161. strnim. 1 MU«!, i tofti, 17. jillji 1917. L. leto. .Slovenski Narod* ¥«1J« fO pottl: za Avstro-Ogrsko: cdo Icto skupaj naprej • K 28 — pol leta „ „ . • . 14 — cetrt leta „ „ . . . 7'— na mesec • m • • . 2*50 za Nemfijo; cdo leto napre] .... K 33*— za Amerlko in vse druge deiele: ćelo leto naprej .... K 38.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. GpravnlStro (spodaj, dvoriSče levo). KnaflOTa ulica *t. 5, telefon 4L 89. Ufcaja rsafc 4aa iveftor UvMaftl selelfe la »raittke. [nserati se raćunajo po porabljenen prostora m sicer: I rnn visok, ter 63 mm ^irok prostor: enkrat po 8 vin., d/akrat pa 7 vtn., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., i>irte in zahvale (e.nak prostor) 10 vin. Pri več jih Insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vpostatve rmo^nlrie se ne ozira. „Naroda« tUi&aras" t«Ufoa At. 19. UpravniŠtvu naj se v»o$iljajo urofiine, rekla n*cije, tnserati L t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja w Lfabl|&nl dostavljen na dom ali če se hod i ponj : ćelo leto naprej . . . . K 2f>*4Q | pol leta .......13-23 I IČetrt leta n . t , . , 6*66 na mesec „ ..... 2-20 Poraamaa itevllka velfa 10 Tinarjov. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredolttro: Kaaflova ollca sL 5 (v pritličju levo), telefon si. 34. Politični položaj. gDunaj, 16. julija. Ob sklepu poletnega zasedanja đržavnega zbora občuti posebno po-slanska zbornica, čutijo tuđi ostali politični krogi vse težave, ki priha-jajo iz dejstva, da stoji nasproti parlamentu le začasna prehodna vlada. Državni zbor pa se čuti moč-nega, kakor že dolgo let ne. Zato smatrajo za nainuišo potrebo tekom poletja: najti izhcxi iz sedanjih zagat in postaviti močno vlado za vodnika močnemu parlamentu. Zanimiva je današnja zakulisna novica, da bi se utegnil pojaviti v ospredju kot homo regius — preda-relski poslanec Jošt F i n k, po pokliču — kmet (tako stoji v »Seznamu članov poslanske zbornice 1917«) in odličen pristaš kršćanskih socijali-stov. Ta gospod F i n k je jako tipična osebnost v avstrijskem parlamentu. Poleg pristnega »Hausverstanda« ima toliko in tako široke izobrazbe, da je bil že doslej eden prvih stebrov svoje stranke. Pravijo, da je tuđi pre-tkan politik, ki zna biti elastičen po potrebah in razmerah. Dalje poročam istotako samo kot kurijozno vest, da se imenuje še drugi homo regius: princ Bedfich Lobkovic. Ta je narodno zaveden Čeh in še jako mlad, (menda mu je komaj nekaj čez 30 let, op.u.) dedni član gosposke zbornice. Že prvo svojstvo bo najbrže zadošcalo, da ne bo nič iz te moke. (Gotovi krogi forsiralo tuđi še dragega ceškega vele-aristokrata, namreč princa Schwar-zenberga. Op. ur.) Vsekakor pa se na merodajnih inestih deluje na to, da bi bila seda-nja kriza čim prej rešena, — ali bolje, da bi na mesto sedanjega provizorija prišla trdna in močna vlada, pa naj si ji načeluje predarelski kmet F I n k. ali češki princ Lobkovic, ali pa kdo drugi. Moj informator izjavlja: Vse to so sicer Ie še govorice, ki pa značijo vsekakor toliko, da se iŠČe nepretr-goma izhcd iz sedanjega provizorija. C e h i hočejo tekom jul i ja dolo-eiti predpogoje za svoje pozitivno so-delovanje v ustavnem odseku. Zato se vrši 24. in 25. julija v Pragi skupna seja čeških članov ustavnega od-seka, predsedstva Češke Zveze in Narodnega Sveta, da se posvetuje o temeljnih pogojih za sodelovanje pri reformi ustave. Dne 26. julija bo na-to zboroval celotni Češki Svaz. k! bo razpravljal poročilo o skupni seji prejšnjih dveh dni. V Brnu pa bo dne 29. julija velik shod češke socijalne demokracije, ki se bo bavil s češko politiko v državnem zboru. Na razgovor priđe rudi vpra-šanje deželnega zbora mo-ravskega in menda tuđi ceškega. Čuje se, da pojde predsed-nik ustavnega odseka dr. M a t a j a na štiritedenski dopust v Š v i c o. Poučiti se hoče na nevtralnih tleh o mišljenju in na-ziranju drugih narodov glede na našo zunanjo in tuđi domačo politiko. Ker se vrne sele okoli 15. avgusta. pri-čne delo v odseku sele dne 17. avgusta. Danes zboruje cei dan n e m š k i National verband, ki razprav-vlja o včerajšjem shodu v Pragi. Po-ročila o omenjenem poiitičnem shodu so bila večinoma zaplenjena — zaradi česar se kažejo nemški krogi jako razburjene. Radovedni smo, ali se Verbandu posreći, razveljaviti to konfiskacijo. Nemci že vpijejo: Parlament je šel na počitnice — in že ležerno v prejšnje neustavne čaše. Kakor je videti, so se tuđi oni že zelo privadili parlamentarizmu. Tempora mutantur. Kot poseben znak časa se je tu razširila vest o brzojavki Ukrajin-skemu klubu, da je dobil metropolit S z e p t i z k y dovoljenje za po-tovanje v Rim. Kakor znano, je bil metropolit v ruskem vojnem vjetništvu. Za revolucijonarne vlade se mu je tam prav dobro godilo: često je mogel konferirati z niskimi oficijelnim! osebami, ki so ga končno pustile preko Stockholma domov. Tej dosti zanimivi vesti sledi zdaj druga, da pojde v sedanjih razmerah v Rim. Nič čudnega ni, ako se pripisuje temu potovanju posebna misija. Jutri pojde poseben vlak. ki po-pelje tja 60 članov gosposke zbornice. — Izroče cesarju vdanostno adreso, ki jo je zbornica sklenila. Da je tuđi to važen političen čin, je umevno. Slovenci nimamo v gospo-ski zbornici nobenega političnega za-stopnika, znak, kako podrejeno vlngo smo dosedaj igrali v očeh »merndaj-nih faktorjev«, Toda, vse se spre-niinja . . . Gosposka zbornica zahteva od vlade nacrt za revizija ustave. Dunaj, 16. julija. (Kor. urad.) V današnji drugi seji ustavnega odbora gosposke zbornice je več govornikov izražalo željo, da naj bi se delovanju odbora dala s strani vlade nacrtana podlaga. — Ministrskl predsednik S e i d 1 e r je izjavil, da se kot šef za-časne vlade omejuje na Inicijativo in smatra predložitev gotovih predlo-gov, katere bi napravila vlada, za možnost v poznejši dobi posvetova-nja. Pripravljen pa je, dati na razpo-lago v kratkem ćasu ves predmet obsegajoča navodila. Izvoljen je odsek 12 članov, ki dobi od vlade obljubljeni materijal in ki bo irnel poročati v prlhodnji seji o delovnem nacrtu odboru. Dunaj, 16. julija. (Koresp. urad.) Oosposka zbornica bo imela v petek, dne 20. julija ob 11. dopoldne svojo prihodnjo sejo. Dnevni red: Sklep poslanske zbornice o zakonu glede zasiguranja vojnega davka. Za sklicanie bosanskega sabora. Dunaj, 16. julija. Podpredsednika bosanskega sabora dr. Sunarić in Di-mović sta dospela na Dunaj, da se dogovorita na merodajnem mestu glede vzpostavitve delovanja bosanskega sabora. Obrnila sta se do Ju-goslovanskega kluba, ki je nato po-sredoval pri vladi. Obiskala sta skup-nega finančnega ministra barona Bu-riana, ki jima je obljubil, da bo zade-vo proučil. Odposlanstvo se odpelje od tu preko Budili.aeste v Sarajevo ter bo stopilo v Budimpešti z isto prošnjo pred ministrskega predsed-nika grofa Esterhazyja in justičnega ministra. Dopolnifne volitve* g Dunaj, 16. julija. Vse nekam kaže, da Grafenauerjeva afera ne bo rešena v zbornici, rnarveč — med volilci. V gotovih krogih se boje — analogije za druge slučaje, kar bi vzbujalo nepretrgoma razburjenja, neroglasja, spore. Zdi se jim najeno-stavnejša pot ta. ako bi se izvršile brez boja nove volitve, ki bi mogle poslati v državni zbor skoro vse može, ki prihajajo sploh v poštev (ra-zun umrlih, onih v inozemstvu, od-stopivše in urrobolnega Kaz!o\vske-ga). Dopolnilnih volitev bi bilo treba 43, namreč: 10 vsled obsodbe, 25 slu-čajev smrti, 5 poslancev v inozemstvu (med njimi dr. Gustav O r e g o-r i n za kraško - ajdovski mandat na Gori^kem), 2 sta odložila mandat, a 1 poslanec je postal slaboumen. Za pomiloščenje dveh poslancev. g Dunaj. 16. julija. Češka po-sbnea S ta n e k in T u s a r sta bila pri mintstrskem predsedniku in posredovala, da bi se doseglo pomilo- ščenje obsojenih maloruskih poslancev Markova in Kuriloviča. V pomirjenje rusinskega ljudstva bi taka milost veliko pripomogla. Stale štajerske Srodne stranko t pmeii ustave. \z Celja nam poročajo: Po poročilu poslanca dr. V. Ku-kovca o položaju so zaupniki Narodne stranke štajerske na sestankih v Mariboru dne 14. in v Središču dne 15. julija zavzeli sledeče stališče k name-ravani spremembi ustave: Od nemške stranke predlagani nacrt spremembe ustave v Avstriji in glede štajerske kronovine odkla-n j a m o. Enotnost državne uprave na podlagi kakega nemškega kot držav-nega jezika je nesprejemljivo. Enotnost štajerske kronovine je istotako nemogoča, narodna samouprava brez razdelitve dežele v nemški in slovenski del po natančno določenih mejah ne bi mogla ustreči nemotenemu razvoju obeh narodov dežele. Sprejemljiva meja med nemškim in slovenskim delom štajerske kronovine nam je severna meja državnozborskih kmečkih volilnih okolišev Gornji grad-Slovenji gradec in Maribor levi dravski breg. Južno od te meje ležeći del štajerske dežele je od nekdaj obljuden od produktivnih slo-jev kmetijstva in delavstva slovenske narodnosti. Samoodločbi po vsakokratni ustavi izvoljenega zastopstva prebival-stva tega ozemlja se torej naj prepusti ureditev vsaktere javne uprave, sodišč, političnih oblasti, davčnih in prometnih uradov, šolstva in gospodarskih in socijalnih naprav. V tem oziru se ne morejo izvzeti z umetno kolonizacijo odnarođeni kraji in seveda tuđi ne tem okrajem kot sedež uradov služeča mesta in trgi, če tuđi imajo ista po krivičnih volilnih redih in umetni naselitvi tujerod-nega uradništva ter vsiljenim tuje-rodnim šolsivom navidezno nemški značaj. Vendar se ima zagotoviti na spodnjem Štaierskem živečim sodeže-lanom nemške narodnosti jednako-pravnost v šolstvu in kulturnih napra-vah, v oni meri, kakor rojakom slovenske narodnosti na Srednjem in Gornjem Štajerskem. Odobrujemo, da se Jugoslovanski klub na podlagi svoje državnopravne izjave udeleži dela za spre-membo ustave v stalnem spo- razumu z zaupniki naroda ter zastopa neizprosno tozadevno zavzeto stališče. Koalicija proti preusfroiu države. Nemške stranke so pridno na delu, da ustvarijo trdno koalicijo, ki se naj z vso silo upre vsaki pametni razrešitvi avstro - ogrskega problema, Združujejo se stranke in struje, z najradikalnejšimi demagogi se ve-žejo prvi nemški aristokrati in ne-utrudljivo si pridobivajo nemški po-Iitiki zaveznikov v vseh krogih, ki imajo danes v državi še veliko be-sedo. Nemška politika, ki je v prvi zmedenosti katastrofalnih porazov zadnjih tednov, dozdevno začela računati z realnimi dejstvi, se zopet po-lagoma umika na svoje prvotne pozicije. Zopet slišimo gesla o nemškem državnem jeziku, zopet se oglasa kri-čeči akord: nočemo države, v kateri nismo mi gospodi in gospodarji. Nas Slovanov ta nemški odpor ne more razburjati. Mi vemo, da imamo v boju za naša prava najsil-nejšega zaveznika, ki bo strl v prah vse, kar se postavlja proti sveti pravici naših narodov: z nami se bojnje duh Časa, Prva glasna fanfara nemškega odpora proti preureditvi države se oglasa tokrat iz nemške Češke. V Pragi so se zbrali v nedeljo zaupniki nemških političnih organizacij na Če-škem, državni in bivši dežemi po-slanci ter nemški člani gosposke zbornice, da razpravljajo o notranje-političnem položaju. V obšimi debati so dajali govor-niki duška globokemu ogorčenju nemškega naroda nad ) in splošnim razvojem no-tranjepoiitičnih dogodkov. Poslanec P a c h e r je poročal o svoji avdijen-ci ter pripovedoval, da smatrata ce-sar in vlada, da se da potrebna reorganizacija države najbolj izvršiti potom »notranje narodne samodo-Iočbe in samouprave«. »Razložil sem cesarju, da je zadeva narodne avto-nomije na Češkem že popolnorna razjašnjena in godna za izvršitev, kar je vzel cesar na znanje.« Član gosposke zbornice grof T h u n - S a 1 m je iz-vajal: Mi, avstrijski Nemci, se moramo še posebej bojevati proti no-tranjernu sovražniku. Napovej-mo vladi boj, recimo ji, da mora poslušati nas. Končno so bile sprejete štiri re solucije: Prva halaga nemškemu Volks-ratu za Češko,da sestavi manifest, ki LISTEK. Hasveti za hišo in dom. (Po raznih virih priredil I. M a j d i č. 1917. Založila Katoliška bukvama.) Slovenskemu občinstvu v svarilo napisa! M e d i c u s. Pod označenim naslovom je iz-šla v Katoliški bukvarni v Ljubljani pred kratkim knjiga, ki vsebuje v abecednem sporedu razne nasvete iz splošnega gospodarstva in hišnega gospodinjstva, v posebnem poglavju pa tuđi nasvete za domače zdravlje-nje. Če bi bili vsi ti nasveti dobro premišljeni in praktično preizkušeni, bi knjiga dandanes^ ko je treba na vseh poljih varčevati in previdno po-stopati. služila živi potrebi. Oceno gospodarskega dela knjige moram prepustiti veščakom. Izpregovoritl pa moram o nasvetih za domače zdravljenje. To zdravstveno poglavje knjige je nezaslišano skrpucalo in človek se mora čuditi, kako more kaj takega dandanes, v 20. stoletju zagledati be-li dan. Založništva v tem pogledu ne morem odvezati velike krivde. Dan- danes je vendar spbšno običajno, da | ima vsako založništvo svoje vešča-ke - zaupnike. ki pregledujejo roko-pise in ki se izjavijo, ali je spis za tisk primeren ali ne. I. Majdičeve knjige, oziroma poglavja o domač m zdravljenju pa prav gotovo ni prcgle-dal noben veščak. tuđi noben razso-den človek sploh. kajti vsakdo, ki le količkaj misli in preudarja, ki ne živi slepo tja v en dan in ki se vsaj tlelo-ma udeležuje duševnega življenja se-danjosti, bi moral koj opaziti nezasli-šane bedastoće, naravnost kvarne nasvete in mnoga protislovja, ki jih občinstvu podaja poglavje o domaćem zdravljenju. Defficile est sati-ram non scriberel Toda čujte in sodite sami! Proti raku nam pisatelj priporoča to - le: »Sredstvi proti raku.. Vze-mi rožmarinovega perja, ga stolci in naveži na rano. Ali: Posuši krebuli-ce, jo zdrobi v stupo, katero zmešaj z medom. S tem medom mazi raka, se bo počeli 1. — Zaraka na prsih. Vzemi jabolk !n izdolbi pe-Ške iz njih, luknje napolnl z mastio in deni jabolka v ponev, da se v masti spečejo ali stenstajo. Kadar so že mehka, zmešaj jih z žlico vse skupaj in napravi iz njih mazilo, s katerim obkladaj raka. P r e g n a 1 ga b oš prav gotovo.« | Ali je pisatelj zadnja desetletja | prespal? Ali ni še nikdar čul ali čital, da so v Nemčiji in Ameriki država in plemeniti dobrotniki žrtvovali mili-jonske darove, da se v posebnih, v ta namen ustanovljenih zavodih pro-učuje rak, čigar vzrok nam je še vedrio neznan in ki je — razven v red-kih. kirurglčnim nosegom popolnoma dostopnih slučajih — še vedno ne-ozdravijiv in provzroča bolnikom vse grozote nevzdržljivega hiranja in mučne smrti? Ali mu je neznano, da se nahaja najimenitnejši tak zavod v Frankfurtu ob Menu in da mu je bil prvi voditelj svetovnoznani Pa-vel Ehrlich? Bolezen. ki je vsa sve-tovna medicinska veda do danes še ni proučila, je pisatelju prava igrača, on jo s svojimi mazili in vražarnj »počeli« in »prav gotovo prežene«. Tega mi menda vendar ni treba naglaSati, da so po pisatelju priporočana sredstva brez vsake vrednosti,naravnost smešna v svoji naivnosti, čisto na-vadna vraža. Če bi kaj takega ordinirala kaka vedeževalka ali »šintari-ca«, bi se nazadnje ne čudili, a nečuveno je, da more kaj takega pripo-ročati novodobna knjiga. Taki nasveti so greh na človeStvu, ker bi bili v stanu, marsikatero ubogo paci-jentinjo, ki ima n. pr. raka na prsih« odvraćali od edino pravilne takoj- šnje poti k zdravniku in v bolnišnico in jo zapeljati, da poskuša pisatelje-ve vraže in zamudi kratko priliko, v kateri ji še moremo dati upanje, da ozdravi. Toda, čujte in strmite dalje! Proti ljudski kugi jetiki priporoča pisatelj ta - le sredstva: »Ako si na pljučih bo-1 a n, skuhaj česna na mleku in izpij. — Stolci skupaj mandljevih jedre in mete fn isto uživaj. — Preskrbi si rakov, jih skuhaj in pij rakovo gorko juho. — Med in surovo maslo zmešaj skupaj in pomalem uživaj, je posebno dobro. — Za pljučno je-t i k o. Skuhaj na vinu štrkovca in pij vino, iznebil se boš vse gnjilobe iz pljuč. — Skuhaj mire na vinu; tuđi pomaga, če piješ tisto vino. — Vzemi 3 dkg gorčice (ženofa), limbergarja in pij vino. — Korenine živih kopriv skuhaj na vinu inpij. — Sredstvo proti sušici. 1. Skuhaj rožmarinovega se-mena na vinu in pij to vino. 2. Vzemi vina in medu in skuhaj notri potoni-ko, da zavre. Pij tisto gorko, j e n a j-boljša pomoč, kar si jih lo misliti moreš.« Kaj ni pisec prav nič bral o bo|u proti jetiki? Ali mu ni znano, da se je k že obstoječim društvom pred kratkim pridružila Avstrijska »veza za odvraćanje tuberkuloze, ki ji stoje na Čelu odlični civilni in vojaski dostojanstvenik! in ki izbira ogromne vsote denarja, da prične po vsej Avstriji enakomeren boj proti jetiki, ki se je po vojski tako razpasla, da nam grozi zamoriti naš naraščaj? Ali ni ničesar Čul o tem, da žrtvujejo tako vlada kakor deželni odbor kranjski in privatni dobrotniki velike vsote, da se na Oolniku na Gorenjskem zgradi veliko in najmodernejše ureje-no zdravilišče za bolne na pljučih, pri obstoječih javnih bolnišnicah pa ustanove posebni paviljoni za tuberkulozne? Kako more deželni odbor kranjsk tako zapravljati denar! In ti plemenito občinstvo, varuj svoje de-narnice, ne meci denarja stran, kaj je nam Slovencem treba zdravflišč za jetične! Ti naj pijejo vina, na ka-terem sta se kuhala štrkovec in po-tonika, pa bo! Če bi bil pteaitelj v svojih nasvetih pouđarjal veliko nalezljivost je-tike in potrebo, da se posebno otroke ščiti pred okužbo, bi bil storii pre-koristno in potrebno delo. Toda tega mu ni mar; zanima se le za zastarele in brezuspešne leke, kakor so tih že pred 100 in več leti priporočali ljudje, ki nišo imeli pojim o bistvu posa-m#Ktfh boiezni. Stran 2. .SLOVENSKI NAKUU*9 ouc 17 julija I»l7. 161. šiev. pozivlja nemški narod na odpor proti nacrtom, ki hočejo spremeniti temelje sedanjega sistema; druga kliče Nemce k »obrarnbenemu dcliu pri nemških napadalnih društvih; t r e 11 a obsoja »antinacijonal-no« delovanje nemško - Židovskega časopisja (to je grda nehvaležnost napram »N. Fr. Pr.«. »Pra^cr Tag-blattu« »Ta#e$oošti« itd.); ' Zato Stojimo vlacf! s skrainim ne-zaupanjem nasproti. Pod nobenim pogojem sedanja vlada ne sme imeti vodstva pri preuredbi notranjih raz-mer. Mi zahtevamo neomejeno sa-moodločbo za nernško Češko v okviru avstrijske enotne države in ugo-tovitev nemškega državnega jezika: osnuje naj se nemška provinca »Deutschbohmen« z lastnim dežel-nim zborom, odborom in okrežji. Češki državi, in naj si bo kakršnakoli, se ne borno nikdar podredili. Načemo več čakati na izpolnitev naših za-htev, ki nas naj končno resi neznos-nega češkega vodstva. Zavedaioč se svoje sile in odločeni k najskrajnej-šemu, se borno z vsemi sredstvi borili proti češkemu gospodstvu. Zrnaca je naša, če smo složni. Ustavni program nemskega »Nationalverbanda«. Dunaj, 16. julija. »Nationalver-band« je odobril danes sledeča načela: 1. Vztraja pri enotnosti države z nemškim državnim jezikom. Galicija naj se izloči. 2. V posarneznih kronovinah narodna avtonomija stal-nega prebivalstva v njegovem na-selbinskem ozemlju (narodno obme-jena okrožja) po merodajnih posebnih okolnostih. 3. Razširjenje volilne pravice za avtonomne naprave v državi % zagotovitvami ki tvorijo temelj narodne avtonomije v varstvo ljudskih interesov posameznih naro-dov. — Ta navodila so bila sprejeta z vsemi proti 2 glasovom in veljajo za kažipot »Verbandu« v ustavnem vprašanju. Nov mož — nov kurz! V nemški krizi je padla druga odločitev. Cesar Viljem je najprvo ugodil zahtevi po uvedbi splosne in enake voline pravice na Pruskem, v soboto pa je pustil pasti tuđi doseda-njega državnega kanclerja von Beth-mann - Hollwega, zadnjega i/med evropejskih državrikov, ki so bili ob izbruhu vojne na krmilu. Za lieth-mannovega naslednika je imenoval cesar dosedanjega načelnika državnega prehranjevalngea urada dr. Ju-rija M i c h a e 1 i s a, moža, ki dose-daj v politiki nemŠke države še ni igral nobene vloge. Imenovanje dr. Michaelisa je nemške stranke presenetilo. Izvršeno je bilo, ne da bi bile vprašane za svet, ne da bi bile mogle izreci svoje zahteve in želje glede bodočega kr-marja nemške države stranke. — Demokratična struja se mora zadovoljiti z dejstvom, da je novi kancler meščanskega rodu. Ta skrorrmajnor-da le slučajna koncesija demokratič-nemu duhu časa mora zaenkrat nem-Škemu narodu nadomestiti ono veliko koncesijo, ki bi kulminirala v parlamentarizaciji vladnega sistema. To parlamentarizacijo cesar o d -klanja, kar je s tem, da ni vpra-šal nobene stranke za svet, koga naj imenuje, ostentativno pokaza!, Dr. Michaelis je danes 60 let star. Pravijo, da je mož odločne vrije in velike energije, sicer pa konser-vativnega mišljenja. Njegova prva naloga bo, da se v četrtek postavi na platformo nove mirovne resolucije. ki jo hoČe spre-jeti većina nemškega državnega zbora. To resolucijo (tekst smo objavili že včeraj) odobravalo danes vsi nemski, za državno politiko odloČilni faktorji, očividno na podlacri konfe-renc s feldmaršalom Hindenburgom, ki se je v soboto znova mudil v Berlinu. Resolucija sama seveda še ne povzroči nikake spremembe v vojno-političnem položaju — treba bo, da se nemška oficijelna, politika po njej uidi ravna. V tem oziru bo premagati novemu državnemu kanclerjn ogromne težkoče, med katerimi ni najmanjša ta, da bo treba sovražnike prepričati o resni vojii Nemćije* ak-ceptirati kompromisni mir. Sovraž-niki se vedno izjavljajo, da Je najno-vejši obrat v nemški politiki le krinka, za katero se skriva stari imperijalistom obraz. To prepričanje so-vražnikov se da poraziti le i odloćil-nimi vojnopolitičnimi čini, o katerih se je govorila v nemškem buđget-nem odseku. Kakor znano, je zasto-pal posl. Erzberger stališče. da spada sem tuđi vprašanje podmorskih čolnov. Ali bo novi državni kancler, ki ni zaupnik parlamenta in ne pod-lega njegovemu neposrednemu vpli-vu in pritisku, mož, ki se bo upal iz-vajati vse konsekvence iz kompromisne mirovne formule, konsekvence, s katerimi so združena za nemški narod bridka razočaranja, ali bo z novim možem združen tuđi novi kurz nemške zunanje politike — to je vprašanje, na katero danes ni mogo-če odgovoriti. Zato nemška kriza še ni definitivno razrešena. Demokratičen tok je bil zajezen pri kardinalni točki, pri parlamentarizaciji sistema, ki edmi omogoča, da orevzame ljudstvo dolž-nosti in odgovornosti, ki jih nalaga državna politika. Demokratični razvoj se je zaenkrat ustavil — zmagal je le deloma. V tem leži jedro novih konfliktov, novih bojev, ki jih mora premazati nemški narod na poti do cilja, ki so si ga stavili njegovi naj-preudarnejši in najdalekovidnejši sinovi. Nemško časopisje o novem kancierju. Nemški časopisi hvalijo osebne zmožnosti novega državnega kanclerja dr. Michaelisa, vendar se v splošnem vzdržujejo precizne sodbe ter hočejo počakati, kakšnega se bo pokazal v dejanjih. »Munchener Neueste Nachrich-ten« ga rišejo kot odprto glavo in moža z železno voljo, kar mu bo prišlo prav v sedanjih zamotanih raz-merah. »Berliner Tageblatt« spominja na izrek novega pruskega kanclerja v pruski poslanski zbornici: »Mene ne premoti nobeden; jaz ne prevzameni nobenega mesta, ki b bio meč brez oštrine.« Vendar izraza list svoje po-misleke, da je bil namreč dr. Michaelis kandidat velike industrije in zla-sti oboroževalne industrije. V koliko bo to vplivalo na novega kanclerja, je treba še počakati. Liberalci nimajo vzroka ga prevneto pozdravljati, no-čejo pa ž? sedaj priti z nezaupanjom. Aneksijonistična »Deutsche Ta-geszeitung« vidi v programu novega kanclerja notranje zedinjenje nemškega naroda. V tem smislu ga hoće-jo konservativci podpirati. Socijalno - demokratični »Vor-warts« pravi kratko: Ta mož mora dokazati, da kraljestvo Hohenzol-lemcev ne ovira nemškega naroda, da bi bil najsvebodnejši narod na svetu. »Vossische Zeitung« hvali njegovo neobičajno odlnčnost, precizno sodbo in neumorno delavnost ter vidi v njem rnoža, ki je sposoben razre-šiti notranje zmede. No*/i kancler. Berolin, 16. julija. Hindenburgr in Ludendorff sta se udeležila tuđi včeraišnjega posvetovanja zas^opnikov strank desnice in narodnih liheralcev z državnim kancierjem. Vsi udeležniki izražajo svoje zadoščenje nad smotre-nost1ot s katero ie grovoril Hržavni kancler in nad soglasiem med kanc'er-jem, H;ndenburgom in Ludendorf^om. Berolin, 16. iulija. (Km. urad.) Wolflov urad poroča Prihodn;a plenarna seja državnega zbora se vrši v četrtek 19. t m. popoldne ob 3. uri. Sea se bo pričela z erovorom držav-nepa kaneleria M chaelisa. Na dnevnom redu se;e je kreditna prcdloea in drugo branje plovstvene predlože. Seje rospodarske^a odjeka prej ne bo. Berolin, 16. julija. (Kor urad.) Fo vent seniorov nemškega državnega zbora se je zedinil, da se državni zhor, ki ima prihodnjo sejo v četrtek, že v petek, 20. julija odgodi do srede septembra. Dogodki na morju. Novi uspehi podmorskih čolnov. Berolin, 15. juiija. (Kor. urad.) Wolfov urad poroća: V severnem zapornern okolišu so naši podmorski čolni iznova potopili 24.000 registrskih ton. Dne 14. julija dopoldne so napadli hiiroplani mornariškega zbora v Hofdeenu od ] rušilcev zavarovane skupine trgov- ! skih ladij. Nedvomno smo dognali, i da smo zadeli dva rušilca in neko tr-govsko ladjo. Sef admiral, štaba mornarice. Soom Đ'cjtp se rt irioT^ii lalstiniM iiđ niiil mrtl j M min iunioli D«Mi 16. Julija- (Kor. nrad.) Uradno se ra;:£te*a. VZHODNO DOJlSCE. V Ootdnatih K^rpatih in \*tmo od Dnjestra smo tmrrwM šunke so-vražnik lividnih oddeikov. Sic«* niti na vzboćm niti nm albanski fronti posebnik dosodkov. ITALIJANSKO BOJI SCE. Pri Jamljah se ie nonesrečHo več Kalijaoskib delnih napadov. &ef generalnega štaba. % • DOGODK1 NA MORiU. Neki nas podTiorsKl čoln (po-veljnik poročnlk linijske ladie von Trapp) je 8. t. m. eno uro uspeš?io ob-smanie hoj-nega de'ovan a. Na severnem delu boj-nega ozrmija, v Podoliii deluie skoraj samo artiljerija. Do vefjih infanterij-skih akcij tu ves teden ni prišlo. Se-i v«U p« zato bojev na tem bojiiču ne gie smatrati končanih. Kakor so imele j naše čete priliko opazovati, vlada za rusko fronto zelo živahno gibanje. Tako so skoro vse nam nasproti stojeće ćete izmenjali. Najbrže jih je lc strah posiljati svoje polke preko ku-pov lastntb mrtvih. Zato stoje tam po-vsod novi polki. Veliko Stevilo mrtvih, ki leže tam v visoki travi ali na polju, okužuje s svojim smradom vso okolico. Južno od Dnjestra se e ruski sunek ustavil ob Lomnici. Že 10. t. m. so dospeli t»a tuđi Rusi ter prekoračili reko. Ker smo umaknili svojo fronto na gozdnatih vrho\ih na zapadnem bregu dolenje Lomnice, smo morali tuđi začasno opustiti KaluŠ, ki bi #a bili mogli držati le z izredno velikimi žrtvami. Opust-tev mesta, ki je bilo sre<"! 5če etaorega prostora za bojno fronto pri Stanislavovu, se je izvršilo v polnem redu. Železnica Ka-lu§ - Dolina je vozila do zadnjega trenutka. Na cesti iz Babina so prišli prvi ru^ki oddelki v mesto, ko so stale naše čete še na nasprotnem koncu mesta pri kolodvoru. Prišlo je do kraievnih bojev v vzhoiinih in severnih delih mesta, kjer se je tuđi posrećilo sovražnika za nekaj časa zadržati in potisniti nazaj. Ko pa je bilo mesto izpraznjeno, smo je prepustili nasprotniku. Od onega dne sem je stopil sovražnik skoraj na ćeli fronti ob Lomnici z nami v bojni stik. Posebno silne delne napade je nameril na naše pozicije ob dolenji Lomnici v široki ravnini pri vaši Bludnik!, kjer je bil dospel na zapadni breg ter skuša sedaj tam pretrgati zvezo naše fronte s pozicijami onstran Dnjestra. Do sedaj nišo imeli uspeha, pa tuđi prehod generala Čeremisova preko Dnjestra pri Haliču ni mogel motiti vzpostavitve zveze do Gnile Lipe in Narajovke. Široki gozdni pas, ki leži sedaj med zbirališčem pri Sta-nislavovu in pozicijami ob Lomnici, očividno zelo ovira nadomeščanje pri sovražniku. V prostoru južno od Ka-luša, kjer gre naša fronta iz okolice Novice do Lukve in skozi gozd ob cesti Rosulno, nas ni mogel sovražnik nikjer pot-sniti preko crte, ki srao si jO bili sami izbrali. Doslej so se po-nesrečili vsi njegovi napadi v okolici Kosmača. Vse priprave sovražnika v tej pokrajini, zlasti pa novo zbiranje čet v prostoru pri Stanislavovu, doka-zujejo, da ne gre operacij ruske sedme armade smatrati že končanih. No, vi-deli borno, ali naše nasprotne priprave ne bodo občutno motile ruskih pri-prav. Vsekakor pa prva dva tedna ništa prinesla ruskim ofenzivnim arma-dam nikjer z vso gotovostjo pričako-vanega velikega uspeha. Razne vojne vesti. Pariška konferenca. Turin, 13. julija. (Kor. urad.) »Štampa« poroča iz Pariza: Na bo-doči pariški diplomatični konferenci, ki bo najvažnejša za časa vojne, bo zastopana tuđi Severna Amerika. Iz Rusije bodo prišli posebni poobla-ščenci. Med zavezniškimi prestolni-carni se vrše živahna pogajanja za rešitev formalnosti. Nove metode v letalskem delovanju. Rim, 16. julija. (Kor. ur.) »Agen-zia Stefani« poroča: Zadnje dni je bilo število in ljutost sovražnih letal-cev večje. Tuđi je bilo sovražno le-talsko delovanje označeno z novl-m i m e t o d a m i. Avstrijci in Ogri so poskusili čez naše crte in zaledne zone pognati naprej redne* patrulje, katere tvorijo opazovalna in izvidna letala s fotografskimi aparati kakor tuđi spremljevalna in vamostna lov-ska letala. Te zračne patrulje so zađe vale vsled odbiialnega ognja specijalnih baterij in napadov naših sku-pin na nasilnejše ovire pri izpolnje-vanju svojih nalog. Za finsko neodvisnost. Stockholm, 15. julija. (Kor. ur.) Finski list »Tvoemis« poroča, da je sklenil finski deželni zbor z veliko večino osamostojiti Finsko. Deželni zbor je izjavil, da provizorična vlada nirna Dravice odločati o Finski. Senat in deželni zbor odločata o vladi v debeli. Socijalistični poslanec urednik Mackeli je v obširnem govoru pozivljal finsko mladino, da naj se oboroži. da se bo mogla ustavljati eventualni sili. Petroerad, 15. julija. (Kor. urad.) Agentura poroča iz Helsingforsa: V tukajšnjih merodajnih krogih se do-mneva, da se bo vršilo tretje branje zakonske predloge glede neodvisnosti Finske vdeželnem zboru v pone-deljek zvečer. Sprejetje zakonske predloge je baje zagotovljeno. RusVa federativna republika. London, 15. julija. (Kor. urad.) Reuter »7 Petrocrada: Voini minister Keren^kiJ je oMjubil v nagovoru na !Tkro':nrke kmete v Kijevu ustanovi-tev federativne ruske republike. Ukrajina. Petrograd, 15. julija. Protiglba-nje proti umetnem odtrganju Ukraji- [ ne se vedno bolj širi. V Bronislavu v Podoliji je ukrajinsko prebivalstvo ■ odstavilo krajevni ukrajinski kongres. Delavski in vojaški sovjet v I Gajsinsku, tuđi v Podoliji, je izrekel I grajo nad ukrajinskim gibanjem. Se-i paratistično gibanje med kmeti ni ■ našlo odziva. Nasprotno pa je ukra-: jinski narodni svet prišel do spozna-i nja, da od provizorične vlade ne more ničesar doseči. Petrograd, 15. julija. (Kor. ur.) Prometni minister Nekrasov, ki se je vrnil iz Kijeva, je izjavil zastop-nikom časopisja, da ukrajinska rada ne namerava odtrgati Ukrajine od Rusije. Finska. Petrograd, 14. julija. Iz Helsingforsa poročajo, da obstoja možnost doseči glede Finske pompromis. Baje je provizorična vlada pripravljena popustiti. Helsingfors, 15. julija. (Kar. ur.) Finski deželni zbor je sprejel v tret-jem branju zakonski nacrt glede uvedbe osemumega delavnika. Obstreljevanje Reimsa. Berolin, 15. julija, (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V času med 21. junijem do 6. julija smo nedvomno spoznali z opazo-vanjem iz zraka in po fotografijah Z lelal v Reimsu in predmestjih 44 sovražnih streljajočih baterij ter smo se bojevali proti njim z 8024 streli. Nadalje smo obstreljevaJi spoznane opazovalnice na dimnikih ter oddali moteči ogenj na izhode iz mesta. Z ugotovitvijo, da je bilo mesto Reims pretvorjeno sistematično v omrežje baterij, smo postavili franeoska oči-tanja glede obstreljevanja Reimsa v posebno luč. Izgubljena letala. Berolin, 16. julija. (Kor. urad.) Naknadno se je dognalo, da je bil neki parnik, ki je bil naštet med uspehi nemških podmorskih čolnov, dne 8. junija, natovorjen med drugim s 67 letali in letalskimi motorji za Frar-cosko. Angleška kraljevska đvoSca na fronti. Pariz, 15. julija. (Kor. ur.) Angleška kraljevska dvojica se je mu-dila od 3. do 14. julija na angleški fronti. Kralj je obiskal strelske jarke, prisostvoval spuščanju dušečih pli-nov ter si ogledal tuđi portugalske čete. Dne 10. julija se je kraljevska dvojica sestala s predsecjnikom republike Poincarejem. Ameriška pomoč. Ženeva, 13. julija. Wilson je združil regularne čete z milicami, da je mogel te poslati v Evropo, ker se smejo po ustavi milice uporabljati samo v varstvo dežele v notranjerru Washington, 13. julija. Med vojnim tajništvom in zastopniki ameri-ških jeklaren je prišlo do pogodbe, da se vsa produkcija industrije da vladi v vojne svrhe po določenih cenah na razpolago. 2eneva, 14. julija. »Petit Parf-sien« poroča, da je odšlo predvčeraj-Šnjem več ameriških detachementov po zelo kratkem vežbanju na Fran-coskem na fronto. Washington, 13. julija (Kor. nn) Kongresu se bo prihodnji mesec predložil nov vojni kredit 3 milijard dolarjev (15 milijard kron). ^Vashington, 14. jalija. (Kor. ur.) Zbornica reprezentantov je soglasno sprejela predlogo, ki določa 640 mili-jonov dolarjev za zgradbo 22.000 letal. Amerika in skandinavske dežele. Stockholm, 12. julija. (Kor. ur.) Ameriški generalkonzul v Kodanju je bil v zadevi izvoza blaga v skandinavske dežele brzojavno poklican v \Vashington. ITALIJANSKI PARLAMENT. Podrobnosti iz zadnje seje. V seji 13. t. m. je zagotavljal generalni komisar C a n e p a, da racijo-niranje omogoči, da se bo moglo dati kruha vsakemu -Italijanu. Podmorski čolni Italije ne bodo mogli iz-stradati, čeprav zahtevajo t e ž k e žrtve. Treves je v utemeljeva-nju svoje resolucije za skoraj š n j i mir izvajal med drugim, da politika Italije je v nesoglasju z ono nove Rusije, ki se noče boriti za lastni imperijal., torej tuđi ne privoli tujega imperijalizma, katerega po navadi Italija in zaveznik navajajo za povod vojne proti centralnim drža-vam in njihovemu imperijalizmu. Narodi bodo odločili usodo vojne, v ko-Iikor prihajajo narodnosti v poštev, s plebisciti. (Medklic S o n n i -nov: Nadzorovat plebisciste po§-ljemo Vašega Pittonija!) Iz strelskih jarkov prihaja klic: p r i h o d n jo zimone smebitl več vojne! — Bndgetni provizorij se sprejme z 273 proti 53 glasovom. — Intervenci-jonisti so se spominjali obletnice Battistijeve smrti, izrekli sožalje prebivalcem Č e d a d a radi napada sovražnih letalcev in izva< j a I i iz globokih Izpre-memb notranje politike Nemčije zaupanje v zrnaca 161. štev. „SLOVENSKI NARUU-, dne 17. julija 1917. Stran 3. — Notranji mfnister Je tekom svofe-ga govora povedal, da je bila nastala v jarkih neke brigade težka epidemija ravno v dneh ljutega sovraž-ncga ognja, pa je bila hitro prema-gana. Curih. 13. julija. (Kor. urad.) Zbornica je sprejela zakonske nacrte za preiskavo in poravnavo primanj-kljajev več narodnih razstav in svečanosti od 1911. dalje in na to sia na počitnice. Politične vesti. — Jezikovna meia med Slovenci in Nemci na Štajerskem. Merodajni slovenski činitelji, ki se bodo bavili x določbo meje med Slovenci in Nemci, ako priđe do teh razprav v državnem zboru, najdejo zelo važne zgodovinske podatke v »Ljubljan-skem Zvonu« št. 6. t. !. = »Arbeiter Zeltung« in Grafen* auer. Pisejo nam z Dunaja: Slovensko časopisje je hvaležno kvitiralo možato postopanje tega lista v pro-speh pošteni stvari našega G r a -ienauerja. Narod naš je bil vesel in hvaležen dunajskemu glasilu socijalnih demokratov. Stirje zastopnilet te stranke v imunitetnem odseku so tuđi lepo podpirali dr. R y b a f a in glasovali za njegov predlog. Zgodilo pa se je čudo, da je zdai »Arbeiter Zeitung« edini dunajski list, ki tako rekoć h u j s k a proti Grafenauerju, da bi zbornica ne sprejela odsekove-ga predloga in ga torej ne poklicala zopet v državni zbor. V tukajšnjih J'jgoslovanskih krogih vlada radi tega čudnega postopanja opravičena r.ejevolja, druge stranke pa majejo glave in ugibajo. kaj neki naj to po-meni. Tako stališče »A. Z.« danes je toiiko boli čudno, ker so socijalisti svoječasno zastopaii se vse radikal-nejše tolmačenje. namreč da mandat poslanca sploh ne u ore u g a s n i t i, kajti tega daje ljudstvo in velja do konca zak. določene dobe, pa pridi \-mes karkoli. Njihova opozicija proti sklepu imunite nega cdseka. da se popravi vsaj đeloma krivica, ki se je zgoć ia < irafen auerju — in v zasebnih razgovorih priznavajo, da je bil popolnoma po krivici obsojen — je tuđi zato jako čudna, ker so oni edino le rad! drja. Fritza Adlerja dali spraviti po drju Ofnerju v novelo o poroti (včeraj sprejeto) člen IV., ki omogoci. da IT'd-c ia že razsopn; «i4čaj š: jreJ porGtinke. Nastopajo torej z vseini možnimi sredstvi za moža, ki je svoje dejanie priznal in ni najmanje ob-žaloval svoj zločin. — hujskajo pa proti možu. ki je bil po krivici obsojen in stikajo po vseh možnih razlo-gih, da bi zbornica odklonila tredlog imunitetnega odseka, za kateri so glasovali tuđi 4 socijalisti. Kaj naj po-meni ta nastop A. Z. ? Odkod tak preobrat v vodilnem listu socijalne demokracije? Tukaj čivkajo vrabei na strehi, odkod to prihaja — in člo-vek se more prijeti za glavo, da so mogoči taki pojasi' — K- = C!am - Martinic na Cetinju. Cetinje, 16. julija. (Kor. ur.) Novi vojaški gubernator v Crni gori, grof Clam Martinic, je dospe! danes dopoldne sem. Sprejet je bil z vojaški-mi častmi ter ga. je sprejel poslav-ljajoči se vojaški generalni guherna-tor feldmaršallajtnant v. Weber. — »ItaiUansko - avstrijska vojna.« V italijaRskem senatu so se ne-kateri senatorji spodtikali ob kolajno italijanskega Pdečega križa, ki nosi napis »Italijansko - avstrijska vojna« in nič ne omenja vojne Italije proti Nemčiji, Turčiji in Bclgariji. Vojni minister je odgovoril, da napis ne na-merava izolirat* vojno Italije. Pravil-nejši napis je vsekakor težak, kajti vojna se bo dala definirati sele ob zaključku, kajti potem sele se bo vide-!o, kaj je dosege! posamezni in kaj so dosegli vsi in katero ime vojne ostane v zgodovini. listi \i mfmsUK! ft*. Odlikovanje. S srebrnim zaslužnim križem s kro litrov natančno cimentirane mere vina iz kleti in po-razdeli po četrtinkah, da ne bo nik-dar ostalo niti kapljice nreostanka, prej bo še pri zadnjem i/4 nekaj zmanjkalo in niina niti gostilničar niti natakarica pri tem nobenega naj-manjšega nrebitka. Gostilničar je za-služil prejšnje čaše pri 80 vinarjev prometa, ravno tisto pri vinu če ne še več, kakor dandanes pri 4 kronah prometa, je tedaj procentuvalno za 4<~>r~o na slabšem kakor nekdaj, kje je potem izsesavanje? Dopis zavrača na to »trditev, da rastejo vinske cene Ie pri nas po gostilnah (česar pa notica ni trdifa) ter pravi: Gostilni-čarstvo se, uže odkar je vojna in so nastale te nedosežne cene pri vinu, trudi in prosi vlado za vpeljavo maksimalnih cen pri vinogradnikih, a za-man. Teh pravljičnih cen je gostilničar ravno tako malo vesel, kakor konsument Zakaj pa se obrati zapi-rajo, saj je vina dosti. kakor pravi pi-sec dotičnejra članka, morda zato. ker so vsi dotični vsled. po člankarju predbacivanega izsesavanja, preobo-gateli, kali? Pri prodaji vina naj gostilničar ne zasluži nič. ako se mu pa pri nakupovanju posreći kak trgov-sko - diskreten sporazum s producentom, da bi kak vinar vjel. pa že prežijo nanj Ijudje. ki bi menda naj-raje videli, da bi prišel gostilničar s pol miljona kronam? že na svet. delal in trudil se vse svoje žive dni in slednjič na dobro takim, nikoli sitim, v revščini poginil. — (Nekatere pre-krepke izraze smo crtali. Opomba uredništva.) -L- Štajerska aprovizacijska koa-ferenca. Na Dunaju se ie vršila včeraj y parlamentu v navsočnosti mi- nistra za prehrano generalmajorja Hoferja in Štajerskega namestnika grofa Clarvja konferenca vseh štajerskih poslancev glede aprovizacij-skih vprašanj Štajerske. Predsedo-val je poslanec v. Pantz. Razne stvari. * Tritisoč kron globe radi pre-greška proti naredbi o žetvi. V Szen-tesu na Ogrskem je kn_znovan kmet Valentin Lenard z globo 3000 kron, ker je pričel mlatiti ječmen, pa ga ni prijavil oblasti. * Mllijon kron za gospodarsko vseučilišče. Društvo >Han£ya« (madžarska gospodarska ^ve^a) je izročilo madžarski vladi milijon kro^a kot temeljno glavnico za osnovanje narodno - gospodarskega vseučilišča v Budimpešti. 41 Koparski napad ob betem dne-vu. V Zagrebu, v Petrovi ulici, |e napadel popoldne okoli 2. neki neznan vojak kmeta Nikola Kečerina iz Stare Bistre, ga vrgel na tla in mu vzel denarnico s 146 K gotovine, potem je pobe^nil. * Napad na italijanskega poslanca Ma Hi ja. Na tramvaju v Rimu je nekdo napadel italijanskega poslanca Maffija in mu s škarjami odstrigel polovico brade ter ga tako izpostavil javnemu zasmehu kot sovražnika vojne. * Umor interniranega Srba. V Nvireghazi je bil umorjen internirani Srb Jovan Milić, njegov tovariš Mi-ljaković pa je izginil in ž njim je iz-gnilo 10.000 kron, prihranek interniranih Srbov, ki je bil poverjen Mili-čevemu varstvu. Miljakoviča so are-tirali v Debrečinu in našli pri njem 240 kron. * Žetev v Italiji. Naš korespon-denČni urad poroča po »Zur. ZeiU, da so žetvena poročila iz Italije sploh ugodna. Vendar pa bo treba tuđi to leto dovoza okoli 20 milijonov metr-skih stotov žita. Glede koruze se po-rajajo skrbi radi suše. Krompirja do za 8 odstotkov več kakor lani. Mnogo obetajo vinogradi in oljka. Riž tuđi kaže dobro. + Zaloga krom piri a za Ogrsko. Ogrski oskrbovalni urad je čutil potrebo, pomiriti prebivalstvo glede zadostne zaloge krompirja. Nade na zadnji pridelek treba nekoliko popraviti, ker je po jutru producirano samo 10—12 metrskih stotov. V Av-strijo se bo izvozil samo ostanek, ko bo potreba Ogrske popolnoma krita. -- Cena pšenice je postavljena na 50 K za stot. * Obsojen vojaški višji zdravnfk. Domobranska divizijska sodnfja ▼ Prasri je obsodila višjega zdravnika dr. Frana Tisovskega na pet let te** ke ječe. izgubo oficirske šarže in naslova doktorja, ker je v neki rezervni bolnišnici nastanjene vojake proti plačilu predlagal v superarbitriranje. Sokrivci so obsojeni na 4 mesece do dveh let in pol. Podkupnl znesek 25.000 kron je zapadel. Pojasnilo,*) V „Slovenskem Naroda* §t. 156. pod naslovom „Na trgu* nekdo neutemeljeno predbaciva nam branjev-kam, osobito po imenu pa mojo osebo, da se ne držimo na trgu oblastveno določenih prodajalnih ur, in da smo na stališču, da nismo me radi prebi' valstva na trgu. Temu v odgovor izjavljam, da to ni res, kar morajo tuđi trije isti čas slučajno pri moji stojnici stoječi mestni tržni redarji, če treba jih lahko po imenu navedem, potrditi, ker, ako bi se ne držala predpisa, bi me isti gotovo, kar bi bila tuđi njih dolžnost, na to opozorili. Če pa nisem mogla na trg pripeljani krompir proda jati, so pa biii kupci sami krivi, ker so bili pre-več nasilni, in vsak je hotel biti prvi postrežen. Jaz sem krompir kupila in moram gledati, da dobim svoj denar nazaj. Zgodilo se je že, da sem v ta-kem neredu prodajala in nazadnje ni bilo blaga ne denarja. Če bi bil moj namen krompir za vojake prihraniti, bi ga ne bila na trg pripeljala, imam v blizini skladišče in bi ga lahko za tište tam imela shra-njenega. Kdo je kriv, da se od strani kmetov tako malo živeža na trg pripelje; krivo je obeinstvo samo, naj le gre eden na deželo, bo marsikaj zanimi-vega z ljubljanskega trga moral, stišati kako se tam od strani občinstva proti prodajalcu postopa. Meni sami, ko nišo nekatere ženske dražega vedele o moji osebi, so mi moje nezakonske otročiče predbacivale. Jaz jih imam m se jih tuđi ne sratnujem. Zatorej več obzira. Marila Marl*tf*f 234i fcraniOTka. • Za vtebino tega spisa Je iurtdniita> odgovorno le toliko, kolikor določa sakoa. Izdajatel] In odgovora) urednik: Valentin Kopitar. Untntna In tfsk »Narodna J&gm* Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. julija 1917. 161. štev. Darila. ▼ »otaiftonje prmutlka iv. CUUm Ui M«to4ft so zbrali dne 5. julija za družbo Ra-đečani in ZidanmoSčani 22 K, katere je poslal jlavni družbi g. Iv. RogliČ. — V isti namen e nabrala otroška \Ttnarica gdč. Mara Pogla-•oova pri celjskih in okoliških Slovencih lepo fsoto 226 K. — Po gdč. Gusti Janežičevi, ttflt, Sv. Benedikt v Slovenskih goricah, pa je prejela znesek 20 K, katerega so nabrale učiteljice pri taroku. — P n. železniško uradništvo T Postojni je naklonilo družbi podporo 24 K. Od .Novomeščana" je prejela družba dar 7 K. od možke podružnice v Maribora pa K 27 48 In iz nabiralnika v Narodnem domu 22 K 70 v. VVHm rodoljubom iskrena hvala! — C. M. družba je prejela izplačiaa naslednja volila: po blagopok. g. Pr. Jarcu iz Medvod 3000 K, po g. Iv. Jatencn Iz Ljubljane 497 K 32 t tn po notar ju Fr. Štupld, Sv. Lenart v Slov. goricah znesek 29 K 30 v, volilo umrle ge. Ane Kukovec. Darila za begmaca. Slavno uredništvo .Mira" v Celovcu je darovalo v pomoć gori-škim beguncem znesek 60 K. za kar se posre-dovalnica najtopleje zahvaljuje. POSESTVO v Ljubljani se proda. 2345 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. aj> f% Q ft meblovana v bftžini Nest-JvDH nega in Starega trga, se takoj spreime. Punudbe pod „Soba 642/ 2343*l na upravništvo »Slov. Naroda«. JDno Csntf qF ! ^\. gieđaii. Torek 17., sreda 18., četrtek 19. juti ja: KISMET. Vefttca kriminalna tragedija v štirib dejaojih. V glavni vlogi prof. Lfton Sains. Sl|afnl prizori I Sifaf ni prizori I PREDNAZNANILO: V petek 20. iulija: Alwin Neuss |f lul? Hovotih^ t detektivski drami JjHlUM Ut3Wt5lllI ■ Srtto, polome, pripeko. Mm Mi Mi ]Mi kožne Usu. {are. ofeklioo in nn o£dravi hitro in sigurno jantarsko marilo. Ne urraže in ne diši. Mali lonček 3 K, veliki lonČek 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom. K temu spadajoče brinovo milo 4 K. Gord Sandor, lekarnar, Nagy Koros 30. KiMSTEMđ Vsalbe JjjL Popotne opreme otroskega perila v zalogi za vsako starost priporoia znana trgovina s perilom C. J. HAMANN LJUBLJANA, Mestni trg štev. 3. Ustanovljeno 1866. W Perilo lastnega izdelka. ćffftC V'T Serija Sih umetn. rajgledmc v originalni ooremi pravdat i$$ta. Cena 120 J%. l&bijana, S^^a ulica 5. __i* m Kot kranjsko oskrtouališče za sočluje in sadje Iratero izdaja kot namestmk c. kr. u rada za ljudsko prehrano, glasom odredbe z dne 31. maja 1917 dr. zak Št. 246, togitimadle za trgovino s sadjem posluje Kranjska aprovizacijska družba, % o. z. Mnbljana, FranćUk«nska ni. 4. Dobre britve in APARATI ZA STRIŽENJE LAS. La bfitev iz srebrsstega jekla j K3(4, 5 ; varnostni brivski ! aparati ponikljani K 3, 5 ; znamka .Pcrfekt€ z 6 klinami, K 12, 15, 20; Dvorezne rezervne kline tucat K4 50.5, 6. wima aparati za striienje las 9, 11. 12 K. Premena dovolje- | na aU denar nazaj. Pošilja po | povzetju ali predplačilu I c in kr. dvomi založnik, Jn Koarad. izvozna tvrdka, Most št. 1667, (Brux) Češko. Glavni katalog vsakomur grat in franko. J Kontoristinja x vtltmm prafcM, !•«• pitam*!« ■•■ta. Zmožna je tuđi vseh pisarniškm đel v posojllnici. Ponudbe pod tlaai—t^M!A boljše vrste in polju- Stanovanje ^«™ •-^ stalna, boljfta stranka In plača 203 K nagrada posradovalcu. — Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda pod „Št 300/2337". Blprkalli za trgovino se takoj sprejmeta. Poizve se pri Fr. Iglič, Ljubljana, Mestal trg U. 2315 | Srbeiico, izpušcaje | odpravi kar najhitrejše ,,Dr. Flescha originalno rujavo * mazilo" Malt tonček K 1 60, veliki K 3'—, družinska 1853 p-Tcija K 9-— Dobiva se I v lekarni „pri zlatem jelenu". Marijin trg, Ljubljana. Zelo solidni gospodfe in dame, ki so potovalni uradiiiki ss li£#|o proti primsrnl nagradi za proda]o oficijelnih klpOT, malih In naravno vellbostl, H]. Velltantfev cesarja Karla in cesarlce Ziie za vsa glavna avstrijska mosta. Totadevne ponudbe s sliko in nravnostnim spriČevalom je nasloviti na: Vertriebsitelle des Krlegshilfs-Baros des k. k. Minftsterlums des Innern, Wien IX., Widerhofergisse 7. ?348 C. kr. tobaina iovama raiplsvje teiska, kleoanka in fcrovska dela pri zidavi poslopja za strojno centralo. Pogoji in naSrti so na vpogleđ med uradnimi urami, kjer ge da}o tuđi podrobna pojasnila. Ponudbe za vsa, ali posamezna dela je vpoalati na stavbeno vodstvo podpisane c. kr. tobačne tovarne do najkaaaeje 81. julija 1917, 11. ure dopolđne. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani, 2325 dne 14 julija 1917. ' Ali se bočete svojega revmatizma j Jbrotina, ischiasa I korenito fznebiti ? r 1587 Tisoči ie ozdravlfenl! Bolećlne v cdlh in členkih, otekll ndie, skriv- ljena roke in noge, trganie, bodenfe v različnih Jelih telesa, ćelo oslsbele oči so posledice rev- matičnih in protinskih bolečin. Nudim Vam ndraven produkt za zdravljenje. Nobena univerzalna medicina, temveč zdravilno sredstvo, ki je dobrotna mati narava bolnim Ijudem daruje. Vsakemn brezplačna poskušnja« PiSite mi takoj, da Vam pošljem svoie zdravilo in poučno razpravo brezplačno. Postanete hvaležen moj privrženec. Ekspedlclla: Opern-Apotheke, Budimpešta, VI., odd. 244. GLAVNOZASTOPSTVO neke doma« velike U*l|ea|«k« HVarOVatalCe se odda za Kranjsko. S to službo so združeni stalni dohodki ter je to mesto še zelo sposobno za nadaljnji razvoj. Popolno znanje slovenščine in nemščine ter zadostna trgovska in splošna izobrazba je pogoj. Le odlični, kavcije zmožni gospodje se vabijo, da vpodljejo svoje ponudbe do 30. tekočega meseca na upravn. .^Slov. Naroda- pod JPrlMB NbNMa 133811. |J___4A • !• • obeh dež. jezikov IIIIIII Min me proti nopoini llllllllfl llltllljll nreskrbi pri tvrd • Ig. RABENSTEIN, t Llntomem. — Nemško pisane ponudbe s sliko se žele. 2352 Ponudite j koslaiv les I v hlodih ali polenju edino tvrdki vinko Vabic, I Žalac, JužnoAta]erska. I Takojšnje plačilo proti dupli-I katu iivornega lista I Kulantno I poslotanjc! Navesti je ceno, I množino v vag. in rok oddaje.