Političen list za slovenski narod. p* poŠti prejemam velja: Za celo leto predplačan 15 gM.., za pol leta 8 gl*., za četrt leta 4 gld., za en inesee 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman velj*: Za eelo leto 12 gM,, za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 30 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. N»r»Snin« prejema opravništvo (administracija) iu ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. Štev. 221. V Ljubljani, v sredo 26. septembra 1888. Letnili X VI. Deželni zbor kranjski. (Peta seja, dne 2 5. septembra.) (Konec.) Za Švegeljnom se oglasi poslanec Pfeifer, rekoč: Na prvega predgovornika opazke glede mojega govora pri cesarjevi slavnosti v Krškem dne 18. p. m. imam sledeče odgovoriti: Šolski mladini nisem govoril v nemščini, moj nagovor na šolsko mladino je bil itkljtfčno slovenski; nemške odstavke sem v svoj slovenski govor sprejel z ozirom na navzoče oficirje in z -ozirom na nekaj drugih gostov slovenskega jezika nezmožnih; tudi sem imel ozire na odbornike nasprotne stranke, ki me je s slovensko stranko jednoglasno volila županom. Ker sem govoril kot župan obeh strank, me je vodil pri mojem govoru ozir na vse častite odbornike in druge vplivne osebe nasprotne stranke, ki so krški občini naklonjene ne samo z besedo, ampak tudi z denarnimi žrtvami, kar so že mnogokrat dejanjsko pokazale. Poleg ozira na razmere krške občine sem pa tudi pred očmi imel načelo miroljubnosti in sprave, ki vlada sedaj med krškimi občani in katere si ne pustimo nikdar kaliti po nepoklicani roki. (Dobro, dobro!) Poslanec D eim a n se še enkrat oglasi, ali poslanec Šuklje njemu in baronu Švegelj nu vnovič odgovarja ter dokazuje, da sta si v svojih trditvah nasprotna. Konečno prosi, naj slavni zbor odkloni Dežmanov predlog. V konečni besedi poročevalec Murnik obširno in temeljito pobija točko za točko nasprotnih govornikov in pojasnuje, kako primerna je nova šola domačim potrebam, in da si je nihče ni mogel drugače misliti, kakor s slovenskim učnim jezikom. Da nemščina ni tolikanj potrebna, kakor trdijo nasprotniki, kaže najbolj Idrija, kjer čipke izdelujejo, ne da bi pa dotične delavke dosti nemški znale. Zgodovina umetnosti se na takih zavodih mora učiti, pristavki „eventuelno" v poročilu nimajo pomena, da se bo risanje le erentuelno učilo, ampak kateri učitelj jo bode sedaj prevzel, da ne bode treba precej prvo leto nastavljati še enega učitelja. Konečno zavrača natolcevanje, kakor da bi bil deželni odbor napačno poučil hranilnico o tej šoli; on hraniluici ni pisal druzega, kakor zahvalo za njeno podporo; vse druge razprave ž njo je imela trgovinska in obrtniška zbornica; ako z napravo nove šole ni zadovoljna, imela bo pri občnem zboru priliko svojo obljubo preklicati. Prepričan je pa, da boste obe narodnosti imeli korist od nove šole. Po tako hudem ugovarjanji nasprotnikov bi bil človek mislil, da bodo nasprotniki glasovali zoper predloge finančnega odseka, pa so z našimi poslanci vred glasovali za nje, tako, da so bili soglasno sprejeti. Predlog Dežmanov pa je bil zavržen. Poslanec De v poroča o cesti skozi Kopačnico, ki je stala 26.440 gld. 7 kr., tako, da se po odbitku do zdaj plačanih 22.000 gld. kaže še nepokriti primanjkljej 4440 gld. 7 kr., od katerega prevzame vlada znesek 3220 gld. 31/2 kr., ako ostalih 1220 gld. 3Vj kr. plača dežela. Deželni odbor je tej podnudbi pritrdil, pa tudi sklenil, da ta cesta ostane v oskrbovanji deželnega odbora, dokler se kaj druzega ne ukrene. Konečno poročevalec v imenu finančnega odseka predlaga: „SIavni deželni zbor naj to poročilo vzame od-obrovaje na -znanja in dovoli, da se cesta skozi Kopačnko leta 1889. vzdržuje na ručun deželnega zaklada." Ta predlog obvelja brez ugovora. Dalje poroča isti poslanec o porabi izvanred-nega kredita v znesku 12.100 gld. za vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu leta 1887. Porabilo se je: za stavbe 5002 gld. 17 kr., za nakup živine 1567 gld. 37 kr., za nakup gospodarske oprave in orodja 2037 gld. 49 kr., za vinograd 3526 gld. 95 kr. Pri glasovanji se to poročilo in računski zakjuček omenjenih troškov brez ugovora potrdi. Poslanec baron Švegelj za njim poroča o računskem sklepu muzejskega zaklada za leto 1887. in o proračunu za leto 1889., ter omenja, da se bode muzej odprl 2. decembra in da bode pristop za občinstvo prost ob nedeljah in za učence, ki jih spemljajo učitelji, sicer pa se bode plačevala vstopnina 20 kr. Dohodkov imel je muzej leta 1887 vseh skupaj 4349 gld. 4872 kr., troškov pa 4558 gld. 76 kr. Vrednost njegova je iznašala 431.194 gld. 33 kr., vrednost Smoletove zapuščine pa 100.918 gld. 38 kr. Potrebščina za leto 1889. iznaša 4146 gld., in ravno toliko izkazano je dohodkov. Konečno se sprejmo naslednji nasveti finančnega odseka: „1. Računski sklep in proračun muzejskega zaklada se odobrita. 2. Poročilo muzejskega vodstva se jemlje na znanje, čedalje večja pomnožitev zbirk se radostno pozdravlja in vsem prijateljem in pospeševalcem tega zavoda se izreka zahvala deželnega zbora." S tem je rešeno tudi letno poročilo § 7., lit. C. o muzejskih zadevah. Dalje poroča baron Švegelj o povračilu za režijo in hrano v deželnih dobrodelnih zavodih ter v imenu finančnega odseka predlaga: „Slavui deželni zbor naj torej sklene: 1. Od deželnega odbora, izvršivšega deželno-zborski ukrep dne 3. decembra 1887 doseženo znižanje cen za mesna jedila v deželnih dobrodelnih zavodih se vzame na znanje. 2. Deželnemu odboru se naroča, delati na to, da režijni donesek v blaznici na Studencu potem, ko bodo v stari blaznici v Ljubljani oskrbovani umobolni premeščeni na Studenec, znesek 22 kr. za jednega bolnika III. razreda na dan ne preseže. 3. To poročilo izroči se finančnemu odseku ? poročanje in nasvetovanje." Dr. Bleiweis toplo priporoča te predloge, kazoč na ogromne prihranitve v deželni bolnišnici, in konečno obveljajo vsi trije nasveti brez kake premembe. Slednjič poroča baron Švegelj o zidanji nove bolnišnice iu se soglasno sprejmo naslednji predlogi finančnega odseka: „1. Deželni zbor se drži svojega sklepa z dne 17. januarija t. 1., da se zida nova bolnišnica, sedanja pa proda, ako mestna občina ljubljanska za novo stavbo dovoli zdatno podporo in tudi na vsak drug način podpira izvršitev te stavbe, in ako tudi kranjska hranilnica dovoli izdaten donesek. 2. Deželni zbor priznava potrebo, da se mora LISTEK. Dva dni v Benetkah. n. 5. septembra. \ Korminu nas je čula slovenski govoriti prodajalka sadja. Brž nam je v milodoneči domači besedi jela ponujati vsebino svoje pletenice. Kupili smo radi od nje svežih breskev. Pripovedovala je rojakinja, domd iz Gorenjske, da je bil njen mož železničen čuvaj na Goriškem. Umrl je po kratki bolezni zapustivši vdovo z eno hčerko. Da si sirota pridobi nekoliko drobiža, prodaja sadje na kor-minski postaji. Naj se jej vedno dobro sponaša majhna kupčija! Onkraj Kormina smo bili že na laški zemlji, po Bismarckovi politiki odtrgani od Avstrije, ki je nekdaj toliko žrtvovala za lombardo-beneško kraljestvo. Dasiravno je junaški nadvojvoda Albreht 24. junija 1866 pri Kustoci tako slavno naklestil močnejšo armado Viktor - Emanuelovo in mesec pozneje admiral Tegetthoff pri otoku Visu popolnoma razbil ponosno brodovje laško in ovenčal se s slavo kakor nobeden pomorski poveljnik tega stoletja razven Angleža Nelsona, morala je vendar Avstrija odstopiti Benečijo in pripoznati kraljestvo zedinjene Italije. Skoda za rajsko zemljo lombardo-beneško, čeravno ni Avstriji donašala dobička. „0 Italija — dejal je star Kranjec — koliko denarjev si nam pogoltnila, koliko slovenske krvi popila!" Peljali smo se od Gorice dalje vseskozi po gladki, nepregledni ravani, le sem pa tam pretrgani po večjih rekah, hitečih proti morskim obalom. Po dolgih, železnih mostovih smo drčali čez reki Piave, Tagliamento in druge manjše potoke. Prvi dve imate široki, razorani strugi. Spomladi, ko se taja sneg in led po bližnjih planinah, ki ob severozahodni meji opasujejo laško ozemlje, morajo te reke ogromne množine vode valiti proti morju. Urno jo je pobiral vlak po Furlaniji. Mimo manjših postaj se pripeljemo do postaje Videm (Udine), od katere se odceplje stranska proga na Pontebo. Videm je stolno mesto Purlanije, blizo take velikosti kot naša bela Ljubljana. V sredi mesta se dviguje prijazen grič, vrh katerega čepi utrjen grad. Mesto ima neki mnogo lepih cerkev in palač ter lep „earapo santo* (pokopališče). Ko je I. 1848. izbruhnila v Benetkah vstaja zoper go-spodstvo avstrijsko, je začela tudi Videmčane srbeti koža. Spuntajo se in zapode majhno posadko iz mesta. Cez malo tednov se vrne pred mesto več bataljonov z nekoliko topovi. Ko se le-ti parkrat odkašljajo in vržejo nekaj železnih bunk v mesto, Furlanje izprevidijo, da to ni šala, in se zopet ponižno uklonijo pod avstrijski jarem. Od Vidma smo zopet bliskoma drdrali naprej od postaje do postaje. Videli smo na vinorodnem holmcu ležeče mestece Oonegliano, kjer se prideluje žlahtno butiljsko vino. Umeva se samo po sebi, da smo se na postaji istega imena ž njim preskrbeli ter potoma zaporedoma srkljali ta izvrstni proizvod naravin. Naš četovodja in kažipot po Benetkah nikakor ni dovolil, da bi kdo izmej družbe imel najmanjši vzrok tožiti o lakoti ali žeji. Oast mu in iskrena zahvala ! Isto tako pa tudi preblagi popotni tovarišici, ki je bila doroil par ukusnih prekajeuih mesenk — svetoslavnega imena — potisnila v tor- sedanja bolnišnica za kužne bolezni na Poljanah opustiti in kje drugje zidati novo poslopje. 3. V tem smislu pooblašča se deželni odbor, naj nakupi pripravno zemljišče, in naj v ta namen pridobi od Alojzija Majerja ponudeni prostor, ako od stavljene cene zdatno odjenja in tukajšnjim razmeram primerno kupnino zahteva. Ako bi te razprave ne imele zaželjenega vspeha, naj poišče deželui odbor drug pripraven prostor. 4. Na tem novem prostoru naj deželni odbor v smislu svojega poročila takoj zida novo bolnišnico za kužne bolnike ter se mu v ta namen dovoli iz deželnega zaklada kredit do 10.000 gld. 5. Za nakup zemljišča se mu dovoli drugih 10.000 gld. iz deželnega zaklada." Zatem deželui glavar dr. Poklukar zbornici naznani, da mu je došel iz Medvod telegram do deželnega zbora, v katerem ga tamošnji kupčevalci in oštirji prosijo, naj bi zanaprej odpadlo pobiranje deželne naklade od špirita in žganja, ker je zaradi visoke državne naklade kupčija s tem blagom za prihodnje postala nemogoča. To prošnjo v pretre-sanje izroči finančnemu odseku, potem pa ob 3ll2. uro sklene sejo in prihodnjo sejo napove za četrtek 27. t. m. Deželno-vladni načrt o plači ka-telietov na Kranjskem. i. Z državnim šolskim zakonom dnč 25. maja 1868 premenile so se nekdanje farne šole v državne naprave. Nekdanja stanovališča cerkvenikov razširjajo se na mnogih krajih v srenjske učilnice, cerkveno oskrbovanje šolskih lastnin in ustanov preide v svetno. Država vodi in nadzoruje po svojih organih ves pouk in vso vzgojo ljudstva ne le na višjih in srednjih šolah, ampak tudi na nižjih. Poslednjih oskrbovanjo in vzdrževanje izroči se deželam in srenjam, za verouk in verske vaje skrbe po § 2. istega zakona dotična verstva sama. Pouk v veri postal je učni predmet ljudske šole, ki pa ni bil odločilen za napredek učencev do novejšega odloka sedanjega naučnega ministra dr. pl. Gauča, in se je celo postavljal na državnih učiteljiščih kot zadnji predmet, za risanjem in telovadbo. Po državnem zakonu dne 20. junija 1872 skrbeti so imela za poučevanje v veri posamezna verstva brezplačno, dovoljena je bila le izjemoma na več kakor trorazrednih ljudskih ali meščanskih šolah nekaka nagrada. Na poslednjih smeli so se tudi, če se je spoznala potreba,, nastaviti lastni veroučitelji, a plača tem kakor nagrada prvim dajati se je smela le zopet iz deželnih verskih zalog. Zaradi tega na-vstale so velike zmešnjave v posameznih deželah, ker§ 10. državnih medverskih postav z dne 25. maja 1868 pripušča, da le posamezna verstva za pouk v svoji veri skrbe, takih srenj po posameznih verstvih pa še v Avstriji ni, n. p. da bi bili le sami katoliki, protestantje ali židje v nji. Še-le z državnim zakonom z dne 17. junija t. 1. priti bi se imelo v okom tem zmešnjavam; državni zakenik dne 20. junija 1872 se premeni „v oskrbovanji verouka na očitnih ljudskih in srednjih šolah, kakor na učiteljiščih, in stroških njegovih". Državni zakon z dne 17. junija 1888 pe- bico, katere so se nam kot podlaga izborni kapljici koneljanski nepopisno dobro prilegle; — Ribničan bi rekel: „kakor črnemu konju bela lisa". Železnica se vije semtertje med lepo obsaje-nimi njivami in vrtovi. Ees krasna ta Italija! Visoke Apenine po sredi in veličastne Alpe zadej, — ob straneh široko morje — milo podnebje — rodovitno polje, namakano od živih voda, obraščeno z oljko, murvo, trto, rižem in raznovrstnim sadnim drevjem, pokrito s prijaznimi vasicami in ponosnimi mesti, ki hranijo v sebi zaklade starinstva, divne umotvore vseh strok umetnijo, pa toliko srcu kri-stijana milih in dragih svetinj, ki vzbujajo naj-blažje spomine na starodavne čase — taka je Italija. Seveda vsa ta lepota je vnanja. Bog ve, koliko reve in bede je skrite pod njo. Divna ta zemlja ne more živeti svojih otrok. Na tisoče se jih vsako leto razleti križem svetil, da si s težkim delom, o goli polenti, prislužijo nekaj goldinarjev. Največ hiš, cerkva in druzih stavb po naših krajih je sezidala laška roka. Najprvi iu najpridniši zidarji so bili in ostanejo Lahi. Čedalje bolj smo se bližali morju in Benetkam. Hrepeneči smo zrli skozi okna, kedaj nam zablišči tero določuje: 1. Na več kakor trorazrednih ljudskih in iia meščanskih šolah je za poučevanje v verouku nagrada podeliti ali lasten katehet nastaviti. S. Ako v verouku poučuje kak sveten učitelj, da se mu nagrada zato. 3. Ako ima veroučitelj kje zvunaj svojega bivališča poučevati, dobi z ozirom na daljavo in druge krajne razmere primerno vožnjo ali dostojno odškodnino. 4. Troški za poučevanje v verouku pokrivajo se iz dotičnih šolskih zalog, ako ni tam posebnih zalog, ustanov ali zavez posameznih oseb ali korporacij. 5. Ti dohodki se ne smejo vštevati duhovnom v kongruo. V okviru tega drž. zakona z dne 17. jun. t. 1. določiti je po § 5. posameznim deželnim zborom plačo in nagrado za poučevanje v verouku na ljudskih več kakor trorazrednicah in meščanskih šolah, in s takim vladnim načrtom pečal se bo v kratkem tudi deželni zbor kranjski. Ker je še le načrt in no zakon, zdi se nam umestno, svoje čitatelje za zdaj le nekoliko soznaniti ž njim; nadrobneje pregledali ga bomo še kasneje. Označeni vladni načrt slove tako le: § 1. Posebni verski učitelji na javnih ljudskih šolah se umeščajo ali z nagrado ali s stalnimi prejemki. S stalnimi prejemki se sme poseben verski učitelj umestiti samo tedaj, kadar verski pouk, kateri mu je deliti, iznaša najmanj po dvaindvajset ur na teden. § 2. S stalnimi prejemki umeščeni posebni verski učitelj je zavezan do petindvajset učnih ur na teden. Propovedi se v to, kakor tudi v § 1. navedeno število učnih ur vračunj&vajo vsaka z dvema urama. § 3. Posebni verski učitelj s stalnimi prejemki se umesti na določeni šoli; vendar se sme taistemu naložiti dolžnost, da prevzame verski pouk brezplačno tudi na drugih javnih ljudskih šolah do števila tedenskih učnih ur, kakor je določeno v § 2. § 4. Učna dolžnost in službeno razmerje z nagradami umeščenih posebnih verskih učiteljev se določi za vsak slučaj posebej z dekretom, s katerim se jim podeli služba. § 5. O ustanovitvi mesta posebnega verskega učitelja, kakor tudi o tem, je li posebnega verskega učitelja umestiti z nagrado ali s stalnimi prejemki, na katerih šolali in s katerim številom tedenskih ur na vsaki dotičnih šol mora taisti deliti verski pouk, razsoja, ravnaje se po predstoječih določilih, deželno šolsko oblastvo, potem ko je zaslišalo okrajno šolsko oblastvo in dotično versko nadoblastvo, kakor tudi deželni odbor. § 6. Stalni prejemki posebnih verskih učiteljev se uravnavajo po predpisih, kateri so veljavni o službenih dohodkih posvetnih učiteljev dotične službe, o upokojevanji teh učiteljev, kakor tudi o preskrbi njih preostalih. Glede pokojnine se stalno umeščenim posebnim verskim učiteljem vračunja tudi v začasni službi prebiti službeni čas, ako se brez prenehanja stika s službenim časom, prebitim v stalni službi. § 7. Nagrade za posebne verske učitelje, potem za verski pouk, kateri dele dušni pastirji in posvetni učitelji, kakor tudi odškodnine, katere gredo verskemu učitelju za pot, kadar deli pouk zunaj svojega stanovišča, izmeri za vsak slučaj posebej deželno šolsko oblastvo po posebnem merilu, dogovorjenem z deželnim odborom. na obzorji ponosita nekdanja kraljica Adrije — Benetke! Kolikrat smo čuli to ime! Ko smo še kot bosopeti pritlikavci okoli hiše cepetali in po domače rečeno — platno prodajali — že taČas so nam kazali, kam se vsedimo, da vidimo Benetke. Gledat smo je šli sedaj zares in videli smo krasno mesto, po svoji legi edino na vesoljnem svetu. Čeravno je silna ploha, ki se je vsula nad nami, pogled v daljavo nekoliko zagrinjala, se je vendar tam daleč onkraj postaje Mestre nekaj zasvetilo in klici „Ecco Venezia" so zadoneli med nami. Noben popis ne more izraziti vtisa, ki ga učini na slehernega tujca z daljave pogled na Benetke. To krasno mesto čepi sredi morja kakor bel labud plavajoč nad srebrno globočino tihega jezera, ali kakor ladija v dno pripeta sredi oceaoa. Na stotine hiš, cerkev, kapelj, zvonikov, jader, zastav se prikazuje očem, kakor bi vsa to rastlo iz morja. Na dolgo in široko se razvija pred nami staroslavna Venecija. Ne vidimo, na čem počiva sredi morskih valov iu vendar stoji tam-le trdno, nepremakljivo. Našim očem je tuja ta podoba, ali vendar tako krasna, tako čarovna, da se nam vse vidi kakor v sanjah. § 8. Po zgoraj navedenih določilih podeljene nagrade in odškodnine za pot je plačevati, ako ni posebnih zakladov, ustanov i\i zaveznostij posameznih oseb ali združeb, iz tistih novcev, iz katerih se plačujejo službeni prejemki posvetnega učiteljskega osebja. § 9. Ta zakon stopi v veljavnost z začetkom prvega solnčnega leta, ki pride potem, ko se zakon razglasi. S tem časom izgube zajedno svojo veljavnost določila dozdanjih dotičnih predpisov, ki se ne strinjajo s tem zakonom. Politični pregled. V Ljubljani, 26. septembra. Ufotranfe dežele. Sprejem nemškega cesarja na Dunaji imel bo strogo vojaški značaj. Z Dunaja se ob enem o tem poroča: „Grof Taaffe je naznanil županu, da vlada odločno graja predloge glede vde-ležbe mestnega sveta in deželnega zbora svečanostij povodom bivanja cesarja Viljema na Dunaji ter ne želi, da priredi občina take slovesnosti. Cesar Franc Josip I. bo sam določil, ali naj bo župan navzoč pri sprejemu nemškega cesarja na kolodvoru." — Ta „mrzli curek" bo menda vendar nekoliko ohladil prevroče glave lizunom Prusiji. Državni zbor se bo sešel v drugi polovici meseca oktobra. Nasproti prejšujim trditvam predložila mu bo vlada takoj v začetku zasedanja novo orožno postavo. Liechtensteinov načrt bo skušala vlada toliko časa zavleči, da izgotovi novelo k ljudskošolski postavi. Najvišji sodni dvor je izdal jako važno načelno razsodbo k jezikovnemu vprašanju. Izrekel je, da imajo po določbah občnega sodnega reda sodišča pravico zavračati vloge, ki niso pisane v jeziku, običajnem pri tem sodišči. V tem zanimivem slučaji se je šlo za neko nemško vlogo pri italijanskih sodiščih na južnem Tirolskem. C. kr. pravosodnje ministerstvo je strogo ukazalo politiškim oblastnijam, da se zemljišča potom zasebnih ali zakotnih dražb ne smejo razkosavati ter se morajo v vseh enakih slučajih kaznovati dotične vdeležene osebe. Tudi so se občinska pred-stojništva opozorila, da se smejo nepremičnine prodajati dražbenim potom le na podlagi sodnijskega dovoljenja. Tržaško namestništvo je dobilo z Dunaja ukaz, naj z vso strogostjo postopa zoper iredentovce na Goriškem. Italijanski polk, ki je sedaj v Gorici, premeščen bo na Moravsko, v Gorico pa bodo prišli štajerski lovci. Priseženi tolmač za rumunščino pri arad-skem sodišči, Stanescu, izrazil se je javno, da se je tožba zoper generala Doda opirala na napačen prevod njegovega pisma do volilcev. „Bud. Corr." piše: JPodraženje smodk in duliana je začetkoma provzročilo, da je imel erar zaradi izdatno manjše porabe tudi manjše dohodke. Finančna uprava se pa vendar ni motila glede ko-nečnega vspeha. Julija meseca so bili na Ogerskem dohodki tobačne samouprave v primeri s prejšnjim letom še za okroglih 100.000 gld. manjši, mesee avgust pa izkazuje že za 177.000 gld. večjo svoto, kakor prejšnje leto v isti dobi. Ogerska vlada bo v letošnjem zasedanji predložila državnemu zboru novelo k orožni postavi, ki bo vrejevala delo vojakov ob nedeljah in praznikih isto tako, kakor v Cislitvaniji. Tnanje države. Srbski krogi z velikim nezaupanjem opazujejo, kako hočejo spraviti Bolgari makedonsko vprašanje na politiško površje. Boje se, da bi rešitev te zadeve škodovala srbskim koristim v Makedoniji. Ruski car izreka načelniku velikega štaba, generalu Obručevu, z reskriptom, s kojim mu podeljuje Aleksander-Nevskijev red, zahvalo in priznanje za zasluge njegove, da je danes cela armada pripravljena za vojsko in da se je pri zadnjih vajah tako urno in točno izvršilo oboroženje. Turčija je z nova bolgarskega zastopnika dr. Vulkoviča resno interpelovala zaradi pisave polu-uradne „Svobode" o makedonskem vprašanji. Nemški državni kancler se je izrazil, da je po njegovem mnenji v „Deutsche Rundschau" objavljeni dnevnik umrlega cesarja Friderika nepristen. „Post" objavlja popravek profesorja Debriicka, da slednji ni v nikakoršni zvezi s to zadevo. Najzanimivejši stavek dnevnika je oni, koji je spisal prestolonaslednik Friderik dne 24. oktobra 1870: bismarck je pripovedoval mojemu svaku (velikemu vojvodi badenskemu), da bo takoj po končani vojski pričel boj zoper nezmotljivost." S tem je zadel hud vdarec ono vladno bajko, kako se je pričel »kulturni boj". Liberalnim listom so te besede kar sapo zaprle, ker vedo, kako ostro orožje je s tem dobila v roke centrumska stranka. Naravno tedaj, da odločno proglaša Bismarck Friderikov dnevnik kot nepristen. Francoske šolske naredbe zoper italijanski elemeut v Tunisu so jako razburile vladne kroge v Rimu. „Riforma" piše sicer mirno ter upa, da Francija v tem oziru ne bo šla do skrajnosti, »Tribuna" pa vpraša naravnost: „Ali moremo in popoludne slavnostni banket v gostilni gospoda Pet. Mayr-a. 7. Ob 3. uri popoludne ljudska veselica, a) Pro- menadni koncert; b) tekmovalna dirka kolesarjev; c) razna ljudska razveseljovanja: d) umetalni ogenj. 8. Ob 7. uri razsvetljava mesta. 9. Ob 8. uri se-renada in mirozov z godbo. Odbor. (Vabilo) k slavnosti, katero priredi žirovska občina, oziroma fara, združena z ondotnim »Bralnim društvom" v proslavljenje štiridesetletnice vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. v nedeljo dne 7. oktobra 1888 v Žireh. Vspored: Na predvečer dne 6. oktobra: Razsvetljava vasi, streljanje s topiči; na bližnjih gričih goreli bodo kresovi. V nedeljo 7. oktobra: 1. Slovesna sv. maša z zahvalno in cesarsko pesmijo. Med sv. mašo poje izbran idrijski oktet. 2. Popoludne po litanijah ob 2. uri'odhod na kraj slavnosti in tam 3. Slavnostna himna. 4. Slavnostni govor. 5. Javna tombola s sledečimi dobitki: a) sodček piva, b) cesarski cekin, c) in d) razno kmetijsko orodje z železnim plugom, e) junica muricodolskega plemena. 6. Pri in po slavnosti poje idrijski oktet razne pesmi kakor: a) „Oblačku", moški zbor z bariton-solo, b) „Slovenec sem", moški zbor, napev dr. Ipavca, c) „Molitev", moški zbor, napev Dav. Fajgelja, d) »Beseda sladka domovina", napev A. Nedveda in še mnoge druge. 7. Ob 6. uri shod in večerna zabava pri g. Antonu Sedeju v Novi Vasi. Prebitek tombole namenjen je zgradbi nove farne cerkve v Žireh. (Razpisana je) vnovič notarska služba v Kranjski Gori; prošnje treba izročiti do 22. oktobra t. 1. pri c. kr. notarski kamori v Ljubljani. Telegrami. Sofija, 25. Princesinja Klementina Ko-burška je došla danes dopoludne v Ruščuk, od koder bo jutri odpotovala v Varno. Detmold, 26. sept. Cesar je došel, navdušeno sprejet. Mesto razsvetljeno. Pri obedu je napil knez cesarju, kojemu nasproti bijejo vsa nemška srca. Cesar je napil knezu in knežji liiši ter izrazil trdno prepričanje, da bodo sinovi dežele, ki so krvaveli za edinost Nemčije, i v bodoče ohranili to mišljenje. Pariz, 26. sept. Proračunska komisija vzlic ustavljanju ministrovemu vstraja pri zahtevi, da se izbriše iz mornaričnega proračuna pet milijonov. Nota brzojavne uprave pripisuje včerajšnje netočnosti brzojava zračnim vplivom, mej tem ko „Journal des Debats" meni, da so jih provzrpčile agitacije brzojavnih uradnikov. Atčne, 26. sept. Listi uradno poročajo zaročitev princa Jurija z drugo hčerjo vojvode Chartresa. Vremensko sporočilo. | Dan Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zr&komera t mm toplomera po Celziju 25. 1 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 733-0 733 0 734 1 140 15-8 15 2 sl. szap. sr. svzh. brezv. oblačno n n 12-90 dež Srednja temperatura 15 C°C., za 1 1° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 26. septembra. Umrli so: 25. septembra. Alojzij Knifio, delavčev sin, 3 mes, Hrenove ulice št. 20, božjast. V bolnišnici: 23. septembra. Franc Jožef Kaiser, črevljar, 27 let, typhus abdominalis. V vojaški bolnišnici: 24. septembra. Klemens Dovžan, brainbovec, 22 let, vnetica možganske mrene. Brata Iberl, izdelovalca oljnatih barv, lirnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. M^J ■ ■ R» l j s« ■■ c« , za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. ' priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse i v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blcehbuchsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. 8C Cenilce na. zahtevanje. Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova lilša) [ priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne Min© politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke') ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. K * K K K K K Ustanovljena leta 1847. za M J. J. NAGLAS-A T^j 11 T> 1 j ana, Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, hišne in gostilni-carske oprave po najnižjih eenali. (78) C-milniki grafiti in frankJ. Ilg-Itl. 38 a.a .! : (glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, pre- l!il!lMHi!tti!llinmimi!ftt oblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozaincnterijo, to je s čopi iu dolgimi franžaini iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekorater v Ljubljani, Šelenburgove ulico št. 1, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federinadratzen) lO fj-1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špeeijaliteto: altarne preproge. S/fF" Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje. Tujci. 24. septembra. Pri Malitu: A. Tusehitz, železniški uradnik, z Dunaja. — Sing, trgovec, iz Linca. — Probst, trgovec, iz Trsta. — Jakobič, kapitan, iz Reke. — E. Matein iz Prage. — Fabiani, Zintl, Herzog z Dunaja. Pri Monu: Ant. Sorentini iz Neapolja. — Josip Fischer iz Beljaka — Bolinder, inženir, z Danskega. — Kovaršik, potovalee, iz Gradca. — Cadut in Matič iz Srbije, — Elberfeld, Beinsl, Schwegel, Nikolič in Mautner z Dunaja. — O. Jan-grota, s soprogo, iz Zagreba. — Nagy pl. Klasenthal, stotnik, z Dunaja. — Liebald, Bolim, iz Budimpešte. Pri Južnem kolodttrrn: Schwarz, potovalee, z Dunaja. — Marija in Jožefa Jeran iz Kranja. — Janez Lichtwagen, uradnik, iz Linca. Dovoljujem si, slavnemu občinstvu prijazno naznaniti, da je vsled smrti mojega soproga gospoda Rajmunda Andretta trgovinska zveza cCi .<%. ■■ - razdražena in da bom z današnjim dnem počenši nadaljevala sama znana trgovino pod tvrdko Rajmund Andretto. Svojo hvalo za zaupanje, katero ste ranjemu v tako obilni meri izkazali, izrekam in prosim, da bi isto zaupanje ohraniti izvolili v prihodnjič tudi meni. Zagotovim, da bode moja prva skrb slavnemu občinstvu vedno najbolje ustreči. Z odličnim spoštovanjem (3) Jožefa ^4.nljaiii. Izdelovanje in zaloga najraznovrstnejših peči najnovejše sestave belih in barvenih iz ognjesigurnega gradiva, elegantno in ceno. Zaloga lccmij^liili aparatov z najtršim osteklenjem, kojega so ne primejo kislino. Izvršuje naročila na cevi, nadstavce za dimnike z vetrnjakom, na stavbene okraske, rebra za cerkvene oboke, ognjesigurne opeke in vse v stroko prstenega blaga spadajoče predmete. (13)