ELifiiil^SlCjSk
HOTNOST
Razumljivo je, da se Ljudska fronta zaveda tega, da more vse te nato ge izvršiti samo na ta način, da se ustvari tako notranjo ureditev, kakršna je predvidena v programu Ljudske fronte, to je republikanska oblika, zasnovana na federativni skupnosti popolnoma enakopravnih jugoslovanskih narodov, na resnični demokraciji, ki je osnovana na socialnih in političnih pravicah najširših ljudskih množic. O tem pa bo odločilo ljudstvo samo pri volitvah v konstituanto
(lz govora maršala TITA. ki ga 'je. imel dne 13 f m v beograjskem radiu)
GLASILU ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV §L@VENIJF
Leto L, št. 18
Izhaja vsako soboto
Ljubljana, 15. septembra 1945
Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8.
G@wer Uršika zrane Iste Llisšsta Iroite maršala lita
Te dni se dokončno odloča usoda pridobitev narodno - osvobodilnega bo?a!
;*vsa težave^ M ©bstofe v naši deželi zaradi vojnega opsssSešeaJa) hoče opozidja izraMtl v svoje strankarske naniote, ne da M upoštevala koristi ljudstva*4
Dne 11. novembra tega leta bodo volitve v ustavodajno skupščino. To bodo najbolj demokratične volitve, kar jih je poznala Jugoslavija. Od vseh dosedanjih volitev se bodo razlikovale tudi po tem, ker se jih bodo udeležile prvič najširše ljudske množice, udeležile prvič jugoslovanske žene, ki so si pridobile to pravico s svojim bojem in delom v veliki osvobodilni vojni. Udeležila se jih bo prvič tudi vojaka, ljudska vojska, ki si je pridobila to pravico s svojim junaškim bojem za osvoboditev naše države. Udeležili se jih bodo brez razlike starosti vsi, ki so se bojevali v vrstah partizanskih odredov in narodno osvobodilne vojske. Polno svobodo na voliščih zagotavlja narodom najpravičnejši in najbolj demokratični zakon o volitvah, ki je kdajkoli obstojal v Jugoslaviji in ki ga je sprejela naša Začasna narodna skupščina. Pri volitvah ne bodo imeli volivne pravice samo izdajalci svoje domovine, odkriti sodelavci z okupatorjem. samo tisti, ki so v najusodnejši uri zgodovine naših narodov izdali svojo državo. K sreči je takih zelo malo in to je najpravidnejša rešitev in najpravičnejša obsodba, s Katero odvzemajo naši narodi pravico udeležbe pri odločanju o končni usodi naše države tistim, ki so jo izdali.
Ljudska fronta, v kateri so združene vse demokratične sile Jugoslavije oziroma vse demokratične stranke, skupine in posamezniki, bo nastopila pri volitvah z enotno listo. Pri volitvah bo imela vse možnosti udeležbe tudi opozicija izven Fronte, kateri je dana polna možnost, da svobodno stopi pred ljudstvo, kj bo moglo svobodno odločiti, komu bo dalo svoje zaupanje.
Ljudska fronta Jugoslavije se mora pripraviti za te volitve z vso resnostjo, ki ji jo narekuje današnji položaj v naši državi, h kateri jo zavezujejo neštete žrtve in trpljenje naših narodov med narodno osvobodilno vojno, h kateri jo zavezujejo izredno težke naloge pri obnavljanju naše razrušene države.
Prav te dni, ko bodo jugoslovanski narodi volili svoje zastopnike v ustavodajno skupščino, mora imeti vsak rodoljub pred očmi tiste dni v preteklosti, tiste črne dni aprila 1941. leta, ko se je naša država znašla v največji nevarnosti zapuščena od tistih, ki so jo takrat vodili in ki se danes znova ponujajo ljudstvu, prilaščajoč si monopol demokracije. Vsak rodoljub se mora te dni, ko se dokončno odloča usoda pridobitev narodno osvobodilnega boja, spomniti onega težkega in sramotnega razdobja, skozi katerega je šla Jugoslavija od svojega poeetka pa dc aprilske katastrofe 1941. leta. Vsak rodoljub se mora spomniti tistega slavnega razdobja od narodne vstaje 1941. leta do veličastne zmage 1945. leta. Mora se spomniti tistega junaškega razdobja, ko so najboljši sinovi naš:h narodov z golimi rokami odvzemali orožje okupatorju, se bojevali in krvaveli skozi štiri leta, ne samo da bi osvobodili državo izpod okupatorja, temveč tudi zato, da bi omogočili ustvaritev boljše in srečnejše Jugoslavije — nove de mokratične federativne iugoslavi je. Vsak rodoljub se mora spom niti tistega neizmernega trpljenja, katero so pretrpeli v tej osvobodilni vojni naši narodi _ od okupatorjev in domačih kvislinških izdajalcev, Paveliča, Nediča, Rupnika Draže Mihajloviča itd. Vsak resnični rodoljub se mora zavedati, da se danes isti. znani in neznani izdajalci zbirajo pod plaščem tako zvane demokracije, naslanjajoč se na mednarodno reakcijo z namenom, da za vsako ceno preprečijo normalni razvoj v naši državi, tako politični kakor tudi gospodar-
ski, z namenom, da za vsako ceno uničijo pridobitve velikega osvobodilnega boja, za katerega so sto tisoči najboljših sinov Jugoslavije prostovoljno dali svoje življenje.
Zaradi tega zavezuje vse to vsakega resničnega rodoljuba, vsakega pravega demokrata, da pri volitvah izjavi odločni »ne« vsem tistim, M se danes izven Fronte skrivajo pod demokratskim plaščem z namenom, da zavedejo množice s prave poti. Kaj je Ljudska fronta? Ljudska fronta Jugoslavije ni začasna predvolivna koalicija, — koalicija za dosego samo določenih političnih ciljev. Ne! Ljudska fronta se je izoblikovala v dolgem razdobju. Pričela se je oblikovati še pred vojno proti notranji reakciji, proti največji nevarnosti, ki je grozila Jugoslaviji, fašizmu nemških in italijanskih imperialistov, ki so že takrat s pomočjo naše pete kolone oz. reakcije pripravljali zasužnjenje Jugoslavije.
Ljudska fronta je odigrala zgodovinsko vlogo pri osvoboditvi naše države in je izšla ne samo kot zmagovalka iz te vojne, temveč je postala glavni temelj bratstva in enotnosti naših narodov. Tisti, ki tvorijo to Ljudsko fronto, — to so delavci, kmetje in poštena inteligenca, to so komunisti, pristaši kmetskih strank, velik del pristašev demokratske stranke, samostojne demokratske stranke, pristaši republikancev, pristaši nekdanje HSS (danes HESS), pristaši muslimanske stranke, pristaši skoraj vseh strank v Sloveniji, to so narodi Srbije, Hrvatske, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Makedonije, oz. ogromna večina vseh jugoslovanskih narodov, — so šli v boj, združeni po jasno določenem programu, in ta je:	voditi neizprosen boj proti
okupatorju do njegovega izgona iz naše dežele, bojevati se proti vsem notranjim izdajalcem in reakciji ter za resnično demokratizacijo naše države, bojevati se za nove in boljšo Jugoslavijo, bratsko skupnost enakopravnih narodov. Ta svoj načrt je Ljudska fronta izvedla. Okupator je izgnan iz naše države. Jugoslavija je osvobojena. Kvislinške iz-’"rilske vojaške formacije so razbite in uničene. Ljudska fronta je z nadčloveškimi napori v tem težkem razdobju dosegla. da je ustvarila iz predvojne versailleske tvorbe Jugoslavije, Jugoslavije neenakopravnih narodov, razbite v notranjosti zaradi socialne in narodne krivičnosti, novo Jugoslavijo enakopravnih narodov, Jugoslavijo bratstva in enotnosti, ki predstavlja njen osnovni temelj. Ljudska fronta je v boju ustvarila svojo zares ljudsko vojsko, ki je nosila glavno breme osvoboditve naše domovine. Ljudska fronta je takoj v začetku vstaje položila temelje prave ljudske oblasti, ki omogoča udeležbo najširših ljudskih množic pri upravi državnih poslov
Po osvoboditvi vseh delov naše države se je Ljudska fronta razširila z vojaško in gmotno pomočjo Sovjetske zveze in gmotno pomočjo Anglije in Amerike, prav tako pa je tudi dopolnila svoj program z novimi težkimi nalogami in te so:	obnova naše razrušene
dežele, sprejetje raznih zakonov po svojih zastopnikih v začasnem parlamentu in vzpostavitev državnega aparata. Razen vojaških in političnih nalog, katere je imela Ljudska fronta v svojem programu v času vojne, se torej sedaj njen program razširja tudi z gospodarskimi nalogami, ki niso nič ,azje m zahtevajo za svojo izvršitev mobilizacijo vseh pozitivnih ljudskih sil.
Razumljivo je, da se Ljudska fronta zaveda tega, da more vse te naloge izvršiti samo na ta način, da se ustvari taka notranja
ureditev, kakršna je začrtana v programu Ljudske fronte, to je
inozemski javnosti resnico o tem, kdo se bojuje v Jugoslaviji proti
republikanska oblika, zasnovana okupatorju, preden se nam je po-na federativni skupnosti popolno- srečilo razkrinkati največjega go-ma enakopravnih jugoslovanskih ljufa, katerega je zabeležila zgo-
parodov, na resnični demokraciji, ki je osnovana na socialnih in po-
dovina naših narodov — Dražo Mihajloviča, glavno upanje jugo-
litičnih pravicah najširših ljud- slovanske reakcije. To je bilo tež-
skih množic. O tem pa bo odločilo ljudstvo samo pri volitvah v konstituanto.
ko delo, ker se je jugoslovanska reakcija v deželi in v inozemstvu trudila z vsemi silami, da z obre-
V tem kratkem razdobju, odkar kovanji spači vlogo narodno-osvo-je bila naša država osvobojena, je kovanji spači vlogo Narodno-osvo-dosegla Ljudska fronta ogromne bcdilne fronte, da okupatorjeve uspehe. Vzpostavljen je železniški sodelavce prikaže kot rodoljube, in cestni promet, tu je bilo s po- a junake in borce proti okupator-močjo vojske zgrajenih približno ju kot tolovaje, ki si hočejo samo 1700 večjih in manjših ‘mostov, prisvojiti oblast, tako da so danes vse pokrajine naše države zvezane z železniško mrežo. Usposobljenih je bilo in postavljenih v obrat na stotine tovarn in podjetij, odprte so bile šole in razne kulturne ustanove.
Neki gospodje iz današnje opozicije so takrat, kakor tudi danes, plašili svet s strašilom komunizma, sovjetizacijo Jugoslavije itd. Vse to je bilo storjeno z jasno določenim
v .	.	____. namenom, da prikažejo naš boj in
Izvršeni so bili nadčloveški napori, novo jUg0siavijo v popolnoma na-
* ”	~	pačni luči, da bi na ta način pre-
prečili izgradnjo nove Jugoslavije ta da bi jo izigrali Toda junaški boj naših narodov, uspehi, ki so bili do-ženi v vojni in sedaj na polju izgradnje naše dežele, kakor tudi šte-vPni napredni ukrepi in zakoni, ki i£» bili sklenjeni, vse to je pridobilo naši deželi velik ugled v demokratičnem svetu. Vlada Ljudske fronte je šla odločno po poti krepke ta dosledne zunanje politike in je zavrgla metode omahljivosti, s katero so oblastniki pred vojno pripeljali Jugoslavijo v katastrofo.
Pogodba o vzajemni pomoči, kulturnem in gospodarskem sodelovanju ter prijateljstvu z veliko bratsko Sovjetsko zvezo je velik uspeh za našo deželo in dokaz doslednosti naše zunanje politike. Z vsemi slovanskimi državami je vzpostavila vlada Ljudske fronte bratske in prisrčne odnose ter sodelovanje. S sosednimi deželami Albanijo, Bolgarijo, Romunijo itd. obstojajo najboljši odnosi in medsebojno razumevanje, kar predstavlja jamstvo proti uspehom vseh spletk od zunaj, M imajo namen, da bi odvrnile te države s poti, po kateri so šle pri svoji notranji konsolidaciji. Odnosi z našimi velikimi zavezniki Anglijo, Ameriko m Francijo, se vedno bolj utrjujejo in dobivajo značaj gospodarskega in kulturnega sodelovanja, ki je posebno važno za obnovo naše razrušene dežele. Isto lahko rečem za številne druge zavezniške in nevtralne dežele v tej vojni. Vse to priča o tem, da je nova Jugoslavija našla pravilno pot v zunanji politiki, pot, ki našim narodom zagotavlja varnost in omogoča mirno izgradnjo naše razrušene dežele.
Samo peščica beguncev, proti-ljudskih reakcionarjev v inozemstvu in doma dela z vsemi silami na to, da bi skalila naše odnose z našimi velikimi zavezniki. S širjenjem obrekovanj ta laži se trudijo ti gospodje, da prikažejo novo federativno Jugoslavijo pred zunanjim svetom v najbolj črni luči, toda mi verujemo, da se nam bo posrečilo tudi to pot razkrinkati to gospodo pred zunanjim svetom, kakor se nam je to že posrečilo v prvih letih vojne.
Sedaj pa nekaj besed o opoziciji. Ko sem govoril o Ljudski fronti, o njeni vlogi in uspehih, nisem govoril o določenih pomanjkljivostih, ki so v primeri z onim, kar je bilo storjenega, brezpomembne. Nisem govoril o določenih napakah ljudskih oblasti, ki pa jih nismo nikdar prikrivali, temveč smo se vedno trudili, da jih popravimo, priznavajoč jih samokritično. Mislim da delim mišljenje vseh voditeljev v Ljudski fronti, če rečem, da je bila naša največja želja, da naj bo teh napak čim manj, ker je to v korist splošni stvari, za katero se borimo. Sedaj se postavlja vprašanje, kakšna je ta opozicija izven Fronte, iz česa sestoji (videli smo že, iz česa sestoji Ljudska fronta), ali je to opozicija proti tem napamim, M ae de-
da bi bili oskrbljeni s hrano najbolj sestradani kraji, kakor so Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Kordun, Lika in Gorski Kotar, Črna gora in Makedonija. Spomladi je bilo posejanih skoraj milijon hektarjev zemlje, ki je bila zapuščena v Vojvodini in Slavoniji Kraji, ki so bili v tej vojni najbolj prizadeti, kakor Bosna in Hercegovina, Črna gora, prav tako pa tudi Lika, se oskrbujejo z drobnico, katero je država kupila v Srbiji, Makedoniji in Bolgariji. Porušene vasi v Bosni, Črni gori in drugih krajih so se pričele obnavljati s pomočjo ljudskih oblasti. Vlagajo se ogromni n Spori, da predvsem s svojimi lastnimi silami izvlečemo našo državo iz te razrušenosti
In prav te gospodarske naloge neizprosno zahtevajo, da naj bo Ljudska fronta enotna, da naj bo trajna, da naj bo v njej zbrano vse, kar pošteno misli in kar ljubi svojo državo, ker bo treba še leta in leta zdraviti rane, katere nam je prizadela ta vojna, treba bo še celo vrsto let, da se naše gospodarstvo v polni meri vzpostavi, še več, Ljudska fronta mora obstojati tudi še naprej v bodočnosti, da bi dvignila našo državo na najvišjo gospodarsko stopnjo, da bi ustvarila v njej blagostanje, da bi ustvarila to, o čemer so sanjali oni, ki so umirali za to novo Jugoslavijo. To dolgujemo njim, to dolgujemo našim bodočim pobotanjem.
Ko to govorim, mislim na to, da v Jugoslaviji ni nobene druge sile, nobene druge stranke ali organizacije izven Fronte, ki bi imela vsaj najmanjše izglede, da izvrši naloge, ki so bile zgoraj navedene. Če v tem kratkem razdobju, odkar je bila osvobojena naša država, ni bilo doseženo pri obnavljanju naše razrušene dežele več, ne more noben pošten človek za to dolžiti današnjo oblast. Noben pošten človek nas ne more dolžiti, da nismo storili vsega, kar je bilo mogoče pri izvrševanju svoje dolžnosti za obnovo naše države in ublažitev, vsaj v neki meri, revščine, katero je povzročil okupator. Naj vsak samo pogleda nazaj, kaj so napravili bivši voditelji Jugoslavije, od katerih so nekateri danes v opoziciji, za gospodarski dvig dežele v dvaindvajsetih letih in kaj je bilo izvršeno danes, samo v par mesecih, in takoj bo videl ogromno razliko. To najbolj zgovorno govori proti vsakemu kritikastrstvu in podtikanju. To govori o veliki pobudi ljudskih množic, ki so zbrane v Ljudski fronti. To govori o veliki ustvarjalni sposobnosti naših narodov, na katero mora biti ponosen vsak državljan te države.
Ljudska fronta stopa pred ljudstvo ob volitvah tudi z znatnimi uspehi, katere je dosegla vlada Ljudske fronte v zunanji politiki. Koliko je bilo treba naporov, preden se nam je posrečilo obrazložiti
lajo, ali je to opozicija proti programu Ljudske fronte?
Voditelji te opozicije pravijo, da ne soglašajo z načinom izvajanja določenih zakonov, oziroma, da se borijo proti tem napakam za neko dozdevno »demokratizacijo«. Jaz pa vem, da to ni točno, ker se opozicija ne bori proti napakam; proti napakam se borimo mi v Fronti včasih z več, včasih z manj uspeha, opozicija pa komaj čaka, da se delajo take napake, da bi jih mogla izrabiti za svoje temne namene — namreč v boju proti programu Ljudske fronte, proti široki ljudski demokraciji, proti klicanju sovražnikov ljudstva ta izdajalcev na odgovornost, z eno besedo, proti gospodarski in politični koncepciji Ljudske fronte. Zanimivo je bilo samo opazovati stališče opozicije v začasni narodni skupščini Njeno stališče je bilo breznačelno, ker tudi do tistih vprašanj, proti katerim niso imeli v bistvu nobenih ugovorov, niso zavzeli pozitivnega stališča.
Medtem, ko je vsak pristaš Ljudske fronte izražal v parlamentu skrb za ljudske koristi in potrebe, govoril o težavah, na katere se naleti itd., opozicija o tem ni govorila nikdar niti besede, temveč stalno zahteva neko svobodo od strahu, neko demokracijo njihovega tipa, ki ni nobena demokracija, neke pravice za tiste, ki niso zaslužili, da jih imajo itd. Potem se jasno vidi, kaj ta opozicija predstavlja. Kje je njen^ program glede vseh tistih vprašanj, ki so bila prej našteta? Hoteli bi videti ta program, oz. ljudstvo bi moralo videti ta program. Moralo bi se videti, kaj je v tem programu naprednejše kakor v programu Ljudske fronte ta kaj bi bolj koristilo naši državi. Prepričan sem, da bi vsak pristaš Ljudske fronte z obema rokama sprejel točko, katero bi opozicija navedla in ki bi bala nanrednejša in bolj koristma za ljudstvo. Kaj in kako dela onoziciia ? V tem kratkem razdobju, odkar je opozicija dobila možnost svobodnega delovanja, je bil vsak njen korak, ki ga je pod-vzela v nasprotju s koristmi ljudstva. Vse težave, M obstoje v naši deželi zaradi vojnega opustošenja, hoče opozicija izrabiti v svoje strankarske namene, ne da'bi upoštevala koristi ljudstva.
Eden izmed glavnih ciljev opozicije je razbiti Ljudsko fronto. Potem, ko se je znašla po svoji reakcionarni koncepciji izven Ljudske fronte, deluje opozicija z vsemi silami za to, da pridobi določene osebnosti iz nekih strank, ki so v Ljudski fronti, na svojo stran, da bi stopile iz Ljudske fronte, oz. da hi jo oslabile. V času pred berlinsko konferenco so delali določeni reakcionarni krogi iz inozemstva preko opozicije z vsemi sredstvi, da bi izzvali krizo v vladi. Zakaj? Zato, da bi se mogla z vladno krizo na potsdamski konferenci dvigniti obtožba proti vodstvu Ljudske fronte, oz. bolje rečeno, proti tistim članom vlade, ki tvorijo večino m ki so izšli iz boja v državi. Hoteli so na vsak način s spletkami razcepiti enotnost v vladi, na pristaše Šubašiča in na pristaše Tita. Tako bi mogla mednarodna reakcija reči: »Glejte, v Jugoslaviji ni reda, v Jugoslaviji se morajo vmešati zavezniki.« Ta načrt opozicije in mednarodne reakcije v inozemstvu se ni posrečil, toda to ne pomeni, da ona miruje, temveč pomeni, da še nadalje dela vztrajno z vsemi silami za dosego svojega cilja. Nadalje, brez ozira na vse zunanje okoliščine, delajo v inozemstvu, v nekaterih zavezniških deželah na to, da Jugoslavija ne pride do svojih pravic glede upravičenih ozemeljskih zahtev, dela opozicija s polno paro, da na kateri koli način izzove krizo, prepreči volitve, pozivajoč pri tem določene zavezniške tile, naj se
vmešajo in preprečijo konsolidacijo naše države.
Kaj to pomeni? To pomeni, da deluje opozicija objektivno proti koristim naše države, ne upoštevajoč ničesar drugega kakor to, kako bi se s pomočjo kogar koli dokopala do oblasti v Jugoslaviji, pa naj ti naša država pretrpela kakršno koli ozemeljsko ali drugačno škodo. Kaj pa potrebuje mednarodna reakcija? Ona potrebuje, da bi bila Jugoslavija v tem položaju čim manj odporna, čim bolj nesposobna zavarovati svoje koristi. Temu pa mora služiti opozicija. Opozicije ne skrbi, ali bo to zimo imelo naše ljudstvo v črni gori, Bosni in Hercegovini, v Liki, v Dalmaciji in Kordunu kruh in streho nad glavo ali ne. Za njo ni važno, ali bodo to jesen posejana naša polja, da bi bilo prihodnje leto dovolj kruha. Za njo ni važno, ali se bo posrečilo naše tovarne toliko popraviti, da bi izdelale potrebno obleko ta kmetijski material za široke ljudske množice. Za njo ni važno, ali bodo naši mostovi, Iti so sedaj leseni, imeli železno ogrodje ali ne. Za njo je važno, izrabiti za vsako ceno in s pomočjo mednarodne reakcije vse te težave, da bi se dokopala dc oblasti, da bi uničila pridobitve narodno osvobodilnega boja in vzpostavila, kar je bflo pred to vojno.
Glejte, to hoče opozicija. Toda na koga se v glavnem naslanja pri teh svojih težnjah? Razen določenih omahljivcev, M so v zadnjem času prišli v Ljudsko fronto, se opozicija v glavnem naslanja na ostanke Nediča, na ostanke Draže Mihajloviča v Srbiji, na tiste proti-ljudske elemente v državi, ki so v času vojne na kakršen koli način sodelovali z okrpatorjem. V Hrvat-ski se opozicija naslanja na ustaše, ki danes vpijejo »Živio kralj!«, na tiste protinarodne izdajalske elemente iz HSS, ki so na kakršen koli način sodelovali z okupatorjem, ona se naslanja v Sloveniji na ostanke belogardistov. Z eno besedo, naslanja se na vse ono reakcionarno in protiljudsko, ki se ozira nazaj, ki noče tako močne nove federativne Jugoslavije. Na take sile se naslanja opozicija, samo s takimi silami more opozicija računati, če bodo najširše ljudske množice razumele vlogo opozicije. Tako je to in nič drugače. Tako je to objektivno pa kakor koli bi že določeni voditelji opozicije subjektivno mislili.
V začetku je opozicija trdila, da pri nas ni svobode tiska. To svojo trditev je prenesla v inozemstvo in jo tudi še danes mednarodna reakcija izrablja proti naši državi Še preden so bili sprejeti zakoni je mogla opozicija brez vsake nevarnosti izdajati svoje liste. Danes je to tudi s tiskovnim zakonom zagotovljeno, toda, zakaj noče opozicija izdajati svojega tiska? Izgovarja se, da ni gmotnih pogojev, da ni papirja itd., toda, katera dežela v Evropi, pa tudi v Ameriki je dolžna zagotoviti opoziciji papir za tisk? Vendar pa se v Jugoslaviji tudi pri tem daje opoziciji možnost. Potemtakem nima nobene pravice, da se na to sklicuje. Toda ona vendar to dela, ker ne želi izdajati konstruktivnega tiska, ker bi potem izgubila en dokaz več, da pri nas ni demokracije in svobodnega tiska.
Nadalje se je opozicija stalno sklicevala na to, da niso dovoljene stranke. Čeprav so opozicijske stranke že davno pred sklenitvijo zakona o zborovanjih in združevanju zelo aktivno delovale, vendar še nobena teh opozicijskih strank, brez ozira na ta najbolj demokratični zakon, ni priglasila delovanja svoje stranke. Pa zakaj? Zato, da bi v volivni kampanji mogli mednarodni reakciji dati v roke orožje v boju proti naši državi, da bi s ten preslepili mednarodno javnost, češ,
(Nadaljevanje na drugi strani.)
Prog.as Ljudske fronte za volilne
i sss-avodaSao skiišino
Valitve liUdsMe zmiga
VcHItve v ustavoala|n» el-mipSeim na| postanejo
ttsjveeja smaga l|u$2$5-:e Ernste Is$ naivačjl poraz ostankov Sašlsma ir« rteaSscije
Beograd, 1L septembra.
Preti štirimi Leti iti pol, ko mnogi ljudje v svetu niso niti zahtevali uiti pričakovali, so se jugoslovanski narodi postavili pred najstrašnejšega oovojevalca in so s svojimi telesi branili demokracijo in civilizacijo. izdani, pregaženi, zasedeni in razdeljeni so se dvignili k orožju, se borili z najstrašnejšim vojnim strojem, ga lomili in s tem znatno prispevali k splošnemu beju zavezniških narodov za zmago nad fašizmom. Danes, prav v času, ko se končuje šestletna druga svetovna vojna, ko Je komaj umolknilo zadnje ubijulno orožje, pedvzemajo najvažnejši korak v zgraditvi svoje obnovljene države; sklicujejo Ustavodajno skupščino. S tem potrjujejo, da njihov osvobodilni boj v vojni ni bil zaman, temveč, da je danes temelj mirne zgraditve nove narodne državo.
Nemško-fašistični sovražnik je razbil Jugoslavijo na kose in napravil vse, da bi se njeni deli nikdar ne združili, da bi se naši narodi medsebojno iztrebili, naše pokrajine opustošlle, vse premoženje naše dežele uničilo. Toda jugoslovanski narodi so s svojim bojem dokazali, da hočejo in da morejo živeti v skupnosti, da ima njihova država Jugoslavija svojo upravičenost in zgodovinsko vlogo na jugovzhoda Evrope. Dali so neštcvilne žrtve, pretrpeli največje trpljenje, vzdržali številne sovražne ofenzive, goloroki, lačni, goli in bosi. Zapuščeni od oblastnikov, oslabljeni po svojih izrodkih in Izdajalcih, so bili kruto preganjani v stari državi, ohranili in prerodil ne samo duh svoje enotnosti, temveč tudi državno celoto samo. Pridobili so Jugoslaviji eno najlepših mest med narodi. Jugoslavija in Tito sta bili besedi, Id so Jih se svobodoljubni ljudje vsega sveta z ljubeznijo ponavljali. Naša zvestoba zaveznikom in vdanost Sovjetski zvezi sta portali vzgled vsem v svetu. V boju smo graditi novo narodno državo, gradili novo narodno državo, ustvarjati tako državno ureditev, ki je povzročila, da se oni deli n o šib narodov, ki so ostati pod tujcem, smatrajo za neločljiv del Jugoslavije. Basen togo vidijo sosedni narodi v Jugoslaviji nrliatelja In zvestega tovariša v boju proti fašizmu, vzor, kako se je treba boriti za svobodo in graditi resnično demokracijo. Ko je še trajal krvavi boj z osvaja čem in ntegovlmi Izdajalskimi nomaga-či, smo noe-tavili temelje novi državni organizaciji. 7. bojem naroda n«tvari"na fe-derotivnn ureditev namesto centralizma je cmooočiia našim narodom: Srbom. Hrvatom. Slovencem. IMTakedoneem in Črnogorcem. da se počutij« svobodne in enakopravne v svoji skupni domovini.
pinekonrovnest naših narodov je postala. temelj nfihogego merazmš'hvegn bratstva in enotnosti. Oblasti se rotilo In ljudstvo samo ed’of!<, o vsem. Ustvarili smo porodno osvobodilno voisko. ki je kasneje v .Tu«znsinvon*ho armado, močneea čuvarja naše varnosti, jamstvo za našo mimo Izerednlo In varno opero svetovnega. mlm *n varnosti pred nsnsdsiH. Na vso kom koroirn osvobojene držove smo obnavljati gosnodamtvo. graditi, kar le bilo ra.wii5*r»<m. pomagali ljudstvu, da se zna jde na rujevinah.
D«n«s nsin arlamo gospodarstvo. M bo na?e delovne množi-v. obvarovalo pred iz-moz<rsvaniom sebičnih izkortfičevaleev. Zagotovi len a sta osebna varnost In javni red, vzpostavljene go državne ustanove in organi oblasti.
V v oliki skimnosfj svobodo' inbnlb združenih narodov sto Mm n kot sodelavci, pri-p-"v'leni na vsako slmnno dejo y korist spiovno<m miru in prijateljskega, sodelovanja. kakor smo v volni napraviti me za Sknnno zmago. Vzdrževanje In nad a' 'nji razvol prila tel jakih zvez In sodelovanje z našimi votiMml 7«v««i?11r1. Veti,r« Britanijo tn Združenimi državami, s Francilo. s katero nas vežejo 1 tr»vti«ij« j s’-«»nn< Interesi . predstavila no*a stelpe težilo Krono na*- zunanje politike nred-tovM« Irrep-ka brat*ka zveza, prijatetMvo In fied“lo-vanle s Sovl=t»ko zvem M le bilo skovano v tesni sknnpj borbi. Ve'11ie p«T>«he smo dnsee‘11 v tel bratski zve-H med volno in v končni zm.agj, kakor tih ti d’ sedaj do-rmrno v poiti mirni izgrad-ii. 7 vsemi slovanskim’ porodi smo razriti bratske odnašajo., kakor smo todj z vsemj sosednimi narodi romdti gl-beke peM-t-M-i-e od-
no*- k, posebno z bratskim bolgarskim narodom.
Nova noredea ,Tirno«1« vi ja je peat-la steber irtiro v tem debi Fvrone narodnostne me.n 1*1«« uživata v naši državi vse nri-vice. NaSl naredi so enak^nravnl in uživajo polno svobodo, da odločajo o svoj! usodi. Sest federalnih enot nove Jugoslavije ima svoje vlade * zvezno vlado, ki podpira to vzporeja njihove napore, žene so dobile iste pravice kakor moški in v polni meri sodelujejo v političnem, družabnem in gospodarskem življenju. Mladina Je v nnjvečlem pojotn, srečna, da more v svobodi vložiti vse svoje »j1- za obnove to jz gradnje domovine. Ljudske množice, id so bile v stori Jugoslaviji skoraj brez vseh pravic In izkoriščane, sedaj prvič ln V polni meri šepetaj«!* pri izbiri in nadzorstvu svojih oblasti, one so uresničile svojo narodno eb'ast. Velike pr"t!*".*i<-tlč-ne orgarisaoije 7;l’-už"'-lo kakor še nikdar nl-mo videti vse. ki tih rešeto »karme lo.stnoet jn |«te težilo. — Fnotne strekome zveze deiiveev to nemeščoncev, stlčna fronte Jen Jngos'svlje. Združena zveze protifašistične mladine Jugoslavije.
Vsaka izmed teh množičnih ljudskih organizacij tvori danes del ljudskega življenja in razvija veliko stvariteljsko delavnost.
Ustvarja se močno zadružništvo, poljedelsko in obrtniško, kakor tudi delavsko, nameščensko in uradniško, ki zajema vedno nove predele in vedno številnejše ljudske množice.
Ljudska fronta Jugoslavije pa venča vse napora organiziranja in združevanja: to je enotna zveza narodnih front vseh naših dežel, najmočnejša politična organizacija Jugoslavije, ena največjih in najmočnejših tvorb te vrste v svetu. Po njeni zaslugi ni bilo v naši deželi v najtežjem času nobene anarhije in kaosa. Prebrodili smo najtežje krize in pomanjkanje, odbili vse zavratne udarce, zavrnili vse klevete.
Zakoni, ki sta jih izdala Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije in začasna narodna skupščina, kažejo zaupanje, ki ga ima nova Jugoslavija sama v sebe. Votivno telo je danes trikrat večje kakor pred vojno. Pravico glasovanja so dobile vsa žone, mladina nad 18. letom, naš vojska in borci jugoslovanske armade, brez ozira na starost A.grama reforma je ogromno povečala število lastnikov zemlje, daje zemljo takoj v popolno lastnino onim, ki je nimajo ali je imajo premalo. Volitve se vrše tako, da prihaja do izraza popolna volja naroda. Razširjena je delavnost vojnih in drugih narodnih sodišč, ki so vsa izvoljena In nadzirana od ljudstva to ki jih more ljudstvo vsak trenutek izmenjati.
Tisk Je osvobojen vsake cenzure, kavcije ali odobritve. Združenja, tako politična kakor kulturna, se morejo snovati povsem svobodno. Ljudstvo In država sta zaščitena pred zločinci, izdajalci in pustolovci. Premagan je denarni kaos, ki ga je ustvaril okupator, uredili smo državne finance, ustvarili svoj denar, snuje se promet z inozemstvom. Izdani so zakoni, ki ščitijo uradnike, delavce in nameščence.
Pred vsemi državami, Id se obnavljajo in pstvr-isjo. * o dobila Jugoslavija prva svojo ustavo. Narodna skupščina, ki bo izdala ustavo, bo suverena v svojih pravicah. in povsem neomejena v svojem deta. Ljudstvo bo izvolilo Zvezno skupščino s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasoven =, o	bo zahtevalo
od svoiih odposlancev flot«*««« t-iko mi upravljajo državo. Vsak volivec ima svoj glas, naj bo bogat H siromašen, star ali mlad. šolan ati neuk: pravico do takšne enakosti so si pridobiti v narodnem osvobodilnem boju; pravico do enakosti in ena-bonrvnnsti so si s svoio borbo priboriti vsi naši narodi to vse federalne enote. Zato bo polog Tln-rne sknn^čiie zn««rta1a in polnopravno odločala tudi Skupščina narodov, v koferl bo lmp’o vsaki federalna enota enako število poslancev. Ustave do j-na skupščina je enotna, ker Imata njena
flTr-n (Irtrn«	fn ep ®l(*-
stalit*, da alpmno	nof,,vo nove JllTTetii^odp Ino	mora sama orn^tt* kal In dn	ko dplala
kot	In i ep ko profvodk V rwl-
I?0 7P.kO?indn fr>0 S?TiiT>*^nn On<i	m*
kofr^p nnd eabo:	ona je vrhovni organ
zvezne državne oblasti.
fro^tfa želi do nai	Izvo-
ljeni v n st ^ voda in o akne^lno najboljši narodni prndefOvniki tn da nat	ona <m-
vapene o«nokp o v«nb vprašankb Uaknp tildi o obMUl vladavine v novi JnrrosMvifl. Ljudska fronta	am^^ra za fvo-
fo pppvtpn tn	nasnratl neredom
naše države nro^la^att v	boju,
da naj bo bodoča Jugoslavija renuNIka.
Naši narodi nai v miru nejrd" odločitev, ki so Jo zahtevati naši borci v onvo-bnki M>«-~Mfra t^> part1 *a n ki tn teuta.nki. dikta tura A1 Perpar*tp F^rp.-vtlo dPŽ°ta V fo, v najtažVm narodnem lv>tn IfHI leta
e* fl o-rrl X.1 m 70V1’ 3 r> »1 1	o V 1*1 'tO-
den je |rdp ta1aiceg% bratamorne«ra baja.
Okrn<r kralja tn rv»an*»rk,tp se ša dane«
$-> tiTO-t oravra-ra	nraČl-V ra ra v. ra-f e.«,	--
nntflS! WT n/5»k
ra.rav.cffsr+*	vH M Vot^tO nr **■*—+'>
kraeft praX*11 nflvrarfravr fra	—r»ra^«
ve. F rez	obkkp v^^^a-
rrtno nt nrave itndatr# d^žav^ nt
raI /1*V—. -I—-> »>• Ira m' e* c*4-t	*» zv ra X*1. v.rar»»ra.#«**»>^
kip«- 1p mi fIvav vedno leglo izdajstva, na-
tn korupcije.
'P ra f	4-* Xra f	ra rarcvrara
rf |«TZ'!»a»rara«» j:eo |r1	f *.v »f «i4-vrrvv v^vsrastrl^.
eo d^ dM*i tn	za
vse življenje in človeško destojanetvo.
Xi!'ti gospodo mko etrukbirn moro od-m-varjali federativni ureditvi demokr-f’č-nim ustanovam in republikanski obliki vln/ievlue. Močan državni gokt-ar. vsestransko trdno organizirane zadružništvo, privatna iniciativa povrod, kjer služiio potrebam In interesom ljudstva. Kmetje, delavci in narodno Izolirežonetvo so temelji naše državne skupnosti In z ozirom na njihove Interese se mora voditi celokupna državna politika, če je Jugoslavija zveza vseh naših narodov In dežel, je Ljudska fronta Jugoslavija zveza vseh naprednih demokratičnih in borbenih sil, k! so ustvarile In ki danes urejujejo, dvigajo ln boljšajo novo državo. Politične stranke in skupine, protifašistične organizacije, vidni in skromni posamezniki, ki ljubijo svobodo in socialno pravico, vsi stopajo pred narode Jugoslavije kot enotna politična orga-
nizacija s svojim programom in predlogi za našo srečnejšo bodočnost,-
Za nosilca svoje zvezne tiste postavlja Ljudska fronta svojega predsednika, ljudskega junaka, organizatorja in vrhovnega poveljnika našega narodno osvobodilnega boja, maršala Jugoslavije, predsednika zvezne vlade in ministra narodne obrambe, najzaslužcnejšega sina domovine, Josipa Broza-Tlta.
Na deželne liste za skupščino narodov bomo postavili najbolj zaslužne In najsposobnejše borce iz vojne in miru, delavce pri orjaškem delu naše narodne in državne obnove in izgradnje. Za okrajne kandidate bomo vzeti hrabre in poštene stvaritelje predstavnike vseh strank v Ljudski fronti Jugoslavijo, može iz vseh družbenih slojev, vseh poklicev, vseh narodnosti in veroizpovedi.
Tito je poosebljenje naše enotnosti in našega bratstva, naše sloge In odločnosti, da hočemo živeti v ljubezni in graditi v miru. To bodo za svoje votivne edinice tudi vsi ostati kandidati no listah Ljudske fronte. Možje In žene, I tvorijo Ljudsko fronto Jugoslavije, so se predolgo in pretežko borili za to, da pridejo do besede, da ne bi znati eeniti svobode votivnega boja ln volitev samih.
Vsak ima možnost, da kandidira to zahteva ljudsko zaupanje. Iz votivnih imenikov so izključeni samo oni, za katere je ugotovljeno, da so biti voditelji in organizatorji sodelovanja z okupatorjem, da so organizirali borbo proti svojemu ljudstvu. Vsi drugi naj svobodno izrazijo svojo voljo. Vrednost narodne oblasti je še bolj v tem, kar lahko še prenose in kar bo prenesla, ker je v rokah ljudstva, kot pa v tem. kar je mogla storiti še v razim ju. To je vsemočno orožje v rokah ljudstva. Naj spremeni vse., kar ni dobro, naj kaznuje krivce, naj odstrani nesposobne, naj postavi v ospredje najvrednejše! Prvikrat v zgodovini imajo naši narod nakovalo in kladivo. Naj sl Mm jejo svojo srečno bodočnost. Nič ni lažjega kot usteno-vltl onozlclopojne liste z ozirom na sedanji votivni zekon, razdelitev mandatov pa Je takšna, da ne bodo propadli niti glasovi za naislabše tiste. Glasovanje je popolnoma talno, glejte torej, da ^Izkoristijo priliko volivci v čtin večjem številu ln bolj svobodno kot kdaj koli.
Nikoli ni nobena politična formacija stopila pred ljudstvo tako mimo in spokojno, r.ot dela to danes Ljudska fronta Jugoslavije. Ona čuti, da je v njej poosebljeno vse ljudstvo, da se nahaja v njem in da stopa na volitvah za Ustavodajno skupščino pred samo sebe. Jugoslovanski narodi so storili za svoje zaveznike med vojno več kot je kdor koti mogel od njih zahtevati. Svojo porušeno državo smo obnavljali in jo obnavljamo s hitrostjo in samostojno, kar vsi občudujejo. Urejujemo državo, uresničujemo reformo, uvajamo novosti, preobražamo vse življenje, gotovo ln zaupno, v poletu in navdušenju z vedno novimi silami. Zavestno izpolnjuiemo dolžnosti in obveznosti do Ijil ’	In državp ln z re-
zultati, ki smo jih dosegli pod Tiajt~5j!mi pogoji, gledamo s popolnim zmspapjmp V bodočnost, prepričani o zavesti naših narodov.
Izpolniti smo vse obljube, dane našim zaveznikom, postopali smo po vseli njihovih nasvetih. Ustavodajna skupščina nam bo pomagala, da bomo stopiti še bolj močni in še z večjim ugledom na mirovno konferenco to da bomo pošto vili upravičene zahteve za priključitev odtrganih delov našega ljudstva, za rennroelje, ki nam pripadalo, nmtl vojnim zločtoeem. ki so nos uničevali. Ustavodajna sktmština bo Izdelala novo ustavo, ki bo kronala zmage tn u«n»he borbe naših narodov zn resnično demokraejio. n^olonotao svobodo to enalco-pravnost. Tto hi htio mo* to ugled usta voda fne gjmnščtoo čim večin in da ln bila uredna na*o vpti*astu" borb« v volni knn-(Ildlr« imn najboljše in izvolimo najboljše med njimi!
Vsi na volitve v U''tovori« ino slmnščlno!
Glasu It« z« zvezno listo Ljudske fronte, listo maršala Tita!
Glasujte zn pokrajinske liste Ljudske fronte Jugoslavije!
Volite nnlbo'1 borbene, najbolj poštene in najsposobnejše!
Živ«! nosilec zve«w> liste Ljudske fronte Juana’«.vile maršal Tito!
Živelo brit«tvo In enotnost enakopravnih narodov .Tngos’pvll?!
V	borbo za demchratičtio federativno republiko Jugoslavijo!
Izvršni odbor
Ljudske fronte Jugoslavije.
>k
Prgdsz&nffm vtade
maršalu Josipa Brttzu T*tu!
V	imenu delovnepa ljudstva Slovenije pošiljamo velikemu borcu za svobodo, graditelju nove Jugoslavije, njenemu prvemu delavcu in vojaku, tovarišu Titu čestitke k priznanju, izrečenemu od strani bratske Sovjetske zveze z odlikovanjem z Redom zmage.
Tako zvano parlamentarno in odkrito neparlamentarno stanje v bivši Jugoslaviji je imelo v svoji osnovi isto glavno obeležje: teror, nasilje nad ogromno večino ljudstva, zdaj v večji, zdaj v manjši meri. Pendrek in kundak. vedno naperjeni proti delavcem in kmetom, so simbol stare Jugoslavije. Nujno dopolnita vsakega nasilja: laž. prevara in falsilikat, združeni z nasiljem v enoten sistem vladavine so kot mora oklepali vse lavno življenje bivše Jugoslavije. O času okupacije. nujnem nadaljevanju takšnega stanja, • niti ne govorimo.
Pod težo takšnega bremena so se v kraljevski Jugoslaviji odigravale tudi volitve. Zločini kraljevskih žandarjev in policajev
so prinašali končno odločitev vseh volitev nesrečne ječe najbolj svobodoljubnih zasužnjenih narodov. Počenši z volitvami' za kon-stituanto leta 1920 pa do Stojadinoviča in enajstodecembrskih volitev leta 1938 so vsem volitvam v naprej odrejali izid in cilj tisti, ki so jih razpisali: očsivati oblast ko-rumpirane in pokvarjene klike, oblast, zasnovano na nacionalnem tlačenju in brezvestnem izrabljanju.
Kaj vidimo zdaj pred volitvami v ustavo-tvorno skupščino, ki jih je razpisalo pred-sedništvo začasne narodne skupščine? Vsi tisti, ki so nekdaj z nasiljem izvajali volitve — preživeli in njihovi nasledniki — tro-bjo danes o nekakšni demokraciji in v imena te svoje »demokracije« pozivajo tuje sile na intervencijo proti novi Jugoslaviji, proti državi enakopravnih narodov, državi delavcev, kmetov in napredne inteligenco. Najbolj siguren odgovor njihovim željam daje dejstvo, da obstoji danes v Jugoslaviji dobro oborožena ljudska armada več stoiisoč ljudi, naslednikov onih borcev, ki so izbojevali svobodo v borbi proti takšni voiaški sili, kakršne dotlej svet še ni poznal. Mimo tega stoji za to našo ljudsko armado odločno in enotno ljudstvo. Po drugi strani pa se je ves ljudski izmeček zbral pod plaščem kralja — begunca. Tudi Maček je pobegnil (s svo"im zaščitnikom Paveličem, ki ga jo čuval tri leta), da bi prišel tja, kjer jo njegovo mesto; našel je v senci žezla malega Pcfrčka zbrano druščino: Petra Živkoviča, Boška Jevtiča, Božo Maksimoviča-Kundaka in druge. »Diplomatski predstavniki« te druščine so bili že dobili napotek za našo državo. kjer nai bi znotraj minirali novo ljudsko državo. Istočasno se pripravlja — v nekem za širšo javnost nepoznanem prebivališču — njihov skupni vojskovodja Draža Mihailovič na o Trnovo svojega klavskega delovanja. Četudi bi ta tabor ne ime! druge krivde, kakor samo to. da so mu edina oznaka našteta imena. bi moral biti proti ves delavski razred. Kajti našteti so večni sovražniki delovnega ljudstva, sovražniki iz prepričanja, iz principa in iz nizkih osebnih interesov. Zgodovina jih je za vse večne čase prikovala na sramotni oder veleizdaje lastne domovine. K a iti nič drugega ni kot veleizdaja, če ši nekdo drzne, da zahteva od zunaj vmešavanje, ki bi bita naper-eno proti osvobojeni domovini najbolj hrabrili narodov, ki so v neštetih sponaclih proti fašizmu položili zrelostni izpit. To brezprimerno drznost si je prisvojila ta begunska klika. Na ta način so lažni demokrati — sami ne vemo. kolikokrat so žo odvrgli demokratični plašč, da bi pod njim ostal' na pol gol reakcionar — najboljša podpora fašizmu. Tako zvani demokrati se boje demokratičnih metod in hočejo zamenjati volitve z oboroženo intervencijo. Oni že v naprej proglašajo volitve za nepravilne. ker se zavedata, da te volitve — v katerih bodo oni vendarle na različne načine sodelovali — pomenijo zanie končno poraz. Volitve v ustavotvorno skupščino 11. novembra bodo volitve ljudske zmage.
Združena reakcija hoče izkoristiti bedo širokih ljudskih množic, posebno pa še težko ekonomsko stanie delavskega razreda, za osvajanje kakršnih koli pozicij. Za to bedo delajo krivo ljudsko oblast. Mi. delavci iu nameščenci, dobro poznamo prave povzročitelje bede in dobro vemo. da lahko odstranimo bedo samo z lastnimi silami, združeni s kmeti in delovno inteligenco in to ravno z našo ljudsko oblastjo. Vemo. da je poteklo šele nekaj mesecev, ko se je odvalil r, naše domovine valjar vojne. Koliko pa je bilo treba po prejšnji svetovni vojni, da so se odstranile posledice vojne? in čeprav prejšnia svetovna vojna še zdaleč ni tako prizadeta naših krajev kot ta. je vendarle bilo treba nekaj let, da so se samo približno odstranile najvidnejše posledice vojne. Samo z razliko, da odstranjevanje posledic prejšnje vo"ne ni imelo za cilj zagotovitev najosnovnejših potreb delovnega človeka, temveč je bil izključno cilj bogatitev tanke plasti parazitov družbe. Po prejšnji vojni so kot gobe po dežju rasle vile in luksuzne palače, v katerih so razkošno in razvratno živeli tisti, ki so ves krvavi vojni požar
opazovali iz zanesljivega in prijetnega zavetja. Mi ne bomo dopustili, da bi se kaj takšnega ponovilo Nam ni žal truda in naporov. da odstranimo posledice vojne, toda mi to delamo zato da bi imelo od tega koristi delovno ljudstvo. Prav zato je delavski razred tako trdno za program Ljudske fronte, zato se tudi organizirani delavski razred z vsemi sredstvi poteguje za to. da bi bile voliive čim bolj prepričljiva in zmagoslavna manifestacija sil vseobče Ljudske fronte.
Program te vseobče Ljudske fronte, ki zbira vse močne protifašistične organizacije in vse demokratične stranke in grupe, se že izvaja. S tem programom gre fronta na volitve. Ta program vsehuie tudi želje delavskega razreda, zahteve organiziranih delavcev. S tem programom se utelešuje resnično svobodna in ljudska država.
Kadar gre za vprašanje borbe za demokratično republiko, za ukinjanje ostankov fašizma in za uničenje reakriie in njenega skupnega pokrovitelja — kralja, tedaj delavski razred ve. kje je njegovo mesto; to izpričuje na vseh svojih zborovanjih in manifestacijah širom po državi.
Kad.ar gre za vprašanje nacionalne neodvisnosti in za očuvanie izbojevane enakopravnosti naših narodov, za odločno borbo proti vsakemu poizkusu nacionalnega zatiranja od zunaj ali od znotraj — tudi tedaj se detavski razred iasno opredeljuje: svojo opredelitev je dokazal v teku žilave borbe v zadnjih štirih letih osvobodilne vojne.
Kadar gre za vprašanje socialnega ali kulturnega napredka, za uresničenje socialno napredne delovne države, v kateri bodo najširši ljudski sloji uživali vso pravico kulturnega razvoja in dostojnega življenja, je naše stališče neomajno: najboljši sinovi delavskega razreda so v potrditev svojega stališča s javljali v štrajkih in demonstracijah na kocko osebno svobodo in eksistenco, gnili v zaporih in koncentracijskih taboriščih.
Lahko bi še naprej nizali nadaljnje točke našega programa, ki ga bomo v celoti uresničili. Ta program nosi ljudski hudournik in vsakdo, ki se mu bo protivil, ga bo odneslo. Delavski razred kaže vsak dan vso svojo pripadnost osvobojeni domovini, tudi tedaj, ko je bilo stanje sita težko in ko so mnogi zgubljali vero in nado. je šel na čelu ljudstva v borbo, v kateri je šlo za glave. Delavski razred ne bo odrekel te svoje avantgardne vloge tudi v teh volitvah: povedel bo ljudstvo, da bo izvolilo takšne svoje predsiavuike. ki bodo s svoiimi odločitvami cementirali pridobitve ljudske borbe. Te pridobitve so zabeležene na zastavah ljudske fronte samo z nekaj besedami: DEMOKRATIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA — TITOVA NOVA JUGOSLAVIJA!
(Iz »Rada«)
Na sestanScu Admiastratv-
sega kssm&eta Meimrcdne fo:fc5ereiMX2 strokovnih orga-Esls&slj se bo razpravljalo vprašanje strokovnega giba-saja v Trstu in Slovenskem Primorju
Po tržaških dogodkih meseca -junija L L, ko so zavezniške vojaške oblasti zasedle Delavski dom v Trstu in preprečile svobodno delo strokovnih organizacij, je Okrožni odbor Enotnih strokovnih zvez v Trstu poslal protestno pismo angleškim, ameriškim, francoskim in našim strokovnim organizacijam.
Tovariš Salaj Djuro, predsednik JSRN Jugoslavije, se je kot član Administrativnega komitela Mednarodne konference strokovnih organizacij priključil temu protestu in dne 5. julija poslal pismo z obrazložitvijo Administrativnemu komitetu (oba akta sta bila objavljena v »Radu« št. 23). Na to pismo je zdaj prispel tovarišu Salaju odgovor iz Pariza, odposlan 17. avgusta:
»Dragi tovariš,
potrjujemo prejem Vašega memoranduma, ki ste ga poslali Administrativnemu komitetu Mednarodne konference strokovnih organizacij dne 5. julija v vprašanju situacije strokovnega gibanja v Trstu in v Slovenskem Primorju.
Bodoči sestanek Administrativnega komiteta Mednarodne konference bo 19. septembra v Parizu. Bodite prepričani, da bo to vprašanje z moje strani postavljeno na dnevni red.
Sprejmite, tovariš, prepričanje o mojem bratskem spoštovanju.
Sekretar Administrativnega komiteta Medu. konference strok, organizacij: Luis Seyane«
Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Glavni odbor za Slovenijo
Kaj dolguješ stotisočem padlih borcev?
Dolguješ jim najmanj to, da nadaljuješ njihovo borbo do končne zmage. Te svoje dolžnosti ne moreš izvršiti, če nisi temeljito pre tudiral novih demokratičnih zakonov, ki so plod težke štiriletne borbe jugoslovanskih narodov!
(Nadaljeiaaje a prve tirani.)
la pri nas ni svobode združevanja td.
Zakaj igra opozicija tako dvolič-io vlogo? Zato ker se boji, da bo mela zelo malo uspehov pri ljud-tvu in bi se na ta način razkrita-tata pred našo ta svetovno jav-lostjo. Neki gospodje iz opozicije le bavljo z mislijo ali ne bi bilo iolje pod kakršnim koli izgovorom >e iti us volitve ra izzvati na ta na-itn kakršno koti posredovanje ne-;ih zavezniških velesil v korist opo-acije, oziroma bolje rečeno, reak-;ije. Take ljudi slepijo določeni do-
godki v nekaterih sosednih deželah ta to jih zelo draži. Pozabljajo mio stvar, ki igra važno in se kako važno vlogo, in ta je: Jugoslavija je neodvisna država, ki je to svojo neodvisnost izvojevala kot enakopravna zaveznica na strani združenih narodov ta je plačala to svojo svobodo ta neodvisnost s potoki krvi in sto tisoči žrtev. Rszen tega so izvojevali to svobodo in neodvisnost tleti nrptj katerim se bori opozicija. Kje je bila v tem času opozicija in kaj je v času teh bojev delala, naši narodi zelo dobro vedo. Da ne bomo dovolili vmešavanja v naše notranje zadeve, pa mora biti vsakemu jasno. Znali smo se boje-
vati in rešiti državo pred pogubo in znali bomo tudi sami rešiti svoja notranja vprašanja tudi sedaj in v času miru.
Državljani in državljanke! Iz prej navedenega je razvidno, kdo tvori Ljudsko fronto in kaj je napravila doslej. Razvidno je tudi. koga predstavlja opozicija in kaj hoče. Zaradi tega ni treba posebej naglašati. kje je mesto vsakega resničnega demokrata in rodoljuba. Ljudska fronta mora zavarovati krvavo pridobljeno bratstvo in enotnost. Ljudska fronta mora zavarovati vse pridobitve narodno osvobodilnega boja. Ljudska fronta mora zavarovati
mirno izgradnjo naše države in demokratične pravice našim narodom. Od teh nalog in njihovih izvršitev nas ne sme nobena sila odvrniti. Ne smo dovoliti nikomur v notranjosti, da nam to onemogoči, ne dopustiti tistim od zunaj, da se mešajo v naše notranje zadeve v korist protiljud-skih elementov, v korist tistih, ki nimajo nobene usposobljenosti govoriti v imenu naše nove Jugoslavije.
Če bi se našli v Ljudski fronti omahljivci, ki bi se dali pregovoriti ali prestrašiti in ki bi šli po poti, po kateri gre tudi opozicija, po poti, katere noče ogromna večina našega ljudstva, potem bodo delili usodo
opozicije, ker sem globoko prepričan, da bo pri teh volitvah zmagala zrela zavest naših narodov, kakor je zmagala tudi v velikem osvobodilnem boju. Naši cilji so jasni in so razumljivi vsakemu poštenemu državljanu te države. Nikdar nismo in tudi sedaj ne obljubljamo narodom hribov in dolin. Vedno opozarjamo na težave ki so pred nami Govorimo o tem, kar moremo doseči z velikimi napori in vztrajnostjo, ker verujemo v ustvarjalno moč naših ljudskih množic, ker smo se o tem prepričali v času štiriletnega nadčloveškega boja, v kate rem so naši narodi pokazali ne sa-mn	■innn«tvA ln vztra inCOti,
temveč tudi ustvarjalne sposobi sti, ko so organizirali svojo obli in gospodarstvo pod najtežjimi ] goji.
Ko sem prej govoril, da je tre pristopiti k pripravam za volitve največjo resnostjo, sem mislil tem tudi to. da se morajo sprej zakoni o volitvah najstrožje spoš vati. Vsaka prekršitev teh zakon s strani organov oblasti bi nam p nesla samo škodo in niti malo 1 risti. Nam ni treba unorabljati n nih sredstev, ki so bita značilna tako zvane demokracije pred voji ker smo gotovi zmage ljudstva, ve, kaj hoče.
m»Mi, da ni kadrov
Zadnji leden pM
kengresMia Bealmjft strokovnih zvez za
Slovenlp
Hitro se približujejo dnevi kongresa Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev. Člani podružnic se nanj že dolgo pripravljajo.
Na kongresu bo Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije polagal račune o svojem štirimesečnem delu, Iti ga je napravil z usta-na\ ijaujeru podružnic, organizacijo krajevnih strokovnih odborov, krajevnih strokovno zveznih svetov, organizacijo prosvetnih društev itd. Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez ie v štirimesečni dobi organiziral 20 zvez, ki delujejo in se še izpopolnjujejo z novimi podružnicami. Istočasno je tudi v teku organizacija gospodinjskih pomočnic, poljedelskih delavcev in ostalih strok.
Kongres Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev mora biti tudi prelomnica dela in mišljenja tistih naših delavcev in funkcionarjev, ki še vedno gledajo na strokovne organizacije s starimi očmi in jih smatrajo le kot orodje v boju za gospodarsko izboljšanje. Kongres mora pokazati silo delavskega razreda, soustvarjalca naše nove države.
Delegati iz naših podružnic morajo priti pripravljeni na kongres. Kajti kongres bo posvetil dovolj pažnje in se pečal z vsemi perečimi vprašanji, ki zadevajo naše strokovne organizacije.
Na kongresu bo več referatov, n. pr. referat o političnih in gospodarskih nalogah enotnih strokovnih organizacij, ki bo Obravnaval naše delo in naloge v bodočnosti, o gospodarskem položaju delavcev in nameščencev, v kakih razmerah živijo naše podružnice, o mezdni politiki. Pri tem bo marsiltateri delegat prišel do popolne jasnosti, od česa pravzaprav zavisi blagostanje našega delavca, da ne zavisi predvsem od višine plače, temveč predvsem od višine proizvodnje, množine produktov itd.
Referat bo tudi o delavslto-nameščen-skili socialnih vprašanjih. Primerjalo se to stanje naših delavčev v stari Jugoslaviji s sedanjim. Razpravljali bomo o kulturno prosvetnem delu v okviru enotnih strokovnih zvez; ugotovili bomo, koliko je na tem polju dosedaj narejenega, kako in kje treba zagrabiti, da bodo naši delavci in delavke dvignili svojo kulturno raven.
Tudi vprašanju telesne vzgoje bo treba posvetiti vso pozornost. Dalje bomo sklepali o pravilih Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez in Krajevnih stro-kovno-zveznih svetov. Sledile bodo volitve novega Glavnega odbora Enotnih stro-kovrih zvez delavcev in nameščencev za Slovenijo in sicer plenuma, izvršnega odbora in finančnega nadzorstva.
Ker se nahajamo v dobi pred volitvami v ustavodajno skupščino in ker se že sedaj po naših obratih, rudnikih in tovarnah vrše razna strokovno-politična zborovanja, na katerih se naše delavstvo jasno izraža za republikansko obliko vladavine, bo tudi kongres kot najvišji forum Enotnih strokovnih zvez za Slovenijp manifestiral svojo in zahteve delavskega • razrede, gaj ta kongres sc bo razlikoval od str.rih kongresov v bivši Jugoslaviji po delu in mišljenju tako, kot se razlikuje stara in nova država. Na kongresih v prejšnji dobi so pomilovalno zrli agentje, iti so imeli legitimacijo države v svojem žepu, češ kaj boste vi, ki pripadate beraškemu razreda.
Delegati hi podružnice naj ge dobro pripravijo na kongres, da bodo temeljito seznanjeni z delam v svojih podružnicah. Delegat mora predvsem vedeti, kdaj je podružnica ustanovljena, kako je raslo njeno članstvo, koliko je organiziranih delavcev, koliko je še delavcev izven organizacije, iz kakšnih razlogov so še izven organizacije, koliko je bilo sej, sestankov, koliko je bilo izvršenega na udarniškem polja, koliko je podružnica storila za tekmovanje, koliko se-je zvišala produkcija, v koliko se člani podružnic zanimajo in se udejstvujejo politično, kako se zanimajo za kulturno-prosvetno delo, koliko so podružnice naredile za vzgojo novih funkcionarjev, v koliko se delavci z ljubeznijo oklepajo svoje strokovne podružnice, v koliko in kaj delajo kot člani Osvobodilne fronte, v koliko so podružnični odbori izvrševali sklepe sej bi sestankov, kakšen odnos Imajo s kmečkisn prebivalstvom v svojem kraju.
Torej, naši delegati, ki bodo prišli na koegrts, naj tako poznajo svoje podružnice, svoje čianslvo in vsa vprašanja, Iti so v zvezi s podružnico in proizvodnjo, da bodo lahko nastopali v diskusiji pri referatih in da bodo prinesli domov s kongresa v svoje podružnice naša novo vse-fc ' ;o, kakršno mora imeti vsak funkcionar strokovnih organizacij, če hoče, da bo podružnica u:spevala in procvitala v gospodarskem, političnem in kulturnem pogledu. Naj se naši delegati, id bodo prišli n» kongres, ustavijo pri tem članku ter pomislijo, kaj imajo še storiti v teh dneh pred kongresom. '
Kadar kje ni kaj v redu, kadar delo v strokovni organizaciji ne poteka tako, kot bi moralo, tedaj povsod in vedno čuješ isto tarnanje: ni kadrov.
To opravičevanje neaktivnosti strokovne organizacije je samo deloma utemeljeno. Če kadrov ni, jih je pač treba najti, treba jih je vzgojiti in dvi-gafj.
Te dni pa, ko se izvaja zakon o demobilizaciji, prihaja v naše vrste lepa vrsta starih, preizkušenih borcev. Ti stari partizani imajo med mnogimi zlasti to odliko, da' ne poznajo zapreke niti pri najtežavnejšemuprobiemu Partizanu je bila naložena naloga in izvršil jo je vedno — kljub navidez nepremostljivim zaprekam. Ravno ta lastnost je pri nekaterih funkcionarjih naših strokovnih organizacijah vse premalo splošna. Končno pa si je lastnost trdovratenga ih zagrizenega premagovanja najrazličnejših zaprek možno pridobiti samo v tako težavni borbi, kot je bila naša štiriletna osvobodilna vojna. Z drugo besedo bi lahko to neprecenljivo partizansko lastnost označili z več besedami: železna volja, brezmejna predanost, vzgledna disciplina in brezprimerna požrtvovalnost. To je zaklad, ki si ga je večina starih borcev nabrala v teku osvobodilne borbe.
Ljudi s takšnimi zakladi bo vsak dan več na razpolago. Izvaja se zakon o demobilizaciji. Srečal sem že več tovarišev, ki so bili odpuščeni iz vojske in sem jih vprašal: »No, kam pa sedaj.*
—	Ta in oni pa mi je odgovoril, da še ne ve, kam bo šel. Srečal sem iz vojske odpuščenega tovariša, ki je bil pred štirimi leti prvovrsten mojster, ki je pustil družino, otroke, delavnico in orodje ter odšel v partizane. Tu se je dvigal, postal politkomisar, skratka, daneš je človek z najširšim obzorjem
—	poleg svojega strokovnega znanja Ko sem tega tovariša vprašal, kam sedaj, mi je razočarano odvrnil: »Odšel sem kot mojster — sedaj pa mi ponujajo mesto pomočnika.« Dejansko bi bil tovariš poklican in sposoben vodstva največjega obrata, ker je strokovno in politično sposoben.
Takšnih primerov bi se dalo še našteti. Kaj kažejo ti nezaslišani primeri? Kažejo prvič, da kadri so, samo poiskati jih je treba. Drugič kažejo ti pri-
Beograd je bil osvobojen osem mesecev prej kot mi. Zato se tamkaj pojavljajo vsi problemi prej kot pri nas in zato so nam tamkajšnje izkušnje sila dragocene. Naravnost neodpustljivo bi bilo, če se ne bi naše organizacije in oblasti okoristile s skušnjami prej osvobojenih krajev.
Danes prinašamo po »Radu« (št. 33 z dne 8. t. m.) članek, ki se nanaša na borbo proti draginji; ta se je v Beogradu zato tako razpasla, ker ji spočetka niso posvetili dovolj pažnje; zdaj pa je morala oblast podvzeti najbolj energične ukrepe proti špekulantom, črnoborzijancem in navijal-cem cen.
Ker se tudi pri nas — morda v še večjem merilu kot v Beogradu pred osmimi meseci — stopnjujejo pojavi pretiranih cen in ker tudi nam grozi draginja, pravočasno opozarjamo yse naše organizacije, da je treba občega sodelovanja pri pobijanju rastoče draginje.
Špekulanti, navijalci cen in črnoborzijanci so postali tako predrzni, da so prešli že vsako mero. Več ko dozorelo je že", da so naše oblasti pričele izvajati energične ukrepe proti novim fašistom. Izvršni narodni odbor za Beograd je te dni izdal odlok o maksimiranih cenah za sadje, povrtnino, mleko in mlečne izdelke. To, kar je napravil Izvršni odbor za Beograd, to morajo napraviti povsod v državi.
, Ukrepe, ki jih v pobijanju draginje podvzemajo oblasti, morajo podpreti vse naše organizacije, mora podpreti vse delovno ljudstvo. Ljudska oblast jemlje v zaščito s temi ukrepi ljudstvo, ljudstvo pa mora dajati svoji ljudski oblasti vso podporo. Tedaj bo uspeh zajamčen.
Delavski razred in njegove strokovne organizacije morajo prednjačiti v tej akciji. Kajti visoke cene predvsem prizadevajo prav delavce. Objektivno obstojajo prav vsi pogoji, da bi bilo delavstvo v tej akciji proti draginji najbolj zavedno in najbolj disciplinirano. Pri delavcih namreč obstoji povsem pravilno gledanje na te probleme; oni govore: »Mezde niso majhne, samo cene so visoke«, ali: »Saj nima pomena, če sc ne potegujemo za najvišje mezde samo zato, da ne bi dvigali cen, ko pa to delajo špekulanti z
meri, da se je tu In tam na Škodo občih koristi razvilo »komolčarstvo«, se pravi, da se 'fui^rcionarji naših organizacij in ustanov v nekaterih primerih krčevito otepljejo »novih« ljudi, ki bi po svojih sposobnostih, po svojem značaju in po svoji prekaljenosti v borbi utegnili zasesti njihova mesta. Proti takšnim ozkim in zgolj osebnim perspektivam nekaterih funkcionarjev naših organizacij se moramo z vso silo boriti. Takšne ozke in karieristične funkcionarje moramo čim prej izločiti jih moramo čim prej razkrinkati!
Povsem jasno je, da se v naši slavni vojski nahaja najboljši kader. Zato se bomo samo razveselili, če dobimo starega preizkušenega borca iz vojske in če bomo mogli nanj prenesti del političnih in organizacijskih nalog naših organizacij. Jasno je seveda, da moramo demobiliziranemu borcu predvsem nuditi kruh in eksistenco, da mu bo tako omogočeno nadaljnje politično delo, da mu bo omogočeno vse v borbi pridobljene kvalitete staviti v občo službo. Po sebi pa je umevno tudi, da bodo stari, preizkušeni borci v naših organizacijah svoje dragocene izkušnje prenesli na ostale manj prekaljene funkcionarje.
Najbolj pogost izgovor karieristov — kadar se ljubosumno otepajo »novih« ljudi — je: »Naše delo je tako komplicirano, tovariš pa je bil res morda dober borec, ni pa sposoben za administrativne posle!« Redko pa takšen prigovor drži, kajti v vseh letih osvobodilne borbe na Slovenskem nisem srečal nepismenega partizana. Zavedati se moramo, da so danes vse bolj potrebni politično zgrajeni in prekaljeni funkcionarji, kot pa brezhibni administratorji!
S tem v zvezi j& krvavo potrebno najrazličnejšim karieristom, ki so se v početnem pomanjkanju vrinili na vodilna mesta v naših organizacijah, izbiti njihovo zmotno mišljenje: že sedim! Brezpogojno mora in bo obveljalo načelo: v katerikoli naših strokovnih organizacij se bo pokazalo, da ta ali oni funkcionar ne odgovarja po svoji politični z gr ajenosti, povsod je treba takšnega tovariša zamenjati z boljšim. In sedaj, ko vojska odpušča stare, prekaljene borce, za predan in preizkusen kader ne bo več takšne zadrege.-	S. Š.
bajnimi prebitki njihovih profitov.« Delavstvo je pripravljeno v obči blagor pritegniti jermene, ni pa pripravljeno pritegovati jermena zato, da bi si redili na ta račun trebuhe špekulanti in oderuhi. Namesto godrnjanja in tarnanja pa moramo napovedati najostrejši boj draginji in kar je glavno, vsi moramo sodelovati.
Delavci po pravici zahtevajo, da se viški v proizvodnji uporabijo za obnovo našega skupnega narodnega gospodarstva, ne pa v osebne namene posameznikov. Na jasnem si moramo biti v tej akciji, da bi bilo greh, če bi bili mehkega srca do krvosesov.
Čas je, da naše zadruge pokažejo svojo življenjsko sposobnost in upravičenost. Strokovne organizacije, zadruge, oblast in ostale organizacije morajo delati roko v roki, druga drugi pomagati.
Ne bomo zamolčali tudi naših lastnih napak, kot jih je n. pr. napravil Izvršni odbor v Beogradu. Prepričani smo namreč, da bi borba proti draginji bolje uspela, če bi za to akcijo prej ljudstvo pripravili in mobilizirali. Mi bi morali — ne pa špekulanti! — oditi med kmete in jim pojasnjevati smisel in pomen borbe proti draginji.
Treba bi bilo stopnjema zniževati cene, ne vsem predmetom naenkrat in ne v tolikšni meri, še bolje pa bi bilo to storiti že prej, ko so cene šele rasle. Ta netaktična poteza lahko našim sovražnikom mnogo koristi. Najprej bi morali založiti zadružne in mestne trgovine z robo. Končno pa bi bilo treba mobilizirati vsa prevozna sredstva za dobavo robe v mesto. Če smo že zagrabili za' problem, ne smemq popuščati. Nasprotno: še naprej moramo iti. Špekulante moramo onemogočiti z najbolj drastičnimi merami. Nam vsem v brk sc prevažajo cele trume črnoborzijan-,cev iz Beograda v Novi Sad, Zagreb, Ljubljano in druga mesta. Vse mogoče vrste blaga kupujejo tamkaj in prodajajo doma z več ko 200, 300 in več odstotki dobička. Na ta način se dvigajo cene v vsej državi. V zadnjem času počenjajo vse to špekulanti javno; s tem odkrito zasmehujejo našo ljudsko oblast. Vsem tem bomo pokazali zobe, ker je to takšna sodrga, ki rešpektira samo takšne ukrepe, kakršne sama uporablja.
Delavski razred, • b6ri se energično proti draginji! Energično zahtevaj drakonske kazni za one, ki hočejo izžeti iz naše bede milijone. Tudi tu je prilika, k^cr sc naj oči tuje disciplina in moč delavskih strokovnih organizaciji •
Zaposlitev invalidov
_ Vse krajevne strokovne odbore «n podružnice naprošamo, da nam čimprej sporeče, koliko je v njihovem področju (v tovarnah, zavodih, podjetjih itd.) zaposlenih vratarjev, ki so zdravi in zmožni vršiti tudi kako dru-3o delo.
Ker se vračajo iz vojske nešteti tovariši, invalidi, je naša dolžnost da jim oskrbimo odgovarjajočo zaposlitev. Zato so oam omenjeni podatki nujno potrebni.
Matevž Hace
Me zn: š uporabljati svojega orožja proti ostankom fašizma?
Trenutno mora poleg ostalih demokratičnih zakonov, srrejetih na ITI. zasedanju začasne narodne skupščine, vsak svobodoljuben d/':: vi jan hitro in dobro oroučiti Zakon o volilnih imenikih in Zakon o ustavodajni skup "čini. Organizirajte poučna predavanja in diskusije!
Z1 volitvami v ustavodajno skupščino, ki bodo 11. novembra, bo zlasti delavski razred dokončno zacementiral pridobitve krvave štiriletne osvobodilne vojne!
Zašilim se gravssasiio
buriti proti dragimi
Kogar se tiče:
Med neplačujočimi naročniki smo opazili razmeroma precej naslovnikov, o katerih si ne moremo misliti,, da bi jih ne zanimala socialna in kulturna vprašanja delavcev in nameščencev (podjetja, ustanove, okrajni in krajevni odbori OF, vojaške edinice itd.). Kjer ne gre drugače, osnujte zbirke za tiskovni sklad »Delavske enotnosti«, glasila ESZDNS in na ta način poravnajte dolžno naročnino!
Kdor do 15. t. m. ni nakazal naročnine, mu bomo list ustavili. Izjemoma bomo list pošiljali samo onim neplačujočtm naročnikom, ki bodo z dopisnico prosili za nadaljnje prejemanje lista in ki bodo javili, kdaj nameravajo poravnati naročnino.
Delavski razred je ponosen, da sl povsem Iz lastnih sredstev vzdržuje svoje liste. Zavednost .pripadnosti delavskemu razredu pa narekuje vsakemu delavcu in nameščencu, da svojemu listu dopisuje, ga temeljito prečita in da ga tudi redno plačuje. S tem boste svojemu glasilu pripomogli do izboljšave v obsegu, pestrosti, kvaliteti in do ev. pogostejšega izhajanja.
Uredništvo ln uprava.
e'
Samouprava Osrednjega zavoda
za sodalm zavarovanje v Zagrebu
V	ponedeljek, 10. L m. so se sestali v Zagrebu člani začasne samouprave Osrednjega zavoda za socialno zavarovanje, da izvolijo predsednika in ostale člane predsedstva ter prično z rednim poslovanjem.
2e januarja letos so delegati svobodnih strokovnih organizacij delavcev in nameščencev na konferenci v Beogradu zahtevali, da so združijo v eno institucijo rse ustanovo za zavarovanje in da se v novi ustanovi izvede načelo samouprave. Tej upravičeni zahtevi predstavnikov delavstva je AVNOJ ugodil. Dne 4. maja t. 1. je bil izdan Zakon o Izvajanju socialnega zavarovanja v območju demokratične lederativne Jugoslavije, ki vsebuje določbe o unifikaciji zavarovanja ter postavlja kot edinega zavarovatelja za območje cele države Osrednji zavod za socialno zavarovanje v Zagrebu.
Doslej je bil s pripravami za ustanovitev Osrednjega zavoda poverjen poseben delegat Zveznega ministrstva za socialno politiko v Beogradu. Med tem časom pa so bile pozvane strokovne organizacije delavcev in nameščencev ter tudi" delodajalske skupine, da imenujejo svoje zastopnike v samoupravo najvišje instance socialnega zavarovanja,
V	začasno samoupravo Osrednjega zavoda je bilo na predlog interesentov imenovanih 15 članov, od katerih pripada 8 članov skupini delojemalcev, 7 članov pa skupini delodajalcev iz državnega in privatnega sektorja gospodarstva. Člani samouprave zastopajo vse federalne edinice naše Zvezne vlade na podlagi števila zavarovanih članov. Da so v samoupravi Osred-
njega zavoda zastopani tudi delodajalci, je razumljivo, kajti politično vodstvo države ni nikdar odklanjalo sodelovanja onih delodajalskih krogov, ki so v dobi okupacije podpirali osvobodilno borbo oziroma se proti njej niso vedli sovražno.
Ogromne so naloge, ki čakajo začasno samoupravo Osrednjega zavoda za socialno zavarovanje. Izvesti bo morala na novo vso organizacijo zavarovanja, ker so okupatorske oblasti tudi na tem polju zapustile popoln kaos. Zveznemu ministrstvu bo morala tudi od svoje strani staviti predloge za izenačenje zakonitih določil v vseh panogah zavarovanja. Skrbeti bo morala, da bodo zavarovanci in njih svojci, ki so trpeli v osvobodilni borbi in pod terorjem okupatorja ter domačih izdajalcev mogli na čim hitrejši in čim boljši način dobiti zdravniško pomoč, zdravila ter dajatve, katere jim daje zakon. Delo bo naporno in odgovornost velika.
Socialno zavarovanje v naši svobodni domovini se bo uspešneje razvijalo le tedaj, ko bo delavstvo v celoti sodelovalo. In to ne le v Samoupravah zavarovanja, temveč tudi potom svojih strokovnih organizacij, delavskih zaupnikov, zdravstvenih aktivov itd. Na tako sodelovanje so naše strokovne organizacije že pristale.
V težkih povojnih časih ni cilj socialnega zavarovanja samo humanega pomena, ampak mora biti vsestranska in neumnorua borba za povečanje delovne sposobnosti delavca in nameščenca, da izpolnimo potrebe, katere nam nalaga razrušena domovina.
Iz svetovnega strokovnega glhania
fvVbrv-v-** yyyy-irit>ir«-tt")rre^OrxaQOacxXXJOGCXXOQQOQO00000030CXXXX KXX>900UCXXDOJUOUUUOOOOOOCXXXXXXXX
DoScžen! ss> bolgarski zastopniki za svetovno konferenco v Pariza
Na poziv Izvršnega komite ta svetovne konference strokovnih organizacij, bodo tudi bolgarske strokovne organizacije prisostvovale svetovni konferenci.
Centralni komitet federacije bolgarskih strokovnih organizacij je že določil zastopnike za svetovno konferenco v Parizu. V delegaciji so: Rajko Damjanov, Todor Prahov, Rajna Sarova, Aleksander Mitonov. Mlhail Popov in drugi.
©sreiali odbor bolgarskih strJikoviiih organizacij je zase&al
Pred kratkim je bilo v Sofiji plenarno zasedanje osrednjega odbora združenih strokovnih organizacij, katerega se je udeležilo okrog 200 zastopnikov. Po porod'lu v zvezi z odgoditvijo volitev je plenum sprejel deklaracijo, da združene delavske strokovne organizacije neomajno podpirajo vlado Domovinske fronte in njeno politiko, ki Je za ljudstvo koristna in ki je zagotovila vsemu bolgarskemu ljudstvu široke pravice :n svoboda Vlada Domovinske fronte Je zajamčila svobodno organizacijo demokratičnih strokovnih organizacij, popolno svobodo delavcem ln uradnikm, jim zajamč la možnost za vzdrževanje zvez s strokovnimi organizacijami drugih demokratičnih držav.
Osrednje vodstvo strokovne organizacije poljedelcev je sklenilo, da bo novi ljudski vladi pod predsedstvom Kimona Georgljeva dalo vso podporo in je prepričano, da lahko samo ta vlada izvede bližnje volitve v zakonodajno skupščine.
Prijateljstvo sovjetskih in ameriSkih strokovnih srga-ratteacŽJ — trdna Jpora botdo-eega miru
Vodja zastopnikov sovjetskih, strokovnih organizacij, ki so obiskali Združene državo, tov. Kuznecov, je podal poročilo moskovskim strokovnim organizacijam. Na sestanku eo soglasno odobravali delavnost zastopnikov in prepričanje, da bo 'žja zveza med organizacijami obeh dežel doprinesla k na-dalnjj pkrepltvl prijateljstva med delavci Sovjetske zveze in Amerike. Borbena enotnost delovnega ljudstva Sovjetske zveze in Združenih držav ter Britanije je imela velikanski pomen v boju proti največjemu sovražniku človeštva. V resoluciji, ki je bia sprejeta, Je navedeni: »Strokovre organizacije Izražajo vero, da bo prijateljstvo med sovjetskimi in ameriškimi strokovnimi organizacijami ppmagalo pri vzpostavitvi ln ohranitvi močnega ln trajnega miru. Prepričani smo, da bodo vse strokovne organizacije vseh demokratičnih dežel postavile krepke temelje za združitev močne svetovne federacije vseh enotnih delavskih strokovnih organizacij.«
Na sestanku je bi z navdušenjem sprejet predlog, da se pošlje pozdravna brzojavka generalisimu Stalinu.
Plenarno zasedanje osrednje komisije strokovnih argasiSzacžj Poljske v Varšavi
Na zasedanju osrednje komisije strokovnih organizacij Poljske v Varšavi, so poudarili, da je bila doba, ki je pretekla od prvega sestanka osrednje komisije - to je od novembra 1944 — doba obnove strokov nih organizacij. Pod vodstvom osrednje kc misije so se strokovne organizacije razvile v množično organizacijo, ki združuje okrog
en mTlJon ročnih ln umskih delavcev. Resolucija naglaša, da sl j" gibanje strokovnih organizacij v Poljski izbralo pravo pot s tem, da je podpiralo politiko poljskega odbora narodne osvoboditve, kakor zdaj podpira začasno vlado narodne enotnosti, ki povsem ustreza koristim delovnega ljudstva demokratične Poljske. Na zasedanju so tudi sklenili, da bodo apelirali na vlado, naj izda ukrepe o obdavčenju delojemalcev za določene vsote za socialno zavarovanje, da se ustanovijo posebni fondi za oskroo delovnega ljudstva, da se uredi preskrba otrok, da se v tovarnah ustanovijo otroški domovi in otroški vrtci. Preskrbeti je treba pogonskega goriva ln olja.
Obenem je zasedanje opozorilo člane strokovnih organizacij, naj povečajo proizvodnjo ter poudarilo, da to prispeva k izboljšanju življenjskih pogojev delovnega ljudstva ln obnovi dežele. Zasedanje je obsodilo reakcionarne elemente in dobičkarje ter sklenilo, da bodo člani od vlade zahtevali, naj ustanovi posebno komisijo za zatiranje zlorab dobičkarjev, pri katc ' bodo sodelovali zastopniki strokovnih organizacij ln političnih strank; ustanovijo naj se tudi posebna ljudska sodišča.
Kongres strokevts*h organizacij državnih uslužbencev E&unstmlfe ln strokovne zveze mvittarjev, književnikov »a nmetattoov
Iz Bukarešte se je vrnila delegacija, ki jo je poslal Glavni odbor enotnih strokovnih organizacij delavcev ln nameščencev Jugdavtje. Delegacije, je v Bukarešti prisostvovala kongresu strokovnih organizacij državnih uslužbencev Romunije in strokovne zveze novinarjev, pisateljev in umetnikov. Oba kongresa sta se vršila v trenutku, ko poskuša reakcija ovirati sedanjo rumunsko vlado pri izvrševanju postavljenih nalog. Kongresa sta obsodila delovanje Manina ln Bracdanija, kt hočeta obnoviti stanje pred marcem tega leta, ko je policija streljala na delavce zato, ker so zahtevali demokratične svoboščine. Istočasno ee je manifestirala trdna odločnost, perpagati vladi Petra Groze pri izvajanju postavljen h nalog, sodelovati pri demokraciji dežele ln čiščenju državnega ln gospodarskega aparata od profaštstič-nih elementov, korupcije i Spekulacije.
Kongresa sta tudi dala veliko priznanje Sovjetski zvez* in njegovi zmagoslavni ar-rradl. Na obeh kongresih so vzklikali demokratični Jugoslaviji in maršalu Titu. Ves ramuneki tisk je p eal o udeležbi naše delegacije na kongresih. Oba kongresa sta skleni«, da se včlanita v Generalno federacijo dela Rum unije, ki ima danes nad 16 strokovnih zvez. S tem je Wlo Se bolj utrjeno strokovno gibanje v Rum uniji in napravljen je velik doprinos za krepitev demokratičnih sil dežele.
Ees&lndfa Generalne federacije dela Franclje
Konfederalni nacionalni komitet Generalne konfederacije dela je sprejel obče politično resolucijo, ki jo je predložil generalni tajnik. V tej resolucij je rečeno, da si ho Generalna federacija dela prizadevala, da zagotovi uspeh demokracije na volitvah. Podpirala bo kandidate, ki bode delali za zmage demokracije z zbiranjem vseh republikanski sil proti reakciji ki bodo branili načela narodne ruverenitete ln popolno idgovoraest vlade pred narodnim predstavništvom ln ki s! bodo prizadevali, da postane program narodne fronte tudi vladin program.
Čuvanje naše narodne enotnosti.
Je podkrepitev dokončnega uresničenja našega nacionalnega programa
Ljubljana je manifestirala težnje In zahteve vsega slovenskega naroda
Velika množica Ljubljančanov je prisostvovala žalni svečanosti v spomin bazoviških žrtev in obenem manifestirala za priključitev Istre, Trsta in Primorske k Titovi
Jugoslaviji
Mogočna ljudska manifestacija, ld. se je vršila 8. septembra v Ljubljani, je imela dvojen pomen. Bila je to spominska svečanost, posvečena prvim žrtvam fašizma in obenem obletnica kapitulacije Italije.
Zetu1 le so se množice iz vseh delov naše domovine, da dajo duška svoiim nacionalnim čustvom in izraza globoko upravičenim življenjskim zahtevam. Zborovanje in sprevod sta potrdila enotnost vseh preb valcev Istre, Slovenskega Primorja in vse Slovenije.
Z godbo na čelu so korakali sprevodi po mestnih ulicah in se strnili na Kongresnem trgu v mogočno silo. Delavci in nameščenci, združeni v enotnih strokovnih organizacijah, mladina in pionirji, žene v narodn h nošah, kmetje — vsi so z navdušenim vzklikanjem in petjem napolnili Kongresni trg. Navdušenje je prikipelo do viška, ko je množica zagledala sliki Trsta in Gorice, ki sta hUd postavljeni pod balkonom univerze.
»Trst in Gorica sta naša!«
»Dol reakcija!«
»Hočemo republiko!«
Pesem je odmevala vsepovsod. Svobodoljubni Slovenci so zaklicali vsemu svetu »Bazovica je temelj svobode primorskega ljudstva!«. »Z dokončno svoboda mora biti. poplačana vsa kri, M. so jo prelili naši padli junaki!«
Manifestacijako zborovanje je otvorti tov. Kraigher, ki je med drugim poudaril, da hoče na tem zborovanju vse slovensko ljudstvo javno izraziti svoje zahteve, da ae Slovensko Primorje priključi demokratični, federativni Jugoslaviji.
Svečan je bi trenutek, ko je po odigrani žalostinki, posvečeni bazoviškim žrtvam, odmevalo po vsem Kongresnem trgu »Slava, slava, slava!«.
Po odigrani žalostinki je govoril podpredsednik Narodne vlade Slovenije tov. Marjan Brecelj. Med drugim je omenil tudi pravice, ki jih imamo do Trsta in Slovenskega Primorja: »Skupaj z rešilno idejo narodne enotnosti, ki jo je postavil slovenska narod kot osnovno svoj; Osvobodilni fronti In ki je prinesla zmago vojaškim in političnim zasnovam našega na-
cionalnega programa, je bila in ostala ve-liična Osvobodilne fronte prav v tem, da 1e znala združiti vse pozitivne in svetle tradicije naše zgodovine v borbo za osvoboditev svoje domovine, v utrditev naše politične moči, v izpolnitev našega velikega narodnostnega programa. Kakor Je znala Osvobodilna fronta združiti vse pozitivna sile v našem narodu in kakor je znala spoštovati vsa izročila resnično ljudskih, demokratičnih in naprednih tokov iz naše preteklosti, tako je upravičeno obračunala z vso tisto našo tradicijo, M je narodne sile drobila, ki je zavajala ljudstvo v vprašanjih našega narodnega obstoja na stranpcta, ld je za ceno sebičnih koristi protiljudske in protisocialne politike izdajala življenjske koristi širokih ljudskih množic vsega naroda. Bazoviške žrtve so neizpodbiten dokaz življenjske sile našega naroda, neuklonljive volje in odpora proti krivičnemu tujcu, krik po elementarni pravici vsakega živega bitja na svetu — krik po svobodi.«
Govor tov. Breclja je bil neprenehoma prek n jan z viharnimi vzkliki dn odobravanjem: »Primorska je naša!« »Kar je našega, ne damo« »Sovjetska zveza je z nami!«
V imenu IV. armade je generalmajor Devičnik počastil spomin padlih bazoviških žrtev.
Nepopisni so bili prizori navdušenja in odobravanja, ko je predsednik Izvršnega odbora mestnega Narodnega odbora tov. Albreht prečital resolucijo in pozdravni brzojav maršalu Tiitu.
In kdor je videl to manifestacijo, ta zbor Slovenskega delovnega ljudstva in slišal vzklike nepregledne množice maršalu Titu in Primorski, ta je prepir čan o veHM ljubezni našega ljudstva do svojega ljubljenega voditelja in do svoje domovine, ta je prepričan, da so zahteve, ki jih postavlja slovenski narod, popolnoma upravičene.
Ptrve žrtve v Bazovici in premnoge žrtve, ki jih je dalo naše ljudstvo v tej osvobodi lni borbi, so upravičen dokaz, da morata Trst in Primorka pripadati demokratični federativni Jugoslaviji,
Kolikor bolj bo prepričljiva zmaga Ljudske konte pri volitvah v konstituanto, toliko bolj bo hkrati prepričljiva zmaga delavskega razreda!
Teden za ljudske kulture v Celju
Pripravljalni odbor tedna za ljudsko kulturo v Celju je pripravil za dni od 9. do 16. t m. sila pester program, katerega izvajanje zajema izredno veliko število sodelujočih in ki oči tuje množično kulturno prosvetno delavnost celjskega okrčžja in to komaj tri mesece po osvoboditvi mesta, ki je včasih veljalo za eno najtrdnejših nemškutarskih postojank	/
V	nedeljo 9. t. m. je pričel teden ljudske kulture v Celju z otvoritvijo likovne, fotografske in tiskovne razstave. Likovna razstava prikazuje umetniška dela šestnajstih mladih slikarjev, talentov, ki so povečini vznikli med osvobodilno borbo. Fotografska razstava daje gledalcu zanimivo sliko partizanskega življenja, dočim bogata tiskovna razstava (vse tri so v Celjskem domu) prikazuje plodovito, z ogromnimi žrtvami povezano podzemeljsko-bunkarsko delo pionirjev ilegalnega tiska in ciklostilnega razmnoževanja med osvobodilno borbo. Žal, da je v nekem pogledu skupna hiba fotorazstavi, še bolj pa razstavi tiska: premalo imata obe materiala iz tamkajšnjega območja. Na razstavi tiska nismo opazili skoro nobenega izvoda štajerskega ilegalnega tiska (»Nova beseda«, »Štajerski kurir«, »Partizanski toti list«, »Novi čas« in še kopico drugih tiskanih reči). To bo moralo okrožje zbrati v kompletne zbirke za prihodnjo slično razstavo.
V	nedeljo dopoldne je izzvenel sijajni mladinski pevski festival v mogočno pesem svobode. Nastopalo je 11 mladinskih pevskih zborov, po večini iz industrijskih središč
celjskega okrožja. Posebno se je odlikoval po tehnično dognanem, občutno podanem in vsebinsko izbranem programu, ki ga je podal i na festivalu i zvečer na samostojni prireditvi — reviji — trboveljski mladinski pevski zbor. Revija, kakršno je izvajal trboveljski mladinski pevski zbor, je posrečen poskus in primer sodobne ljudske umetnosti, se pravi posredovanja poslušalcem onega, kar ljudstvo dejansko doživlja v svojih dušah: prikazana je v izboru pesmi, poudarjena z melodijo — vsa naša osvobodilna borba, po vzorcu sijajne kantate Radovana Gobca. Sam pevski zbor ije odlično vodil tov. Kržišnik, orkester tov. Skrinar, osnutek, sestavo in režijo revije pa je vodil tov. Korošec.
Mnenja smo, da bi bilo tudi za Ljubljano in druga mesta lepo doživetje, če bi trboveljski mladinski pevski zbor (138 pionirjev) povabili na gostovanje.
*
Stanovanjske komisije
Vsem krajevnim strokovnim odborom in podružnicam naših industrijskih centrov naročamo. da svojemu stanovanjskemu referentu imenujejo dodatno še dva elana, da bo tako postavljena komisija laže vodila točen pregled o stanovanjskih potrebah in nedostatkih. Obvestite nas o izvedbi navedene naloge ter svojim štirinajstdnevnim poročilom tajništvu priložite tudi poročilo o stanovanjskih problemih kraja. Priložite predloge, kako jih izboljšati, da bomo imeli potrebno gradivo za nadaljnje tozadevne korake.
Glavni odbor ESZDN
Bliža se zima — nimaš občutka, da bi tudi ti lahko kaj storil za preskrbo nepreskrbljenih otrok, sirot borcev za svobodo, ki jo tudi ti uživaš?
Zakaj ustanavljamo dnevna zavetišča?
Dnevna zavetišča ustanavljamo, da spravimo v sklad materinstvo in delo, da podpremo boj za emancipacijo žene, za osvoboditev žen od zastarelega domačega gospodinjstva in da damo otrokom racionalno in smotrno vzgojo in izobrazbo, da vsestransko podpremo razvoj njegovih duševnih in telesnih sposobnosti.
Nasprotniki našega novega življenja skušajo metati v svet dvoje nam sovražnih krilatic: da trgamo ženo od svetega domačega ognjišča in da »ropamo« otroke.
Ker bi utegnil marsikdo, ki ni poučen, nasesti takim sovražnim govoricam, bo dobro, da se porazgovorimo o tem, kako so vsa zadnja stoletja živele žene iz ljudstva. Ali te žene res niso delale, ali so res imele možnost delati samo pri »domačem ognjišču«? Kmečke žene so od nekdaj delale na polju, naj gre potem za kmetico ali poljsko delavko. Našd kmetica je morala vedno puščati otroke brez nadzorstva doma, kadar je odšla na polje. Zlasti velja to za poljsko delavko in za viničar ko. Prav isto je doživljala naša žena, ki je bila zaposlena po tovarnah, manjših obratih in ustanovah; vsaka žena, ki je čez dan delala, je bridko občutila nujnost, da mora prepustiti svojega otroka ulici. Za otroka staršev, ki so delali čez dan, je bila ulica najbolj pogosto vzgajališče.
Industrializacija prinaša s seboj nov način dela, dviga produktivnost dela in ruši neproduktivne ali zaostale panoge udejstvovanja. Industrializacija zahteva množičnega organiziranega dela v tovarnah in vsa zadnja stoletja, odkar se na pozornioi človeške zgodovine uveljavlja stroj, je bila žena vključena samo po sebi umevno tudi v delo pri strojih. Nikoli ni nihče razmišljal o tem, ali je to ženi v prid ali ne. Milijoni žena so delali in razvoj gospodarstva je tak, da bodo delali. Od družbe je odvisno, kako bo podprla ženo pri njenem delu, kako bo spravila v sklad delo in materinstvo. Prav zato postavljamo zahtevo, da pomagamo ženi vsestransko, da jo podpremo pri vzgoji in vzreji otrok zlasti v tistem času, ko je sama na poslu. Vse žene,
ki so zaposlene čez dan, bodo znale ceniti ustanove, ki bodo čuvale nad njihovimi' otroki v delovnem času in ki jim bodo dajale s strokovnimi močmi nadzorstvo in vzgojo. Nikomur ni namen, da bi silil mar / tere, naj dajejo otroke v zavetišča, če same ne čutijo potrebe po tem in jih raje prepuščajo cesti;
Postavljamo zahtevo po ustanavljanju dečjih jasli pri vseh obratih, kjer delajo žene. Zdravje in pravilni razvoj otroka sta odvisna od tega, da mati otroka doji. Vsaka mati, ki se zaveda odgovornosti do otroka, mora otroka dojiti. Dolžnost družbe je, da ji to omogoči. Zato morajo biti pri vseh ustanovah, kjer delajo žene, jasli, ki bodo omogočile ženam, da bodo dojile svoje otroke, žene morajo dobiti dovoljenje za odhod od dela za čas dojenja. Ta čas se jim mora šteti v delovni čas.
Dnevna zavetišča bodo sprejemala otroke od tretjega do sedmega leta in šolske otroke. Ta zavetišča naj bodo na takem kraju, da so dostopna otrokom, ki že lahko sami prihajajo tja. Predšolski otroci bodo našli v dnevnem zavetišču vzgojiteljice, dobili bodo tam celodnevno oskrbo. Za šolske otroke bodo urejeni v dnevnih zavetiščih prostori, kjer bodo lahko pisali naloge in se učili ter dobili pri učenju pomoč. Tudi za razvedrilo teh otrok bo moralo poskrbeti dnevno zavetišče v njih prostem času. V zavetišču bodo otroci poleg splošne oskrbe dobivali tudi zdravniško oskrbo. Tako bo v zavetišču poskrbljeno za njihovo telesno in duševno zdravje.
Vsako naše zavetišče bo vzdrževalo najtesnejše stike z Zvezo mladine Slovenije, obenem pa bo na množičnih sestankih iskalo stika z vsemi ženami svoje okolice. Vsak naš zavod bo imel kuratorij, nekak skrbstveni svet. v katerem bodo zastopane vse množične organizacije. Tako bo imel naš zavod množično pomoč pa tudi množično kontrolo. Ustanavljali bomo in ustanavljamo zavode povsod tam, kjer jih narekuje potreba, žal so zaenkrat potrebe večje, kot jim moremo zadostiti. Milena Mohoričeva.
Kmečki praznik ¥ Bohinju
O Malem šmarnu priženo pastirji živino s planin. To je običaj v vsem gorenjskem kotu, pod Kamniškimi planinami in prav povsod na Slovenskem, kjer pošiljajo živino, govedo, konje, prašiče in drobnico spomladi na sončne pašnike v planine. Povsod je to velik dogodek, Iti ga proslave domačini na svoj način, a najsloves-neje se ta dogodek proslavi v Bohinjskem kotu, kjer ta praznik ne predstavlja samo veselja nad vrnitvijo živine, debele in zdrave, domov, temveč je splošen praznik dela, praznile vseh slojev prebivalstva, kmetov, pastirjev, obrtnikov. Morda že stoletja je ta praznik dogodek, ki razgiba življenje Bohinjcev v poznem poletju. Vendar »Kmečki praznik« v svobodi, v pravi svobodi po štiriletni krvavi vojni in okupaciji fašizma je prireditev, ki mogoče nima para in primera v življenju slovenskega kmeta.
Bohinjci so grče. Doma so v planinah, skalnatih gorah in trdo življenje in delo, večna borba z naravo in skalami jim je
V nedeljo 9. septembra zjutraj so se pričele zgrinjati množice v Bohinj. Prispeli so Ljubljančani s posebnimi in rednimi vlaki, Gorenjci in celo Štajerci. S Primorskega je prišlo okoli 600 Tolmincev s posebnim vlakom. Že v zgodnjih dopoldanskih urah je bilo v Bohinju zbranih najmanj 8000 ljudi, ki so nestrpno pričakovali pričetka svečanosti.
Iz Bohinjske Bistrice pa do jezera se je razvil na pravih kmečkih vozovih dolg sprevod, M je predstavljal najznačilnejše prizore iz bohinjskega kmečkega, pastirskega in obrtniškega življenja. Videli smo kmečko oheet, izdelovanje sira, kuhanje oglja, sejalce, kosce, pastirje s kozami in kravami, tkalce s statvami in predice s kolovrati. Za temi vozovi so se peljali in
šli gostje v veselem razpoloženju, da je vsa dolina od Bistrice pa tja do jezera odmevala od veselega vriskanja, petja ln vzklikanja naši novi svobodi.
Pri. otvoritvi »Kmečkega praznika« je bil prisoten minister za kmetijstvo Janez
	
.......•••"■r
i.............
dala onega duha odpornosti in upornosti, ki jih je vodil v življenju pred vojno, ki je prišel še bolj do izraza v narodno osvobodilni borbi, ko se bohinjski partizan ni boril samo za blagostanje in napredek, temveč je dajal svojo kri za obstanek in življenje vsega svojega naroda. Bohinjci so v sredi najhujšega boja vedeli, za kaj se bore in da bo kmalu prišel čas, ko bodo njihove žrtve rodile sad, ko jim bo življenje tako, kakor so si ga želeli. Bohinjski* kot je postal trdnjava v boju proti okupatorju. V boju so sodelovali vsi, prav vsi. Fantje, partizani tam gori v hribih, pa žene in otroci v dolini. Bojevali so boj, ki je rodil svobodo. Na prostoru, kjer se je ljudstvo danes razigralo na svojem kmečkem prazniku, so letos spomladi divjale borbe, ko so naši gorenjski partizani reševali imetje naroda pred fašističnim okupatorjem. Preprečili so vdor Nemcev v gornjo Bohinjsko dolino in s tem očuvali vasi pred požigom in uničenjem,
V vojnih letih m bilo v Bohinju praznika. Bilo je delo in bila je borba. Letos pa so hoteti Bohinjci imeti zopet svoj praznik, ld naj bo proslava osvobojena, proslava povezanosti dela vseh slojev bohinjskega prebivalstva, ki so vsi dali svoje žrtve to napore v boju za svobodo v demokratični federativni Jugoslaviji delovnega ljudstva. Ta praznik letos je bil simbol sožitja ne samo vseh Slovencev tostran Triglava, temveč tudi simbol bratstva Gorenjcev z brati na Primorskem, od katerih jih je toliko let ločilo zaprto okno predora pod črno prstjo.
Hribar, ki je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo, dalje minister za trgovino in preskrbo dr. Lado Vavpetič, podpredsednik AVNOJ-a dr. Jože Rus ter člani okrožnega odbora za ljubljansko okrožje.
Program.se je pričel s himno »Hej Slovani ...«, Id jo je pelo domače pevsko društvo in z njim vsa zbrana množica. Otvoritveni govor je imel tov. žen Franc-Lovro, partizan-domačto, H je v imenu Bohinjcev pozdravil udeležence in sodelujoče, nato pa v izčrpnem orisu podal potek borb okoli Bohinjskega kota to opisal sodelovanje gorenjskega ljudstva v narodno osvobodilni borbi. »Bohinjci smo grčasti,« je dejal tov. Lovro, »preprosti ljudje to ne znamo pokazati, kar čutimo. S krvjo pa smo dokazali, zakaj smo se borili.«
Nato je spregovoril minister za kmetijstvo tov. Hribar, ld je govoril o naši borbi za svobodo, ld je povezala vse sloje našega delovnega ljudstva v celoto, ki jo bomo znali ohraniti, kakor bomo znali ohraniti tudi vse ostale pridobitve narodno osvobodilnega boja.
V nadaljevanju programa so domačini zapeli nekaj pesmi, zaplesali nekaj narodnih plesov, mladina n. delovne brigade je recitirala pesmi to prikazala nekatere prizore to simbolične slike. Popoldne se je razvila prva narodna zabava, ki je trajala pozno v noč, ko so se posetnild z vozovi, avtomobili, vlaki to peš vračati domov, zopet bogatejši za doživetje, ld jim ga more dati le svoboda.
Arrigler Vojko
ZaMpecek traktorskega
tečaja na Krškem polju
V	avgustu je bil zaključen v Vetil’ -si pri Krškem tečaj za traktoriste, ki ga je priredilo Ministrstvo za kmetijstvo. Tečaj, ki smo o njem že poročali, je trajti 4 tedne in ga je dovršilo 84 gojencev (med temi 7 gojenk). Od teh jt prejelo pri zaključnih izpitih 59 absolventov oceno »sposoben za traktorista«, 25 pa oceno »sposoben za pomočnika«. Ves čas je vladalo med tečajniki vneto navdušenje za pouk in vsakdo se je potrudil, da bi se čim popolneje izučil v delu s traktorjem in se točno spoznal s funkcijo vseh njegovih sestavnih delov. To je bilo tečajnikom omogočeno pri teoretičnem to praktičnem pouku in so temu namenu služile slike to razstavljeni deli traktorja, ld so bili tečajnikom ves čas razloženi na ogled. Pod vodstvom inštruktorjev pa so se udeleženci vadili najprej manevriranja s traktorjem, nato pa so z njim orali strniščne njive ter želi pšenico in oves.
Razen tega so bili gojenci tečaja deležni tudi pouka o najvažnejših to osnovnih vprašanjih obdelovanja zemlje z vprežno in motorno silo, o lastnostih zemlje to o strojih, ki jih rabimo za pogon s traktorjem. Tudi to znanje je absolventom tečaja nujno potrebno, ker bodo mnogi izmed njih delali kot traktoristi na državnih posestvih ter zlasti v okrilju strojnih postaj to zadrug.
Ob zaključku tečaja je bila tečajnikom z nagovorom še enkrat poudarjena velika korist, ki jo bo od tega tečaja imelo naše kmetijstvo, predvsem v onih krajih, ki so bili od dogodkov zadnjih let najbolj prizadeti, zlasti Krško polje. V teh krajih bo le na ta način mogoče že letos pravočasno obdelati polje za jesensko setev. S traktorji bomo mogli zemljo pravočasno, redno in globoko obdelovati to s tem bo storjen ogromen korak k napredku to radonaliza-ciji naše kmetijske proizvodnje. S smotrnim to globokim obdelovanjem zemlje bomo dvignili višino pridelkov to kar je posebno veliko vredno, dosegli bomo tudi stalnost pridelkov, ker bomo izboljšali zemljo ter poglobili njeno zadostno plast to zmanjšali s tem škodo, ki jo dela suša kakor tudi preobila moča.
Absolventi tečaja bodo delovali kot traktoristi, dodeljeni državnim posestvom in strojnim postajam oz. zadrugam ati pa bodo dodeljeni delavnicam, ki se bodo osnovale po okrožjih.
Z uspešno zaključitvijo prvega traktorskega tečaja je storjen začetek k mehanizaciji obdelovanja naše kmetijske zemlje in s tem k pravi racionalizaciji kmetijstva. Z mehanizacijo kmetijstva bomo tudi olajšati kmetu njegovo naporno delo, zmanjšali prekomerno dolg delavnik, polepšali s tem kmetu življenje, obenem pa mu zagotovili, da bo mogel svoja poljska dela pravočasno to .bolje izvršiti. Kmečko delo bo manj naporno to odbijajoče, življenje na deželi pa bo le še pridobilo na lepoti in privlačnosti.
Inž. Marolt.
*
Tatar spet služi
svojemu namenu
Kdor je pred vojno zahajal na Tabor, se bo spomnil lepo urejenih in čistih telovadnih prostorov v domu, ki je bil namenjen vzgoji mladine na telesnovzgojnem polju.
Pod okupacijo je tudi Tabor doživel svo-je težke čase, saj so Mussolinijeve Čete po-
kazale višek svoje kulture takrat, ko so z majhnimi vozovi in konji prevažali slamo to druge podobne stvari po veliki dvorani na Taboru in pokvarili do takrat lepo vzdrževana parketna tla.
V	zadnjem času so prirejali na Taboru mitinge in zabave, ki so tudi puščale za seboj slabe sledove. Temu je zdaj konec.
Ker je Fizkulturni odbor Slovenije prevzel varstvo nad vsemi bivšimi telovadnimi domovi to športnimi napravami, med katere spada tudi Tabor, je s tem dobil dom pranega gospodarja.
Fizkulturni odbor Slovenije je Tabor oddal F. D. Svobodi, ki sedaj skrbi za to, da bo res služil svojemu pravemu namenu.
F. D. Svoboda vabi mladino, kateri v prvi vrsti je dom namenjen, zlasti pa bivše telovadke in telovadce, ki so bili nekoč tako ponosni na svoj Tabor, da ga spet napolnijo in dajo s tem zgled mlajšim.
Tedenski umik telovadbe na Taboru je sledeč:
Za ženske vsak torek in petek: od pol
7.	do pol 8. mladinke do 18. leta, od pol
8.	do pol 9. ure nad 18 let stare.
Za moške vsak ponedeljek in četrtaki od pol 7. do pol 8. mladinci do 18. leta, od pol 8. do pol 9. ure nad 18 let stori.
*
Primorsko ljudstvo prati fašistom, ld se še vedno nahajajo na svobodi
Primorskemu ljudstvu so še vedno v spominu fašistični pretepači, ki so po Primorskem napadali in pretepali zavedno ljudstvo. Čudijo se, kako je mogoče, da se taka zločinski- tipi še vedno svobodno sprehajajo, medtem ko toliko borcev za svobodo trpi v ječah. Iste fašistične bande še danes terorizirajo ljudi in jim grozijo z bombami. V Brdih so minuli teden s kamenjem razbili kmetom opeke na strehah in jih napadli zato, ker so pomagali partizanom. Te plačane bande streljajo s težkimi strojnicami in grozijo zavednemu ljudstvu, ki izraža željo za priključitev Primorske k Titovi Jugoslaviji. Fašisti si izmišljajo najneverjetnejše klevete na račun zavednih Slovencev, ščuvajo oblasti in ljudi naj požigajo njihove domove. Zaradi tega je moralo mnogo rodoljubov bežati v hribe in čez Sočo, mnogo se jih pa skriva po hišah in okolici.
Na primorske brate toliko blagodejnejše vpliva dejstvo, da naše ljudstvo čuti z njimi in jim ob vsaki priliki pokaže dokaze razumevanja. Najboljši dokaz zato je bil festival na Jesenicah, ki jim bo ostal vedno v spominu,- saj so trdno prepričani, da zahteve, ki so jih glasno izrekli, bodo tudi izpolnjene in jih rešila trpljenja.
Otroci, ki so bili v počitniški koloniji v Kranjski gori in Martuljku, kjer so bili gostje Ministrstva narodnega zdravstva, so se zdravi in okrepljeni vrnili domov. Z velikim navdušenjem so pripovedovali o prisrčnosti. katere so bili deležni in o lepotah Gorenjske.
(••■•■■•■■•••■■'■"■■■■■•■■•■■■■■•■••■■■H
Berite In sirite »DELAVSKO ENOTNOST11!
U p re


Mariborska kolodvorska pošta je bila v pretekli vojni precej prizadeta. Poslovni prostori na kolodvoru so bili porušeni, carinska pošta naravnost zbrisana s tal, upravno poslopje močno poškodovano in deloma porušeno. Zasilni prostori v mariborskem gradu ne ustrezajo svojemu namenu. Okupator je izgnan, domovina osvobojena, promet je treb a spet vzpostaviti. Čakati, da bi poštna uprava postavila novo poslopje, oziroma našla nove prostore in jih preuredila za pošto, ni imelo smisla Odločili smo se. Čeprav nismo imeli denarja, ne odobrenega kredita, da ne govorimo o strokovnjakih, smo se lolili dela z vnemo, kakor so nas naučili s svojim zgledom požrtvovalnosti naši neumorni borci s Pohorja.
Najprej smo morali popraviti upravne prostore pošte ter s tem omogočiti prvo zasilno streho. Nekaj posvetov in zapele so lopate in krampi. Vse se je razgibalo: od mladega do starega, od delavca do upravnika se je vrglo na delo. Tudi tovarišice niso nikjer zaostajale in so se znašle pri vsakem delu. Vsi so se prilagodili svojemu delu. čeprav ga niso še nikoli opravljali. Delavci pri ruševinah, mizarji, tesarji, krovci, slikarji, kleparji, elektrikarji — vsi so častno izvrševali svojo nalogo.
Ruševine so izginjale, upravno poslopje je dobilo spet staro lice. Ker so zadnje eksplozije poslopje precej zrahljale, smo si postavili barako za tranzitni promet. Prejšnja je bila v obupnem stanju. Zdaj stoji nova ponosno na vrtu kolodvorske pošte in nihče ne more trditi, da je niso postavile strokovnjaške roke.
Sedanji prostori v gradu so precej oddaljeni od kolodvora; zato je bilo treba najti primernejše. Hotel Meran? To bi bili prilila dne jši prostori za železniško upravo. Dogovorili smo se z železničarji; oni so se preselil v hotel Meran, mi pa bomo zasedli njihove prostore v Udruženi banki. Skupaj smo se lotili čiščenja hotela Meran. Po odstranitvi smo popravili močno poškodovano zidovje, pregradili prostore za blagajniško osebje irr potnike ter popravili okna in vrata. Ruševine pred zgradbo je tudi bilo treba odstraniti, toda s čim. ko nimamo prevoznih sredstev? Zaškripali so poštni vozički in voz za vozom je odvažal ruševine v Dravo. Tako smo z ročnimi vozički odpeljali preko 11 vagonov ruševin Rešili smo skoraj 11.000 kosov cele opeke in preko 22 kub. metrov še uporabljivega lesa Bili smo zadovoljni, ko smo videli sadove svojega dela, saj smo pripravili potnikom ugodno čakalnico, medtem ko so morali prej ob vsakem vremenu čakati na cesti pred potniško blagajno.
Po vselitvi potniške blagajne v prostore hotela Meran. je dobila poštna uprava na razpolago hišo Jugoslovanske udružene banke. Tudi tu ni manjkalo dela: pisarniški prostori so bili močno poškodovani. Tako smo p>okrili streho, popravili zidovje, preslikali prostore in dali našemu uradu povsem novo lice. V najkrajšem času se bomo lahko vselili v nove prostore.
Naši oošlarji so rešili izpod ruševin carinske pošte za preko četrt milijona vrednosti v vrečah in vozovih.
Vse to smo dosegli s skupnim delom in dobro voljo. Krona našega dela pa so naši lepi novi poslovni prostori.	M„ Vene
Mariborska livarna raste iz irašsvin
V	pretekli vojni sta bili od vseh obratov v Mariboru najbolj prizadeti tovarni »Kovina d. d.« v Teznu in »Mariborska livarna« v Melju. V tovarni »Kevina« so nekateri objekti dobesedno izbrisani z zemlje, vendar delavci niso obupali in so takoj sami pr čeli s čiščenjem ruševin in s popravilom prepotrebnih Skladišč, da se obvaruje dragoceni material. Tudi v »Mariborski livarni« bo delavci storili isto. Ker je za obnovo »Kovine« manjkalo materiala in delovnih moči, posebno Zidarjev, se je prekinilo obnavljanje. Vse delavstvo »Kerine« je prešlo v »Mariborsko livarno«, ki so jo z združenimi močmi pričeli obnavljati, ker je manj poškodovana in ima dovolj prostora za vse preostale stroje ta naprave »Kovine«.
Pospravili smo že vse ruševine in zgradili do strehe porušeni objekt hidravlične stiskalnice. Popravili smo tudi skladišča in montirali stroje in kar je glavno — pričeli že z redpjm delom v livarni ta strugami. Hitrost' dela je z vsakim dnem večja. Delavstvo je delalo prostovoljno čezurao delo ves čas, dokler n'so bile ruševine očiščene. V delu sta se posebno izkazali tovarišici Gajger Tončka ta Brunček Marija, ki sta pomagali zidarjem ln nc3'li težko malto na visoko zidovje. Bili sta od vodstva tovarne nagrajeni.
Izvedi' smo nabiralno akcijo za revne otroke. Delavstvo je delalo prostovo’jno 2 uri nad določeni delovni čas. Zaslužek je bil nakazan fondu za os:rotele otroke.
V	mesecu avgustu je delavstvo »Mariborske livarne* ln »Kovine« zbralo 140 teo starega železa, ki ga tovarna deloma sama rabi, deloma pa ga je odstopila drugim tovarnam.
Pri našem delu nas vodi zavest, da moramo vsi z"rab'tj za delo, da bomo čim-prej obnoviti domovino ta zaž veli novo življenje.
Prow2fel delavci im vsrrrrvc-tSSev vseh plast! sa&zsda
Učiteljstvo okraja Dolnja Lendava je zborovalo 1. septembra v Domu Tite ve mladine v Dolnji Lendavi. Na zborovanju je okrajni šolski nadzornik podal pregled notranjih ln zunanjih dogodkov.
Razjasnil je navzočim pomen volitev, pomen agrarne reforme in vlogo reakcije s kraljem na čelu. Na koncu svojega govora ja.poudaril še vlogo učiteljstva med narodom ta njegove naloge. Med drugim Je dejal:
»Učitelj ne dela samo med štirimi stenami, njegovo glavno delo je med narodom, ki ga je treba politično vzgojiti, vzbuditi v njem ponoa In zavednost. Ki-a-jevnim odborom mora p:magatl z nasvet:, pokazati jim, česar ne znajo ta jih naučiti samostojnega dela, V prvi vrsti pa mora pomagati mladini in mladinskim organizacijam z nasveti in smernicami in tud s sodelovanjem pri organizaciji mitingov, nabiralnih akcij, predavanji itd. Da bo zmožen svoje delo pravilno ta dobro izvrševati, se mora današnji učitelj tudi sam polit'čno zgraditi.«
Tovariš šolski nadzornik je nato govoril še o potrebi in koristi roditcljsk h svetov, ki naj pom ga jo pri vzgoji otrok. Letos naj pomagajo opremiti Solo s potrebni mj stvarmi. Roditeljski sveti se bodo organizirali povsod, kjer Se riso.
Na tem zborovnnhi smo ustanovili Kra jevnl strokovni odbor Zveze prrovetnib delavcev, ki bo skrbel za zvezo med posameznimi podružricnrri v okraju.
Marolt Julij, učitelj.
Tjvzmrn bakrenih izdelkov v Stovesisld Bistrici
Tovarna bakrenih In medeninastih polizdelkov v Slovenski Bistrici, ki je že pred okupacijo krila skoraj celotno potrebo železnic na lokomotivnih vratnih ln cevnih stenah, je snet v obratu. Obrat je verjetno najmodernejši v naši nrovi Jugoslaviji. Poleg gornjih predmetov izdeluje tovarna tudi žico za telefonske vode, svoj čas pa je delala tudi za potrebe vojske in mornarice. Zdaj obratuje livarna bakra in medi, valjarna in žičarna, ki delajo za potrebe železnice In elektrarn. Za žico iz broirca manjkajo dodatne kovine, ki jih je tovarna prej dobivala iz inozemstva. Trenutno dela tovarna v eni delavnici, čim pa bo na razpolago dovolj surovin, predvsem bakra iz Bora, bo proizvodnjo povečala.
Rudnik Pečovnik
Tudi v pečovniškem rudniku je organizirana strokovna nodružnica, ki se razvija na kulturno-prosvetnem polju, a tudi v političnem delovanju. V načrtu imamo organizacijo lastne čitalnice in godbene dvorane, ustanovili pa bomo tudi strokovno in leposlovno knjižnico.
Članstvo naše podružnice je sodelovalo v predvolilni kampanji ter uri sestavljanju kandidatnih list za Narodno-osvobodilne odbore. Mnogo naših članov je bilo tudi izvoljenih v te odbore, in odbore OF, posebno v okoliških vaseh.
Delavci v rudniku delajo večkrat v prostovoljnih urah za socialne namene. Tako so zaslužek 1488 delovnih ur dali za potrebne v Zgornji Savinjski dolini.
Rudniška jama. ki je bila v času okupacije zelo zanemarjena in tudi precej izropana, se stalno izboljšuje, proizvodnja se dviga jjolagoma. toda stalno. Tako računamo. da bomo dosegli v pol leta predvojno višino proizvodnje.
Psmtiaveljmt tlelo
v rudniku Lsško
Rudarji laškega rudnika so delali prostovoljen šiht za osirotelo deco padlih junakov. Ves zaslužek lega dela so že poslali na pristojno mesto. Organizirali so tudi nabiralno akcijo za vdove padlih partizanov in nabrali 2000 dinarjev, ki so jih sorazmerno razdelili med vdove.
Ob cesti proti Celju in ob Savinji so pobirali staro železo uničenih ostankov nemške motorizirane vojske. Uspeh tega dela so bile 4 tone starega železa, ki so ga zvozili na železniško postajo Laško.
Tako laški rudarji uspešno sodelujejo pri obnovi in graditvi mlade, a nam vsem tako drage državo.
P®dra£$siea v tekst'fm tovasr-m H^brašk & Co. za voj* ne eamte
Podružnica v tekstilni tovarni Hribernik & Co v St. Vidu nad Ljubljano je priredila v tovarniških prostorih miting s pestrim sporedom v korist osiroteli deci. C stl dobiček 3000 din bodo poslali za oskrbovanje otrok.
Festivala »Gorenjska v svobodi« na Je Senicah se je udeležilo 85% vsega delavstva ln je bila to menda 'edina tekstilna tovarna, ki je rila na festivalu korporativno zastopana. Zavedali smo se važnosti tega dne, ker smo manifestirali za priključitev Primorske, Trsta ln Koroške Titovi Jugoslaviji.
Tovarna »»Tekstifbaf&s4*
v Kranju zbrstnje
Takoj po organizaciji naše podružnice smo začeli stopnjevati naše delo. Delavci ki so 99%> organizirani delajo vestno in z veseljem. Sedaj obratuje že 140 tkakkih st.ojev. upamo pa. da bo začela v kratkem vsa naša tkalnica obratovati. Odločili smo se, da bomo delali tedensko po dve uri za socialne namene. Tudi za spomenik zmage v Mureki Soboti smo nabrali 935 dinarjev.
Zelja in namen nas vseh je, dvigati in spet dvigati proizvodnjo.
Ratoj Ježe
Delavci tržaške prefllrise za onsmc-gle tovariše
Na zadnjem mitingu, ki smo ga imeli v tovarniški dvorani, smo nabrali čez 11 tisoč dinarjev za naše stare in onemogle tovariše. Da se ta denar pravilno razdeli, Je vodstvo naše organizacije sklicalo sestanek, kjer smo določili enkratno podporo štiridesetim bivšim delavcem naše tovarne.
Da bi bili naši tovariši, Id so pri delu onemogli ali kako drugače niso več sposobni za delo, še naprej preskrbljeni, so delavci sklenili, da bodo odslej delali vsak mesec eno nedeljo ta ves zaslužek tega dela dali za podpore. S tem velikodušnim dejanjem so naši delavci dokazali, da povsem razumejo težave ln potrebe ljudi, ki so pustili v tovarni skoraj vse svoje življenjske moči ter s strahom zrli na jesen svojega življenja.	A. Kržišnik.
„Jugc!b5rsma“ dela za otesvo
Marsikomu so rile znane razmere v »Jugobruni« pred vojno to v času okupacije. Vendar bi danes radi napisali, kakor mnogi drugi, kako dela »Jugobruna« v obnovi,
Tekstilna tovarna »Jugobruna« Je ena največjih v državi. Obsega predilnico, tkalnico, tiskarno ln vse zraven spadajoče obrate. Tovarna ima tudi električno centralo.
Po osvoboditvi smo vsi z veseljem prijeli za delo, da bd članprej dvignili produkcijo. Vemo, da je treba v najkrajšem času oskrbeti z obleko mnoge, ki so v tej vojni izgubili vse.
Ko smo pričeli z delom, je bilo v tovarni zaposlenih 358 delavcev in nameščencev, danes pa nas dela že 700. Vsak dan se vračajo naši stari delavci iz vojske in internacije in po dolgem času z veseljem primejo za delo.
Pod spretnim vodstvom tovariša delegata ministrstva za industrijo dr. Nagyja ln tehničnega vodje tovariša inž. Pipuša smo pr pravili vse, da se je proizvodnja povečala. Imeli smo v zalog še nekaj lesne volne in umetne svile, tako da smo lahko obratovali nemoteno vse do zdaj, ko so prispele prve pošiljke bombaža.
V predilnici smo že pričeli e predelavo tega bombaža. Na nekaterih krožrih strojih smo dosegli predvojno višino proizvodnje. V tkalnici smo izdelali od meseca maja do kcnca avgusta lepo količino blaga, ki se v tiskarni barva, tiska ta Uka.
Tudi v zbiranju starega materiala ne zaostajamo za drugimi. Zbrali smo 6 vagonov železa, 1 vagon papirja, 10 bal vre-čevine, 1000 kg stekla, 80 bal vate, 14 bal pap'matih cevk jn 9 zabojev starega pisarn'Skega papirja.
Kulturno življenje je povsem drugačno kakor nekdaj. V teku so priprave za velik miting, Itatercga se bo udeležil tudi minister tovariš Leskošek. Naša mladina pridno dela tudi v mladinski organizaciji, žene pa v AFŽ. Skoraj vse delavstvo ln na-meččenstvo je organizirano v strokovni organizaciji.
Vemo, da nas čakajo še težite naloge, a se z veseljem podajamo na delo. Vemo, da delamo za svojo državo ter v dobro nas vseh. Danes smo si vsi tovariši v bratstvu, enotnosti in svobodi.
Sanjale ssm o svebtrdni
delavski organizaciji...
Podružnica v celjski tovarni »H i d o< je priredila uspel miting. Na tem mitingu je predsednica v svojem govoru podala jasno sliko uspešnega dela podružnice:
»Ko danes otvarjamo v naši tovarni lastno knjižnico in delavsko kuhinjo, je to za nas velik praznik, iz katerega se jasno kažejo sadovi svobodnega udejstvovanja. Nič več ni gestapovcev, ki bi nam to zabranili in preprečevali. Naša tovarna ni več ječa, kamor smo hodile na tlako za nemške osvajalce. Že v tistih temnih dneh smo sanjale, kako si bomo v svobodi uredile življenje, kako bomo vzgajale mladino in se vsestransko izobraževale Govorile smo o mitingih in izletih, ki jih bomo prirejale, govprile smo o dneh. ko bo naše delo radost in ne več tlaka. Takrat smo sanjale in najbolj hrepenele po svobodni delavski organizaciji...
Prvič v zgodovini obstoja naše tovarne nam je odprta not k boljšemu in naprednemu življenju. Delavec ni več zajx>stavljen, njegovo delo je upoštevano, prav tako so upoštevane tudi njegove želje. Kar smo si nekoč želele in kar smo si v teh dneh jjo-stavile za svojo nalogo, se nem je izpolnilo. Tako imamo zdaj lepo kuhinjo, kjer dobivamo vsak dan enkrat toplo hrano. Imamo tudi lastno knjižnico in klavir za glasbeno izobrazbo. V načrtu imamo tudi postavitev telovadnega odseka, da bo lahko tudi naša mladina tekmovala z drugimi podružnicami.
Danes smo se zbrale tu po lastni volji, nihče nas ni prisilil priti Danes nas niso prignali sem gesta novci in zaklenili za nami vrata, da hi poslušale niihove suhoparne in nesmiselne govore Danes nam nihče ne jirepoveduje govoriti našega materinega jezika. ne neti naših tenih domačih pesmi Za vse to smo hvaležne našim hrabrim borcem. našim nadlim in umorjenim ki so dali «a to svobodo svoja živi-enia Zato je čaša dolžnost, da dokončamo nJhovo d°!o — da dvignemo k moči in obnovi našo mlado državo.«
Uspehi skupnega dela m naše dshsre volje Me samo pri vas, tudi pri uas sme pridni!
Celjski poštarji
necelo starih časov
Člani podružnice poštnih nameščencev v Celju so na svojem širšem t anhu soglasno sprejeli naslednjo resolucijo:
»Izjavljamo enodušno, da odklanjamo povratek starih razmer, ki ne morejo uresničiti želj resnično svobodnega -azvoja in enakopravnosti. Jamstvo za resničen napredek, osebno svobodo in svobodo prepričanja vidimo le v federativni, demo' atič-nl republiki Jugoslaviji, pod vodstvom preizkušenega krmarja usode jugoslovanskih narodov maršala Tita.«
Uskžbenci državnih želszsfc v Ljubljani as® s®de!ova!i pri nedeljskem delu
Odsek železničarjev Sekcije za vzdrževanje prog si ;c zadal nalogo da čimprej obnovi železniške delavnice v Zeleni jami, ki so bile porušene ob prilik ek'p", o z; e na ljubljanskem kolodvoru. Tovaraši so že takoj po eksploziji pristopili k prostovoljnemu delu v prostem ča ?u in prekrili delavnice v prav kratki dobi. Da omogočijo nada'jnje delo zidarjem, tesarjem in inštalaterjem so v nedeljo skupno pristopili k obnovitvenem delu.
Dvignili in odstranili so ožg~ne de-ke iz poda, odstranili ožgan in zrahljan omet in odoeljali. uničen material. Zasuli so jame in splanirali nasutja pod podi, podrli vmesne stene, razložili tirnice. Pri tem delu je 45 tovarišev naredilo 145 ur. V normalnih prilikah bi to delo trajalo najmanj 360 ur.
Pred nekaj časa so imeli nabiralno akcijo starega železa, v kateri je sodelovalo 50 tovarišev, ki so nabrali dve in pol toni drobnega železa.
Pri vseh tovariših je opaziti veliko razumevanje novih časov in potreb za obnovo porušene domovine.
Celjski iraštas-fi sMaraja seelaSiai prerase
Podružnica cel j sitih poštarjev je izvedla nabiralno akcijo za podporo prebivalstva na Krškem polju. Tako je izročila o:rožnemu socialnemu skrbstvu sledeče predmete: 100 skodelic 100 pokrivali«, 5 priprav za prinašanje hrane, 8 krožnikov In še nešteto drugih potrebnih predmetov.
Za podporo potrebnih prebivalcev v Solčavi pa so nabrali pri članstvu podružnice 3310 dinarjev in sledeče predmete: 6 postelj, 4 kuhinjske omare 3 stole, 3 mize, razen tega še 92 kosov razne obleke in opreme.
Odzvali smo se tudi pri akciji za make-don ke begunce in zbrali zanje 600 dina jev. Pripravljamo se, da postavimo spomenik našim padlim tovarišem — žrtvam nacističnega terorja. V ta namrn smo zbrali do zdaj že 3291 dinarjev. Nabiralno akcijo bomo raztegnili na vse podružnice pošte in pričakujemo tudi pri teh tovariših lepega odziva.
Mariborski železničarji pri čiščenju ruševin
Mariborski železničarji so se skupaj udeležili dela pri čiščenju ruševin stanovanjskega predela. Kdor je zašel v teh dneh v železn ško koloni; ko četrt, je V' ko videl povsod od dela razgrete obraze železničarjev, ki so polni volje, da obnovijo porušena poslopja, vihteli krampe ’*> lipate. Čistili ln zlagali so opeko ln jo pripravljali za novo zdanje, zasipavali so Jarke, ki so nastali pri bombnih napadih.
Tako smo naredili v avgust-’ 990 udarniških ur Delali smo pa tudi še prej in hočemo delati še nanrej tolik časa, da bomo lahko rekli: »mlada Titova JugosIav‘ja je dograjena — zgradili smo jo sami s svojim delom!«	Franica,
Šolstvo v Tržiču
Ena največjih dobrin, ki nam jih je prinesla svoboda, so naše slovenske šole. Ne samo starši, tudi mladina se tega prav dobro zaveda, zato je tudi z veseljem m izrednim številom napolnila učilnice po osvoboditvi, kjer so iih po štirih letih spet sprejemali slovenski učitelji s slovensko besedo.
Pred vojno so bile v Tržiču tri šole: meščanska, dekliška osnovna in deška osnovna šola. Imeli na smo tudi trgovsko nadaljevalno šolo. Ko se je začela vojna, je rilo e prihodom okupatorja kar čez noč vse zatrto. Zavedni učitelji so bili izgnani, druge pa so nastavili po raznih uradih ali upokojili Prišli so nemški učitelji ter pričeli s svoiim raznarodovalnim delom. Sreča je bila v lem. da so nastavili za učitelje nekvalificirane ljudi, ki se jim to delo ni posebno obneslo. Mladina pa jo sama po svojem naravnem nagonu in zavednosti čutila, da so to tujci in očitno pokazala, da Uh ne mara
Da bi Nemcem niihovo raznarodovalno delo uspelo, so temeljito uničili na vseh Šolah učiteliske ln šolarske kniižnice. vsa učila. ki so kakor koli spominia’a na narodni značaj. Tz meščan«ke šo'e so napravili trd-niavo, io onlelli z žico. a na streho poplavili dva betonska bunkerja Nekdaj lepo šolsko poslopje so popolnoma uničili.
Toda mi smo šli oreko tega. D^nes je v Tržiču več pouka kot ga |e' bilo kdaj koli ponrej. To je zasute« kraievnta oblasti in sodelovanja tulca'šnjega učiteljstva, predvsem tovarišice Staričeve, ki je že od vsega početka duša poučevanja. Mesta! odbor OF |i je zaupa! začasne unraviteljske posle Zbrala ie učiteljstvo, kohkor ga j p bilo v k raju. z nemšk’mi ujetniki včasih jih je kar sama strašila — očMita šp'3ko no«tap. ie. izvršila ponls otrok in izvedla nabiralno akci'o s!oveu«Vb kutin Mesec dni no osvobodi tv! se ie na osnovni šo’i že priče! pouk PriS’5 «i0 v? nej t„d1 iz	M9. tako
da je bilo prve dni vseh preko
Čeprav ge ie šo'sVo leto zakliučMo 15. julija. se pouk vrši skorai v istem obsegu dalje tudi v nočita>pflj, tJčHeiistvo dobro raz-
Ntar-tj ta -.-oztaroMno '’nd'
čaje. da bodo učenci delali konec avjfu sta izoite čez razrede, ki so jih zamudili ali
izgubili v nemških šolah. To so predvsem
učenci, ki bodo ali so hodili v srednjo šolo. Tečajev se udeležujejo tudi partizani, ki so šli iz šolskih klopi v borbo. Danes so to resni fanlje, ki se zavedajo, kako potrebno ie znanje. Učiteljstvo upošteva, da predmetom težje sledijo in tako snov z učenci ponovno utrjuje in ponavlja. Ti učenci imajo sedaj trdno voljo nadomestiti, kar so zamudili, mi pa jim bomo v vsakem pogledu priskočili na pomoč in jim skušali olajšati prenaporno delo.	Kav ar Janez, učitelj
LisMs&a presveta v Velenju
Prosvetni delavci v Velenju so ustanovili podružnico »Ljudske prosvete« s tremi pododsekj — pevskim, dramatskim ln godbenim. Imela je že prvo prireditev s čistim dobičkom 7000 din, od katerega smo dali sirotam padlih borcev 4000 din. Prav tako smo ustanovili flzkultumo društvo v Velenju, Skalah, St. Andražu ln v St. liju pri Velenju pod vodstvom tamkajšnjega učiteljstva. V Skalah ln v St. liju kakor tudi v Paki pri Velenju delujejo dramat-ski odseki, ki so tudi že Imeli nekaj prireditev.
Tako se razvija naše kulturno delo v Velenju med samim ljudstvom.
Cb3B3vItveBa Sela na Te&itl&ai sreda j! Seli
Obnovitvena dela na Tehnični srednji Soli dobro napredujejo. Vodijo jih člani podružnice, pomagajo pa tudi dijaki, tako da bomo kmalu lahko začel! z rednim poukom. 2e sedaj so na šoli varilni tečaji, ki bodo izvežball za našo obnovo tako potrebne varilce, ln večerni tečaji za krojače ln čevljarje. Vse te tečaje je prej vodil urad za pospeševanje obrti. Omeniti moramo tudi požrtvovalno delo naših tovarišic, posebno Htlbiove ln Pečarjeve. Pod nj hovim ved-,zclelllJejo naše učenke ln članice AF2 opreme za dojenčke. Tako so Izdelale 6	21.000 komadov plenic, 9000 srajčk,
povojfikov itd.
kulturno in politično Mo prt nas ne počiva: na rednih tedenskih sestankta obravnavamo vse važne politične dogodke, uvedli pa smo tudi gospodarske • «-rate. Dela je dovolj za vse. a delamo radi. ker vemo, da je to delo v korist nam vsem.
Tudi ml delavci Kemične tovarne v Mostah delamo na vseh poljih, da si zgradimo čimpreje in čim lepšo domovino, za katero so premnogi toliko žrtvovali In pretrpeli. Udejstvujemo se na političnem, gospodarskem ln strokovnem polju, prirejamo vsak teden strokovne in politične sestanke, katere vodijo in predavajo na njih sami domači tovariši. Udeležujemo se tudi skupnih političnih sestankov z našimi sosednimi tovariši iz tovarn Hrovat in Saturnus ter raznih manifestacij. Prav tako smo prisostvovali pri vseh sprejemih važnih osebnosti. Strokovna organizacija v tovarni je stoodstotno izvedena. Organizacija deluje zelo živahno ln nam daje vse ono, kar je za nas delavce najbolj potrebno. Pripravljamo se na volitve obratnih zaupnikov. Izvolili smo tudi dva ljudska tožilca, katerih značajnost in nesebičnost pri delu kažeta, da smo dobro izbrali.
Udeležili smo se zbiralne akcije starega železa, katerega smo nabrali Ln natovorili na vagon nad 10.030 kg v rekordnem času. Nekateri izmed nas so dobili pri tem delu posebno pohvalo.
Delavstvo je zaposleno pri popravilih obratnih naprav, pri tem je pokazalo Iniciativo. Gradimo tudi nov tovarniški objekt v lastni režiji. Mnogi Izmed delavcev so bili pri tem delu pohvaljeni in nagrajeni, ker so s svojo pridnostjo in bistroumnostjo pospešili In pocenili gradnjo. Seveda imamo tudi take delavce, ki Imajo pri delu eno roko krajšo od druge, a talcih je malo. Tudi tl bodo kmalu sprevideli, da je delo častna naloga, ki jo nalaga sedanje stanje domovine ln bodo bolj z veseljem poprijeli za delo. Popravljamo tudi tovarniški dimnik, ki je začel na vrhu razpadati. Za to delo sta se prostovoljno odločila tovariša Trebeč Jakob in Sešek Franc, katera zaslužita vso pohvalo in nagrado. Delo, ki ga v normalnih prilikah lahko izvrši le strokovnjak, sta brezhibno opravila delavca kovinarske stroke. Tov. Trebeč je kotlar, tov. Sešek pa strojni mojster. Posebno tov. Trebeč je pokazal kot prvi veliko spretnost pri tem delu. Zato, tovariši, ju imejmo pred očmi, kajti vsako delo se da opraviti, če je dobra volja ta pridne roke.
A tudi na kulturnem polju nismo med zadnjimi. S septembrom se je pričel pouk
ruščine. — Med člane podružnice smo raz-pečali raznih brošur za din 4400.—, za tiskovni sklad »Delavske enotnosti« smo zbrali din 2600.—. Tudi pevsko društvo, ki je bilo pred kratkim ustanovljeno, se uspešno udejstvuje pod izkušenim vodstvom tov. profesorja Avsenaka. Mnogo delavcev je včlanjeno pri fizkulturnih društvih.
Organizacija tovarniške podružnice je razpisala natečaj za osnutek tovarniškega prapora, ki se ga je udeležilo 9 tovarišev. Podružnični odbor se trudi, da bi vzgojil čim večje število tovarišev za nov kader strokovnih delavcev.
Najlepša in najbolj tovariška je bila za nas delavce nedelja 2. septembra, ko smo se odzvali klicu pomoči potrebnim sirotam naših hrabrih partizanov. Delali smo na naši stavbi, ld jo obnavljamo. Tu ni bilo razlike med navadnim delavcem in inženjerjem. Vri smo zgrabili za delo, zaslužek pa smo darovali v dobrodelne namene. še celo pionirji iz Poljanske ceste so nam prišli pomagat..
Na sestanku podružnice dne 17. avgusta t. 1. je bila enoglasno sprejeta resolucija, v kateri je izražena enodušna želja delavstva ln nameščencev tovarne po republikanski obliki države.
Miha Mehle
PrsstivffSjsso deto patrraičar-jev v Radečah pri Zidam sen mostu
Papimičarji v Radečah so sklenili na svojem občnem zboru da bodo delali eno nedeljo v mesecu za obnavljanje tovarne. Tako so naredili v juliju in avgustu 1312 delovnih ur. Delavstvo razume težave podjetja in se trudi na vse načine, da bi pobožaj kar najhitreje izboljšalo. Tudi tovarišice opravljajo najtežja dela z veseljem in vestno, ker se tudi one zavedajo, da s skupnimi močmi pomagajo graditi novo državo.
Strokovna organizacija Je 98°/o izvedena. Skupno s tovarno »Peta« in »Izolit« se pripravljamo za ustanovitev knjižnice, ki bo verjetno že prihodnji mesec začela poslovati.
ttčcnci pafeml&e l©i@ burni oitnavCfaže &m§-o Sol®
IS letni Senčar Jenko
Vajeniška šola tovarne letal na Teznem je bila od bomb tako močno poškodovana, da je bilo nadaljnje obratovanje v njej nemogoče. Tako so se znašli vajenci, sami krepki, mladi
fantje iz Maribora in okolice, pred težkim vprašanjem, kje nadaljevati svoje šolanje v kovinarski stroki.
Ker zanje ni bilo nikjer prostora, so se mlade iznajdljive roke z ljubeznijo lotile odstranjevanja ruševin svoje šole z namenom, da si postavijo z lastnimi silami nov učni dom. Z združenimi močmi so od srede julija do danes očistili ruševin skoro ves ogromni prostor, zbrali veliko množino uporabne opeke, železa in lesa ter popravili, kar se je dalo popraviti. Uspeh tega dela je pripisati veliki vnemi in pridnosti vseh, vendar sta se najbolj izkazala 17 letna tovariša P o v š e Viktor in Dobnik Jožef, oba iz Brezja pri Mariboru. Oba tovariša sta s svojo marljivostjo in pridnostjo izpod-bujala ostale; delala sta vedno preko določenega delovnega časa.
Še na tovariša Senčarja Janka ne smemo pozabiti. Kljub svojim 16 letom je na lastno pobudo sam popravil in mestoma tudi na novo montiral vodovodne naprave, ki so bile od bomb popolnoma razdejane.
Tako sz naši mladi tovariši sami gradijo šolo, iz katere bodo prišli, oboroženi s strokovnim znanjem, koristni člani človeške družbe.	VMa
J«


Mladi junaki Vajeniške šole v Mariboru
BsaeBBBBBBSBBsaMMmeeaeMi

Detavsasst Emssšisiii uslhsi-feesscev' peiSražssike SL Lfubljana
Naše članstvo je navdušeno sprejelo predlog o prostovoljnem nedeljskem dela in se mu polnoštevilno odzvalo, šli smo na Rašico, ki ja prva občutila vso težo okupatorjevega nasilja. Napravili smo okoli SCO delovnih ur. Pri tem delu sta se posebno izkazala tovariša Jamnik J®še in Rtakušoek Vinko.
Udejstvujemo se tudi na kultumc-pro-svetaem polju. Imamo pevski zbor, odsek za glasbo in svojo knjižnico. Svoje prireditve, razan žalne svečanosti za bstaovSšfta-mi žrtvami, še nismo imeli, pač pa se pripravljamo na skupen miting vseh podružnic ministrstva za finance. Naš stenčas je pester in zanimiv in tekmuje s stenčasom podružnice III.
Naši člani so se obvezali, da bodo mesečno oskrbovali dva otroka. V ta namen smo zbrali že čez 2880 dinarjev. Pet naših bolehnih članov pa smo poelah na zdravljenje in oddih na Jezersko.
Na enem naših sestankov smo izglasovali resolucijo o priključitvi Trsta, Gorice in ostalex Primorske k Titovi Jugoslaviji In o republikanski ureditvi države.
Resolucija se glasi:
»Nameščeno! finančnega ministrstva, elani podružnice št. H., zbrani na svojem sestanku, sprejemamo naslednjo resolucijo:
Suletaa borba primorskega ljudstva, ki se je zaključila z oboroženo 41etno borbo vseh jugoslovanskih narodov proti fašizmu, v kateri so sodelovale tudi vse napredne slovenske ia italijanske množice vsega Primorja, smatramo kot zadosten dokaz in voljo primorskega prebivalstva, da hočejo živeti v skupni federativni Titovi Jugoslaviji.
Trst pripada zemljepisno in gospodarsko svojemu naravnemu zaledju, to je federalni Sloveniji. Za to pripadnost so se izrekli tudi trgovski in industrijski krogi Trsta, zavedajoč se, da je le v sklopu z matično
Slovenijo v Jugoslaviji zagotovljen Trstu gospodarski razmah in procvit.
V	dneh, ko se bo odločala usoda Trsta, stojimo odločno na strani našega ljudstva in naprednih italijanskih množic in bomo storili vse, da se uresničijo naše in njihove težnje: Trst mora pripadati Titovi Jugoslaviji!«
V	prepričanju, da je delo edino merilo
vsakega poedinca, poudarjamo potrebo po delu, po prostovoljnem in načrtnem delu, ker samo tako bomo uspešno obnovili porušeno domovino.	EL M.
»Poštni uslužbenci na področju mesta Ljubljane izjavljamo, da nam more edino naša sedanja ljudska oblast ohraniti pridobitve, ki nam jih je skupno z ljudstvom priborila naša Narodno-oevobodilna vojska. Zato se kralj, ki je izdal svoje narode in jih zapustil v najbolj kritičnih trenutkih, ne sme nikoli več vrniti. Narodi Jugoslavije so si morali sami priboriti svobodo, trpeti zanjo in preliti toliko krvi. medtem ko se je kralj in ostala reakcija umaknila na varno in skušala ovirati njihovo osvobodilno gibanje. Kralj ne samo, da se je pasivno zadržal v naši osvobodilni borbi, temveč je šel še celo tako daleč, da je z vso avtoriteto podpiral izdajalca Mihailoviča in druge Hitlerjeve pomagače. Zahtevamo, da izglasuje naša ustavodajna skupščina republikansko obliko države, ker so jugoslovanski narodi prepričani, da bodo samo v republiki zavarovane vse njihove koristi. Hkrati izrekamo soglasno neomajno zvestobo tovarišu Titu, ki je po svojih dejanjih in vzorih dal vso garancijo za srečno bodočnost naših narodov.
Obsojamo delo naše reakcije v Trstu. Zahtevamo, da se naša Primorska s Trstom, Beneška Slovenija in Istra priključijo Titovi Jugoslaviji.«
ZMs^ite sa ttmi sklad!
Mesna vzgspi ¥ ZSSE
je 8i¥mf mplfili IpiiMli susisšie
(Ob obisku sovjetskih fizkuUurnikov v Ljubljani)
Te dni so po obisku Beograda prispeli z letalom v Ljubljano zastopniki sovjetskih fizkultumikov. Predstavniki naše narodne vlade in zastopniki naših telesnovzgojnih organizacij so dragim gostom priredili prisrčen sprejem in se potrudili, da bi njihovo bivanje v Sloveniji bilo čim prijetnejše. Zastopstvo sovjetskih fizkultumikov, ki ga vodi Ivan Ivanovič Nikiforov, ije sestavljeno takole: Nikolaj Ozolin, svetovni prvak v skoku s palico z rezultatom 4.32 m; Nina Bnmbad-ze, svetovna prvakinja v metanju diska, ki ima rezultat 49.88; Aleksander Pugaževski, prvak SSSR v teku na 800 m z rezultatom
1.53	minut in v teku na 1590 m z rezultatom
5.53	minut; Evgenija Šešenova, prvakinja v teku na 200 m s časom 25.2 sekundi; Mjje-šiiev, prvak v prsnem prostem plavanju in Uš&kov, prvak v plavanju s časom za 200 m — 2.8 minut in za 400 m — 4.44 minut. V Ljubljani so sovjetski fizkulturniki nastopali v lahkoatletskem in plavalnem tekmovanju in dosegli prva mesta s sijajnimi rezultati. Nato pa so pod vodstvom funkcionarjev FOS-a pbiskali Planico in Bled. Obisk sovjetskih fizkultumikov je bil nenaden, vendar pa je vsepovsod, kjer so se pojavili, posebno na tekmovalnih prostorih, prišlo do iskrenih izrazov bratstva med njimi in nami.
Vodja delegacije sovjetskih fizkultumikov tov. Ivan Ivanovič Nikiforov je pripovedoval o telesni vzgoji v Sovjetski zvezi:
Sovjetska zveza posveča že od vsega po-četka fizkulturi vso pažnjo in ji daje v njenem nenehnem razmahu vso podporo. Pri sovjetski vladi je postavljen Vsezvezni odbor za telesno vzgojo in šport, ki vodi vso telesno vzgojo v Sovjetski zvezi. Zato telesna vzgoja v Sovjetski zvezi ni stvar samo ene družbene plasti, temveč je fizkulura stvar najširših ljudskih množic. Zato je razumljivo, da prav strokovne organizacije prednjačijo v množičnem telesno vzgojnem delu. To organizirano delovanje na tel esnovzgojnem polju, ki ga strokovne organizacije po pra-
vici smatrajo za eno svojih prvorazrednih nalog, se na primer očituje v neštetih tako impozantnih prireditvah, kakršne si je težko predstavljati. »Pomladni sindikalni komsomolski tek čez drn in strne — na primer — zajame vsako leto 6 do 7 milijnov športnikov, ki tekmujejo istočasno v raznih krajih države. Poudarek vsemu telesno-vzgojnemu delovanju v Sovjetski zvezi daje dejstvo, da je to delovanje in tekmovanje v najširšem pomenu besede množično. Tako se okoriščajo z fizkulturo vse delovno ljudstvo, kar ima blagodejne posledice v zdravju najširših ljudskih monžic, hkrati pa takšen množični sistem telesne vzgoje omogoča mnogim skritim talentom, da postanejo v pogledu doseženih uspehov vzor milijonom fizkultumikov. Prej neznana delavka v tovarni v Tuli, tovarišica Zinaida Šešenova, je danes prvakinja. Sovjetske zveze v teku na kratke proge. V delegaciji, ki je obiskala Slovenijo, je tudi ključavničar tovariš Ušakov, sovjetski prvak v plavanju. In takšnih primerov je še mnogo.
Nadaljnja, s krasnimi uspehi kronama izkušnja sovjetske fizkulture obstoja v tem, da Vsezvezni odbor za telesno vzgojo podpira narodne športe v posameznih sovjetskih republikah. V republikah Srednje Azije je posebno priljubljena rokoborba, zato, za primero, v teh republikah posebno negujejo to vrsto športa. Na takšen način je v vsaki republiki ustvarjen množično telesnovzgoj-no gibanje z narodnim obeležjem, ki je omogočil Rdeči armadi odlične rezerve. Znano je, da so tudi v domovinski vojni prednjačili sovjetski fizkulturniki tako v panogah telesne kulture (smučarji, alpinisti itd.), kot tudi sploh kot telesno krepki in vzdržni borci in kot neomajni nosilci socialistične misli in borbene ideje.
Prisrčni stiki, ki so jih naši fizkulturniki navezali s sovjetskimi in ki jih moramo še poglobiti, njihove izkušnje in divni vzgledi — vse to naj vpliva tudi na nadaljnji razvoj naše telesne vzgoje, posebej pa še ob poudarku, da prednjačijo v sovjetskem množičnem fizkul turnem delovanju prav strokovne organizacije;
-----------———ase-------------
©fito delavstvo w boju m §¥a§e pravice
Policija je streljala v stavkajoče delavce — Manifest komunistične partije Grčije
Ker industrijalei niso sprejeli pogojev, ki so jih postavili delavci, so tkalci v predilnicah začeli splošno stavko. 20.000 delavcev, tehnikov in nameščencev britanskih vojaških ustanov je proglasilo 48-urno stavko. Gradbeni delavci so stavkali 24 ur. Stavka delavcev v tovarnah olja in mila še vedno traja. Stroji v kemičnih tovarnah tudi počivajo.
V Atenah je izbruhnila stavka pekov, v Pireji pa med delavci telefonskega prometa. V stavko so stopili tudi rudarji iz rudnikov lignita,	c
Strokovne organizacije mnogih drugih tovarn so izjavile, da bodo pozvale k stavki vse delavstvo, ako se v nekaj dneh njihovi pogoji ne sprejmejo. Delavci zahtevajo 75-odetotno povišanje mezd, izboljšanje dobav za prehrano, uvedbo socialnega zavarovanja m udeleževanja v vse strokovne organizacije.
Stavku joči delavci ne zahtevajo samo gospodarskega izboljšanja, temveč tudi amnestijo vseh političnih ujetnikov in vzpostavitev reprezentativne vlade.
V	stavkajoče delavce je policija streljala ter jih nekoliko ranila; med njimi je bilo ranjenih tudi devet žena. Na nekaterih mestih je policija skušala prisiliti delavce k delu; razgnala je številne zastopnike stavkajočih, gj. so se zbrali pred ministrstvom za delo.
Komunistična partija Grčije je izdala manifest, s katerim poziva svoje člane, da se mobilizirajo o priliki stavk, ki se širijo po državi. Zahteva takojšen umik britanskih okupacijskih čet in angleško-grškt sporazum na podlagi enakosti.
V	Ateni so demonstrirale množice žen in sorodnikov grških vojakov, ki se še vedno nahajajo v taboriščih v Srednji Afriki. Ti ujeti vojaki so sodelovali pri uporu Grkov v Egiptu leta 1944. Oproščeni so bili z amnestijo, ki jo je izdala vlada Papandreusa, a do zdaj se še niso vrnili na svoje domove in njihove družine so ostale brez sredstev in pomoči. Demonstrant je so vzklikali proti predsedniku grške vlade Vulgarisu.
■ee»
ICslt® irial® asE bratje na jsgs
pred kratkim se je vršila v Splitu konferenca strokovnih organizacij za Srednjo Dalmacijo, kateri so prisostvovali zastopniki strokovnih zveznih svetov. Podali so obširno poročilo o organizacijskem stanju in tarifni politiki Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev v Splitu in drugih krajih Dalmacije.
V tovarni cementa Sv. Kajo so s popravljenimi stroji in z novim načinom dela znatno izboljšali in dvignili proizvodnjo. V tovarni »Majdan« so izboljšali rotacijsko peč, odstavili nekaj nepotrebnih strojev, poenostavili proizvodnjo in jo tako dvignili za 30%. Take primere je treba priporočati in uvesti v vse tovarne. V vsa podjetja se mora uvesti tudi akordno delo in ustanoviti nabavljalne zadruge, ki so tako potrebne delavcem in nameščencem za nabavo najosnovnejših prehranbenih sredstev.
Strokovni zvezni svet v Splitu je organiziral predavanja, tečaje za nepismene,
tečaj ruskega jezika in strokovne ter higi-jenske tečaje.
V Solinu imajo sedem podružnic in krajevni odbor s 1420 člani; v Imotskem deset podružnic s 1048 člani, a na Braču osem podružnic. Tukaj vlada velika nezaposlenost, posebno v kamnoseški stroki. Vzroki te nezaposlenosti so pomanjkanje prevoznih sredstev in naročil. Tudi drugi kraji Dalmacije so ustanovili podružnice z mnogimi člani.
Po poročilih se je ugotovilo, da kljub direktivam, ki so bile dane na prvi Oblastni konferenci strokovnih organizacij, terensko delo v Dalmaciji ni bilo uspešno. Treba je delati na to, da se ustanovi čim več podružnic tam, kjer so dani zadostni pogoji. Vsaka podružnica mora stopiti v stik z Zveznim tajništvom v Zagrebu in takoj poročati o delu. Vodstvo strokovnih organizacij se mora pobrigati, da se izboljša življenjski standard delavcev,
Izpred vrat dečjega doma, ki je popolnoma skrit v gostem listju, teče steza naravnost na polje — pot na postajo m nazaj. Tisti, ki so to pot pravkar prehodili, se ne zanimajo zanjo. Toda, čez nqkai ur se vse češče zatekajo k ograji in vedno vztrajneje opazujejo vsakega mimoidočega ki se odpravlja v vas.
Desetletni Petje Isajenkov misli ea glas:
Takoj, ko zagledam očeta, mu stečem nasproti. Saj koncu koncev pa me očka siti spoznal ne bo. Glej, že Ljudmila Leonid ovna je rekla, da sem se jaz tako izpremenil, da me tudi spoznati ni mogoče Očka bo tudi vprašal: »Malček, povej mi. prosim, kod naj pridem v dečji dom?« Jaz mu bom odgovoril- »Pojdite za menoj tovariš borec, jaz Vas vodim«. »Toda poznaš ti. malček, v dečjem domu Pet j o Isajenkova?« »Seveda. do znam.« — bom odgovoril.
Težko je reči pri takih okoliščinah, kakšno bo srečanje 45 letnega vojaka Prohorja Kirsanovičs isajenkova z njegovim ljubljenim sinom. Mogoče oče v resnici ne bo takoj spoznal sina: Drobni, bolehavi malček se je v deč5em domu zelo okrepil Mogoče pa bo vse drugače. Kolikokrat se zgodi, da še dolgo pričakovani pojavi tako nenadno!
T-kn r nr ir rvavkor oriše! v d”čii dom
demobilizirani starejši poročnik Nikolaj Konstantinovič Komarov ne da bi ga kdo bi-1 opazil. Nihče od otrok ni videl, kako se je približal domu. Nikolaj Kotutantino-vie je prišel k zgradbi in pogledal po dvorišču. Med zagorelimi otroci, ki so bili zaverovani v igro, je z očmi takoj našel svojo starejšo hčerko Tom očko. Roka Koostanti-noviča Nikolaja je legla na kljuko vrtnih vratec in — zastala. Čutil je, kakor da mu srce hoče uiti in za hip se je ustavil, da bi se malo umiril. Komaj so ga pa otroci opazili. je že Tomočka zaklicala: »Očka! Ljusja. naš očka se je vrnil!«
Čez nekaj hipov je oče stisnil v naročje svoji dve hčerki. Toda, ko je minila prva vznemirjenost od veselja se je starejši poročnik prepričal, da je padel v zasedo: vse prebivalstvo dečjega doma se je nabralo okrog njega. K njemu se je stegovalo na desetine rok m videl je veseli smehljaj na desetinah lic. Kar objemal in poljubljal je neznane mu malčke m dekletca, ki se jim je ••ožilo ; do očetovi ljubezni.
Tri dni je preživel starejši poročnik Ko-marev v dečjem domu. Tri dni so bili popolnoma veseli in srečni — tako oče ki se ie vrnil k svojim otrokom, njegovi otroci, njihovi prijatelji in tovariši v igri. kakor
tudi vzgojitelji in sestre. Potem pa je prišlo postopoma do jeka. Prvi je ušla neprostovoljna solza upravnici dečjega doma Ljudmili Leonidovni Ustrecka. Nikolaj Konstan-timmč je sedel v njeni, prijetni sobici pri čaju in ji povedal kar ji ni moglo biti nepričakovano. Vmil se bo v Leningrad, kjer je živel z družino do vojne. Dekletci bo vzel seveda s seboj. »Razumem, da mora tako biti, je izpregovortla Ljudmila Leonidovna. »Pa vseeno mi je zelo težko... Glejte, pri meni sta bili. kakor da bi bili moji lastni.«
»Bili ste jim rodna mati,« je rekel Nikolaj Konstantinovih »Niti jaz, niti otroka ne bosta tega nikoli pozabila. Da, tako bi jdh ljubila mati. če ne bi umrla.. ,<$
Odhajajoče je spremilo na postajo vse prebivalstvo dečjega doma. Ko je bilo treba stopiti v vlak, je Ljudmila Leonidovna _ še enkrat pobožala dekletca in tedaj je začutila. da so tudi njuna lica mokra.
»Na svidenje, mamica,« je rekla Tomočka in glas se ji je trgal. »Hvala, hvala Vam za vse!«
Ljusja pa je samo zaihtela in se ji brez besed obesila okoli vratu. Zdaj eden, zdaj drugi spremljajočih otrok je potegni! solze skozi nos.
»Nič, nič, pusti, naj jokajo,« je rekel Nikolaj Konstantinovič »to so lepe solze«. — Tudi njegov glas je zvene! nenavadno.
Od tega dne so vzgojitelji še prav posebno začutili kako so jim dragi vsi ti »tuji« otroci. Kmalu bodo mnogi izmed njih zapustili dečji dom. kakor sta ga zapustili Toma in Ljusja Komarcrv Slednjega od njih bo-
do z bolečino odtrgali iz srca. Kako je prijetno spoznanje, da lahko miimo pogledajo očetom teh otrok v oči! Koliko sil so vložili v to. da bi otroci ostali zdravi in da bi njih srca in duše ostale čiste.
Ze se pripravlja na povratek iz Nemčije v domovino Nadin oče — Vladimir Andire-jevič Vinogradov. Zadnje pismo je poslal še izpred Berlina. »Nadica, draga moja hčerka,« je pisal — skoro se zopet vidimo. Pričakuj svojega očka.«
Matere Nada nima. Oče je že v prvih dneh vojne odšel na fronto. Deklica je skupno s staro materjo preživela več kot poldrugo leto v vasi. ki jo je zasedel sovražnik in je videla nemalo strahot. Ko se je znašla v dečjem domu. je dekletce poljubilo Ljudmilo Leonidovno in kar hitro jo je jelo klicati za mamo. Krepko se je navezala na skupino Aleksandre Aleksandrovne Tolste, na druge vzgojiteljice, na svoje družice in tovarišice. — Ne bo se lahko poslovila od njih!
Pisma prihajajo draga za drugim — glasniki srečnih srečanj. Otroci prebirajo redno znova te vrstice, pisane s svinčnikom na koščkih papirja, v katerih so s preprostimi besedami izražena velika in globoka čustva.
Ves kolektiv se pripravja na sprejem oče-tov-zmagovalcev. Otroci pripravljajo očetom darove, uče se pesmi ki jih jim bodo peli, in stihov, kj jih bodo brali za »praznik svidenja«. V kuhinji proučujejo in sestavljajo jedilnik za te tako praznične dni. fe; jih ne bo malo Strokovne pomočnice skrbno likrio perilo. zastore, prte m prHjjo Pred
%tane
V Splošni stavbeni družbi na Teznem v Mariboru zasluži kot pravi udarnik vso pohvalo in priznanje tovariš Dregarič Franc.
Star je 49 let in je uslužben v tej tovarni od leta 1929. naprej kot delavec do 1936. leta, nato pa kot preddelavec. Na podlagi svojih dolgoletnih iskušenj, ki si jih je nabral kot delavec na stroju za upogibanje pločevine, pozneje pa na stiskalnici za upogibanje pločevine s hidravličnim pogonom, poleg tega pa iz lastnega interesa in na podlagi študija je tovariš Dregarič izpopolnil stroj za upogibanje pločevine z dodatno pripravo tako, da je zdaj mogoče upogibati tudi močne vogalni-ke v lOkrat krajšem delovnem času, kot poprej. Pri tem se prihrani tudi pomembna količina koksa. Na istem stroju, ki je konstruiran za uvijanje, se je tovariš Dregarič s svojimi skušnjami in iznajdljivostjo usposobil ravnati lamele. Stroj za uvijanje ima tri valje, dočim je pri normalnem stroju za ravnanje lamel potrebno pet do sedem valjev.
Tovariš Dregarič zna tudi izdelovati manjše dno za parni kotel, katerega je bilo prej mogoče nabaviti samo v inozemstvu. Tako služi s svojim delom za vzgled ne samo svoji kovaški skupini, temveč vsej tovarni.	Vida

Jsa@ssZ3V3p‘4 —
MBe žešSus&svaška vlafla
Praški listi posvečajo mnogo prostora vprašanju Trsta. Listi naglašajo, da bo postal Trst dejansko pristanišče dunavskega prostora samo tedaj, če bo v jugoslovanskih rokah, ker vsako pristanišče pripada svojemu zaledju, najbližje zaledje Trsta pa je slovensko. ,
Organ češkoslovaške narodne socialistične stranice »Svobodna beseda« piše pod naslovom »Trst — pristanišče Češkoslovaške«:
»Trst, o katerega usodi se bo te dni odločalo na mirovni konferenci z Italijo, ima dejansko tudi za češkoslovaško velik pomen, toda samo v tem primeru, če bo pravici zadoščeno in če bo pripadel Jugoslaviji. O tem ni dvoma, da ne bi po prirod-nih pravicah in geografsko pripadal Jugoslaviji. Tret lahko napreduje samo tedaj, če bo pristanišče Srednje Evrope. Toda to je lahko samo tedaj, če pripade državi, 16 ima močno zaledje, to pa je Jugoslavija. Edino Jugoslavija z mnogimi progami do Trsta lahko vodi takšno tarifno politiko, ki bo omogočala Trstu, da postane luka Srednje Evrope. V tem primeru bi imela češkoslovaška v Trstu pristanišče in M mogla naša industrija Trst popolnoma izkoristiti. Kar se tiče prebivalstva, bi bil Trst povsem slovenski, če ne bi bilo fašistične italijanske politike. Dodeliti Trst Italiji bi pomenilo, ponovno žrtvovati množice jugoslovanskega ljudstva in s tem prisiliti Italijo v ekspanzivno politiko v smeri Balkana. Zato je geslo »Trst Jugoslaviji!« klic za pravico in zagotovitev miru v Evropi in zato bo naš narod v četrtek 6. t. m. na praški manifestaciji kot tudi v provinci manifestiral za pravično stvar.«
nedavnim so se v dečjem domu mudila predsedniki kolhozov ki ga s svojimi sredstvi vzdržujejo — tov. Goladajeva, Sitov in drugi. Izpraševali so o vseh potrebah, z zanimanjem so si ogledali zgradbo in vso opremo m prišli do sklepa, da bodo dečji dom lepo opremili za prihod demobilizirancev. Naslednji dan so jim dostavili barve, firne-ža, žebljev in deske in prišli so delavci.
»Vse kar je bilo treba, smo dali; nikdar nam ni bilo žal za otroke in tudi zdaj nam ni žal, — je rekel predsednik kolhoza »Spomin Iljiča« ki je tudi predsednik nadzornega sveta — Vasilij Vasiljevič Sitov.
Ljudmila Leonidovna se je dolgo pogovarjala s tem uvidevnim človekom.
»Mnogo mislim, Vasilij Vasiljevič, na otroke, ki se jim očetje ne bodo vrnili« — je rekla. — Oni čutijo skupno veselje, toda, glejte, kako težko jim je!...«
»Da, težko —- je izprdgovoril Vasilij Vasiljevič. — Toda mi otrok ne bomo zavrgli, hranili in oblačili jih bomo. dokler ne dorastejo. Pa tudi vi se z njimi ne razstanete, ali ne?«
Ljudmila Leonidovna mu je namesto odgovora krepko stisnila roko. _
Žena frontnega vojaka, ki je poginil v boju za domovino je mislila o tem, kako dragi so ji postali otroci. Koliko bo ona še mogla storiti tistim, ki jih je sovražnik za vedno oropal roditeljske ljubezni!
VI. Bnlgakov
v Boljšemitiščinskem rejonu
Medcbvrire 'Masti
Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez
delavcev in nameščencev Slovenije. Uredništvo in oprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-11. tel. štev. 45-33.