Listek, Skrivnostna hiša. (Dogudbica; iz brratskega prev. J, V. Starogorski), I. »Da vam kažem svoje povsem odkritosrčao mnenje, dragi gospod . . . kako v&va is ime?« »Fran Dcrnauer.« »Da vazn pot&m, dragi moj gospcd Dornaner, povsera cdkritosrčflo kaiem svoje mBenje o grozoviti povesti, katero ste nam tu prpovedovali, vam u oram reči, da se mi zdi, da ste vi včeraj z nekaterimi veaelimi prijate!ji večerjali in malo preveč pili. Potera ste ež pa sestavili to grozno povest, katero vi sami ne veriamete. Vaše zdravo lice, a nelepa obleka podpirata mojo »utaBjo.« »Ali jaa m sklicujem na svoje poStenje . . . < »Oprostite, 7 vaSem st&nju nemoremo verov&ti na poSteaje, ampak samo na dokaze! Ako ne morete vaSe iziave podpirati s kakim koli dokazcm, vam ne moromo verovati.« • Djkszov imam dovolj: zgiaila rai je ura, verižica, densr.« »Vi tsko pravite, a mcrebiti satni sebe varate.« »Sedsj m spommjam: imam cblečeno srajcr, ki je iast te prokiete razbojBiSke dražbe. Evo vara je.« »Dajte, da Tidimo . . . Vraga, to pa je res drsgoceno! Jak, donesite Skatljo s srajcami, ki je označena pod imeaom »Michigaa.« V Skatlji iz trdega papirja ao leiale Stiri lepe, umetao vezace bočbs srsjce, ki so bile oni na Dornanerju slične. >Prosim vas, odkod imate te srajce?« vpraSa tujee. »Na to vpraSaBje vam odgovorim pozneje, ker vas moram sedaj prositi, da 3e eflkrat ponovile va3o povest. Gospod pisar, zapiSits vse točno v zapisaik, kar bo ta gospod povedal.« »Jaz sem.« začne Dornsner, »zssebnik ia Monakcvs, ter sem prišei v Chicagu samo za to, da obi&em svetovno razstavo in zajedao spoznam zemlio in ljudi. Moj sin ima tovarno in da bi mi to potovaflje šs koristilo, sem hotel zanj Se marsikaj nakupiti. Vzel sem zato mnogo deaarja seboj in ker Ijubim nakit, sem vzul seboj tudi zlato uro, ki je bogato okraSena z dragotinami in sem jo dal na zlato verižico. V srajco sem djal mansetne gumbe z dij&aaanti. V Chicago, kamor seai včeraj prispel, sem takoj poiskal staBovaaje, a ni bilo ve6 aobeaega prezaega mesta. Vse aobe so bile oddane. Moral sem se zadovoljiti z majhBo sobico, kamor sem dal svojo pnljago. Ker je še bil čas, sem takoj obiskal razstavo in se zaglobil v razstavljene predmete. Ko sem hotei zvečer iti domov, sem porsabil, Bog ve kako, ime svojega bivaliS5a. Glav?. mi je bila polna rsznih misli o predmetžb iz razstave in nikakor m nisem moge! spomaiti imena. Med tom je nastala doč in je še jelo deževati. Neznaje, kaj raj začnem, sem hodil okrog. V tem pristopi k meni neki Iibo oblečen gospod, ki me je že nekaj čaaa opazoval in me zelo ljubeznivo nagovori: »Gospod, zdi se mi, da aekaj iščete. Mogoče vam iabko pomagam« To me je ve;se!ilo, ker je ta človek aapravil na me atis povsem poštenega moža. Povem mu svojo ntpriliko, da sem pozabil aaslov svijega bivaliSča, in sedaj ne vem, kje aaj prenočim. On nekaj časa premišlia. »To je ze!o neljub položaj«, reče potem. »Jaz sem rojeB v Chicagu, ali da bi moral danes ob tem času iskati staaovaaje in preBoCiSče, bil bi v takem položaju kakor vi. Vi niti pojma nimate, kaksni lopovi so v tem mestn, odkar se je začela razstava. Clovek 8e po daevu ni varen svojega imetja ia živIjeflja, kaj Se le po noči...« »Pa kaj naj počaem sedaj ? V tem dežju in noči ne morem ostati na ulici!« ga vprasam v straba. »Ali ne poznate morebiti kako zas8bno hiSo, kjer bi dobil skromno preno6i8Se in da se mi ni treba bati razbojaištva. Jaz plačam, kclikor se aahteva« Tujec pomialja. »Tako pozao vas ne morem odvesti v zasebao hiSo, ker bi naja ne pustil nihfie k ««W Oilaje samo jedno: Pojdite z tnano, jaz odstopim za bocoj svojo spalaico. Sebi bom že drugače pomogel. Mi imamo dovolj veliko staaovaaje. Ste zadovoiiai s tem?« Jaz se mu zahvalim, kakor se zahvaljuje reaitelju n bede in velike nevarBosti. Oa mahne z roko in preti nama obstoji krasna zaprta kočija. In ko sva sedla vanjo, reče: »Dobro je, da sem vzel danes pokrit voz. V odprtem bi nama ne bilo prijetno. Ta sileB dei noče prenehati.« In v silnem diru smo Sli okrog Chicage. Rad bi gledal pri tej vožnji mehta, a silen dež in megla sta mi zabranjevala razgled. V drugem je govoril gospod sila prijazno, posebno o svetovni izložbi in drugib amerikanskih rečeh, katere je zelo dobro^pozat 1. Mene je to seveda siloo zanimalo in tudi radi vljudnosti nisem hotel gledati iz"ko5ije. Vendar sem opazil, da dclgi pot, pc katerem smo se vozili, ni bil nič ali zelo slabo razsvetljeB. Gotovo so morale biti tu naislabše ulice mesta. Naposled dospemo do neke hifle, koje obliko sem zelo slabo razločil v temi. Zdelo se mi je, da stoji osamljena. Moj voditelj vzame kljaS iz žepa in odpre vrata. Pasti me, da prvi vztopim, a potem zopet zapre vrata za seboj. Nato me odvede po enostavnih stopajicah v zelo fioo vrejeno sobo, v kateri je sedela stara, črno oblečena gospa. Pozdravi jo kot avojo mater. Predstavim se ji in jo pcprosim, sklicuje se na poziv ajenega »ina, da mi dovoli prenofiiti v njeBi hiši. Ona mi to zelo liubezaivo dovoii in se takoj olpravi, da mi priredi sobo. Za nekaj časa se vrae. »VaSa spalnica je v redu. Ako izvolite Se kaj |esti, vam poslužimo z mrzlim mesom.« Jaz hvaležno odkloaim, ker sem si prej v neki gostilni utolažil glad in žejo. Prosim jo za počitek, ker sem bil zelo zrau6ea. »Potem vas pa odvedem v vaSo spalnico«, reče gospcd ia zapalivši svečo ide naprej. Prisla sva preko dva hodnika. Nato otvori moj gostitelj vrata io midva vztopiva v majhno m zelo prijazno sobico. Sarao jedao okao je imeia ta sobica, a še to je biio močno zaprto. »To smo dali letos napraviti«, reče smehljaie gospod, »ker odkar je odprta razstava v Chicagu, je vse polno iopovov... Tam je vaSa postelj, tukaj jedaa moja nočna srajca, da 8voje lepe ne umaiete. Upam, da ne boste odbili čaSico čaja. Moja mati ga zna izborao napraviti. Človek po njem divno spava... Še aekaj! Ne pozabite, predao leiete, dobro zapreti vrat. V aaSi hisi se Se sicer ni nič dogodilo, ali... opreznost ne Skoduje. A sedaj pa dobro spavajte! Lahko boč!« Ko l& moj ljubezaivi prijatelj odSel iz sobe, zaklenem vrata, položim uro z veriiico in novci ter diamaatrii gumbi na mizico kraj postelje, tako da sem lahko 8 postelje dosegel. Pri tem mi pade jeden gumb na tla. Ko se sklcBim, da ga poberem, zaslisim slabo SumeBje, koje si nisem mogel raztolmačiti. Zatem oblečem nočno sraico, ki je bila tako lepa, da sem se kar čudil. Ponajeni čaj sem pustil. Neka siutnja, katere se aisem mogel zaebiti, mi ni dala, da bi pil. Nekak čnden strah in slabost ae me poloti. Verjel sem aam sebi, da se mi ne more nič zgoditi. Okna in vrata so zaprta* ta strah je čustvo samo tega, kar sem čal o dosedanjih neprijetnostih v Chicagi. Da ugonobim te misli. ki so me mučile, ležem takoj t posteljo. Postelja je bila krasna, ndobna a ko 8em 86 hotel pokriti z dragoceao, težko odejo, čutim, kako se postelja pod mano deli. Vzkriknil sem in padel v globočiao. Ne zgnbivši zavest* sem padel v nek kaaal, kakor 86 mi \9 zdelo. Pa k&nal je bil tako poloien, da me je gaalo aaprej. Isparice so delale tak zrak, da sem se bal, da izgubim vsled smrado zavest. Komaj sem dihal. Na srečo ni bil kanal lako dolg in izparice so jele ponehavati in kmalo zagledam pred seboj silno povrSino vode . »Mifiigensko jezero?« ga vpraSa uradnik, ki je vse pazljivo posIuSal. »Da, tako ga je zval oni človek, ki je 8tal aekaj korakov od obali in me potegnil v ladjico, ker sem ga plavajoč klical na pomoč. Odvedel me je v svojo hiSo in me okrepil. Dal mi je to sukBjo in to obuvalo, koje vidite na meni. Ko bi ne bilo ajega, leial bi sedaj hrana ribam na dnu Mičigaaa.« »Da za nekaj dni splavate na povrSino ali da vaa ribifti izvlečejo kakor one atiri nesrečnike, kojih aočae 8rajce mi tu Cuvamo. Gotovo ao zablodili*T oao razbojaiako gaezdo in bili tam otrovani«, reče policijski nadzornik. »Sedaj sem popolnoma prepričan, da je bil oni čaj zastrupljen. Vam je reSilo iivljenje jediao to, da ga niste pili. Ali vaša obleka, deaarji in dragocenosti so ostale v rokah onih razbojnikov. A povejte mi, kaj storite sedaj?« Eonec sledi.