Strag 2___________ANGELČEK__________Leto 30 Ivan Langerholz Šola lepega vedenja. 8. Ljubezcn do bližnjega.1 fSSf.l* ste že slišali tisto povest, ki jo ima osel na gffl|» sv<>)i vesti? Pravijo, da je nekdaj živel osel, *&&..- kj je izrazil željo: »0, da bi le ta čas Se travi rastla, dokler scm jaz tia svetu!« AK je to ljubczen do bližnjega? — Naika! — To je grda Ijubezen do samega sebel Pravimo ji: scbičoost. Tak sebičnež je tudi Janez Nedaj. 2c na mate-rinem naročju sc je baje kremžil in kisal, če ga ie kdo prosil: »Daj, daj!« Ne in ne — fii dal, pa ni dal' In ko |e rastel, je rastla z njim tudi ta grda spaka. Morebiti bi se je bil odvadil, ali Janez se je preveč smilil samemu sebi. Martin Trdan je pa še hujSi. Vse mu mora slu-žiti; če nc, jc pa takoj pripravljen, da udari. Tam, kjer on stoji v cerkvi, nc sme luhče drugi stati. V šoli stopa na klopi, da bolje vida, kakor pravi. Ne pride rau na um, da se na klopeh dela škoda, To mu nič mari, če so njegovi čevlji umazani, Eno ne-dcljo je šel v društven« dom k predstavi, pa je kle-pelal in se krohotal med celo i&o, druge brcai, papirčke zvijal in jih meta! po ljudeh. Kakor da h\ bili Ijudje zato prišli skup, da bodo gledali, poslu-šali in trpcli njegovo sitnost. Ali pa Miba Stopar! Stope v milinu ne bijejo hujše kakor on s svojimi kvedri. Kamor pridc, bije na ušesa njcglovo ropotan|c. Kiti bolnikoan nc pri-zanese. Včcrai pa jc bi! ncztiosno siten. ko ie njega 1 Nadalievanje lanskih Clankov »Anjelakovih«. Leto 30 AKGELCEK Stran 3 1 malo bolela glava. Domači skoro dibati niso smeli. Pa nalašč z vso močjo hodi včasih po blatu, samo da dmgim pomaže obleko. Prav zaslužil bi, da bi mu jih nekaj našteli — samo Boga naj zahvaJi Sto-par, da v naši šoli ne poznamo palice, Ivanka Mazi ima pa to grdo navado, da na vsako knjigo, — tudi na tujo — napiše svoje ime. Pravi, da potem ve, kajj je že brala in čcsa še ne-Ali, Ivanka, saj tako vemo, kaj ti bereš, Vsaka knji-ga, ki pride tebi v roke, je taka, kakor bi io po-tegnil iz gnoja; umazana, poznajo se sledovi tvojib d prstov, zmečkana, polna krušnih drobtin. Pro I simo, nikar nam ne zameri, Če ti povemo, da sc s.l tujo lastnino ne sme tako ravnati. ¦ AJi pa mogoče poznate tisto Verico iz Srtnega vrha. Nobena igra ji ni všeč, nobcna učcnka ne zna z njo govoriti, na vsakem Človeku najde kako na-pako. Ona sama je pa kakor angelček božji — misli. Drugi pa pravijo: kakor spaček, Prav nič nc zna ¦ potrpeti in prizanašati. ¦ Drugačen |e pa Tone Zmctaj. Vse bi dal, kar ima; vsakemu bi rad pomagal, Četudi potera sam nič nima; drugod bi delal, čeprav je doma tudi dost» dela. AJi je to čisto prav? Ko bo velik, bo fant za-prav!jivec. Drugi bodo pri njern dobro živcli, če bo kaj imel; sam bo pia potem stradal. Njegova ljubezer do bližnjega hodi napacna pota. Ljubezen ni mati zaprav!jivasU, ne! Pač pa mati darežljivosti. Ljubi svojega bližnjcga kakor samcga sebe! je rekel Go-spod, Ne bolj kakor samega sebe. Francč Dobrin in Marica Svcllin sta dobrim Ijudem šc najbolj všec. Rada delita svoj koscc kru-ha z revnimi tovariši in tovarišicami. France se sam nauči, potem pa rad še drugim pomaga pri Stran 4 ANGELČEK Leto 30 uČcnju, In Marica spiše svojo nalogo, pa je ne da svojim tovarišicam kar prepisati. Nikdar! Zato ne, ker jih Ijubi kakor samo sebe. Zato ne, kcr hočc, da bi nalogo zfiaie in razumele, kakor jo ona zna in razume. Pomaga jim pač, pokažef razlaga in to ic prav. Koristiti mora Ijubezcn do bližnjega, ne ško-dovati. To poranhe! (Nadaljcv-anie.)