovnijo in zagovorom, ampak to je pravcata burka."
"Burka!" je dejal Nqong iz kopeli v modri cediki. "Se enkrat mi reči to, pa bom zažvižgal Dingu in boš tekel pred njim, da boš izgubil zadnje noge."
"Ne," je odvrnil 'kenguruj. "Moram prositi za odpuščanje. Noge so le noge in zastran mene mi jih nikar ne izpreminjaj. Nameraval sem le pojasniti Vaši Visokosti, da od davi nisem imel ničesai* v ustih in sem v resniei čisto prazen."
"Da," jo pritrdil Dingo — žolti pes Dingo — "jaz sem prav tako lačen. Napravil sem ga različnega od vseh drugih živali, bi li torej mogel dobiti sa to kaj za jušino?"
Tedaj je dejal Nqong iz kopeli v solni ponvi: "Pridi in me prosi za to jutri, kajti zdaj se poj dem umivat/'
Tako sta ostala stari kenguruj in žolti pea Dingo sredi Avstralije in očitala drug drugemu: "Ti si kriv temu."
N • • • r.
Pred sodiščem.
- — Poročena?
Priča: Da, gospod sodnik, dvakrat
—	Koliko ste stari?
—	82 let.
—	Menda tudi dvakrat
Maje
—	Prijatelj, ali še veruješ v človeško poštenost?
—	Verujem.
—	Posodi mi torej 100 Din.
—	Tako daleč pa ne gre moja vera.
ene Prirastek v rodbini.
—	Ksj pravite, Msrička, sli je podoben papanu?
—	Ne vem, gospod Imajo svetle lase. novorojenček pa Črne, gospod iirsjo zakrivljen nos, sinčkov ps štrli navzgor, sinček ims Izbuljene oči...
—	Najbrž bo imel tudi gospod izbuljene, ko ga zagleda.
♦ • •
Manjše sla.
—	Kdo bi si mislil, da mi. bo delala zavarovalnica pri izplačilu zavarovalnine sa mojega pokojnega moša take aitnosti! Ce bi blls to vedela, mi bi bilo ljub-še, da bi moš ne bil umrl.
—	Goepod šef, saj ste mi vendar obljubil, da mi svišate plačo.
—	Da. toda pod pogojem, če bom s vami sadovoljvn.
. — A zakaj aiete zadovoljni s menoj?
—	Zato, ker Sahtevate poviša-
nja. .
RAZNO
Kraljica kuharskih umetnosti. Kakor da še nimamo dovolj kraljic lepote, prihaja iz Nemčije vest da sc bo na Nemškem letos dne 5. junija vršil izbor kraljice kuharskih umetnosti. Do tistega dne pa izbirajo vsa nemška mesta lokalne kraljice loncev. Pred dnevi je izvolil še-storico aspirantk na naslov kraljice kuharskih umetnosti sam Berlin. V dvorano, kjer se je vršila tekma, so kuharice prikorakale ob zvokih filharmonične-ga orkestra! V ravni črti je stalo 80 štedilnikov z vsemi pripravami. Zazvonil je zvonec — in tekma se je pričela.
Naloga ni bila lahka. Treba je bilo pripraviti kosilo v najkrajšem času. z najmanjšo porabo plina, s čim večjo Štedljivostjo ip kajpada nad vse okusno. Vse kandidatke so pripravljale ene in iste jedi: juho, zelje, golaš s krompirjem in kompot. Razen tega je morala vsaka tekmovalka segreti dva litra vode do 70 stopinj Celzija, da se pomije posoda. Odbor, ki mu je načelo-vala Žena berlinskega nadžupa-na Bossa, je na podlagi teh izkušenj imenoval šestorico najboljših kuharic. Te se bodo udeležile splošne tekme za državno prvenstvo. Morale bodo prestati seveda hud boj. Vseh tekmovalk ki se bodo potegovale za naslov kraljice kuharskih umetnosti, bo namreč okoli 4000.
Mačje meso v rimskih kuhinjah. Nedavno so aretirali v Rimu človeka, ki je obdolžen, da je ubil štirideset mačk. Prijeli so ga baš v trenutku, ko je neko ubito mačko dri iz koše in pri hišni preiskavi so našli okoli 600 mačjih kož. Aretirani je priznal, da je dnevno ubil 40 do 60 mačk. Meso je prodajA nekemu tovarišu, ki je nieso potem za drag denar oddajal restavraft-nim kuhinjam, mesarjem in. privatnikom kot teletino.
Policija je dobivala dan na dan poročila z vseh strani, da izginjajo iz hiš mačke. Uvedena je bila preiekava in šele po dolgem času je iztaknila premetenega ubijalca mačk, ki pride sedaj seveda pred sodnike.
Dekle a petimi možgani. V Pariš je prispela fenomenalna 17 letna ciganska deklica Thea AIba, ki jo imenujejo Američani "dekle s petimi možgani." Njena specijaliteta je ta, da si lahko misli in izvrši pet stvari istočasno. Ce ji diktirajo n. pr. pet kratkih stavkov v petih različnih jezikih istočaaqb, jih bo zapisala tudi istočasno. V eni roki bo držala tri svinčnike,, v
drugi pa dva. To presenetljivo zmožnost si je pridobila z vztrajnim, metodičnim veibapjem v rani mladosti. Mimogrede se je naučila dvajset jezikov, ki jih obvlada v govoru in pisavi.
V Pariz Je prišla Thea zato, ker bi neki profesorji radi eksperimentirali ž njo. Že cela vrsta odličnih osebnosti je preizkušala njene sposobnosti in se £im divila, med njimi Maeter-linck in Pirandello. Zadnji je izjavil, da je mlada ciganka največje čudo, kar jih je on srečal. Thea Alba je znatno skromnejša v naziranju glede sebe same, Pravi: "Nisem fenomen in nimam pet možganov, temveč ene same, povsem normalne. Kar jaz znam, bi zmogel vsak človek po večletni vaji."
PONDELJEK, 20. MAJA.
MMŠIMO POZOR!
Po-
po-je
no*
$6.00 Clssl ss
Cicem n
lete
Upravukva "PROSVETA
1117 1 Lssrsšsls ftvs« Ofcissto, III
IZVRSTNA PRILIKA
Člani fin članice & N. P. J.
Sedaj lahko dobite list Proaveta vsak dan aa sna lato la knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00-ake nam Ml jate brea odbitka svoto $2.20.
AH pa tri knjige: SLOV.-ANGLESKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGENEZUE, vredna $1.60, in PATER MALA VEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, skopaj vrednost $6.00 in dnevnik Proaveta sa eno leto za svpto $6.80.
To valja aa dane SJ¥.PJ. aa vpa stare ia nore naročnike. Na člani plačajo $7.50.
Lahko dobite pol lata dnevnik Proaveta ta
vrednosti aa $2.60 knjig, n. pr. JIMMT HfGGH____
KON BIOGENEZUE, aH Ja ZAJEDALCE ta HRB-
TENICO Ia INFORMATOR ako nam pošljete svoto $2.20. Nečlani pošljejo $4.60. AH pa sa $2.20 pol leta Ust Proevsta ta knjigo JIMMT HIGGINS. Nečlani $3.60.
Ta vae velja sa stare in nove naročnike, posšati celo avoto brea odbitka. Denar ta naročila pošljite aa apravništvo na naslov:
PROSVETA, 2667 Sa. Laeradale Ave„ Chicago, IE Pošiljam $.
Ime ...................................■.y......H.M...........
Država...
F............M.......M.
■>' 'Ifc vH
..................................
......................................
—————

...................