T r o j a r j e v z b o r n ik 1 3 3 DRAGAN POTOČNIK ZGODOVINA AFRIKE V SLOVENSKIH UČBENIKIH IN UČNIH NAČRTIH THE HISTORY OF AFRICA IN SLOVENIAN TEXTBOOKS AND CURRICULA Izvleček Novi učni načrti za pouk zgodovine v osnovni in srednji šoli v Republiki Sloveniji so vnesli tako temeljne kot tudi izbirne vsebine, ki naj bi jih učitelji izbrali skupaj z učenci. V učnih načrtih je prvič večji poudarek tudi na neevropski zgodovini. Tudi zgodovini Afrike. Učenci bodo s poznavanjem zunaj evropske zgodovine znali bolj spoštovati raz ­ lične kulture , vere, rase in skupnosti. Pouk zgodovine v slovenskih šolah postaja tako bolj življenjski in manj evropocentričen. Ključne besede: zgodovina, A frika , učbeniki, učni načrti , osnovna šola. srednja šola. Abstract New history curricu la in e lem entary and secondary school in Republic o f Slovenia have brought both basic and selective contents, which the teachers can select together with the pupils. For the first tim e in curricula , there is greater stress also on non-European history, including the history o f Africa. Pupils will be able to obtain a deeper respect for various cultures, races, and com m unities through the knowledge of history outside of E uropean history. History lessons in Slovenian schools therefore becom e livelier and less centred on Europe. Keywords: history, Africa , textbooks, curricula, e lem entary school, secondary school. 1 3 4 D ragan P o t o č n ik : Z g o d o v in a A fr ik e . ZGODOVINA AFRIKE V SLOVENSKIH UČBENIKIH IN UČNIH NAČRTIH Nove politične in družbene razmere, v katerih smo se Slovenci znašli po osamosvo­ jitvi so zahtevale tudi korenite spremembe pouka zgodovine, in sicer v smislu razvoja in posodabljanja. Šolska zgodovina je z reformami ostala splošno izobraževalni predmet, ki učencem posreduje temeljno in stvarno informacijo o človekovem razvoju, na drugi strani pa učen­ cem predstavlja zgodovinski razvoj v vsej njegovi raznolikosti in protislovnosti, ne da bi mu karkoli prikrival, ne da bi ga utesnjeval v takšne ali drugačne nazorske in ideološke politične obrazce, a vendar tako, da ga svari pred enostranostjo, nestrpnostjo, napadalno­ stjo in ekskluzivizm om.1 1. OSNOVNA ŠOLA Čeprav je kurikularna prenova v letih 1996-1998 postavila dobre temelje za posodo­ bljen pouk zgodovine, se je v praksi pokazalo, daje treba učne načrte posodobiti. Tako je bila leta 2006 imenovana nova komisija za posodabljanje učnih načrtov.2 Komisija je v predlog novega učnega načrta za osnovne šole vnesla tako temeljne kot tudi izbirne vsebine, ki naj bi jih učitelji izbrali skupaj z učenci. V učnem načrtu je okoli 75 % vsebin obveznih, do 25 % pa je takšnih, ki jih učitelj izbira skupaj z učenci, glede na njihov interes in po svoji strokovni presoji. Učni načrt je zasnovan kronološko in tematsko. Med cilji so še posebej poudarjeni, da bo učenec znal razvijati razumevanje in spoštovanje različnih kultur, ver, ras in skupnosti. Prvič pa je večji poudarek tudi na neevropski zgodovini. Vendar le v izbirnih temah. S takim pristopom dobijo učenci poleg temeljnega znanja v obveznih vsebinah tudi znanja izbirnih vsebin, ki dodatno osvetljujejo teme, ki jih do sedaj učenci niso mogli spoznati. Zgodovina postaja bolj življenjska in manj evropocentrična. V osnovni šoli se zgodovina zunaj Evrope obravnava v 7., 8. in v 9. razredu. Snov se obravnava od življenja prvih človeških skupin do najvažnejših dogodkov današnjega dne. Obvezne in izbirne teme v sedmem razredu Zgodovina se v sedmem razredu obravnava kronološko: od najstarejših človeških sku­ pin do konca srednjega veka (do konca 15. stoletja). V tem dolgem obdobju, ko je pred­ stavljal islamski svet skupaj s Kitajsko vodilno civilizacijo na svetu, se v učnem načrtu namenja neevropski zgodovini večjo pozornost s prvimi visokimi kulturami. Teme se obravnavajo primerjalno v obveznih in izbirnih vsebinah.3 Učitelj se skupaj z učenci odloči, katere teme bodo obravnavali od izbirnih. 1 Peter Vodopivec, K razpravi o novi vsebinski zasnovi zgodovine v šoli. V: Zgodovinski časopis. Letnik 45, št. 1 ,1991,str. 120. 2 Predlog učnega načrta za zgodovino v osnovni šoli je pripravila delovna skupina za posodabljanje učnih načrtov zgodovine v sestavi Vojko Kunaver, dr. Dragan Potočnik, Bernarda Gaber, mag. Andreja Šifrer, dr. Aleš Gaber, Marjan Rode, Elissa Tawitian in mag. Jelka Razpotnik. 3 Predlog učnega načrta zgodovine za osnovno šolo, september 2007. Delovno gradivo je pripravila že omenjena delovna skupina za posodabljanje učnih načrtov zgodovine v osnovni šoli. Učni načrt za zgo­ dovino v osnovni soli, 2008, http://www.zrss.si/doc/ZGO_UN_ZGODOVINA_OS%20doc%20popravki. doc (22. 10. 2008). T rojarjev z b o r n ik 1 3 5 M ed obvezne teme sodijo: 1. Prazgodovinski ljudje.4 2. Stari Egipt in civilizacije rodovitnega polmeseca. 3. Stara Grčija. 4. Rimska država. 5. Srednji vek - oblikovanje kulturne in politične podobe Evrope. Izbirne teme so naslednje: 1. Prazgodovina na Slovenskem. 2. Umetnost prazgodovinskih ljudi. 3. Stara Indija, Kitajska, Amerika. 4. Antična kultura. 5. Antično gospodarstvo. 6. Antični vsakdanjik. 7. Sredozemlje - prostor sodelovanja in nasprotij med kulturami. 8. Kulturna podoba neevropskih ljudstev. Iz zapisanega lahko ugotovimo, da je druga obvezna tema namenjena obravnavi sta­ rega Egipta, torej prostoru Afrike. Tema se obravnava primerjalno s prostorom M ezopo­ tamije in zajema obravnavo tako družbene, politične podobe starega Egipta, do vsakda­ njega življenja ljudi, vere, znanosti in kulturnih značilnosti. Učne vsebine so naslednje: Država in ljudje; Vera in znanje in Kulturne značilnosti najstarejših civilizacij. Med izbirnimi temami je zlasti pomembna tema Stara Indija, Kitajska in Amerika, ki obravnava neevropske civilizacije. V tem sklopu se obravnavajo druge, oddaljene civi­ lizacije. Učenci bodo tako spoznali njihov prispevek k razvoju skupnih znanj človeštva. Spoznajo pa tudi temeljne družbene in verske značilnosti neevropskih civilizacij. Pri obravnavi srednjega veka sta na voljo dve izbirni temi, ki obravnavata zunaj evrop­ sko zgodovino. To sta: Sredozemlje - prostor sodelovanja in nasprotij med kulturami; Kulturna podoba neevropskih ljudstev. Pri prvi temi se obravnavajo naslednje učne vse­ bine: Stičišče civilizacij: Franki, Arabci, Bizanc; Islam in križarji; Osmanski imperij in Evropa. Pri temi Kulturna podoba neevropskih ljudstev se obravnavajo naslednje vsebine: Indija je gospodarski in kulturni posrednik med Evropo in Kitajsko; Marko Polo približa Kitajsko Evropi; Svetovna mongolska država; Kultura ameriških staroselcev. V tem sklopu se obravnavajo druge, oddaljene civilizacije. Učenci bodo tako spoznali njihov doprinos k razvoju skupnih znanj človeštva. Spoznajo pa tudi temeljne družbene in verske značilnosti neevropskih civilizacij. Obvezne in izbirne teme v osmem razredu Zgodovina se v osmem razredu obravnava kronološko od konca srednjega veka do konca 19. stoletja. Obvezne teme so: 1. Meje znanega sveta se razširijo. Ta obvezna tema se deli na naslednje učne vsebine:5 - Vzroki za začetek odkritij. - Veliki raziskovalci in njihova odkritja. - Posledice odkritij. 4 Vsaka učna terna se deli na učne vsebine, ki so hkrati tudi naslovi učne ure. Navajam le tiste učne vsebine, kjer se obravnavajo vsebine iz neevropske zgodovine. 5 Izjemoma navajam učne vsebine, ker se tema Meje znanega sveta se razširijo posredno loteva tudi Afrike z učno vsebino: Trgovina s sužnji. 1 3 6 D ra g a n P o t o č n ik : Z g o d o vin a A fr ik e . - Trgovina s sužnji. - Pomembni umetniki in znanstveniki iz obdobja humanizma in renesanse. - Značilnosti renesančne umetnosti. - Humanizem in renesansa v vzhodnoalpskem prostoru. 2. Spremenjena politična in verska podoba Evrope. 3. Od fevdalne razdrobljenosti do konca starega reda. 4. Vzpon meščanstva. Izbirne teme: 1. Potovanje v skrivnostne kraje Azije in Afrike. Učne vsebine: - Po Livingstonovi poti v osrčje Afrike. - Tadž Mahal se na ogled postavi. 2. Nov pogled na svet in človeka. 3. Življenje v osmanski državi. 4. Reformacija v Evropi. 5. Kmečki upori. 6. Novoveški vladarji in njihove države. 7. Barok. 8. Koliko je nastanek ZDA spodnesel stari red? 9. Francija pred revolucijo. 10. Prve kapitalistične velesile. 11. Reševanje delavskega vprašanja. 12. Izumi, ki so spremenili življenje ljudi. 13. Otroštvo in družina v 19. stoletju. 14. Umetnost v 19. stoletju. Med izbirnimi temami je zlasti pomembna tema Potovanje v skrivnostne kraje Azije in Afrike, kjer se s temo Po Livingstonovi poti v osrčje Afrike prvič obravnava tudi zgo­ dovina črne Afrike. Pri učni temi Potovanje v skrivnostne kraje Afrike: Po Livingstonovi poti v osrčje Afrike je avtor prispevka6 zapisal naslednjo vsebino, ki je predstavljena v nadaljevanju. Afrika v srednjem veku Zmotno je bilo razmišljanje, ki je bilo dolgo časa razširjeno v Evropi, da je afriška zgodovina skromna in da ni primerljiva z evropsko ali azijsko. TUdi v Afriki so že od antičnih časov dalje obstajale države. Ena najmogočnejših v svetovni zgodovini je bila egiptovska, ki je močno vplivala tudi na kraje južno od Sahare. V času evropskega srednjega veka je za zgodovino Afrike zelo pomembno širjenje islama. Tako so Arabci osvojili predele današnjega Egipta že sredi 7. stoletja, kmalu pa se je islam razširil z osvajanji ali trgovino tudi preko Sahare. Trgovci so po čezsaharskih poteh prinašali v črno Afriko sol, železo, baker, tkanine. Iz črne Afrike pa so tovorili zlato, sužnje, slonovino, začimbe. Na področju zahodne in osrednje Afrike je bilo v tem času več mogočnih držav. Ena takih je bilo kraljestvo Gana. Najpomembnejše gansko blago je bilo zlato. Med današnjim Senegalom in državo po imenu Niger so bili namreč rudniki zlata. Kljub temu, da so ganski vladarji veljali za zelo bogate, pa si kralji niso gradili mogočnih palač kot je to bilo v navadi npr. v Aziji. Nasledstvo te mogočne države je od 13. stoletja dalje nadaljevalo kraljestvo Mali. Islam se je v tem času že močno utrdil. 6 Dr. Dragan Potočnik je soavtor učbenika Zgodovina za 8. razred in avtor vsebin neevropske zgodovine v učbenikih od 7. do 9. razreda ter tudi za drugi letnik srednjih šol. T ro jarjev ZBORNIK 1 3 7 Najbolj znano mesto tega časa na tem prostoru je bil Timbuktu. Razcvet države je privabil številne islamske učenjake, zdravnike in verske voditelje. Afrika v obdobju med leti 1500 in 1800 V tem obdobju je na prostoru južno od Sahare obstajalo več pomembnih afriških kraljestev. Gospodarstvo je temeljilo na kmetijstvu in trgovini. Islam, ki je na severu in zahodu Afrike že dobro utrjen, se je s trgovino širil na vzhodno obalo. V tem času so predvsem Portugalci in Nizozemci na tleh Afrike začeli ustanavljati trgovinske posto­ janke in tudi že prve kolonije. V zgodnjem 16. stoletju se je začela trgovina s sužnji, ki je imela za razvoj Afrike dramatične posledice. Notranjost Afrike pa je bila Evropejcem še ob koncu 18. stoletja skoraj povsem neznana. Po mogočnih kraljestvih Gana in Mali predstavlja kraljestvo Songaj tretje mogočno kraljestvo na področju Zahodne Afrike. Obstajalo je v srednjem delu reke Niger in sicer od začetka 14. stoletja pa vse do konca 16. stoletja (1591), ko je padlo pod oblastjo ma­ roških osvajalcev. V času naj večjega razcveta so nadzorovali večino trgovskih poti čez Saharo in kmalu zavzeli tudi mrežo trgovskih mest kot so Timbuktu, Gao in Jenne. Ta mesta pa niso bila le trgovska središča, ampak so že zgodaj predstavljala tudi pomemb­ na islamska izobraževalna središča. Poleg kraljestva Songaj je v tem času cvetelo tudi kraljestvo Benin, ki je obsegalo večino današnje Nigerije. To kraljestvo se je že zgodaj razvilo v središče trgovine s sužnji. V poročilih lahko preberemo, da so pri obrednih slav­ jih žrtvovali tudi tisoč sužnjev. V umetnosti je kraljestvo znano po bronastih reliefih in kipih. Zahodno od reke Niger je bilo kraljestvo Ojo. Tako kot Benin je tudi to kraljestvo znano po izdelkih iz brona in gline. Nekoliko kasneje pa je na tem območju obstajalo še mogočno Dahomejsko kraljestvo. V začetku 18. stoletja je prav dahomejski kralj Agaja postal glavni oskrbovalec sužnjev za prekomorsko trgovino s sužnji. V tropskem delu Afrike, kjer so pogoji za življenje slabi so ljudje živeli zelo preprosto, v plemenih. Ukvarjali so se z lovom, nabiralništvom in ribolovom. Kljub težkim pogo­ jem za življenje pa so tudi v tem delu obstajala kraljestva, ki pa so bila manjša in manj pomembna. V južnem delu Afrike je bilo okoli leta 1400 najpomembnejše mesto Veliki Zimbabve, ki je bilo gospodarsko, politično in versko središče velike države. Južni del Afrike so sre­ di 17. stoletja zasedli Nizozemci, ki so tam ustanovili svojo trgovsko postojanko. Konec tega stoletja so se nizozemskim naseljencem pridružili še francoski naseljenci in posto­ poma se je izoblikoval enotni narod naseljencev, ki jih imenujemo Buri. Ti so že kmalu razvili svojo kulturo in tudi svoj jezik. Najpomembnejše mesto na tem območju je bil Cape Town, ki je predstavljal najpomembnejše pristanišče na poti med Evropo in Indijo. Vzhod Afrike je bil v tem obdobju v celoti pod islamsko nadvlado, razen krščanskega kraljestva v Etiopiji, ki pa je v tem času doživelo obdobje slabljenja. Muslimanski trgovci so v te kraje prinašali ne le vero, ampak tudi arabski jezik, skrbeli pa so tudi za šole, izo­ brazbo in umetnost. Na območju Čadskega jezera je od 9. pa vse do 19. stoletja obstajala država Kanem Bornu. Predstavljala je stičišče med zahodnoafriškimi državami in jugom Afrike, virom ujetnikov za trgovino s sužnji. Prihod belcev V zgodnjem 15. stoletju so Portugalci ustanavljali na afriški obali prve trgovske posto­ janke. Vse to z namenom, da najdejo morsko pot do Indije. To jim je ob koncu tega stoletja tudi uspelo. Že kmalu pa jih je privabila tudi notranjost črne celine. Portugalski osvajal­ ci so hlepeli predvsem po zlatu, slonovini, lesu. Že kmalu pa je začela cveteti trgovina 1 3 8 D r a g a n P o t o č n ik : Z g o d o v in a A f r ik e . s sužnji, ki s e je razširila zaradi tega. ker so v novo odkrit ih delili sveta potrebovali delovno silo za delo na poljih. Portugalcem so sc kmalu pridružili N izozemci, Francozi, Angleži in tudi Danci, ki skupaj z dom ačim i vladarji sodelovali pri najbolj sramotni trgovini v zgodovini človeštva. Tako so med leti 1500 in 1800 iz A frike prodali okoli 20 milijonov ljudi kot sužnje. Evropski raziskovalci Pravo odkrit je A fr ike se je zgodilo šele v 19. stoletju. Takrat so se nam reč najbolj drzni upali odpraviti tudi v notranjost. Nad lepoto so bili navdušeni. Ker pa je na te pog u ­ m ne popo tn ike prežalo veliko nevarnosti, od tropskih bolezni do a fr išk ih živali, je o d k r i ­ vanje potekalo počasi. Gotovo najbolj znan raziskovalec A fr ike je A nglež Livingstone, ki je leta 1841 prišel v ju ž n o A fr iko kot misijonar.7 Raziskoval je ozem lje v južn i in srednji A fr ik i , leta 1855 je odkril V iktorijine slapove na Zam beziju in 1856 kot prvi raziskovalec prepotoval A friko od zahoda do vzhoda. Prav tako A nglež je bil tudi Stanley, ki je raziskoval osrednjo A friko in kot novinar pisal o lepotah je ze r na Jezerskem višavju. M ungo Park je raziskoval obm očje zahodne A frike in kot prvi raziskal in opisal tok reke Niger. Pom em ben pa je bil tudi slovenski misijonar Ignacij K noblehar, ki je deloval v današn jem Sudanu. Kot eden prvih raziskovalcev je potoval po reki Nil ju žn o od današn jega g lavnega m esta Sudana K har tum a . O dkrivanju raziskovalcev je v drugi polovici 19. stoletju sledila kolonizacija te celine. O bvezne in izbirne teme v devetem razredu Z godovina v zadnjem , devetem razredu osnovne šole obravnava dogajanja v 20. in 21. stoletju. Obvezne teme: 1. Politične značilnosti 20. stoletja. Učne vsebine: - Svet v začetku 20. stoletja. - Prva svetovna vojna in m irovne pogodbe po vojni. - Kriza dem okracije in vzpon d ik ta tu r in totalitarizmov. - D ruga svetovna vojna. - Blokovsko razdeljeni svet. - Dekolonizacija tretjega sveta. - Povezovanje Evrope in Evropska skupnost. 2. G ospodarske sp rem em be v 20. in 21. stoletju. 3. Slovenci v 20. in 21. stoletju. Izbirne teme: 1. O d te legrafa do interneta. 2. Sprem injan je vsakdanjika v 20. stoletju. 3. Vojne v 20. in 21. stoletju. V deve tem razredu je obvezna tema: Politične značilnosti 20. stoletja nam enjena neevropski zgodovin i. V sklopu teh vsebin se učna ura D ekolonizacija tretjega sveta nam enja osvoboditv i a fr išk ih in tudi azijsk ih d ržav od kolonialne oblasti. 7 Joseph Ki-Zerho. History of Africa, Ljubljana. 1974. T r o j a r j e v z b o r n ik 1 3 9 2. SREDNJA ŠOLA Zgodovina je v program u g im nazije obvezni učni predmet v skupnem obsegu 280 ur.8 Tudi v tem program u je nekaj ur namenjeno neevropski zgodovini. 1 . le tn ik V 1. le tniku g im nazij se vsebine neevropske zgodovine obravnavajo pri naslednjih izbirnih temah: 1. Izbirna tema: Stičišča kultur, kjer se obravnavajo naslednje vsebine: - G ospodarsk i , d ružben i, politični in kulturni razvoj. - Indija (dravidska. vedska civilizacija). - Kitajska od dinastije Sang do dinastije Cin. - A m erika . 2. Stiki med civilizacijami z naslednjimi vsebinami: - Trgovski stiki. - Izmenjava idej. - Vojne. 3. Izbirna tema: Od prvih um etnikov do prvih znanstvenikov. Znotraj tega sklopa tem se obravnavajo vsebine starega Egipta. Podobno kot v osnovni šoli se tem a obravnava p r im erja lno z d rugim i starim i kulturam i. Dijaki pri obravnavi teh neevropskih vsebin primerjajo in opišejo značilnosti gospo­ darskega, d ružbenega, političnega in kulturnega razvoja izbranega obm očja ozirom a iz­ branega ljudstva. Sklepajo o obsegu in načinih kulturnih stikov med raz ličn im i območji in ljudstvi ter raziščejo in predstavijo dokaze o obstoju ku lturn ih stikov med različnim i območji in ljudstvi. 2 . le tn ik V drugem letniku zgodovine se zgodovina neevropskih narodov obravnava pri nasle­ dnji obvezni temi: Srednjeveška kolonizacija, velika geografska odkritja . Znotraj te teme se obravnavajo naslednje vsebine (nekatere se posredno dotikajo tudi zgodovine Afrike): - Srednjeveška kolonizacija. - Ali so Evropejci odkril i preostali svet? - Pom em bna geografska odkritja in oblikovanje kolonialnih imperijev. - M enjava dobrin in idej. - Trgovina s sužnji. Bolj konkretno se obravnavajo vsebine neevropske in še posebej zgodovine A tr ike pri izbirni temi z naslovom: Stičišča kultur. Vsebine so naslednje: Rusija, V ik ingi. Arabci. Bizanc, Mongoli, O sm ani, Č rna A frika . Kitajska, A m erika , Japonska, Indokitajska. Ključni koncepti in ideje pri teh vsebinah so odnosi z zahodn im svetom, civilizacija, kultura , um etnost in religija. 8 V vsakem letniku je po 70 ur oziroma dve uri tedensko. Učni načrt za zgodovino v gimnaziji (280 ur). 2008, http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2OO8/programi/m edia/pdf/ucni_nacrti/UN_ZGODO- VINA_280_UR_gimn.pdf (9. 9. 2010). 1 4 0 D ragan P o t o č n ik : Z g o d o v in a A frike . Črna Afrika Edino poglavje, ki je namenjeno Črni Afriki je med izbirnimi temami v drugem le­ tniku. Za pomoč učiteljem navajam vsebino, ki bi se morala obravnavati pri obravnavi Črne Afrike. V obdobju zrelega in poznega srednjega veka, ko so v Aziji doživljale razcvet islam­ ska, kitajska in številne druge kulture, je tudi Afrika doživljala svojo zlato dobo. Za raz­ liko od azijskega kontinenta, na področju Afrike ne zasledimo večjih kulturno-zgodovin- skih spomenikov. Prav zaradi tega je bilo v Evropi dolgo časa razširjeno mišljenje, daje afriška zgodovina skromna in da ni primerljiva z evropsko ali azijsko. Toda, tudi v Afriki so že od antičnih časov dalje obstajale države. Ena najmogočnejših v svetovni zgodovini je bila egiptovska, ki je močno vplivala tudi na kraje južno od Sahare. Območje zahodne Afrike V času evropskega srednjega veka je za zgodovino Afrike zelo pomembno širjenje islama. Tako so Arabci osvojili predele današnjega Egipta že sredi 7. stoletja, kmalu pa se je islam razširil z osvajanji ali trgovino tudi preko Sahare. Trgovci so po čezsaharskih poteh prinašali v črno Afriko sol, železo, baker, tkanine. Od tam pa so tovorili zlato, sužnje, slonovino, začimbe. Na področju zahodne in osrednje Afrike je bilo v tem času več mogočnih držav. Za najstarejšo črno afriško državo velja kraljestvo Gana. Območje te srednjeveške afriške države ni bilo enako ozemlju današnje države Gane, ampak se je razprostirala od Atlantika pa skoraj vse do karavanskega središča Timbuktu ob zgornjem toku reke Niger. Ko se je leta 1957 nekdanja britanska kolonija Obala zlata osamosvojila, si je v znamenje občudovanja nekdanje veličine kraljestva Gane, izbrala ime po tej sre­ dnjeveški mogočni kraljevini. Na obsežnem ozemlju kraljevine so živela različna plemena, ki so se ukvarjala z ovčerejo in poljedelstvom. Deželo so pogosto imenovali Uagadugu - dežela ovčjih čred. Podnebje na območju podsaharske Afrike je namreč precej vlažno in primerno tako za poljedelstvo kot tudi za ovčerejo. Bolj pomembna od kmetijstva je bila trgovina. Širno območje kraljestva je zavzemalo tudi območja na robu Sahare, kjer so bila številna trgo­ vska mesta. Tja so prihajale trgovske karavane in prinašale blago s področja Sredozemlja. Glavno gansko blago pa je bilo zlato. Kraljestvo je namreč najbolj znano po imenu Dežela zlata. Med današnjim Senegalom in državo po imenu Niger so bili številni rudniki zlata. Arabski popotnik in pisec Ibn Haukal, ki je tod potoval sredi 10. stoletja, je o ganskem vladarju zapisal: »Kralj Gane je najbogatejši mož na svetu.« Tildi v kasnejših arabskih zapisih lahko preberemo, da so kralji kraljestva Gane neizmerno bogati. Kljub bogastvu pa so ostanki kraljestva zelo skromni. Bogastvo kraljestva je privabljalo tudi posameznike (misijonarje), ki so začeli tod ši­ riti islam. Največjo nevarnost so predstavljali Almoravidi, mavrsko-španska dinastija, ki je ob koncu 11. stoletja združila severno Afriko in muslimansko Španijo v enotno državo. Sredi 11. stoletja so Almoravidi začeli versko vojno, prodrli so proti severu in ustanovili novo prestolnico Marakeš, ki se nahaja v današnjem Maroku. Po krvavih bojih so leta 1076 zavzeli gansko trgovsko središče Kumbi Saleh na jugu današnje Mavretanije. Če­ prav so Almoravide kmalu pregnali, pa Gana ni mogla več doseči nekdanje slave in moči. Sredi 13. stoletja je bila dokončno podjarmljena. Za naslednico mogočnega ganskega kraljestva velja država Soso. Ustanovili so jo So- ninkejci, trgovci, ki so pred tem ustanovili tudi Gano. Kraljevina se je razcvetela v 11. in 12. stoletju. Soninkejski vladarji so bili animisti in odločni nasprotniki islama, ki se je v tem času že močno utrdil tudi na območju južno od Sahare. Že pred 13. stoletjem pa je T rojarjev ZBORNIK 141 tod nastala tudi skromna kraljevina Manding ali Mali. Sestavljena je bila iz plemenskih skupnosti in manjših kraljestev. Najvažnejše plemenske skupnosti so vodile družine, ki so bile znane po umetnosti lova in magije. Soninkejci, ki so veljali za odlične trgovce, so pri­ hajali na njihovo ozemlje predvsem zaradi trgovine z zlatom. Tudi zato je Manding dobil kmalu pomembno gospodarsko vlogo. Prav ekonomska moč jim je že kmalu omogočila, da so se povsem osvobodili vedno večje prevlade sosednjega kraljestva Soso. Mali, ki je ležal ob zgornjem toku reke Niger in so ga ustanovili Mandingi, je doživel največji razcvet v času kralja Sundžata, ki je vladal v prvi polovici 13. stoletja. Legenda o velikem vladarju pravi, da se je bolni vladarjevi ženi rodil bolni sin, ki seje vse do sedmega leta plazil po vseh štirih. Ime mu je bilo Sundžata ali Mari Džata, kar pomeni »malijski lev«. Nekega dne se je Sundžata, naveličan nasilja sosojskega vladarja in ob pogledu na re­ vščino svoje domovine, odločil, da bo pomagal svoji deželi. Prosil je za železno palico, da bi se lahko dvignil na noge. Palica seje pod njegovo težo zvila, ne da bi se zlomila. Z drugo in tretjo se je zgodilo prav tako. Nazadnje so mu dali žezlo njegovega očeta. Ko se je naslonil na kraljevski simbol, se je Sundžata končno postavil pokonci. Začela se je bogata zgodo­ vina dežele Mandingov. Sundžata je ves čas svoje vladavine državo Mandingov povečeval, bogatil in jo tudi poenotil. Ko je leta 1255 umrl je zapustil za seboj mogočno državo, ki je bila stabilna in bogata. Njegov naslednik kralj po imenu Mansa Ouli je nadaljeval njegovo delo. Imperij seje še naprej širil in bogatel. Z ogromnim spremstvom seje ta vladar odpravil tudi na romanje v Meko, da bi tako deželo še bolj utrdil v islamu. Sužnji so bili v tistem casu sestavni del družine, ki so ji pripadali in so včasih tudi nasledili svoje gospodarje. To se je zgodilo leta 1285, koje zavladal kralj Sokoura, k ije bil suženj te kraljevske hise. V casu vla­ danja kralja Kankou Moussa (1312-1337) je Mali obsegal ogromno ozemlje od Atlantskega oceana pa vse do ozemlja današnjega Čada, okrog 2500 kilometrov v notranjost, asta a so številna karavanska središča prek saharske trgovine. Med temi sredisci so bili najbolj pomembni Timbuktu, Jenne in Oualata. Razcvet države je privabil številne islamske uče­ njake, zdravnike in verske voditelje. Leta 1324 seje kralj Kankou odpravil v Meko. Njegovo potovanje, ki je trajalo 18 mesecev je spremljalo kar deset tisoč moz. Mogočna odprava je ponesla slavo kraljestva tudi v arabski in evropski prostor. Od 14. stoletja dalje deželo vse bolj slabijo prepiri glede nasledstva. Postopoma so se deli ogromnega imperija osamosvojili. Timbuktu so osvojila sose nja ju s va.̂ mperij je razpadel. Vse bolj mogočno je postalo kraljestvo Songai. V spomin na mogočno kralje­ stvo Mali je francoski Sudan leta 1960, ko je dobil neodvisnost, prevze ime a i. Afrika v obdobju med leti 1500 in 1800 V tem obdobju je na prostoru južno od Sahare obstajalo vec pomembnih afriških kraljestev. Gospodarstvo je temeljilo na kmetijstvu in trgovini, s aiJ \ Ј zahodu Afrike že dobro utrjen, se je s trgovino Sini na vzhodno obala V tem casu so predvsem Portugalci in Nizozemci na tleh Afrike zace i us ana j 8 _ ■ janke in tudi že prve kolonije. V zgodnjem 16. stoletju se je zace a 8 ’ J imela za razvoj Afrike dramatične posledice. Notranjost Afrike pa je bila Evropejcem se ob kraljestvo na področju Zahodne Afrike. O b s ta lo je v sre q ^ ^ od začetka 14. stoletja pa vse ^ ^ " “ ^ ^ „ad zorovali večino trgovskih poti čez roskih osvajalcev. V casu n aj ve c j ega razcve ta Tjmbukw Gao Jenne Ta Saharo m kmalu zavzeli tud. mrezojrgovskih m predstavljala tudi pomemb- mesta pa niso bila le trgovska sredisca, ampak | ̂ tem času cvetelo tudi na islamska izobraževalna sredisca. Poleg kralje 1 4 2 D r a g a n P o t o č n ik : Z g o d o v in a A f r ik e . kraljestvo Benin, ki je obsegalo večino današnje Nigerije. To kraljestvo sc je že zgodaj razvilo v središče trgovine s sužnji. V poročilih lahko preberemo, da so pri obrednih slav­ jih žrtvovali tudi tisoč sužnjev. V umetnosti je kraljestvo znano po bronastih reliefih in kipih. Z ahodno od reke Niger je bilo kraljestvo Ojo. Tako kot Benin je tudi to kraljestvo znano po izdelkih iz brona in gline. Nekoliko kasneje pa je na tem območju obstajalo še m ogočno D ahomejsko kraljestvo. V začetku 18. stoletja je prav dahom ejski kralj Agaja postal glavni oskrbovalec sužnjev za prekomorsko trgovino s sužnji. V tropskem delu Afrike, kjer so pogoji za življenje slabi, so ljudje živeli zelo preprosto, v plemenih. Ukvarjali so se z lovom, nabiralništvom in ribolovom. Kljub težkim pogojem za življenje pa so tudi v tem delu obstajala kraljestva, ki pa so bila manjša in manj pomembna. V južnem delu A frike je bilo okoli leta 1400 najpomembnejše mesto Veliki Z imbabve, ki je bilo gospodarsko, politično in versko središče velike države. Južni del A frike so sre­ di 17. stoletja zasedli Nizozem ci, ki so tam ustanovili svojo trgovsko postojanko. Konec tega stoletja so se n izozem skim naseljencem pridružili še francoski naseljenci in pos to ­ pom a s e j e izoblikoval enotni narod naseljencev, ki jih imenujemo Buri. Ti so že kmalu razvili svojo kulturo in tudi svoj jezik . Najpom em bnejše mesto na tem območju je bil Cape Tovvn, ki j e predstavljal najpom em bnejše pristanišče na poti m ed Evropo in Indijo. Vzhod A frike je bil v tem obdobju v celoti pod islamsko nadvlado, razen krščanskega kraljestva v Etiopiji, ki pa je v tem času doživelo obdobje slabljenja. M uslim anski trgovci so v te kraje prinašali ne le vero, am pak tudi arabski jez ik , skrbeli pa so tudi za šole, izo­ brazbo in umetnost. Na obm očju Čadskega jezera je od 9. pa vse do 19. stoletja obstajala država K anem Bornu. Predstavljala je stičišče med zahodnoafr išk im i državam i in jugom A frike , virom ujetnikov za trgovino s sužnji. Zanimivosti: Stare kulture Afrike - Kraljestvo Mosijev M ed zavojem reke Niger in gozdom na jugu , kjer je bolj vlažno podnebje kot v su­ danski regiji, so se v začetku 1. tisočletja naselili Mosiji. Ob naselitvi so se pomešali z lokalnim prebivalstvom. Vse do 13. stoletja o dogajanju na tem obm očju ni pisnih virov, saj arabski popotniki, ki so nam posredovali zapise s področja Zahodne A frike, na to obm očje niso prišli. Za razjasnitev zgodovine Mosijev s e j e tako treba nasloniti na ustne vire, tradicijo, mite in legende. Dežela Mosijev je bila že od 12. stoletja razdeljena na več kraljestev. N ajpom em bnejše med njimi je bilo kraljestvo O uagadougou. Glavno mesto današnje B urkine Faso se nahaja na obm očju te kraljevine in je od nje prevzelo tudi ime. Kljub neenotnosti so imela ta kraljestva mnogo skupnega (jezik, kulturo, podobno poli­ tično in družbeno organizacijo). Pred zunanjo nevarnostjo (M alijski, Songhajski imperij) pa so nastopili enotno. Mosiji niso bili znani kot trgovci, ki bi potovali po transsaharsk ih poteh, zato je bilo na obm očju njihovih kraljestev zaznati le malo tujih vplivov. Islam se dolgo ni uveljavil. Mosiji so ostali zvesti an im izm u , poljedelstvu in živinoreji. Vdanost vladarju, im enova­ nem m orho naba se je kazala tako, da so si moški na obrazu, od senc do brade, zarezali s im etrične brazgotine. Te vreznine niso predstavljale le izraz vdanosti, am pak so bile te osebe tudi pod zaščito morho nabe. Kljub kasnejši francoski zasedbi Zahodne A frike se je na obm očju najpom em bnejše kraljevine O uagadougou vse do danes ohranil edinstven obred. Potom ec s tarodavnih vladarjev še vedno živi v skrom ni mosijski kraljevi palači v g lavnem mestu Burkine Faso. Mosijski kralj brez kraljestva, najstarejše kraljeve dinastije na svetu, se vsak petek zjutraj pokloni spom inu nesrečne ljubezni enega izm ed njegovih kraljevih prednikov. Pred približno štiri sto leti je ljubljena žena tak ra tnega mosijskega kralja odšla obiskat starše v bližnje mesto. M ed obiskom je zbolela in umrla. Nihče ni upal povedati žalostne novice kralju. V upanju, da se bo vrnila , je kralj potrpežljivo čakal. T r o j a r j e v z b o r n ik 1 4 3 Nazadnje se je odločil, da se bo odpravil sam poiskat ljubljeno ženo. Naročil je naj mu osedlajo konja. Ko je konja zajahal, so ga dvorjani začeli prepričevati naj ne gre na pot. saj je prenevarno zaradi divjih živali in razbojnikov. Hkrati pa so ga tolažili, da se bo lju­ bljena gotovo vrnila. V ladar se je vdal volji dvorjanov, toda vsak petek je ukazal osedlati konja in vedno znova so mu preprečili, da bi odjahal. V spom in na ta žalostni dogodek so tudi vsi njegovi nasledniki nadaljevali s to tradicijo. V času m iru , vojne, blaginje, lakote, kolonialnega nasilja so se in se še vedno, mosijski vladarji vsak petek odpravljajo na na ­ mišljeno iskanje večne ljubezni. 3. letnik V tretjem letniku se obravnava zgodovina 19. stoletja. Posredno se zgodovina A frike obravnava v obvezni temi z naslovom: N em irne vode: od nacionalnih gibanj do prve sve­ tovne vojne. Vsebina je naslednja: - Tekmovanje med d ržavam i in odkrivanje »neodkritega sveta«. - Temelji im peria lizm a in kolonialna politika. - Delitev sveta in posledice kolonializma. Tudi v tretjem letniku se obravnavajo izbirne vsebine z naslovom Stičišča kultur, kjer se obravnavajo naslednje vsebine Daljni vzhod. Severna in Latinska A m erika v 19. stoletju. 4. letnik V četrtem letniku se obravnava zgodovina 20. stoletja. Posredno se zgodovina A frike obravnava v obvezni temi z naslovom: Sodelovanje in konflikti v 20. stoletju. Znotraj te teme se obravnava vsebina z naslovom: Sprem em be in povezovanja po svetu (A frika. Azija, Latinska Amerika). Posredno pa se obravnava tudi pri izbirni temi: M igracije p re ­ bivalstva v temi z naslovom: Ekonom ske migracije v Evropi in po svetu. Zaključek V primerjavi s star im i učn im i načrti lahko ugotovimo, d a j e v novih učnih načrtih za zgodovino v Sloveniji več učnih vsebin nam enjenih obravnavi neevropske zgodovine. Tudi zgodovini črne A frike. Cilji obravnave vsebin neevropske zgodovine so: da dijaki spoznajo značilnosti gospodarskega, družbenega, političnega in ku ltu rnega razvoja n ee ­ vropskih območij oz irom a kultur ter da razvijajo pozitiven odnos do spoštovanja raz l ič ­ nosti in drugačnosti ver, kultur, oz irom a, da spoznajo pomen m ultikulturnosti in m e d k u l­ turnega dialoga in strpnosti. V Sloveniji smo že v začetku sedem desetih let 20. stoletja dobili prevod knjige Z g o ­ dovina A fr ike avtorja Josepha Ki-Zerbo. Prav po njegovi zaslugi sm o dobili izčrpno in iz jem no kvalitetno študijo o A frik i. Študija je pom agala , da so se lahko nepoznavalci zgodovine A frike prepričali, da ima tudi črni kontinent bogato in raznoliko zgodovino. Viri in literatura Michael W. Apple, Educating the »Right« Way, Routledge, New York-London. 2008. C a r r Edv. Hallet: W hat is hystory Penguin Books, H arm ondsw orth , 1986. M arkus Hattstein, Peter Delius, Islam Art and A rchitecture. C am bridge, 2000. Joseph Ki-Zerbo, History o f Africa , Ljubljana. 1974. Paul Lunde, Islam - A Brief History. London, Penguin Books, 2005. 1 4 4 D ragan P o t o č n ik : Z g o d o v in a A frike . National Curriculum, David Fulton Publishers, London, 2000. John Sharp, Stephen Ward, Les Hankin, Education Studies, Learning Matters, London, 2006. Janez Svetina, Slovenska šola za novo tisočletje, Didakta, Radovljica, 1990. Robert Stradling, Teaching 20th-century European history, Council o f Europe, Strasbo­ urg, 2001. Towards a pluralist and tolerant approach to teaching history: a range o f sources and new didactics, Learning and teaching about the history o f Europe in the 20th Century, Co­ uncil o f Europe Publishing, Brussels, 1998. Peter Vodopivec, K razpravi o novi vsebinski zasnovi zgodovine v šoli. V: Zgodovinski časopis. Letnik 45, št. 1,1991, str. 115-122. Učni načrt za zgodovino v gimnaziji (280 ur), 2008, http://portal.mss.edus.si/msswww/ program i2008/program i/m edia/pdf/ucni_nacrti/U N _Z G O D O V IN A _280_U R _ gimn.pdf (9. 9. 2010). Učni načrt za zgodovino v osnovni šoli, 2008, http://www.zrss.si/doc/ZGO_UN_ZGO- DOVINA_OS%20doc%20popravki.doc (22. 10. 2008).