Uto LVin. itcvllko 250. v i'DMlani,«toren i novemUfa 19Z5. Cena Din 1*50 SLDVENS fekafa vaak dan popoldaa, UvaaaUi nadal.a ln praiolke. — IsaaraU: do 30 petit * 2 D, do 100 vrst I D 50 p, večji inserati petit vista 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-#oru. — Lnseratni davek posebej. — »Slovanski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Đpravntštvo: Knatlova ulica stav. 5, pritličja. — Tolelon stav. 304. OradaUtvo: Snailova ulica st. 5, I. nada tro pio. — Telefon slev. 34, H" Poitnina platana v gotovini« Manjšinjsfco vprašanje pred interparlamentarno unijo Kokor znano, je zborovala deloma v Združenih državah, deloma v Kanadi Interparlamentarna unija, to je zborovanje zastopnikov parlamentov vseh držav. Konferenca se je otvorila na svečan način v Washingtonu, kjer je razpravljala o važnih interparlamentarnih tehničnih in socijalnih vprašanjih, nakar je odpotovala v Kanado in tamkaj nadaljevala razprave. V Kanadi so prišla manjšinska vprašanja na dnevni red. Manjšinski zastopniki iz nasledstvenih držav so ostro kritizirali vlade, očitajoč jim, da zanemarjajo manjšinska določila mirovnih pogodb ter Društva narodov itd. Posebno glasni so bili nemški zastopniki iz Italije, Poljske in Češkoslovaške. Prišlo je do burnega medsebojnega preklanja. Zastopniki posamnih vlad so zavračali očitke. Kot nekak arbiter se je končno oglasil zastopnik Jugoslavije posl. Ljuba Nesić/ki je v imenu celokupne jugoslovenske delegacije izjavil: «Iz nesoglasja, ki vlada na zborovanju Interparlamentarne unije o tem delikatnem vprašanju, je razvidna težina tega problema. Obveze gotovih držav kakor tudi dolžnosti in pravice narodnih manjšin so zabeležene v konven cijah, ki tvorijo sestavne dele mirovnih pogodb. Konvencije natačno predpisujejo njih izvajanje kakor tudi nadzorstvo. Delegacija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ne more sprejeti ne načelnih, ne formalnih novih obvez. Doslej sprejete obveze izpolnjuje Jugoslavija z največjo iskrenostjo in bo tudi v bodoče pri tem ostala.» Za našim govornikom se je oglasil poslanec angleškega parlamenta, član Labour Partvje, ki je v zelo neumer-jenih besedah nastopil proti jugosloven-ški vladi in bičal razmere v Makedoniji. Del zborovalcev je nasprotoval vsebini in nezmerne obliki obtožbe angleškega govornika. Na kraju se je izkazalo, da je bil angleški poslanec svoj čas večkratni gost makedonskega ustaškega poglavarja Aleksandra Todorova. Med tem ko je govoril angleški delegat, se je bolgarska delegacija zadržala rezervirano in ni črhnila niti beesdice. Očitno je bila z angleškim poslancem dogovorjena, da postopa tako in da prepusti obrambo bolgarskih imperijalističnih ciljev angleškemu parlamentarcu. K besedi se je nato oglasil vodja jugoslovenske delegacije bivši minister dr. Velizar Jankovlć, ki je imenom svoje delegacije izjavil, da je Jugoslavija uvedla v Makedoniji popolnoma svobo. doljubni režim. To izhaja najbolje iz zborovanj in volitev v Makedoniji, na katerih se nihče ne izjavlja proti Jugoslaviji. Od leta 1918. ni opažati emigracije iz jugoslovenske Makedonije, paČ pa se številni begunci in izseljeniki po-vračajo domov. Pri glasovanju o predloženi resoluciji narodnostnih manjšin so se postavile delegacije velikih sil, med drugim Anglije, Francije, Italije in Združenih držav na stališče jugoslovenske delegacije, do-čim so za resolucijo narodnostnih manjšin glasovale Nemčija, Avstrija, Madžarska in Bolgarska z nekimi nevtralnimi delegacijami. Glasovanje ne preseneča. Jasno Je, da velike države ne morejo dopustiti, da se na podlagi priložnostnega in večinoma demagosko sestavljenega materijala glasuje proti Doedinim državam, zlasti v našem slučani proti JuToslaviji rndi Makedonlie, Ker bi se s takim glasovanjem razdiralo mirovne pogodbe in n.i:Ji izvrševanje Značilno pa je, da si upaio oficijelni zastopniki bolgarskega parlamenta v daljni Kanadi naščuvati naivnega angleškega poslanca, da rovori o makedonskem vprašanju, ki sa nikier več nI. Pač Da imamo bolgarski imperializem, ki sanja o Veliki Bolgarski in ki je v bistvu poizkus zanesti na Balkan kljub sednn'emu nomirfenju In ročno onre-deljenemu posestnemu stanju, razdeljenemu oo naciionalnih vidikih v mirovnih pogodbah izza let 1919. in 1920. razburjenje na Balkan in event. vo*ne SDonade. Bolgarski nastopi na takih In sličn:h konferencah nos\io na sebi obeležje Izrazito protl^irovnega pokreta. Makedonske prebivalstvo nI bolgarska narodna man'^na. neso lezlkovno, kuHur-no in nacionalno sestavni del nsSega naroda. Makedonsko prebivalstvo ne govori bolgarsko, ne o?še bolgarsko, ne pozna bo!garske književne in narodne kulture. Ono je naše tudi v tem duševnem oziru. Zato le na mestu, da se takim izpadom na mednarodnih konferencah od strani oficijelnih reprezentantov Itm Rndlč postane minister Povratek kraljevske dvojice v Beograd. — Radić stopi v vlado. Finančni minister predloži nove dvanajstine. — Stjepan Radić prodaja svojo knjigarno v Zagrebu. — Obnovitev pogajanj z Vatikanom« — Beograd, 2. novembra. (Izv.) Nt Vel. kralj Aleksander in Ni. Vel. kraljica Marija sta se s svojim spremstvom včeraj ob 10. dopoldne povrnila z lova na veleposestvu Bombellesa pri Čakovcu v Beograd. Na kolodvoru so kraljevsko dvojico pozdravili prometni minister Anta Radojevič, komandant mesta general Zečevič in upravnik mestne občine Lazar Lazarevič. S kraljevim povratkom računajo politični krogi, da se prično ta teden hitreje reševati nekatera dnevna politična vprašanja. Včeraj in danes ni politična kronika beležila važnejših dogodkov. Za danes dopoldne je napovedan prihod Stepana Radića v Beograd. Definitivno se ima rešiti vprašanje Radičevega vstopa v vlado. Nekateri pol. faktorji že računajo z imenovanjem Stepana Radića za ministra kot z gotovim dejstvom. Stepan Radić naj bi prevzel ministrstvo za socijalno politiko. — Beograd. 2. novembra. (Izv.) Finančni minister dr. Milan Stojadinović je od ministrskega sveta pooblaščen, da predloži narodni skupščini nadaljne proračunske dvanajstine za mesec december 1925. in mesece januar, februar In marc 1926. tako, da je bila vlada končno v položaju šele prihodnjo leto s 1. aprilom postaviti redni proračun za leto 1926/27. V finančnih in političnih krogih je ta vest vzbudila veliko pozornost in obenem tudi opravičeno kritiko finančne uprave, ki zavlačuje sestavo rednega proračuna. Z zagrebškim brzovlakom je danes zjutraj prispel iz Zagreba v Beograd Stepan Radić v spremstvu dr Košutića, dr Krnjevića In Josipa Predavca. Stepan Radić se je s kolodvora takoj odpeljal oa stanovanje ministra za agrarno reformo Pavle Radića. Zanimanje za Stepana Radića je sedaj v Beogradu ze'o minimalno in Beo- gradčani sploh niso opazni njegovega prihoda. Tudi politični reporterjl in novinarji se zanj danes niso mnogu zanimali. Radičevskl krogi z vso sigurnostjo hi samozavestjo trde. da Stepan Radić definitivno vstopi v vlado RR. Iz radikalnih krogov je izvedel vaš dopisnik, da je tak vstjp pač mogoč in je računati, da Stepan Radić prevzame ministrstvo za socijalno politiko. Dosedanji minister Milan Simono-vić naj bi prevzel m nistrstvo za aggrarno reformo, kateri resor je že enkrat opravljal, a Pavle Radić ima popolnoma izstopiti iz vlade in to zato, ker se le pokazal popolnoma nesposebnega in tudi parlamentarni običaji ne dovoljujejo, da bi dva sorodnika istočasno vodila važne državne posle. Po Beogradu so danes razširjene vesti, da se namerava Stepan Radić za stalno preseliti v Beograd In da je pripravljen pod primerno ugodnimi pogoji prodaU svojo knjigarno v Zagrebu. Zadevna pogajanja se že vrše z beogradsko knj zarno Geza Kohn. Ministrski predsednik Nikola Pašić je danes dopoldne konferenril o tekočih zadevah s prosvetnim ministrom Veljo Vukiče-vićem, poljedelskim ministrom Krsto Mile-tičem Ln Pavlom Radčem. V zunanjem ministrstvu se }e danes dopoldne vršila tudi konferenca posebnega odbora, ki razpravlja o obnovitvi pogajanj z Vatikanom za sklenitev konkordata. Razprave so se udeležili zunanji minister dr. Ninčič, muTster ver Miša Trifunović, minister Pavle Radič, Lj^ba Jovanovič, poslanik dr. Sme dlaka in dr. V'ojislav Janjič. Naš poslanik v Budimpešti Tihomir Po-pović je prispel iz Budimpešte v Beograd ter je danes dopoldne z zunanjim m/nistrom razpravljal o obnovitvi gospodarskih pogajanj z Madžarsko. Gre v prvi vrsti za trgovinsko pogodbo. Velik zbor Suetozarju PriiUća u Dumi — Beograd, 2. novembra. (Izv.) Po poročilih iz Rume je včeraj tam priredila krajevna organizacija SDS nepričakovano dobro uspehi politični shod, na katerem je nad eno uro govoril voditelj SDS Svetozar Pri-bičević, ki je prispel ob 10. dopoldne iz Beogrgada v Rumo v spremstvu nar. poslanca dr. Svitislava P o p o v i ć a, nar. poslanca Večeslava W i 1 d e r j a, vpokojene-ga generala Zivanoviča in univ. profesorja dr. Stanoja Stanojevića. Na kolodvoru so domačini priredili došlim voditeljem najprsrčnejši sprejem. Mesto je bilo v zastavah in okrašeno. Okoli 2000 oseb broječi sprevod je na to spremljal Sveto-zarja Pribičevića na zborovališče, kjer se je zbralo po cenitvi nekaterih beogradskh novinarjev okoli 6000 oseb. Veliko zborovanje je otvoril predsednik krajevne organizacije SDS Radosavlje-vič, ki je takoj podelil besedo Svetozarju Pribičeviču. Ta je v izbran:h besedah govo- ril o splošni notranjepolitični situaciji ter je zlasti razmotri val vprašanje vstopa Stepana Radiča v vlado RR. Med drugim je omenil, da ni izključena možnost Radičevega vstopa v vlado, vendar bo to zelo težavno za radikale. Radić že sedaj nastopa v Beogradu tako, kakor da bi bil on edini, ki ume delati v vladi. Po končanem shodu, ki je dokazal, da je dobila samostojno demokratska stranka v Sremu trdna tla, je bil banket in ob 16, se je Svetozar Pribičev'ć povrnil v Beograd. — Zagreb. 2. novembra. (Izv.) Po poročilih iz Rume Je včerajšnii shod SDS prav dobro uspel. Poročilo pravi, da se je shoda udeležilo okoli 6000 do 8000 oseb. Govoril Je med drugimi Svetozar Pribičevic, katerega so navzoči sprejeli z viharnim odobravanje. Na zbor so prišle posamne kmetske skupine z zastavami, ki jih je bilo okoli 40. Painlevejeve obljube socijalistom Francoska vlada se pripravlja na veliko parlamentarno bitko. — Odpoklican je generala Ser- raila, — 400 milijonov za socijalno zavarovanje« — Pariz, 2. novembra. (Izv.) Ministrski predsednik Pa in le ve je v pogajanjih s socijalisti dal zagotovilo, da bo kredit v znesku 400 - "jonov frankov stavljen v proračun za leto 1926., če bo pravočasno se* nat sprejel zakon .1 narČt o delavskem zavarovanju. Program nove vlade, ki se v torek 3. t m. predstavi parlamentu, še doslej r.i znan v glavnih obrisih in g* Fainlcve krbno pripravlja. Minis* ski svet razprav* lja v ponedeljek o vladinem delovnem pro* gramu. Pz 1 »ment bo takoj po predstavitvi vlade pričel veliko politično in finančno raz* pravo. Socijalisti zahtevajo, da naj vlada pred* Bolgarske napravi konec in da se v tem oz!ru zahteva res traina ln dosledna remedura. Ne zadostuje zahtevati razpust makedonskega komitela v Sofiji, razorožitev bolgarskih komitov itd. Treba razorožiti tudi bolgarske parlamentarce in inteligente, da prenehajo s svojim, neutemeljenimi, pravimi makedonskimi utopijami! loži Ab d2l Krmu nove mirovne pogoje, toda Painleve s natra to za izključeno, ker so se ; va pogajanja z Ab del Krimom po« nesrečila. Z veliko napetostjo pričakujejo nastop udri-" itn soci jalistov, od katerih taktike je odvisen nadaljni obstoj vlade. Komunisti so pripravili razne interpelacije o splošni politiki in o dogodkih v Maroku in Siriji, Zato se nova vlada skrbno pri* pravlja za veliko parlamentarno bitka Od^ "—^jc generala Scrraila je iz* zvalo povsod ▼ tisku splošno odobravanje. Za njega r slcdr.:~a je baje določen franci sk* poslanik v Angori S a r r a u t. Po drugih vesteh pa bo najbrže nasledoval odpo* klicanega generala maršal Pettin. Glavna pozornost javnosti je obrnjena na Painlevejejo finančno akcijo. Painleve di* sponira Se vedno z dvema milijardama pri Francoski banki. Krvav spopad med „Orjuno" in radićevci Dva napadalca težko ranjena« — Izzivanje radićevcev. — Zagreb, 2. novembra. (Izv.) Na splošno željo narodnozavednega prebivalstva je »Orjuna« na Sušaku včeraj na preprost način ustanovila krajevno organizacijo v Skrljevcu, h kateri se je prijavilo večje število Jugoslovenov. Ko so se sušaški »Orjunaši« vračali domov, so jih neznani radičevci v Kuknjanovu napadli Napadalci, po večini pristaši ra- dičevci, so neprenehoma vzklikali* »Doli Or.iuna! Doli Pribičevičevci!! Doli Pašić!« Culi so se celo nedostojni klici proti kraljevi osebi. Člani »Orjune« so na to reagirali in zapodili napadalce v beg. Okoli 22. ponoči so radičevci pod vodstvom dveh bratnv Tugomirja in Antona Palešića organizirali v Skrlje-vu deianiski napad na tamošnje jugoslovenske nacionaliste. Radičevci so navalili nanje in najprej konflikt provocirali z različnimi psovkami. Z vzkikom: »Doli »Orjuna«! Doli Jugoslavija! »so radičevci napadli Srba Frankovića, kateremu so opsovali na nečeden način njegovo mater. »Orjuna« je prihitela Frankoviču ha pomč, na kar se je razvil strahovit pretep. Brata Tugomir in Anton Palešić sta bila težko ranjena ter so ju morali prepeljati v reško bolnico. Rodbinam se priporoča nakup vseh oblačilnih predmetov tako suknje, raglani, uistri za gospode in dečke, za dame pa krasni damski plašči v trgovini Fron Luhič, Pred škofijo 19. Usoda načelnika Blažeča — Beograd, 2. novembra. (Izv.) Privatne vesti beogradskih listov so ugotavljale, da se je albanskim orožnikom posrečilo izslediti od Kačakov odvedenega srez-kega načelnika Blaž i ca ter njegova dva tovariša proto M i 1 o š e v i ć a in Šoferja D e 1 i ć a. Te vesti še niso pozitivno potrjene. Mnistrstvo notranjih del je snoči o usodi načelnika Blažiča izdalo kratko uradno poročilo, ki končno ugotavlja, da Še niso znani ministrstvu nikaki uradni podatki o usodi načelnika Blažiča. Poročilo veli: Uradnih vesti o usodi načelnika Blažiča in prote Miloševlća še ni. Albanske oblasti delujejo sporazumno z našimi in poizvedujejo za ujetniki. O uspehih preiskave so bile naše oblaste obveščene v ukoliko besedah, ki naglašajo: Pozitivnih rezultatov doslej še nI, privatne vesti so verjetne. Te vesti trde, da so izsledili načelnika Blažiča. Čudno je, da albanske oblasti o tem ne vedo ničesar. Načelnik varnostnega oddelka v notranjem ministrstvu 2ika Lazić upa, da so privatne vesti o usodi načelnika Blažiča resnične in da se načelnik Blažič in prota Miloševič v kratkem vrneta v našo državo, — Beograd, 2. novembra. (Izv.) Danes zjutraj je prispela iz južnih krajev vest, da so našli načelnika Blažiča in proto Mi-loševiča v neki hiši, kjer so ju pustili albanski kačaki, ko so ju popolnoma slekli in jima pozneje dali raztrgano albansko obleko. Blažič in Miloševič sta prispela v Elba-san, da si tam nabavita modernejšo obleko. Komunistične demonstracije v Zagrebu — Zagreb* 2. novembra. (Izv.) Z ozt- rom na to, da so komunisti uprizorili akcijo za komunistične manifestacije na grobu AH A g i ć e v e m, katerega truplo so pred tedni na željo njegovih staršev Izkopali in prenesli v domač kraj, je policija ukrenila včeraj najdalekosežneiše varnostne odredbe. Na pokopališču je postavila močno * stražo ki je imela nalogo preprečiti vsako komunistično demonstracijo. Popoldne se je na pokopališču Mirogoju zbralo v več ska-pinah nekaj komunistov, ki so pričeli nastopati proti policiji. Prišlo je do manjših incidentov ter je policija aretirala 37 demonstrantov, ki so bili takoj odpeljani na policijsko ravnateljstvo. Večina demonstrantov je bila že snoči izpuščena, sumljivejši pa s»o bili pridržani v policijskih zaporih, da ugo-tove njih identiteto. OBČNI ZBOR SREDNJEŠOLSKIH PROFESORJEV V ZAGREBU — Zagreb, 2. novembra. Včeraj ob 9.30 je pričel zborovati občni zbor Društva srednješolskih profesorjev za Hr-vatsloo in Slavonijo. Zboru je predsedoval upokojeni erimn. ravnatelj Rac. Društvo šteje 400 članov. Zbor je sprejel in odobri naročia odborovih funkciio-narjev. Društvo ie aktivno. Izdaja tudi nekatere liste, tako »Omladinoc v 5000 izvodih. Občnemu zb^ru je prisostvoval tudi prof. Jeremija Živanović iz Beo-crra^a kot predsednik centralnega odbora Zveze društev srednješolskih profesorjev. Med drusnm ie zbor sprejel resolucijo, ki zahteva, da se čimprej v narodni skupščini sprejme enoten, za vso državo veljaven zakon in da se izćnačl zlasti službena doba srednješolskih profesorjev. Tako morajo profesorji na Hrvatskem in v Slavonii; službovati 35 Dolnih let. dočim je v nekaterih drugih krajih ta doba določena samo na 30 let. fflffnsni a r ~ 3 »vtraan« Grško - bolgarski spor — Beograd, 2. novembra. (Izv.) Iz A te* javljajo: Bolgarske oblasti so na svečan na« čin izročile grškim četam na stražnici 69 na Demirkapu ubitega grškega vojaka. Gršk« čete so nato izročile bolgarskim oblastem vsa ujete bolgarske državljane in vojak«. Po nekaterih poročilih bolgarski komiti na* daljujejo svojo osvetno akcijo. Nastopaj« v posamnih četah nenadoma in na raznih krajih. — Pariz, 2. novembra. (H.)Za preiskavo grško*bolgarskcga konflikta določeni voja* šhi atašeji so brzojavili zunanjemu ministru da so bolgarske čefe včeraj zjutraj mirno in v redu zasedle svoje postojanke. Pobeglm prebivalstvo se je vrnilo na svoje domove. Normalno življenje se je obnovilo. — Sofija, 1. novembra. (B.) Grške čet» so se upirale izprazniti bolgarsko stražo i* S pri Petriču. O tej okolnosti so bili takoj ob» veščeni vojaški atašeji, ki so nato zahtevali od grške komande, da se morajo Grki umakniti. — Zr.scdba bolgarskih obmejnih straž po Bolgarih se je izvršila mirno in bre* vsakega incidenta. DUNAJSKI SLOVAN NA H. MESTU. — Dunaj, 2. novembra. (Izr.) Včeraj šnje prvenstvene nogometne tekme so pri» nesle nepričakovane rezultate. — Dunajski •Slovan* je potolkel Florisdorf in je prišel v prvenstveni tabeli na II. mesto. Sportklub jo degradiran od II. na IV. mesto. Nt DT* mesto je pomaknjen Rapid. REORGANIZACIJA BELGIJSKE VOJSKE — Bruse!!, 1. novembra. Ministrski svet je pričel razpravljati o neačrtih reorganizacije belgijske vojske. V vojaških krosih zatrjujejo, da se ima belzUska vojska znižati z 2 diviziji pehote, za polovico konjenice. Službena doba se ima tudi za polovico zal* 2ati. Borzna poročila Ljubljanska borza Lesni tre Jelove deske (smrekove In jelove) paralel 4 m 20, 25 mm medla 24 cm, 32. 40 mm širina 30 cm frc. nakl. post štajerska dena: —, blago 510, Jelove deske 13 mm 4 m medla 21 cm frc nakl. p. šta. 540, jelove deske 20 mm 4 m. konične 14, 17, 20 cm šlr.. 25 mm. 4m, konične 22. 25. 28 30 i.i:., 33 mm, 4 m. konične 30, —, 40 mm 4 m, konične 30. —, —. 50 mm, 4 m. komične 30, —t frc, neakl p. Štajerska —. 450. 2iio, Pšenica potl.rka frc. bačka post. 3 vtf. 252.50, 252.50, 252.50, pšenica domača Irc prekm. p. —, 275, koruza nova suš. frc slav. p. 1 vag. 160, 160, 160, koruza stara frc. bačka port. 1 vag. 177, 177, 177, ajda src Beltinci —, 270, proso frc prekm. p. —, 220, rž frc. prekm. p. —, 210. krompir prekm. % —, 76.50, krompir štajerski p. —, 80, kostinj jedilni štaj. post —, 300, laneno seme fra Lj. 500, —, laneno olje frc Lj. 1600, —, jezice prvovrstne frc nakl. post. 200, —, s*» no sladko frc Staj. post- —, 80, seno kisi* frc štaj. post —, 60. EFEKTL 2 In polodst. drž. renta za vojno iTtod^ denar —, blago —, 7odst. invest pol leti 1921 denar 79, blaso 82, Celjski posojilnic* d. d. 201, 202, 202, Ljubljanska kreditna ban-, ka 225, —, Merkantilna banka 101, 104, Prva hrvatska štedionica —. 960, Kreditni »«« vod 175. 185, Slavenska banka —, Strojne tovarne H livarne 120. 12. Trboveljska premoeokopna družba —, —, Nitiae d. L —. 40. Združene papirnice 120, 128. Stavbena družta d. d. Ljubljana ino, no, Sešlr d. 4. 145, —, Split, cement portiand —, 4 ii polodst kom. zad. dež. banke 20, 20, 4 fm pol odst zast 1. kr. dež. bke. 20, 22. Zagrebška borza Zagrebške borze danes radi prekinjen* telefonske zveze z Zagrebom nismo prejeli Inozemske borze — Curlh, 2. nov. Predborza: Beograft 9.17—9.225, Pariz 21.75—21.85, Loodo« 25.13—25.14, Newyork 518.25—519.25, MU lan 20.50—20.60, Praga 15.35—15.40, Dunaj 73—73.25. — Trst, 2. nov. Predborza: Beograd 44.75—44.85, Pariz 106—106.50, Londo* 122.30—122.50, Newyork 25.275—25.322S, Praga 74.75—75.25, Curih 486—488. 74.7*-« 75.25. > stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 3. novembra 1925. Stev. ->5& Vseh mrtolh dan Včeraj so Hitele nebrojne množice na pokopališče k Sv. Križu, da se oddolže spo« minu mrtvih. Pokopališče je bilo spremenjen BO v pravcat vrt, poln krizantem in zadnjega jesenskega cvetja. Lep dan jc privabil na pokopališče tisoče in tisoče, ki so prihajali in odhajali v dolgih kolonah. Promet je bil naravnost velikanski in se je od dopoldan« •kih ur dalje stopnjeval od ure do ure. Na pokopališču, ki je tonilo v morju kri* zantem in drugega cvetja, je vladalo živah* no vrvenje. Nepregledne množice so se gnetle po sveti poljani. Zbirali so se ljudje v gručah in ustavljali zlasti ob grobovih za« siužnih naših mož. Ob 15. so združena pev« ska društva pod vodstvom pevovodje M. Premelča zapela Adamičevo «Slovo», Pre* mrlovo a Blagor mu» in Pavčičevo: c Narod* no nagrobnico». Ob 16. je bila ob vojaških grobovih spominska svečanost, vojaška god« ba je zaigrala več žalostink, združena pev? ska društva pa so zapela turobno žalostinko •rVigred se povrne*. Pretresljiv govor je imel vojni kurat g. Bonač, ki je v slove n^ skem in francoskem jeziku poveličeval za* sluge pokojnih žrtev za osvobojen je naše« ga naroda. Pevska društva so nato zapela Prelovčevo «Oj Doberdob©. Kakor vsako leto, tudi letos niso ostali pozabljeni grobovi zaslužnh mož, pesnikov, in pisateljev. S cvetjem so bili okrašeni vc» jaški grobovi. Organizacija jugoslovenskih nacijonalistov se je oddolžila manom Stanka Žnidaršiča, Franca Šlajpaha in Žarka Bol« tavzarja, čijih gomile je okrasila in položila nanje krasne vence. Popoldne je Orjuna korporativno prišla na pokopališče in defilirala ob njih grobovih. Orjuna Krakovo* Trnovo je položila venec na grob Viktorja Meri jaka, soborca pok. kralja Petra. Poscb* no lepo okrašene so bile gomile pesnikov Ketteja in Murna, ter grob dr. J. Ev. Kreka. Okusno okrašena sta bila tudi grobova septembrskih žrtev Lundra in Adamiča, gasilci pa so postavili častno stražo ponesrečenima članoma Levcu in 2argiju. Tudi cSuhi bajer», kjer leži še 20 žrtev avstrijskega trinoštva, ni ostal pozabljen. Vrli jugoslovenski nacijonalisti so odšli vče* raj dopoldne na Suhi bajer, da tako poča« ste spomin tudi teh žrtev. Orjuna Krakovo* Trnovo jc položila na obelisk trnjev venec z napisom «Žrtvam avstrijskega trinoštva organizacija jugoslovenskih nacijonalistov.« Svečani rekvijem je imel šentjakobski žup* nik g. Barle, na kar je šentjakobsko pevsko društvo zapelo *Blagor mu*. Župnik Barle se je nato v imenu svojcev pokojnih zahva* lil organizaciji jugoslovenskih nacijonalistov za čin pijetete, katerega so izkazali nesreč« nim žrtvam. Nato je imel br. Poharc krasen in pretresljiv govor, v katerem je proslavil mu če niš k o smrt pokojnih. Pevci so nato za« peli žalostinko «Vigred se povrne*. Grobovi so bili vsi okrašeni. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Ljubljanska drama Pondeljek, 2.: «Perifcrija». C. Torek, 3.: Zaprto. Sreda, 4.: «Krpan mlajši*. Izv. Četrtek, 5.: «Ifigenija». A. Petek, 6.: »Zimska pravljica*. D. Sobota, 7.: *Za narodov blagor*. F. Nedelja, 8.: ob 3. pop.: «Vdova Rošlinka*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ob 8. zvečer: «Krpan mlajši*. Izv. foodeljek, 9.: «Za narodov blagor*. B. Ljubljanska opera Pondefjek. 2.: »Hoffmannove pripovedke*. D. Torek, 3.: Zaprto. Sreda, 4.: «Mrtve oči*. F. Četrtek, 5.: *Nabor», «Povratek>. B. Petek, 6.: Zaprto. Sobota, 7.: cDon Juas*. £. Nedelja, 8.: «Manon*. Izv. ?ondeljek, 9.: Plesni večer (gdč. Vizjakova in g. Vlček.) Izv. — Prvi komorni koncert društva učiteljev glasbe, ki se je vršil v soboto zvečer v tfakmsiki dvorani, je preko pričakovanja ugodno uspel. Društveni odbor, poln idealizma in ljubezni do svojega dela, je mjaJodane prezrl, da je W to zadnji dan v mesecu, dalje še dan pred praznikom in zato me tembolj veseli, da je ta prvi koncert vsled svojega lepega, tako gmotnega, a Se bolj moralnega uspeha okrepčal hrbtenico mladega, komaj nekoliko mesecev obstoječega društva glasbenih učiteljev. Društvo pripravlja celo vrsto komornih koncertov z najzanimivejšim prosrramom, v njegovem objemu se sestavlja tudi godalni kvartet, s čemer pridemo do odličnega, domačega tolmača najintimnejše komorne glasbene umetnosti. Torej društvo glasbenih učiteljev nikakor ne zasleduje izključno moterijalnih ciljev, kar treba z zadovoljstvom konstatirati. Na koncertu sem slišal najprej A. VVmklerjevo Sonato op. 10 za vijolo in klavir. VVinkierjeva sonata je delo profesorja moskovskega konservatorija, katere postanek datira kakih 30 let nazaj, je pisana eventualno za vijolino. nosi nekako internacijonal en, tehnično času postanka primeren glasbeni žig brez kake močne izrazitosti in krepke nacijonaine note, ki je bila v časih mladoruske glasbene šofe pri vseh predstavnikih iste karakterističen znak. Najzanimivejši je bil tretji del, varijacije na bretonsko narodno melodijo. 2al. sonata ni prišla do svobodnega izraza vsled nekoliko prešibkega instrumenta prof. Jera-j a in to celo v veliki Unjonski dvorani in ob spremi j evanju vročekrvnega, tempera- mentnega, včasih' celo brutalnega! sodelovanja opernega kapelnika g. Štritofa. Dve tako različni naturi: nežni, mehki, na filigransko delo nastrojeni Jeraj in brezobzirni, širokopotezni Stritof, se nista mogli zliti v enoto in zato ni bil splošen vtis sonate najpovolnejši. Sicer pa gospoda vsled silne svoje zaposlenosti itak nista imela v izobilju časa za intenzivnejši skupni študij. Trio, gg, Slajs, Rupel in Jeraj, je dal Dvo-rakov tercet za 2 vijolici in vijolo tako lepo in dovršeno, da je moral en del iz nJega ponoviti Ni lahka reč najti tako izravnano soglasje med tremi israjočkni in to celo v tako kratkem času, kot ta. Dvofak je tako svež in živ, kot bi bil naš in zato nam je bil, kot zdravilo, kot krepka domača hrana. Ako se tem trem umetnikom pridruži še čel is t, pa dobimo kvartet, kakršnega si že dolgo, dolgo želimo. Za Dvo-fakovo je Beethoven s svojo vijoiinsko c-raolovo sonato, posvečeno ruskemu carju Aleksandru I. vplivala mlačnejše. kot bi, ako bi se program vršil, kot je bil naznačen Oddaljenost časa postanka te sonate, mačehovsko izčrpana vijoiina (klavirski del je dosti bogatejši), nekonroiiciranost forme, predolgo zategni eni, zlasti Nemcem lastni premehki in prenežni adadižijo in morda tudi utrujenost poslušalcev, vse to je interes na stvari zmanjšalo ter ni moglo dvigniti že z Dvorakom do najvišje mere dosežene temperature. Gdčna Svajgerjeva in g. Slajs sta pa sonato absoiviraia z redko vzajemnostjo in iskrenim čustvom. Ta prvi koncert pomenj a torej lep, nadepoln začetek in je porok, da dočakamo Še najlepših komornih večerov. č. — Koncert pianista Borovskega. Za koncert sve tov neznanega pianista Aleksandra Borovskega vlada vseobče zanimanje. To pa tudi umetnik zasluži, saj je eden najboljših pianistov na svetu, Id je dal že neštevilne koncerte v muzikalnih središčih Evrope in Amerike. Borovski je odličen interpret klasične klavirske glasbe, pa tudi razumen in čustven izvajalec modernejših klavirskih avtorjev. Program, katerega izvaja g. Borovski na ljubljanskem koncertu jutri v torek, dne 3. t. m., je tako odličen in bogat, da mora osvojiti srca vsega poslušalstva. Saj so zastopani na njem vsi najvažnejši klasični klavirski komponisti, pa tudi največji klavirski umetnik vseh časov in narodov nesmrtni Liszt. Zato vabimo prav vse na ta. umetniškega užitka polni večer. Vstopnice so v predprodafi v Matični knjigarni 1877/n — V torek, dne 3. novembra ob % ari zvečer se vrši vdezanimrv klavirski koncert slavnega pianista Aleksandra Borovskega, katerega spored je nadvse skrbno izbran in. obsega sledeče točke: 1. Bach- BuBoni: Preto žala raztrgana igra fonvarda, kjer je odrekla desna stran Poduje, Zupančič, leva Doberlet*Kreč pa je bila izvrstna. Mali Kreč na krilu je tvoril skupno z Dobcrlctom štab no nevarnost za vrata Primorja. Izredno pod formo je igral Poduje, Oman pa je bil čuvan kot bunčica v oce.su. Halves*linija je imela boljše moči v dr. Tavčarju in Ladotu, dočim se je Gabe zopet spuščal v nepotreb« no dribljanje. Od backov jc bil mnogo bolj* ši Bsltram, ki je moral dostikrat podpirati svojega partnerja, ki pa kaže, da sc razvije v dobrega branilca. Matko v goalu ni imel dela. Krasno je pariral dva kota, dobljena goala pa ni bilo mogoče ubraniti. Primorje je imelo najboljše moči v obrambi in krilski vrsti; zasluga na lepem rezultatu pa gre vratarju Ermanu, ki je bra« nil v fenomenalnem stilu. Ubranil je tudi plasirano llmetrovko. Obramba Jančigaj, Šlamič jc delovala brezhibno, krilska vrsta pa je sproti uničila vsako akcijo zelenih. V forvvardu sc je uveljavil Erman II, ki sc je izvrstno razumel z Galisićem. Birsi pa ni mesto v napadu, vsekakor jc koristnejši kot back. Tekma jc pokazala obojestransko slab sport. Žoga je bila skoraj več v avtu, nego v polju. Potekla jc nkaj časa v premoči lli* rije, nato pa se je vršila odprto z izmenja* jočimi napadi in šele proti koncu je bilo Primorje popolnoma potisnjeno v defenzi* vo. Goale so zabili v 7 minuti Oman, v 11 pa je Galcšič izenačil. Po krasni triangel kombinaciji Kreč, Doberlet, Poduje je re» zultiral drugi goal v 30. minuti. V drugem polčasu je Primorje po Zemljaku s prostim strelom izenačilo. Kreč pa jc za Ilirijo zabil zmagonosni goal. Sodnik g. Kramaršič nas ni zadovoljil. Tako jc imel proti Iliriji dik* tirati llmetrovko radi foula Galešiča, isto« tako ne bi smel spremeniti svoje odločitve radi že diktirane druge llmetrovkc proti Primorju, najsi jc bila upravičena ali ne. — V pcedtekmi je rezerva Primorja zrna: gala nad rez. Ilirije s 4 : 1 in si osvojila prvenstvo Slovenije. Rezerva jc dala lepo igro. — Ostale tekme: Ljubljana: Slovan — Svoboda 6 : 0, Jadran — Slavij a 3 : 0. Sla« vija ni nastopila. Domače in inozemske tekme. — Beograd: B. S. K. — Sumadija 4 : 0\ Sokol — Edinstvo 2:1. — Zagreb: Gradjanski — Concordia 5 : 1 (2 : 0) tekma za prvenstvo. — Subotica: Sand — Kula 5 : 1. — Dunaj: Prvenstvene : W. A. C. — Rapid 2:1, Admira — Sportklub 2:0. — Hakoah — Simmering 6 : 3, Slovan — Flo* ridsdorf 5 : 0! Amateurc — VVackcr 4:1, Vienna — Rudolfhugcl 1 : 1. — Budimpešta: M. T. K. — W. A. C. 6 : 0, F. L C. — Nemzcti 0 : 0. Praga: Sparta — Ccchie Karlin 3:3, Slavija - Č. A. F. C 4 : 1, Viktorija 2. — Meteor VIIL 7 : a Sta misli jedan doktor o pomadi ,JAKY 6t ... Ja smatram, posle mojih iskustva da jc pomada «TAKY» jedan proizvod naj jači, koji postoji danas, da ukloni dlake malje. Ona prodire do korena dlake, nii>t_ ga tako da ona najposle potpuno izumre. Njen miris je vrlo prijetan i njena je upo; treba vrlo laka: upotrebljava se onako iz tube izlazi. Ona je, u svakom pogledu, mno= go bolja ob brijača, koji proizvodi bubulji* ce i čini te dlaka ponovo raste, kao i od običnih depilatora, koji rdjavo mirišu i mogu čak u izvesnom slučaju da proizvedu kožnu bolest. Pomada «Taky» namazana na zdravu kožu, prema propisanim preporuka* ma, potpuno jc bezopasna. Mnogi je lekari upotrebljavju kao ja, u svima slučajevima gde jc potrebno otklanjanje dlaka i svi smo njome potpuno zadovoljni. Doktor C......... Pariškog Fakulteta. Pariška pomada «Taky» (francuski pa» tent) dobija sc u svima drogerijama i para fimerijskim radnjama. Jedan jedini model, najveći i najpovoljniji za njegovu cenu. Ge* neralno zastupništvo i stovarište za celu Ju# goslaviju: Mirić i Kornp., Beograd, Kralja Milana br. 44. — Telefon 18—69. V. L Križanovska: 90 0 hrallestvu nesmrtnih Zvečer se je zbrala v Narinem kabinetu ožja iimžba beneške aristokracije ki Nara je predstavila gostom Supramatija kot ženina. Vesti o njuni zaroki se ni nihče čudil. Vsi so razumeli, da mlada in lepa dama ne more ostati vse življenje vdova. Njena poroka z bratom pokojnega moža ji je bila pa najboljše jamstvo za vse prednosti dosedanjega družabnega položaja in premoženja. Poleg tega je bil tudi on dovolj lep in simpatičen, da ga je lahko ljubila. Supramatiju se pa tudi ni mogel nihče ču-giti, da se je zaljubil v to prelesfaio žensko. Zato so vsi iskreno pozdravljali zaročenca ter jima želeli obilo sreče. Nato je prišel na mizo šampanjec in Nara je povabila goste na svatbo, ki je blia napovedana čez dva tedna. — Svatba bo pa zelo skromna, samo v intimnem krogu, — je dodala. — Moja prva poroka je bila preveč pompozna. Ce bi se te svečane ceremonije ponovile, bi mi zbudile preveč žalostne spomine. XII. Narajana — vampir vznemirja svojega naslednika. Dva tedna sta minula kakor v sanjah m končno je napočil dan svatbe. Supramati je bil Čedalje bolj zaljubljen, Narina bistroumnost in lepota ga Je očarala. Niti opazil ni, da je bil čedalje bdi pod njenim vplivom Po Narini želji bi se naj poroka vršila pred oltarjem v veliki dvorani. Cerkvene obrede naj bi opravil star protestantovski duhovnik. Z drhtečim srcem je Supramati pokleknil na žametasto blazinico kraj svoje neveste, ki se mu še nikoli ni zdela tako prelestna. In res. Nara je bila podobna v svoji krasni nevestini obleki nadnaravnemu bitju. Bila je resna in zamišljena. Gosti, ki niso slutili, da sta se poročila dva nesmrtnika, so iskreno želeli novoporočence-rrra, da bi doživela biserno poroko. Ob desetih so se vsi povabljeni poslovili in mlada sta odšla v svoje sobe, da se preoblečeta. Cez eno uro je stopil Supramati ves srečen v razkošno opremljeno skupno spalnico. To je bik velika soba, obita z zelenim atlasom. Nara je sedela pred toaletno mizico. Bila je v domači obleki iz indijske tkanine s širokimi pokavi in komornica je česala njene razkošne lase, ki so se vili kakor mesečina po njenem hrbtu in segali do tal. Po moževem prihoda je Nara odslovila služabnico, sedla na divan ter ponudila možu roko. Supramati je pokleknil in strastno poljubil mlado Seno. Nara je vrnila poljub, rekoč: — Zdaj, ko sva drugič poročena, vam lahko povem zgodbo svojega življenja, ki vas trico zanima, — Prvo, kar želim, je to, da bi ne sKšal več te tvojih ust tega ceremonijelnega »vic. Kar se pa tiče tvoje prošlosti moram priznati, da me^sicer zelo zanima, vendar Pa ne tako, kakor sedanjost. Zdaj imam tebe in kaj me briga vse drugo, — Je odgovoril strastno. — Evo, taki ste moški — v vsem svojem naivnem egoizmu. Sami sebi ste vedno najbližji, — je odgovorila Nara in lahno zardela, kar je Še bolj pristojalo njenemu bledemu prozornemu obrazu. Supramati je hotel odgovoriti, toda naenkrat je zadrhte! in prebledeL Zdelo se mu je, da je Na-rajana pomolil izza obojev glavo in da ga gleda ;» svojimi črnimi, zlobnimi očmi. — Bomiri se, Supramati! Narajanina prikazen naj te nikar ne vznemirja in v moji prisotnosti se ti ni treba ničesar bati, — je dejala Nara in ga potegnila k sebi na divan. Nato je vstala in naredila z roko v zraku znamenje. Takoj se je prikazal presenečenemu Supramatiju bleščeč križ. — Poglej! To je znamenje bele magije, ki je vsakemu nečistemu duhu nepremagljiva ovira. Kdoi hoče imeti to znamenje v svoji oblasti, mora prekoračiti vsaj prvo stopnjo višjega posvečenja, — Je dejala Nara in sedla zopet na divan. — Čarovnik lahko naredi samo pentagram, ki ga nosi mag na prsih kot vidno znamenje svoje oblasti nad črno magijo, katero je premagal križ. — Praviš, da je ta križ ovira za nečiste duhove. Kaj je bil Narajana res tako pokvarjen in pregrešen, da ie prišla njegova duša med nečiste duhove? In kako si mogla vedeti, da se mi je prikazal? — je zašepetal Supramati in si obrisal potno čelo. — Okultistično sem začutila njegovo prisotnost. Narajana je bil zagrizen zločinec. S stališča zna- nosti je bil Čarovnik srednje vrste, pač pa so morali računati z njim vsi podrejeni elementarni duhovi, zakaj imel je dragoceno tekočino, s katero jih je oživljal in jim dajal življenjsko moč, ne da b? se vtelesili. Narajana je zlorabljal telesno življenje. Ni se zmenil ne za post, ne za samozatajevanje, ne za počitek, ki je potreben vsakomur, kdor hoče ukrotiti falange nižjih bitij. On pa je hotel neprestano živeti in uživati vse sladkosti, kar mu tudi ni bilo težko, ker se mu ni bilo treba bati, da ffa razuzdanost izčrpa. Njegov neizčrpni življenjski sok je nadomestil vse izgube. Brez skrbi je lahko trosil svo je življenjske sile. Toda tako izobilje je mamilo duhove teme, ki jih je klical sam na svojo glavo. Fizična sila je izpodrinila v njem duhovno, ki jo mora imeti celo čarovnik, če hoče ukrotiti trumo nečistih duhov. Tako je že s svojo prisotnostjo zbujal v nižjih bitjih vse nizkotne nagone in nenasitne strasti, ki se še oglašajo v njihovem astra! nem telesu. Iz njega izvirajoči mogočni življenjski toki so dali tem bitjem tudi fizično moč. da so ga lahko preganjala in mamila v vrtinec razuzdanegn življenja. Ker Narajana ni imel dovolj moči, ne potrpežljivosti, da bi brzdal svoje strasti in posta gospodar teh duhov, se ni mogel več boriti z njim-in postal je njihov suženj. Da se reši svojih sovra-gov, je moral umreti na ta način, da je drugič izpil določeno količino življenjskega eliksirja s primešano razpadajočo krvjo. In vendar je bil povsem mrtev Šele takrat, ko je magični meč najstarejšega brata ^Ok^ogle mize večnosti« presekal vezi, ki so ga vezale s telesom 47 892452 mev. 250. t?lOVfNSK1 NAROD, dni 3 novemfcra 1925. LEONHARDI-JEVA CRNILA rVt VmPtCA. BARVE ZA ^»0«ZVAJA »O »T, PRSltKUfttNIMI I2VIRNIMI RBCRPTl TOVARNA „PENKALA" IDMUNO MOŠTVA • 0«UQ O O ZA< Dnevne vesti. V Lrubuant. dne 2 novembra 1925. — Politiko klerikalne stranke z ve* Iikim zanimanjem zasleduje vsa srbska javnost. Zlasti ji posvečajo največjo pozornost radikalni listi, med njimi v prvi vrsti »Samouprava«. Vsi ti listi ugotavljajo, da igrajo klerikalni vodi* tel ji doma v Sloveniji vlogo neizpros* nih opozicij onalcev, ki dosledno z vso odločnostjo odklanjajo vsako sodelo* vanje v vladi, v Beogradu pa so ti opo* zicijonalni tigri čisto drugačni: tu lazijo okrog vlade in radikalov in se na vse načine ponujajo v vlado. Povsem um« ljivo je, da je dolžnost slovenskega Ča* sopisja, da zabeleži, kako sodijo v Beo* gradu o klerikalcih in njih politiki. To pa klerikalnim voditeljem seveda ni po volji, ako naša javnost izve za njih dvo* lično vlogo, ki jo igrajo doma in v Beo* gradu. Ker pa dejstev ne morejo spra* viti s sveta, si pomagajo s tem, da kri* če, kako drugi silijo v vlado in se po* nujajo Pašiću. Prepuščamo jim to ve* selje, zlasti ker vemo, da bi žrtvovali radi vse, samo ako bi mogli doseči, da bi ostali naprednjaki brez vsakega vpli* va na državne posle in na vodstvo dr* žavne politike. — Iz držadvne službe. Imenovan je v Slavni kontroli za računskega preglednika višji finančno - računski svetnik delegacije ministrstva financ v Ljubljani Mirko Č e s -n i k; premeščen je iz Murske Sobote v Novo mesto davčni asistent Alojzij Germo v 5 e k. — Iz prosvetne službe. Pomaknjeni so v višjo skupino profersorji termične srednje šole v Ljubljani Julij N a r d i n. Romeo Strojnik in Davorin V o 1 a v § e k. — Enotna policija za vso državo, V ministrstvu notranjih del so pripravili načrt zakona o organizaciji enotne policije v celi kraljevini. Kot znano, veljajo glede policije na našem teritoriju danes raznovrstna (6) zakonodavstva in obstoja šest različnih policij: ena v Srbiji, druga v Vojvodini, ostale v Bosni, Dalmaciji, Sloveniji in na Hrvatskem. Vse te policije se že na zunaj razlikujejo z različnimi uradnimi uniformami. Obstoja pa potreba, da se vse te različne policije poenostavijo in organizirajo po enotnem sistemu ter da se modernizirajo. Načrt novega zakona so izdelali po naročilu notranjega ministra Maksimoviča gg. Dušan Alimpič, veliki župan v pokoju, Žika Lazič, načelnik javne varnosti, In Kosta Katic, načelnik samoupravnih oddelkov ministrstva notranjeih del. Načrt je predložen vsem velikim županom in strokovnjakom. Na podlagi izjav s te strani bodo načrt še erkrat pred definitivno redakcijo pregledali rn izpopolnili. Minister notranjih del Mak-simovič proučuje sedaj odgovore in načrt, nakar ga predloži ministrskemu svetu ln Narodni skupščini. — Kranjska industrijska družba ln uvoz starega železa. Kakor doznavamo, je minister trgovine in industrije dr. Krajac končno vendarle izdal Kranjski industrijski družbi potrdilo za nadaljni uvoz starega železa Iz inozemstva ter je na ta način začasno odstranjena preteča nevarnost, da bi se moral obrat martinovih peči ustaviti. Sicer se pa stvarni položaj ni izpremenil. Obratna situacija podjetij Kranjske industrijske družbe pa ostaja še vedno zelo težavna in prekerna radi visoke carinske obremenitve starega ien surovega železa, ki ga mora podjetje uvažati iz inozemstva in ker je vsled prevelikih popustov v trgovski pogodbi z Avstrijo pritisk konkurence in dumpinga inozemske železarske industrije na domačih tržiščih vedno ostrejši. — V spominsko knjigo. »Jutro« je priobčilo reklamno vest, da se vrši v bodočih dneh v neki cerkvi koncert Namen cerkvenega koncerta je, da se z zneskom vstopnine, ki naj jo plačajo napredni ljudje, nabavi nov inventar za dotično cerkev. — »Slovenec« je odklonil vabilo javnosti za prispevke v prid deci In v prid bodočemu dečjemu domu na otoku Krku. Vabilo je poslal »Slovencu« odbor humanitarnega društva »Skrb za mladino«, v katerem slučajno nrso sami klerikalci. — V tem slučaju vidimo, da klerikalizem uveljavlja politično sovraštvo tudi na polju človekoljubja. To si je treba zapomniti in enako vračati z enakim! — Nov častni adjutant Nj. Vet Z ukazom ministrstva vojne in mornarice je imenovan komandant bosanske divizijske oblasti, general Janko Vukotič, za častnega adjutanta Nj. Vel. kralja Aleksandra. — Napredovanje ljubljanskih univerzitetnih profesorjev. Minister prosvete je podpisal ukaz, s katerim napredujejo v višjo skupinn profesorji ljubljanske univerze gg. dr. Franjo Bradač, dr. Janez Plečnik in dr. Janez Zore. — Dekan dr. Mlkullčie v Beogradu Dekan zagrebške medicinske fakultete dr Mikuličlć je prispel v Beograd m v *oku včerajšnjega dne posetfl ministra prosvete g. Veljo Vukičeviča. Dekan zagrebške medicinske fakultete je zahteval povišanje kreditov za zagrebško fakulteto ter odobrenje kreditov za nujne zgradbe te fakultete. — Stenje profesorskega osobja. Po podatkih, s katerimi razpolaga prosvetno ministrstvo, poučuje na 90 gimnazijah v Srbiji, Orni gori in Vojvodini z nad 1300 oddelki 1281 učnih moči in sicer 477 profesorjev, 360 suplentov, 91 pogodbenih suplentov, večinoma Rusi in Čehi, 8 predmetnih učite- ljev, 313 začasnih predmetnih učiteljev i 14 pogodbenih dnevničarjev. Največje Število profesorjev poučuje na beogradskih gimnazijah. V celem Beogradu sc nahaja 224 profesorjev. Beranska gimnazja, ki šteje nad 1000 učencev, razpolaga samo s 14 nastavnikl in sicer s 3 profesorji, 1 suplen-tom, 8 začasnimi predmetnimi učitelji in 2 pogodbenimi učitelji. Gimnazija v Gnjilanu ima raz v en direktorja samo 6 začasnih predmetnih učiteljev (torej brez profesorja in suplenta). V Danilovem gradu je še slabše. Tu poučuje samo 8 nastavnikov, 4 so začasni predmetni učitelji, 2 pogodbena suplenta in 1 pogodbeni dnevničar. V dvoraz-redni Debarski gimnaziji poučujeta 2 nastavnika, 1 suplent in 1 uradnik, ki prejema honorar od ure. Se slabši je v številčnem oziru položaj v Bosni, ki pa razpolaga s povsem kvalif ciranimi učnimi močmi. — Zakon o filmski cenzuri. Posebna komisija ministrstva notranjih del je te dni dokončala zakonski načrt o filmski cenzuri. Zakonski načrt so izdelali na podlagi sličnih zakonov v drugih državah. Zakonski ukrep uvaja osrednjo cenzuro za vse filme v državi, posebna pažnja je tudi posvečena cenzuri nemoralnih filmov. — Poziv narodnim srcem! Dne 10. novembra naj bodo vse poštne pošiljke opremljene s črnim narodnim kolkom, katere je založila in ima v zalogi Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Pozor rodoljubi! Ker dobimo kovani denar, naj pridejo povsod nabiralniki Družbe sv. Cirila in Metoda na plan! Vsak zaveden rodoljub naj vrže prvi dinar ali vsaj 50 para notri! — Največje podzemsko delo dovršeno. V svetovno znani postojnski jami so dovršena otvoritvena dela, katera so bila zasnovana že leta 1915. Zadnji del rova med orjaško votlino podzemske Pivke in 2 8 km dolgo črno jamo so prebili v noči od 30. na 31 oktobra. V maju leta 1926 bo dostopnih nič manj nego o% km novih podzemskih hodnikov za mednarodno občinstvo. — Skozi »Rajsko jamo«, brezdvomno najlepšo kapniško jamo na svetu, dalje skozi 500 metrov dolgo Bertareilievo galerijo dospe obiskovalec v »Crno jamo«, tako imenovano po črni kapniški plasti, ki pokriva stene, strop in orjaške stalamite. — Odtod je skozi 106 metrov dolg rov in se bo nahajal v Pivki jami, ki je pravzaprav struga podzemskega Fivkinega toka. — Kakor znano, se Pivka zliva pri Postojni v 23 km dolgo Postojnsko jamo, teče 15 km pod zemljo in pride pri Planini kot Unec zopet na dan. Stotine neustrašenih rudarjev je s pomočjo pneumatičnih vrtalnih strojev zgradilo široka pota v navpične in predvlšeče jamske stene ob podzemski strugi reke Pivke. Ko se obiskovalec prepelje IX« km pod zemljo s čolnom, dospe pod 75 metrov globoko brezno, od koder vodijo železno-betonske stopnice, katere so bile izdelane z nepopisnimi tehničnimi težkočarni ob navpičnih skalnatih stenah imenovanega brezna na površje. Novozgrajena 554 km dolga cesta za avtomobile pelje skozi senčnate gozdove nazaj v Postojno. — Jesen v planinah. Dočim leži nad Ljubljano gosta megla, je na Gorenjskem čisto jasno; le tupatam zasenči kak oblaček vedro nebo. Več izletnikov je radi lepega vremena pohitelo na planine uživat jesensko krasoto gora. Imeli so izvredno lep razgled. S Karavank se je videlo na eni strani Glockner, ki je, kakor vsi drugi njegovi sosedje, pokrit z debelo snežno odejo, ki sega daleč v dolino, na drugi strani pa posebno ostre obrise gora daleč gori proti Tirolski. Tudi vrhovi naših gorskih velikanov so približno do višine 2000 m malo pobeljeni, pod omenjeno višino pa je prava poletna toplota. Včeraj, ko ni bilo vetra, je solnce naravnost pripekalo In so celo metulji še prišli pogledat zadnje jesensko cvetje, ki ga ne manjka v solčnih gorskih legah. Pastiri, ki so odgnali že koncem septembra vse ovce, so jih včeraj zopet pasli na visokih planinskih travnikih. Razgled v dolino na Koroško je zabranjevala gosta megla. Šele okrog 13. popoldne se je razpršila. V splošnem pa ie bilo občutiti močno odju-go in baš radi tega je bil tako lep razgled. Radi močne odjuge so grulili tudi mali petelini ruševci, ki po mnenju gorskih prebivalcev niso posebno ugodni vremenski preroki. Pravijo, da prigrulijo radi sneg. Upajmo pa, da se tudi ti motijo, kakor se zadnja leta sploh vsi vremenski preroki — Ktanje kriminalitete ▼ naši državi Ministrstvo trgovine ki industrije Je naprosilo ministrstva pravde, da mu izroči potrebne podatke o stanju kriminalitete v naši državi, ker mora tozadevna poročila razstaviti na mednarodni razstavi v Flladelfiji, ki se vrši prihodnje leto v Združenih državah. — Plombiranje vagonov hi izvoz mesa. Generalne direkcije železnic nekih držav, v katere izvažamo meso, so se pritožile, da se plombiranje vozov za meso ne vrši točno in da se vsled tega vrstijo slučaji pokvarjenih transportov. Tudi zanemarjajo izvozniki način shrambe ter ne stavljalo v vagone zadostnih količin ledu Ministrstvo prometa je radi tega imenovalo posebne komisije, ki bodo prevzemale meso, nato-vorjeoo za inozemstvo. — »Kresnice in snežinke«, pesnitve Marka Kraglja, o katerih smo priobčili obširno kritiko v nedeljski Številki »Sloven- sega Naroda«, se naročajo Izključno pri avtorju ustmeno ali pismeno (M. K., Ljubljana. Karlovška cesta 241.). Cena broširanemu izvodu Din 20, v platno vezanemu 30 Din za komad. Lična knjižica se razpošilja tudi po poštnem povzetju. Naznanilo preselitve! iiii ali Filip Ogrlča je oJ 25. novembra dalje v poslopju novomeške pošte. Do tega dne se stranke ne sprejemajo. iz Ljubljane — Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane od 22. do 31. oktobra beleži to-le statistiko: umrlo le 36 oseb, 20 moških in 16 žensk. Smrtni vzrok;: škrlatinka 1, druge nalezljive bolezni 1, jetika na sopilih 5, druge oblike je-tike 1, rr.k :n drr~ "\z n-v^tvorbe 4, Do-lezen na srcu 7, pljučnica 1, driska In vnetje črevesa2, prirojena slabost 1, starost 1. smrt vsled nezgode 3, druge bolezni 9. Med tem časom se je rodilo 40 o-trok, 22 dečkov in 18 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatinka 2, dušljrvi kašelj 1 slučaj. — L'ubljanski oblastni odbor Rdečega križa je svojčas objavil poziv na zbiranje prispevkov za v ruskem vjetništvu se nahajajoče, katerim naj se omogoči vrnitev v domovino. Znesek, ki se je nabral v to svrho, je tako neznaten, da ne zadostuje niti za vrnitev jedne same osebe in niti ne, da bi se svoto izplačalo poslati v Rusijo, oziroma v Kino v svrho razdelitve med naše tam se nahajajoče vjetnike. Zato je odbor sklenil, da prejeto svoto hrani do nadaljnega kot poseben sklad in če bi se kasneje še nabralo zadosti denarja, se bo cel znesek porabil v namenjene svrhe. Ce pa ne bo zadostnih prispevkov, porabil bo denar za obče društvene namene. — Oblastni odbor. »Ljubljanski Sokol« sporoča članstvut da bo inkasant pobiral še neplačane član-se pristojbine za letos. 1876/n — Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo dne 4. novembra 1925 cb 20. uri v velki dvorani Mestnega doma Društvena pisarna daje članom od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cestia št. 12, podpritličje, vhod iz ulice »Za Creslom«. Američani ne veljajo nič. — Socijalni demokrat je za odstranitev nevarnosti« — Subverzivnega delovanja ni bilo. — Malo simpatije do podmornikov. Stranka neodvisnih socijalistov je preveč verjela armadnemu vodstvu. — Številne soc- dem. žrtve. Poslanec Oto Landsberg izpoveduje dalje. Ko so vstopili Američani v vojno, se |e reklo, da to ne pomeni nič, da nimajo izobraževalnih častnikov in podčastnikov. Mi pa smo si mislili, da se zna športno izšolano ljudstvo izborno boriti Njegova stranka je smatrala od prvega dne položaj Nemčije za ogromno nevaren. V trenotku, ko se je pojavila ta nevarnost za našo domovino, ni bilo časa preiskovati, kako se je vojna provzročlla, marveč mi smo rekli: Nahajamo se v vojni, storiti moramo vse. da odstranimo nevarnost za svojo domovino aH jo vsaj omilimo. Spoznali smo, da moramo seda- pred vsem svetom in zlasti v interesu odhajajočih vojakov popolno enotnost nemškega ljudstva ln odločnosti postaviti v obrambo proti sovražniku. To je pomen 4. avgusta. Priča gleda pred seboj sliko parlamenta, ko so tudi socijalni demokratje glasovali za kredite in je Beth-mann - Hollweg rekel, karkoli tudi prinese nadaljnji potek stvari naši deželi ta dan bo v njeni zgodovini vedno eden najlepših... Ako se je takrat posrečilo zavrniti sovražnike na vzhoda in zapada, vidim, da se ie to zgodilo v navdušenju vojaštva na temelju vtiska: vsa domovina stoji za nami ...! Pod princem Maksom von Baden le bila socijalna demokracija pozvana za vstop v vlado, da, on je Izjavil celo, da je njegovo sprejetje naloga, da sestavi kabinet, odvisno od vstopa socijalne demokracije. Takrat so se dvignili v frakciji svareči glasovi: sedaj ie vse izgubljeno, nikar ne opustimo svojega vpliva, ki ga bomo lahko kmalu rabili Ne izpostavimo se sa Izgubljeno stvar. Ebert je jokal nad položaje« na fronti Potem ie rekel: Naša dežela je v nevarnosti Pa se da nevarnost mogoče Se odstraniti toda samo potem, ako se sedaj zavzamemo za deželo. Mi moramo vstopiti ▼ vlado. Večina mu je sledila. Zaaaa ni dvoma, da oni, U očitajo' socijalni demokraciji da je storila karkoli v svrho, da Pretrese nemško fronto la |o spravi do poloma, ne veda, kaj — Notar Kari PIeiweiss naznanja, da se nahaja njegova notarska pisarna v Dalmatinovi ulici št. 5 v pritličju levo. 1872/n — V Kodelijevem parku se ie našla ročna torbica z malo svoto denarja. — Dobi se v upravi Slov. Naroda. — Nagla smrt. Včeraj popoldne ie med vožnjo na pokopališče zadela kap hhlapca Frana Dularja, zaposlenega pri trgovcu Ze-balu. Bil je takoj mrtev. I? Celja —c Razpis ustanov trgovca Antona Ko~ lenca v Celju. Kuratorij ustanov ugovca Antona Kolenca v Celju razpisuje s tem dijaške ustanove za visokošolce po nastopnih določilih: i Iz občih določil: a) Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim gospodom Antonom Ko-lencem, veletržcem v Celju, v sorodu ali svaštvu, za njimi domačini - iz gornjegrad-skega okraja, sicer pa Slovenci sploh brez ozira na spol; b) za posamne štipendije ni določena nobena vsota, temveč kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnične imovine višino posamenih naklonitev in osebe štipendistov. 11. Posebna določila za visokošolce. Ustanova je namenjena dijakom visokih šol. kakor univerze, tehnike, visokih trgovskih šol, umetniških akademij i. dr. brez ozira na to, ali so v tuzemstvu ali v inozemstvu. Kako in v kakem roku je vlagati prošnje. Prošnje za zgoraj navedene ustanove naj se vlaže izključno pismeno na naslov Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju, do dne 12. nov. 1925. Prošnjam je priložiti zadnje izpričevalo o izpitih itd., pri prosilcih, ki se sklcujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustn kom ali na to, da so doma iz gor-njegradskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada). Tudi je treba pri prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli ali dotičnem zavedu in koliko časa bode po vsej priliki trajal študij; nadalje je treba priložiti popis njegovih osebah razmer ter jih posvedočiti z uradno listino (ubožnim spričevalom). Vpoštevajo se samo pismene prošnje; osebna intervencija je brezpogojno izključena. — Za kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju: Dr. Ernest Kalan s. r. delalo. Ako pa vedo, potem sel lahko prihranim vsako kritiko nad njimi... Na neko vprašanje predsednika odgovori priča: Poznam voditelja neodvisnih. Ne poznam pa med njimi niti enega, o katerem bi mogel misliti, da je storil karkoli v svrho, da se vojaški položaj Nemčije poslabša. Meni ni čisto nič znano s kakem subversivnem delovanju. Tudi ne verujem, da je poslanec Dittmann izzval kak upor. To ie izključeno. Glede podmorniške vojne naglasa priča, da on in njegovi strankarski prijatelji niso v poliUki nikdar gojili vere v čudeže in niso mislil, da se dobi kako vojno sredstvo, ki bi moglo izenačiti številno premoč sovražnikov. Napram vojni s podmorniki smo imeli le malo simpatije, zlasti še, ker nam je bilo znano, da je število podmornikov v času, ko se je z desne zahtevala proklamacija te vojne, že zelo majhno in nezadostna Priča je rekel takrat, ko se je razglašalo, da ie nastala velika verjetnost za poraz Anglije potom podmorniške vojne, da pomeni dan prlčetka brezobzirnega boja s podmorskimi brodovi dan pogina Nemčije. Državni tajnik von Capelle je nato poudarjal, da je Amerika v vojaškem oziru ničla, dvakrat in trikrat ničla... Na vprašanje, ali je bilo voditeljem večinskih socijalnih demokratov na kak način mogoče, preprečiti izbruh revolucije v Berlinu, odgovarja priča, da je bilo to povsem nemogoče. Ako pa bi se socijalni demokratje ne bili zavzeli za stvar, bi bila Nemci a postala boljševiška... Deželni poslanec Erhard A n e r pravi, da se je v onih Cossmanovih zvezkih s sunkov z bodalom« storila socijalni demokraciji bridka krivica. On je občutil, kako se hoče zadeti sedanje nosilce držvne oblike. Poleti 1913. je Avgust Bebel v parlamentu izjavil, da ni v Nemčiji nobenega človeka, ki bi izdal svojo domovino tujim napadom. Prvi državni poslanec, ki je padel na bojišča, je bil soc voditelj Ludvik Frank... Stranka neodvisnih socijalistov ie sastopala stališče, da bo z naglašanjem mirovne pripravljenosti v obliki odrekanja vojnih kreditov vplivala na druge dežele, da bodo enako postopale. Prišla pa je stranka, ker je preveč verjela poročilom armad-uega vodstva o stanju vojske in menila, da smo že prišli čez hrib. Večinski soc. demokratje so smatrali možnost takega vplivanja za Iluzijo... Koliko od 1,800.000 mrtvih in 340.000 ranjencev v nemški armadi odpade na pristaše soc dem. stranke, se ne da doznati. Od 1X000 padlih Monakovcev jih pozna srran d on 3000 osebno in po Imenih za pristaše stranke in organizacije. Spričo teh krvavih prič se dviga iz oz^osrčnega strankarskega fanatizma ali Iz drugih vzrokov trditev, da je soc demokracija izvedla sunek z bodalom...___ Nevarni svedrovci pod ključem Zadnje čase je bilo v Ljubljani izvršenih več vlomov m tatvin v večjem obsegu, pred vsem pa so se skoraj dnevno dogajali vlomi v stanovanja. Ni minul skoraj dan, da se ne bi avile ukradene žrtve aa policiji. Kljub intenzivnemu zasledovanju policija premetenemu svedrovcu dolgo ni prišla na sled in le slučaj je nanesel, da so ga prijeli. Pretekle dni je eden izmed službujočih stražnikov aretiral v gostilni pri Mezetu na Vidovdanski cesti 221etnega Štefana Bajželja rodom s Črnuč, občina Mavčiče, ki je bil zasledovan radi številnih tatvin, poleg tega pa kot volaški dezerter. Bojšelj je bil priveden na kriminalni urad, kjer je bil zaslišan. Kratkomalo ln cinično je priznal serijo tatvin in vlomov, ki jih je izvršil zadnje Čase v Ljubljani. Tako je dne 19. oktobra popoldne vlomil v sobo Antona Gorjanca, stanujočga v Zagati št. 3 Ln odnesel razno zlatnino in srebrnino v vrednosti 1000 Din. Dva dni pozneje dne 21. oktobra je ukradel hlapcu Ivanu Jerini, zaposlenemu pri kavamarju Krapežu, kovček za obleko v vrednosti 600 Din. 2e drugi dan 22. oktobra je izvršil novo tatvino. Iz hleva prevoznika Janka Tomca na Borštnikovem trgu je odnesel delavcu državne kurilnice Matevžu Navodniku več obleke ln sivo odejo v vrednosti 1500 Din. Dne 25. oktobra je vlomil v pisarno dr. Josipa Jerla v Frančiškanski ulici št. 2. S pisalne mize je odnesel stroj Imperijal, vreden 5000 Din. katerega pa so dobili nazaj. Kako podjeten ie bil Bajšelj, je razvidno iz dejstva, da je prejšnje večer vlomil v stanovanje klobu-čarskega mojstra Alojzija Janežlča v Slomškovi ulici 27 in odnesel razno zlatnino in obleko v vrednosti 1100 Din. Dva dni pozneje je v VVoliovi ulici št. 8 vlomil v stanovanje stranke Moravec m odnesel nekaj zlatnine in zimsko suknjo v vrednosti 1500 Din. Oboje se je dobilo nazaj. Dne 29. oktobra popoldne je ukradel delavcu Antonu Šparovcu na Poljanski cesti 20 različno obleko v vrednosti 1500 Din. Bajšelj je ukradeno blago deloma prodal Bosancem, deloma ga je skril in se ga je nekaj našlo še pri njem. Včeraj zvečer ie policija prijela več težkih zločincev, med njimi znanega vlomilca Žnidaršiča. Storilci so vlomili v neko tukajšnjo trgovino in odnesli za 10.000 Din obleke. Pri poslu pa so bili zasačeni. Dva storilca sta pobegnila, dva pa sta bila prijeta. Podrobnosti o vlomu ki prijetih storilcih Še priobčimo. V noči od 31. oktobra na 1. november je bil v Celju izvršen drzen vlom. železno ograjo progovne sekcije na kolodvoru to neznani storilci navrtali In odnesJ 150 Dta. K sreči se niso dotaknili drugega predala v katerem se je nahajalo 150.000 Din. Vlom te najbrže v zvezi z vlomom v železniške blagajno, ki je bil izvršen dne 24. oktobri v Gaberju pri Celju. Gospodarstvo — Vprašanje točilnih taks v Sloveniji. Statistično je dokazano, da imajo točilne raks* velik vpliv na posamezne obrate Odkar se pobirajo točilne takse, štcvlo prijav toči rih obratov stalno pada. V času od 1, Januarja 1924 do 30. sep'emb'a 1025 Je bilo v ljubljanski in mariborski oblasti prijav!] enih 285 gostiln, 2 žganjetoča, 40 trgovin z vinom, 26 trgovin z vinom v zaprtih steklenicah, 49 trgovin z vinom kn prvom v zaprtih steklenicah ln S trgovin z žganjem v zaprtih steklenicah. V istem času pa Je bilo odjavljenih 395 gostiln, 8 žganjetočov, 87 trgovin z vinom, 84 trgovin z vinom v zaprtih steklencah. 71 trgovin z vinom in pivom v zaprtih steklenicah hi 45 trgovin t žganjem v zaprtih steklenicah. Zaradi tega je razumljivo, da so gospodarske korporacije ln organizacije na zboru dne 23. oktobra 1925 soglasno zahtevale, da se ukine pobiranje točilne takse v vseh pokrajinah, v katerih se pobira trošarina na vino in žganje. Za podkrepitev te zahteve Izvede Zbornica za trgovino, obrt m Industrijo v Ljubljani posebno akcijo. V ta namen je naslovila na vse gostilničarske zadruge večje število vprašanj. Odgovori na ta vprašanja naj dajo podlago nadaljni akciji za opustitev točilnih taks aH vsaj za njihovo preureditev v obsegu, ki bi vstre-zala željam in potrebam točUcev pijač. Eno najvažnejših vprašanj gre za tem, ali bi interesenti za primer, da bi ukinitev točilnih taks drugače ne b la dosegljiva, pristali na alternativen predlog, da se točilne takse ukinejo, namesto njih pa poviša trošarina na vino za 15 para pri litru, S takim po-viškom trošarine bi bil v Sloveniji do cela krit izpad na točilnih taksah. Važna so tudi ostala vprašanja, ki merijo na omiljenje obremenitve, da se bi ta ravnala izključno po množini po točenih pijač in na preureditev o d mer ne ga postopka, ki naj bi v izdatnejši meri omogočal sodelovanje toč 1 cev pri odmeri takse. Opozarjamo vse interesente na to akcijo s prošnjo, da vpogleda-jo pri svojih zadrugah stavljena vprašanja in s svojimi podatki pripomorejo zadrugi, da bo mogla izčrpno govoriti na vprašanja na načn. ki bo vstrezal mišljenju večine prizadetih točilcev pijač. Točni odgovori in premišljeni predlogi so predpogoj za uspešno izvedbo započete važne akcije. —g Nazadovanje sadjarstva. Po statističnih podatkih je bilo v Jugoslaviji let« 1923. — 56.266.383 češpljevih dreves, leta 1924. pa samo še 49,357. 220; jablan je bilo 1. 1923 — 7.096.453, leta 1924. pa 6.535.851 drugih vrst sadnega drevja je bilo leta 1823 — 5,396.276, leta 1924. pa 8,210.688. StevHc sadnega drevja se je torej znižalo v enerr letu za vč kot 7.500.000. To je vsekakor l~ losten pojav, ki kaže raoidno nazadovani našega sadjarstva. „Suneta z bodalom" v nemško fronto Senzacijonalna pravda v Monako vem. Stran 4. •ŠLUVCNS K I N A K O D. dnt 3. novem Dra 19;«». s te v. 250 Kiritl Maldwist: Verne duše Te besede so odprle vrata vsemu, xar je bilo nakopičenega v njej. Povedala mu je svoje misli s točnimi, ob-čeumevnimi besedami svojega resničnega sveta. »In tvoja drama,« je vzkliknila naposled, »tvoja .nesmrtna Iluzija*? Odkar te poznam, govoriš o njej, in zdaj Je ni toliko, da bi kupila zanjo preprogo v veliko sobo!« Milan je planil pokoncu, segel zase In se ujel z obema rokama za stolov hrbet; rezljane prečnice so se treskoma sesule med njegovimi prsti. Obraz mu je bil kakor beli prt na mizi in v črnih očeh mu je žarela vsa brezkraj-nost uganke, ki je Helena ni mogla doumeti. Sredi svojega preplaha je zdajci začula Milanov smeh. Tih, brezumen Smeh, podoben žuborenju vina, ki begoma teče iz ubitega vrča in kapljaje usahne, še preden se osvestiš in nastaviš roko, da bi otel vsaj poslednji ostanek. Nato je izpregovoril. »Prav,« je dejal nekam čudno mirno. »Dal sem ti pravico, da mi govoriš z menoj od srca, in ti jo rabiš. Tvoje očitke priznam brezpogojno, tvoje nasvete sprejmem: tvoja ljubezen in tvoje žrtve bodo poplačane. Vse bo: tisto, česar potrebuješ ti. in ono, česar potrebujem jaz...« S temi besedami ji je poljubil roko b odšel z doma. kakor da se ni nič zgodilo. Toda čakala ga je dolgo. Pozno po polnoči se je vrnil pijan do nezavesti in je obležal v kuhinji na tleh. Dva dni ga Helena ni pogledala. Ali je zaslužila to, ona, ki ga je oboževala? Ko pa ga je uzrla tretji dan za pisalno mizo, in je videla, kako mu hiti pero po papirju, ves dan od zore do mraka, se je nekoliko skesala. In mu je spekli za večerjo prekrasen zrezek, da bi uto-lažila njegovo dušo. Tri tedne po tistem prizoru je imel Milan naporno, a dobro plačano službo. V svojih svobodnih urah je pisal brez oddiha: nič več ni trgal, nič več izbiral: in vse je šlo v denar. Helena, kadar ie listala po njegovih člankih. . razpravah m neštetih drobnjarijah, ki I so se usipale z njegove mize, je sicer sama videla, da so plehke, prisiljene in brez duha: toda ljudje so se jih navadili tako zelo, da jih niso mogli več pogrešati. In tisočaki so padali v hišo kakor nekdaj računu Začela so se leta novega, srečnejšega življenja — tistega življenja, o katerem je sanjarila od začetka. Nosila je obleke, kakršnih je poželela: sobe so se napolnile z novim pohištvom, tla In stene so izginjale pod lepimi čilimi in Milan je dobil iz go-soodnijskih prihrankov gospe Helene baržunaste copate, drago zlato uro in še marsikaj. Z obrazom, govorico in kretnjami je postal v teku teh sitih let presenetljivo vsakdanji človek: toda ljubila ga je kakor nekdaj, z mirno, vdano, služečo ljubeznijo, neprestano zamišljena v njegovo telesno dobrobit. Zdaj, ko je bila zadovoljna m so jo prijateljice, znanke in tetke blagrovale, da je napravila vendarle dobro partijo, ie tudi večkrat mislila na njegove pozabljene načrte, na veliko filozofsko delo in na dramo. Čutila je nekako, da bi mu zdaj rada dala tisto najvišjo srečo, katere je nekdaj čakal od nje. Kakšna na.i bi bila in kaj naj bi pomenila, ni ugibala: v pravem trenotku se bo pač menda vzela odkod. Toda nekega dne. ko je sedela popoldne v nic-TOvi pisalni sobi in mu Dletla topel šal, je zdajci vrgel načeti list od sebe, prelomil peresnik na dvoje ter ga zalučil v kot. Zastokal je kakor trudna žival, prijel se za sence in za Drsi in težko udaril z glavo ob mizo. Helena je prestrašena planila k njemu. »Kaj ti je, Milan?« Vzravnal se je. Nič mu ni bilo; samo tako — zelo trudnega se je čutil. In zdajci je vprašal nekam osorno, kakor je zadnja leta vobče rad govoril z njo: »Ali si zadovoljna, Helena? Imava li vse, česar potrebujeva? Pomisli dobro.« Kako ne bi bila zadovoljna? Imela sta vsega dovolj, gotovo da. Kvečje* mu... Položila je prst na čelo in se zamislila. Česa bi bilo še potreba. »Hotel sem ti namreč povedati... a čemu!« Mahnil si je z roko mimo obraza, prižgal cigareto In jel z dozdevnim zanimanjem Izpraševati Heleno o njenih tetkah in prijateljicah, o loncih in premogu, o služkinji in nakupih, o mestnih novicah in dnevnih škan-dalčkih — o vsem, kar mu je ona pripovedovala dan za dnem, da bi ga razvedrila in obodrila. To se je zgodilo prvič v njunem skupnem življenju. Helena je čutila nežno pozornost in mu je bila hvaležna o srca. Tisti večer je šla sama v gledališče: Milan je bil preveč izmučen in se je izgovoril, da pojde spat. Ko se je vrnila, ga je našla zrušenega nad pisalno mizo. S Dres rcije.io glavo. Pred njim je ležal list z napisom: NESMRTNA ILUZIJA Drama v..... Ostalo je zakrival kup možganov in strnjene krvi. « Evo, taka je bila zgodba gospe Helene. »Zakaj ni čakal, zakaj je šel?« je ponavljala sama pri sebi, grizoč si ustnice in upiraj e poglede v grob. kakor da ji more odgovoriti Ali je bilo tisto, česar mu ni umela dati, res več od urejenih prilik, plačanih računov, lepega pohištva, baržunastih copat in pi-rotskih preprog? Z nekakšnim gnevom je pomislila na lepi, dragi Čilim v njegovi sobi, ki je bil tistikrat ves krvav. Dala ga je oprati: a kadarkoli se je ozrla nanj, vselej ji je bilo. kakor da vidi na njem široko mlako sveže, pravkar še vroče krvi. Naposled ga je prodala. »Če bi ga imela zdaj. bi ga pogrnila revizorju Kalanu ... Tako prijeten človek je, tako soliden in ljubezniv!« Ob misli na stanovalca je zardela, in tisti mah je začula pokraj sebe njegov samozadovoljni glas: »Mar ni že dovolj turobn h spominov, milostiva? Mraz pritiska! Ako dovolite, da se ogrejem v vaši družbi, vas spremim domov.« Med tem je opazil na grobu rdeč nagelj, ki ga je spustila neznana roka poleg Heleninih krizantem. Pobral ga je. »Kako krasen nagelj, milostiva! Poglejte ga.« Gospa Helena je vzela nagelj, po- duhala ga In ga odhajale obdržala v roki. Zunaj se je širil hladni* koprneči mrak novembrskega večera. Stanovalec je posadil Heleno v izvoščka, pritisnil se k njej in šepetal vso pot zaljubljene besede. Tik pred prvimi ulicami se je iztegnila v mraku ženska roka. poiskala Kalanovo gumbnico In zataknila vanjo nagelj, ki ga je prej pobral... Oh, kako srečna je bila! Zavila sta v eleganten restoran, izbrala prijeten kotiček in jedla z izvrstnim tekom. *Vidiš. Helena,« je zamrmral revizor no čer^em koza-cu vina. »t^ko bo najbolic! Stanovanje 'maš, pohtStvo tudi. Službo imam iaz. Ko sva fe itak vajena drug drugega .. In Da ljudem zaveževa jezike « Helenine ustnice so se razklen:le Držeč brušeno čašo k sebi, ga je gledala Dreko reja In njene oči so bile enako svetle kakor nekdaj... Kdo ve kdai... da eden par nogavic z žigom /p\ m znamko (idečo, modro al Kar 2iato) (raja k.ikor štirjt pari drugu1)? Kupite eden par, pa boste verovali. Ni ga v ce brez liga .ključ* fo ponarejene. Julijska Krajina —J Collarich pred poroto. Odvetniki branijo sedaj po vrsti svoje obtožeme. Vsi zvračajo glavno krivdo na CoMaricha, pod katerega vodstvom in vplvom so se vršili zločini. Pri razpravi o zločinu, katerega ie obdolžen tudi Smolars, to ie sokrivde pri umoru gostilničarke Del Monte trdi branitelj, da so našli na mestu zločina samo Izstreljena naboja iz Collarichevega revolverja. O zlatarju Nrrdiu v Trstu trdi njegov branitelj, da le zagrešil samo neprevidnost, nI pa kriv nikakega zločina Zanimivi bodo govori Collarichevih branite'iev. Razprava bo trajala gotovo še cel teden. tBBBBSBO&BBBBBS ES-KA *r JOGO 2. »Isek moderno t-rpedo <* tehnika cianchi £ najceneje pri Ja*» Palača L ubijanske »L9. Irmmf Kreditne ban^e in • ^P^avS w% uosposvciska c. 14 Vsi nadomestni &eu in oprema* —1 P„st~jnska jama. Zadnji del rova med veliko voti.no p^dzeirrbke Pivke ia sJrno jamo je prebit. Prihodnje leto bo dostopno občinstvu 6Vt km novih podzemskih hodnikov. Dovršeno je tako delo, zasnovano že leta 1915. — j Nesreča v PuU. Pri gradbi poslopja za cbCinskc urude se je pjrušil oder n 12 delavcev je paulo z višine 6 metrov. Vsi se nahajajo p-skodovani v bolnici. —j Dramatična predstava v Gorici, V soboto diie 7. nov. se vprizori v Trgovskem domu Cankarjeva drama »Jakob iko • industrijskih podjetij in privatnih osel* -ove informacije so točne, izčrpne in brre m nahaja v vuka Karadžita ul tt, Beograd -ov telefon je 6-28, a brzojavni naal. Argua IŠ1 0 E3 Bolničarko za venerični oddelek iščedržavna bolnica v Novem Sadu, z dnevnico 21 Din, brezplačnim stanovanjem in hrano 2. razreda. Ponudbe je poslati na upravo državne bolnice Novi Sad do 1. decembra 1925. _ _ 4125 = H EP G3 If. BRiiHCIt 8 Er. RURlilH pleaaar a in ličarja „-ubijana, Karei Kotnlkova ulica (baraka za Ledino) priporočata cenj. ebčinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 161 l L Kikuš qeqm. intu t* 15 t. jmb roji nve •fin kov m sotnfnf-ko» ter fsrehaialnjli palic v trrtfi!efi ftte it ulito (Bali oilasi, ki služi o v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka bo seda SO par. SJsJmengsi znesek Din 5. UtRLI OGLASI Zenitve, dooisoveate ter oglasi strogo trsov- skesa anacata, vsaka beseda Din Kejmanlil znesek Ola 10 r" 195-L VSEM ki hočete pit' dobro kavo. priporočamo našo izvrsteo pravo domačo kollnsko cikorijo L - ____o Knjigovodja išče službo pri kakem podjetju za par ur na dan. — Cenj. ponudbe pod «Praktičen/4135» na upravo *Slov. Naroda*. Knjigovodja* bilancist z večletno prakso pri ve* lepodjetjih, zmožen jezi« kov, išče službo s 1. de* cembrom ali preje. — Cenj. ponudbe na upravo «S1. Naroda« pod »Značaj/4134». Zahvala* Najprf srčne je se zahval u jemo vsem, ki so ob prebridki izgubi našega dragega in nepozabnega iinovi ravnatelja drž. realne gimnazije v Celju osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje ali ga sprem* Jjali na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom za tk bno in požrtvovalno zdravniško pomoč, ča t duhovščini, z ast g. opatu za poslednjo tolažbo, celjskemu profesorskemu zboru, zastopnikom oblasti In uradov, častniškemu zboru, zastopnikom profes rskega društva, šolskih zavodov, društev in korporacij, stanovskim tovarišem ter Šolski mladini. Iskreno se zahvaljujemo vsem govornikom za lepe govore, dijaškemu zboru, mladinskemu zboru Glasbene Matice v Celju ter celjskemu pevskemu diuštvu za pretresi;ive žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so mu položili na krsto cvetje in vence. Prisrčno sočutje in gen j ivo slovo nam je bilo v najtežjih urah v veliko toažbo. Naj mu bo ohranjen trajen spomini V Celju, dne dO. oktobra 1925. Žalujoči ostali. asi £R0ĆKA Čaj za dame mt/a. coetna, na raiburjctfoca.. lakoimenevana Kaska čajna mešanica Bosetno primerna za pripravo o samotarju kar tudi prt daljšemu v/ečen/u rt* postane grenka. Uradnik vešč vseh pisarniških del, zmožen slovenskega in nemškega jezika — išče stalno službo pri več lem podjetju. — Dopisi ped «Urudnik/4132» na upra* vo «SIov. Naroda*. Kontoristirja vešča vseh pisarniških del. s večletno prakso, želi premeniti službo. Cenj. dopisi naj se bla« govolijo poslati na upra* vo «Slov. Naroda* pod «Kontor ist in j a/4124». 36 10K0M0B1LI Volf-t-ana do ftOO HP tvorniško novi aH pen ralno popravljeni s tvori iškim Jsmstvom tudi na obroka motorji na sesani plin Diese!ovl motorji brez kompresorja motorji na sirovo olje Generalno zastopstvo Notorenfabrlk, Osmstadi Mlinski stroil Transmisilo Pog'eite sate skladiictl — Plačilne olajšava — Kompetna montaža BRUCU FISCHER 0.0. ZAGREB, Pantovttk Ib Kat:— dama bi hotela enkrat na teden pioti dobremu plačilu spremljati gospodično k plesnim vajam. — Po* n.idbe pod «Ples/4137» na upravo cSlov. Naroda«. Absolventinja t govske šole. vešča slovenskega in nemškega je* zika, stroj' ilaja — iače ' Bhžho ▼ pisarni v mest'« ali na Je.VlL — Dop.si pod JBJBJBei 1 " 1 Slike za legitimacije izdeluje na i hitre ie loto tj.af Ht GON HIB^KR L)uhljana. Valva/one* trg 167 L Fiša z vrtom rudi bolezni takoj napro* Haj. — Do-*si pod «Do* lcnjsko/412 » na upravo • Slov. Naroda*. Hrana B rfet un' -Te »Dvorec* priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dne v* no 165'L Uro pokvarjeno pc ceni in dobro zopet Uhko imaš, ako jo pri Seliškarju urarju popra* viti daš. — Se priporoča Se tiskar, urar. Tržaška cesta št. g. 4036 Otomane v blagu Din &50.—. afrik modreci Din 250.— in vbe tapetniške izdelke, solidno m najceneje — dobavlja Rudolf Sever, L.iubljai , Gosposvetaka cesta 6 (v hiši mesarja Slamiča). 194/L Špago, dreto to vse vrste v> verskih izdelkov ter s to stroko spadajoče blago dobite v skladišču cKonoptuta* 1.' uhlja na, (Josposvetsk cesta 2 103/0 Sveže ribje olje najboljše znamke — a*, dobi v lekarni dr. G. Pic coli, Ljubljana, Dunajska cesta 6. — Naročila so točno izvršujejo. 205/L ii! bolel hitro in bogato poročiti. ne pozabi inserirati v v,Slov. Narodu11! 1 lll^ IIOlBOnSI BRMSKI RlOGOm specijalni prase ti bres konknrece 173-L bisere sa gospodo in dame, xs