tam je že vse ovak... STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 30. julija 2009 • Leto XIX, št. 31 Obnavlja se baročna cerkev v Monoštru V Monoštru že četrto leto po še dobavitelji, ki so svoje izdeltekajo obnovitvena dela na ke ponujali po precej znižani baročni rimskokatoliški cer ceni. kvi, ki je bila zgrajena v drugi »Naši verniki nam zbirajo polovici 18. stoletja in je tretja potreben denar pomalem in največja baročna cerkev na moram povedati, da je res, Madžarskem. V prvi fazi ob da še ne vem, kako bomo do novitvenih del, pred tremi konca oktobra vse stroške poleti, je bila izvedena zamenja ravnali, ampak verjetno nam va strehe, ki je bila že precej bo uspelo. Jaz pravim, da vsi dotrajana. Takrat so statično verniki župnije, ki tukaj živiojačili streho, zamenjali streš mo in smo ponosni na to prenike in instalirali strelovod. lepo cerkev, ki je pravzaprav Sedaj potekajo dela na fasadi v nekem smislu naš zaklad, cerkve. S potekom sedanjih potem lahko sprejmemo, da obnovitvenih del nas je sez je to tudi naša srčna zadeva nanil župnik Ferenc Rimfel. in tako bi lahko nekaj denarja Povedal je, da so se dela na žrtvovali za to.« fasadi cerkve začela lani av- Pred petimi leti se je ustanovil gusta, se pravi že skoraj pred Sklad za baročno cerkev, na enim letom. Zdaj poteka ure katerega bančni račun se lahditev fasade, se pravi ojačanje ko nakažejo prispevki. Na ta ometa, barvanje in čiščenje račun župnija pričakuje prikipov, ki so na fasadi cerkve. spevke dobrodušnih ljudi. Na cerkvi je tudi ogromno »Mi predvsem zaupamo Bogu, kamnitih okraskov, ki jih ki izpolnjuje dobre stvari. Če bodo obnovili restavratorji. mi začnemo dobro, nam bo Zdaj so še ostala dela na za- Bog v pomoč. Nam bo treba hodni, sprednji strani cerkve do konca oktobra plačati več in na stolpu. Na levi strani deset milijonov forintov in cerkve je kip sv. Petra, na des trenutno še nimam pojma, ni pa kip sv. Pavla, ki manjka, kako bomo to uresničili. ker so ga med 2. svetovno voj- Vendar danes to sploh ni pono zbombardirali. Od njega membno, danes je važno to, je ostala samo glava, tako da da so vse stvari v redu, in če bo treba kip tudi restavrirati. se bomo jutri zbudili, bomo Izhajajoč iz glave, ki je ostala, zopet dobili možnost, da delalahko sklepamo na več stvari, mo na teh stvareh. Plemenite in s primerjavo kipa sv. Petra stvari lahko dosežemo takrat, lahko ugotavljamo, kakšno pa načrtujejo v drugi polovici podpora je prišla iz škofij-Monoštra in okolice ter tudi ko nas obdajajo dobrodušni držo je imel sv. Pavel, kakšno oktobra. skega urada iz Sombotela pa madžarski izseljenci iz tujine. ljudje, ki vidijo te stvari, za kaobleko je imel itd. Obnovitvena dela na cerkvi z Ministrstva za kulturo. Za Poleg neposrednih finančnih tere so se pripravljeni boriti in Dela se bodo končala predvi-predstavljajo ogromno na-obnovo pa so precejšnjen del prispevkov s strani vernikov nekaj žrtvovati«. doma sredi oktobra, otvoritev ložbo za župnišče in mesto, sredstev prispevali verniki iz so k obnovi cerkve prispevali Nikoletta Vajda 2 Murska Sobota: Shod v podporo Murinim delavcem PREKMURJE - DEŽELA SUŽNJEV? Čeprav se zadnje dni razpleta nekoliko hitreje, še vedno ni mogoče natančno napovedati, kdaj bo znana usoda murskosoboške Mure, s 3400 zaposlenimi ta čas največje tekstilne tovarne v Evropi. Težave so se začele že zdavnaj, pred več kot desetimi leti, v času, ko je Mura zaposlovala prek 6000 delavcev. Počasi, vendar neustavljivo so zgubljali delo in še nekoliko počasneje zmanjševali število zaposlenih. V razreševanje zagat je s finančno podporo 10 milijonov evrov posegla tudi država, vendar s tem težav ni bilo manj, le pomaknile so se za nekaj let in lansko leto, zlasti pa letos, pripeljale nekdanji ponos pomurskega in celo slovenskega gospodarstva do dobesednega zloma, ko bo po optimističnih napovedih ostalo v Muri, če se bo tovarna še tako imenovala, okoli 1400 zaposlenih. Mura ni zašla v težave samo zato, ker je bila prevelika tovarna, kajti v Sloveniji so zaprli kar nekaj mnogo manjših konfekcijskih podjetij. Kriza se je začela tedaj, ko so naročniki iz Evrope preusmerili dodelavne posle v države, kjer so plače zaposlenih mnogo nižje, predvsem na Kitajsko. Problem Mure je -bil -v tem, da je bila v pretežni meri odvisna od tujih naročil, in sicer po sistemu, da so firme poslale v Mursko Soboto blago oziroma ves material in kroje, kaj in kako, pa tudi do kdaj morajo biti obleke sešite. Mura je zgolj organizirala izdelovanje, šivanje konfekcije na osnovi tujega znanja. Vodstva, ki so se zadnje obdobje kar nekajkrat zamenjala, niso poskrbela za razvoj blagovne znamke Mura, ampak so težila k zmanjševanju zaposlenih in s tem zniževala stroške, kar se je pokazalo za napačno ravnanje. Tako vodstvo Mure, lastniki, lokalna in državna politika zdaj iščejo izhod iz krize, ki je dosegla točko, ko se mora zgoditi preobrat: nastati mora tovarna z novo poslovno politiko in z mnogo manj zaposlenih, torej z blizu 1400 delavci. Časi, ko je veljala Mura za velik, zlasti pa uspešen kolektiv, so že zdavnaj minili. Tudi obdobja, ko je v nekdanji Jugoslaviji in tujini odpirala svoje trgovine, denimo na najprestižnejših lokacijah v Budimpešti, prvo v ulici Váci in drugo v neposredni bližini ali ko je pripravila ekskluzivno modno revijo v elitni budimpeštanski restavraciji Gundel. Kriza Mure bo prizadela večino, ki ostane brez dela in tudi pomurski gospodarski in družbeni prostor. Mura je dolgo dajala kruh velikemu številu prebivalcev in hkrati močno posegala v razvoj mesta Murska Sobota. Zdaj postaja neke vrste pogorišče, iz katerega naj bi se dvignila nova Mura. Toda kakšna natančneje bo, noče povedati nihče. Lojze Kozar, srebrnomašnik Dekan (esperes) Lojze Kozar, župnik odranske fare, je meu 19. juliuša svojo srebrno mešo, na steri je bila Vera Gašpar z Gorenjega Senika tö, stera s tem kratkim pisanjom pozdravla gospauda Kozara. »Pozdravleni bodite jubilant, srebernomašnik. Baugi in nam vörnikom slüžite že 25 lejt. Vauščimo Vam iz srca, naj Baug Vam ljubo zdravje da. On vas blagoslavlja, vodi, Devica Marija pa naj z vami hodi. Sedaj, ko pred oltarjem srebrno mešo slüžite, mi z vami se veselimo, gospoda Boga za Vas prosimo. Pasite, vodite vaše ovčice tak vörno in zvesto (hűen) naprej, kak ste nji do gnes . Baug vam plačaj, povrni, ka ste za nas, porabske vörnike včinili. Poznajo Vas od Gorenjoga Senika pa do Budimpešte, vej ste pa nej gnauk slovenskim vörnikom na Vogrskom slüžili sveto mešo v maternoj rejči. Nas Porabce ste večkrat pelali na lejpa romarska mesta po Sloveniji. Baug plati Vam. Baug vam povrni Vaš trüd. Dragi jubilant, iz srca Vam želimo, da bi v zdravju in veselju dočakali dvakrat 25 lejt mešništva, da bi se z vašimi verniki skupaj veselili, Boga častili. Tau Vam želimo v imeni slovenski vörnikov iz Porabja.« Na težaven položaj so opozorili v Murski Soboti tudi z javnim shodom v podporo Murinim delavcem. Na Trgu kulture v središču mesta se je zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so od države in lastnikov zahtevali pomoč pri rešitvi podjetja in delovnih mest. Shod je organizirala Mestna občina Murska Sobota, ki se, sicer nekoliko pozno, zaveda posledic, ki bodo nastale zaradi težav v Muri. S transparenta na shodu je tudi naslov prispevka: Prekmurje, dežela sužnjev. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na shodu poudaril, da je zdaj prepiranje o tem, kdo je naredil kaj dobrega za Muro, nepotrebno. Mura potrebuje dober program, sposobno vodstvo in odgovorne lastnike. Že od nekdaj pa ima Mura pridne in strokovne delavce, ki so sposobni izpolniti najzahtevnejše naloge. Novi časi zahtevajo tudi nove žrtve in ena med njimi v Sloveniji je tudi tovarna Mura. Ne glede na to, kakšen bo dokončni razplet te »trpke zgodbe.« eR Shod v podporo Murinim delavcem je na Trgu kulture organizirala Mestna občina Murska Sobota, z dvajsetimi avtobusi pa se je blizu 1500 delavcev odpeljalo na tihi protest pred vladno palačo v Ljubljani. Zlasti s petjem Internacionale so izrazili nezadovoljstvo, ker dosedanja vodstva niso bila sposobna poiskati perspektivnega razvojnega programa, ki bi večini zaposlenih zagotovil delo. To je po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča tudi zahteva z ljubljanskega shoda: program Mure, ki bo zagotovil večino sedanjih delovnih mest. Tudi zato, ker je v Pomurju izjemno malo število proizvodnih delovnih mest; v Murski Soboti in tudi drugih mestih odpirajo predvsem trgovino za trgovino, tovarn pa za zdaj ni in ni. Zatorej, v kaj in zakaj preizobraziti in prekvalificirati Murine šivilje in krojače, če zanje ni niti približno ustreznih delovnih mest. Govoriti o samozaposlitvi v kmetijstvu ali samostojnem podjetništvu so za zdaj prej želje kot možnosti v nekoliko večjem številu, kajti po dosedanjih predvidevanjih bo ostalo brez dela skoraj 2 tisoč Murinih delavcev. (Fotografija iz M. Sobote: eR) Porabje, 30. julija 2009 3 10 let po stopajaj Martina in Pavla Sombotelski Slovenci so ustanovili Slovensko kulturno društvo Avgusta Pavla pred desetimi lejtami – 1999. leta. Prvo slovensko mešo in prvi slovenski koncert v cerkvi svetoga Martina v Somboteli so meli ranč tak pred desetimi lejtami. Leta 1999 je slovenski spejvo pri meši liturgijo MePZ Avgust Pavel z Gorenjoga Sinika, po tistim pa so meli koncert pred oltarom. Od tistoga mau so sombotelski Slovenci organizirali vsikšo leto adventni koncert s pevskim zborom iz Slovenije. Zvün toga so bili eške drügi koncerti. Leta 2008 je oprvim spejvo latinsko mešo sv. Martina v rojstnom kraji Martina MePZ Hrast iz Doberdoba. Kantato o »Sabli, štera dobraute tala«, pa je spejvo operni pevec Zdravko Perger iz Ljubljane. Že deset lejt odijo sombotelski Slovenci na prauško v Slovenijo. Več kak dvajsti cerkve so gorpoiskali, od toga je 15-im bil patron sveti Martin. Letos so gorpoiskali osem Martinovi cerkva in vseposedik dobili pečatli v popotno knjižico. Za tau pa so leko prejkvzeli diplomo od gospauda plebanoša Geze Aignera. Slovenci v Somboteli odijo po stopajaj svetoga Martina in Avgusta Pavla. Ranč tak kak svetnik in čednjak, radi se padašivajo, »radi talajo dobraute« slovenske in madžarske kulture v Sloveniji in na Madžarskom. V Sloveniji se radi pogučavajo z lüstvom in radi gorprimlejo prauškare iz Slovenije. S tem bogatijo svojo materno rejč tö. V deseti lejtaj je gospaud plebanoš cerkve sv. Martina v Somboteli – Geza Aigner – vsigder z dobre vaule sprejemau slovenske prauškare in sombotelske Slovence. Za desetletno sodelovanje so se mu Slovenci za(h)valili s kejpami praušk in koncertov. Obečali so, ka do tadale pomagali iskati Martinove cerkve v Sloveniji, pri šteraj se leko stavijo prauškarge Evropske kulturne poti svetoga Martina. Ta paut pela zdaj v Prekmurji in po Štajerskom prejk vasnic: Domanjševci, Kobilje, Martinje, Zgornja Hajdina, Vurberk, Kamnica, Šmartno na Pohorju in Zlakova pri Zrečah. Marija Kozar Ljudske pevke iz Varaša so zvün toga, ka rade spejvajo, ovak tö rade vküper, se rade drüžijo. Zatok se pa nigdar ne spozabijo, če stera ma kakšen svetek, god ali rojstni den. 15. juliuša je mejla Majči Lang (na srejdi, drži püšeu) 70. rojstni den, njene padaškinje - vküper z Marijo pa Kalmanom Rituperom – so go pozdravile z lejpim püšlom trnjovi rauž pa malim darom. Porabski den 2009 Slovenska zveza že 18. leto pripravla Porabske dneve, letos bau te program 22. avgustuša na Gorejnjom Seniki. Lüstvo čakamo med 10.00 pa 11. 00 vöro, naj si malo leko zdene, pozdravla eden drügoga, med tejm ka malo nazdravi tü leko. Program se začne v 11. vöri s slovensko sveto mešov v domanjoj rimskokatoliškoj cerkvi, stero do slöjžili domanji župnik Ferenc Merkli. Pri meši gospaud gora posvečajo spominsko tablo, na steroj do gora zamerkani vsi župniki, steri so slöjžili v gorejnjojseničkoj fari. Po meši lüstvo lepau zovemo v velki šator na kulturni program. Slovenska zveza od 1994. leta mau vsakšo leto vö dá priznanje »Za Porabje«, stero furt na Porabskom dnevi dá prejk predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök. V 14. vöri želimo pogostiti z obedom vse lidi, steri se dajo pozvati. Za obedom si vsakši leko pogledne pa koštava po želji porabske dobraute, ka nam spečejo domanje ženske od Senika do Ritkarovec. Majstri, steri znajo kašno mešterijo, do tü meli svoja dela vöpostavlene, küpi se tü leko kaj pa se delo sprauti tü nota kaže. Za mlajše mo meli lončarsko delo, gora napinjano špilo (csocsó), farbanje obrazov, leko do si redli pa piščavali v luft zmaje (sárkány) itd. Veselica se začne v 17. vöri pa de držala, dočas bau zavolé lüstva. Prauti večera mo se pa brigali za pogostitev. Slovenska zveza poskrbi za djesti, za piti se pa cejli den vsakši sam mora brigati. Zato mo meli brigo, aj vse cene vö baujo napisane. Do tejga mau smo furt bili zadovolni, ka nam je lüstvo trno lepau vtjüper prišlo. Depa vsakšo leto döjn mamo en problem, kritiko, pa je tau tak istina tü, ka domanjo lüstvo trno brž domau odide. Tisti, steri se domau pripelejo iz dalečni krajov, oni se ranč z domanjimi lidami želijo drüžiti, vtjüper biti pa veseliti. Zatau trno lepau prosimo domanjo porabsko lüstvo, naj na veselico tü pridejo pa bola mlada generacija tü leko pride. Pri tejm, naj lüstvo redno bau informirano pa ji vse več pride, mo pomauč prosili, zvöjn gospauda župnika, od slovenski organizacij tak zvöjn Porabja kak v Porabji, zakoj se že naprej lepau zavalimo. Letos tü posaba zapovejmo avtobus za porabsko lüstvo, če de trbelo, té dvá. Avtobus de kraj pelo z Verice v 9. vöri, stavi se v Števanovci, Andovci, Otkauvci, Traušči, Varaši (pred bankov) pa Slovenskoj vesi, Sakalauvci, na Dolejnjom Seniki, taum, gde stoj čaka na avtobusni postaji. Gda mo že vedli, na kelko lidi leko računamo, na plakataj vöspišemo, z gospudom v cerkvi vö damo oznaniti konkretno, v steroj vesi gda de taum bus. Leko se pa pride z biciklini pa avtoni tü. Nazaj busi nedo rano pelali, prvin kak v 20.00 ali 21.00 vöri gvüšno nej. Če de potrejba vnoči za kombi, tü rejšimo. S spoštanjaum pa radostjov zovemo vse lidi, steri se želijo srečati, se dobro poznati, čütiti med Porabskimi Slovenci. Klara Fodor sekretarka ZSM 4 Moški pevski zbor MAJ iz Kranja ponovno med rojaki na Madžarskem Porabski Slovenci na Madžar-nik »Prešernov dan«, leta 2005 skem so eden od najbolj trdoživih pa 15-letnico njihovega društva delov slovenskega naroda, ki se v Budimpešti. Oktobra 2006 pa je ohranil kljub hudim asimilacij-smo nastopili tudi na srečanju skim pritiskom v polpretekli zgo-slovenskih zamejskih zborov v dovini s strani države, kjer živijo. Monoštru. Ker v Porabju ni bilo dovolj dela Vsako naše novo srečanje je še in zaslužka, se jih je velik del pre-bolj prisrčno in bolj domače, saj selil s trebuhom za kruhom v Bu-se poleg uradnega nastopa tudi dimpešto. Tu so po padcu berlin-sproščeno poveselimo ob sloskega zidu lahko ustanovili tudi venski glasbi in se tudi marsikaj svoje društvo, ki združuje večino pogovorimo o vsakdanjih stva-Slovencev, ki živijo v glavnem reh in dogodkih, ki bremenijo mestu Madžarske. Društvo se je ali razveseljujejo naše življenje. takoj začelo aktivno povezovati Ob tem ni nepomembno, da si predvsem s kulturnimi društvi iz ob vsakem srečanju naši rojaki matične države Slovenije. bogatijo znanje in razumevanje Leta 2000, ko smo praznovali slovenskega jezika, mi pa razu200-letnico rojstva pesnika dr. mevanje njihovega porabskega Franceta Prešerna, smo nave-narečja. zali stike s tem društvom tudi Kot rečeno, smo letos skupaj pevci MoPZ MAJ iz Kranja. Slo-praznovali praznik slovenske drvenci v Budimpešti so takoj izra-žavnosti. Proslavo smo izvedli na zili veliko željo, da ob njihovem prostem v prijetnem parku 18. praznovanju tega pomembnega budimpeštanskega okrožja. Po kulturnega dogodka sodeluje proslavi pa nam je na skupnem tudi pevski zbor iz »Prešernove-pikniku ob živi glasbi in petju ga mesta«. Tako se je tudi zgodi-toplo junijsko popoldne kar pre-lo in od takrat se vsakih nekaj hitro minilo. Gostitelji so priskrlet srečujemo tako v Budimpešti beli dobro hrano in pijačo, godci kot v Sloveniji, ki jo Porabski iz zbora Maj pa glasbo za petje in Slovenci radi obiščejo skoraj ples. vsako leto. Naša srečanja so iz Po večerji smo se odpeljali še na uradnega sodelovanja prerasla razgledno točko »Citadella«, od v pristno prijateljstvo, ki se je koder je bil čudovit razgled na ponovno potrdilo ob letošnjem, nočno Budimpešto. že četrtem obisku v Budimpešti, Naslednji dan smo si dopoldne ko smo skupaj praznovali 18-let-ogledali še nekatere znamenitonico slovenske državnosti. Pred sti madžarskega glavnega mesta tem smo leta 2003 skupaj praz-in pa manjše mesto ob Donavi novali slovenski kulturni praz-Šentandrej (Szentendre), ki so ga Snemanje Viktor pa Viktorija Kak ata pa mama Steri že več lejt štete naše novine Porabje, gvüšno pounite, ka ste v Mlašečom kouti leko šteli pripovejsti od dvojčkov Viktora pa Viktorije. Té pripovejsti je piso Milivoj Miki Roš. Pred ednim letom je Miki iz tej pripovejsti napravo scenarij za televizijo, tou leto pa so za slovensko televizijo gor djemali TV-film pa serijo, stera se zové Kak ata pa mama. Cejla pripovejst je malo ovakšna, kak smo je leko šteli v Porabji, depa Viktor pa Viktorija sta na filmi ranč takšniva, kak smo je leko spoznali mi tö. Niške njiva ne more prejk ličiti, niške znoriti, nika z mest a djeniti, če njiva tak šketa. Pa sta tak naprajla tö, gda sta njiiva ata pa mama nej škela s sebov vzeti na Nemško. Pa bi mogla na Viktora pa Viktorijo skrb meti stara tetica Irma. Depa ta stara tetica preveč rada red drži v kuči, preveč šké, naj se mlajši vsikše pou vöre mujvajo, morajo samo zdravo hrano gesti pa vse takšo šké. Gda pa dvojčka vküper stoupita, njima niške nika ne more. Pa zato tak naredita, ka tetica ne pride k njima pa tak ostaneta cejli keden samiva doma. Ka vse se v tej sedmij dnevaj godi, pa zvejte, če poglednete film. Skur vsi gučijo v našoj domanjoj rejči, tak ka vam ekipa filma obečava, ka te film leko vidli v Porabji tö. Pa vörvlite, ka te se smedjali pa malo brodili od istine pa od lažanja. V filmi se pokažejo tisti igralci, ka so z Mikinom že delali TVserijo Kak san vido svejt spod stola. Tej pripovejsti ste tö leko šteli v novinaj Porabje pa poslüšali na slovenskom radioni Monošter. Tak leko povejmo, ka je naša krajina nikšne fele mama, stera narodi takšne ideje pa pripovejsti, po steri se delajo slovenski filmi pa TV-serije. zgradili Dalmatinci. Predsednica je tudi ves čas spremljal in tudi slovenskega društva Irena Pavlič, marsikaj zanimivega povedal. Mi ki je ves čas hodila z nami, nam pa smo povsod tudi zapeli, tako je povedala mnogo zanimivosti da je v teh dveh dneh mnogo preiz zgodovine Madžarske, kakor bivalcev Budimpešte in Šentantudi iz zgodovine Porabskih Slo-dreja slišalo slovensko pesem. vencev. Sicer pa je gospa Pavlič Po kosilu smo se zadovoljni vraže od vsega začetka gonilna sila čali preko izredno narasle Donadruštva, obenem pa tudi most ve nazaj v Slovenijo z željo, da se za premagovanje jezikovnih raz-kmalu ponovno srečamo. lik, ki so zaradi pretekle izolacije Porabskih Slovencev včasih kar Zborovodjavelike. V veliko pomoč ji je bil to- MoPZ MAJ-Kranj krat tudi rojak Jože Karba, ki nas Janez Čadež Porabje, 30. julija 2009 5 Tam gde je nauvi žitek, tam je že vse ovak... Kak na Vogrskom tak v Porabji se malo mlajšov narodi. Prvin je pri družinaj nej bilau rejdko šest, sedem mlajšov, zdaj je že dobro, če dva majo. Istino, enga deteta gorzraniti je tö nej leko delo. Mladi zakonski pari na začetki ižo zidajo ali küpijo, zato ka tak neškejo roditi, ka bi nej meli svojoga dauma. Gda se dejte narodi, potistim mati doma dejte rani, oča pa v slüžbo odi, pa leko povejmo, ka ešče več dela kak do tistoga mau. Mora, vej pa že trgé so. Te čas mati tö ne počiva, če ranč ne odi v slüžbo. Gda se prvo dejte narodi, te se živlenje malo spremeni pri mladi družini. Od tauga sam spitavo Moniko Dravec z Gorenjoga Senika, štera je 24. februarja rodila svojo hčerkico Vaneso. -Ka se je spremenilo od tistoga mau, ka ste že trgé? »Tau je rejsan tak gé. Gde je dejte, tam te že brige tö gestejo. Gda sam domau prišla s špitale, sprvoga sam dosta pomauči mejla, zato ka sir štoj prišo. Dapa že zato vse ovak bilau. Edno peldo povejm. Če sva gesti stela, te sva že nej müva bila prviva. Ona, gda se prebidi pa lačna, ona je prva, ona dirigera. Müva dočas čakava. Ali če kaj planeraš, ka ’š kama üšo ali delo, furt se tak morava prilagoditi, kak je maloj dobro. Dapa zato nej bi prajla, ka naš žitek bi se tak fejst spremeniu od tauga, ka se je mala naraudila. Človek je sto tau dejte, veseliš se ji, pa vse nerediš, naj njej dobro baude.« -Leko tak povejmo, ka se vse kauli njé godi? »Leko povejm, ka smo srečni, zato ka še samo dvej mejseca stara bila pa smo v Kermedin šli z njauv. Njej je tau važno, naj gesti dobi pa ona je ta gé. Pa tau je eške zdaj tö tak. Dobro, je tak, ka koma obečemo, ka demo, dapa Vanesa ranč te nej v tašoj vauli, pa te bola doma ostanemo. Dapa tašo nega, ka bi nej mogli tau ali tisto naredti.« -Gda si čütila najprvin, ka si mati gratala? Te v tistoj minuti, gda se je narodila, pa so mi dejte na prsi djali. Te se že s seuv nika ne spravlaš. Včasin tau gledaš, če sapo gemle, če vse je vredi. Cejli den sam se dosta mantrala, pa itak sam pravla medicinski sestri, aj dejte cejlo nauč pri meni njajo, zato ka te že pozabiš, ka si trüden. Te je že vse ovak bilau. Gda smo pa domau prišli, tisto je pa nika čüdno bilau.« -Kelko je vagala Vanesa, gda se je naraudila? »Velka je bila. Štiri kile pa pet dejk je vagala, pa petdesetdva centimetrov je duga bila. Tau sam znala, ka velka baude, zato ka so mi pravli, pa mauž Laci, gda se je naraudo, on je tö več kak štiri kile vago. Pa če tak gledamo, ge sam tö tri kile pa pau vagala.« -Starejši, gda je edna žena kusta, že naprej pravijo, ka tau pojep ali dekla baude. Tebi so tašo tö gučali? »Tašoga reda črvau gledajo, če okraugla je gé, pa ozajek ranč tak. Namé so leko gledali, zato ka skur tresti kil sam nasé vzela. Tau pravijo, če mati kiselo želi, te pojep, če sladko, te dekla bauda. Ge sam tak kiselo želejla, ka sam eške šalatin eci spila. Gda smo šli na ultrazvok, mi smo tak šli nut, ka pojep baude. Gda so nam tau prajli, ka dekla baude, te smo samo eden čas tak gledali, kak leko tau, gda sam ge samo kiselo želejla. Dapa ge, gda sam zvejdla, ka je dekla, sploj rada sem gratala, pa po mojem varnau bi tak bilau, če bi pojep biu. -Kak je bilau, gda ste doma prvin kaupali Vaneso? »Prviva dva gneve sam ge prajla, ka ge nemo go kaupala. Ge sam se tau včila (Monika je končala srednjo medicinsko šaulo, op. pisca), pa ranč bi nej znala vküpprešteti, kelko detetov sam skaupala. Pa itak svojo hčer kaupati, je zato malo ovakšno bilau. Dva dni je od moža sestra prišla málo kaupat, tretji den sam ji pravla, ka zdaj mo go ge kaupala, zato ka ona vsigdar nede tü. Tak sam te potistim že go ge kaupala. Naleki bilau malo kaupati, zato ka mirna bila, kakoli si go leko obrno. Tak sam se te pomali vcujvzela. Zdaj, ka je že velka, zdaj je že tašo veseldje, gda se kaupa. Človek vse moker, zato ka roke pa noge ji odijo, tak se ji vidi.« -Kak ste prvo nauč spali doma, gda ste domau s špitale prišli? »Mala dobro, ge pa eške baukše. Gda smo domau prišli, ge sam tak tri vöre gor bila, pa sam si tak mislila, ka si malo taležem. Tak sam zaspala, ka sam eške tau nej vpamet vzela, ka mala djauče. Gnauk samo Laci prinese malo ta k meni, ka djesti prosi. Namé vse mraz vöstrauso, sveta Marija, ge eške tau ne čüjem, ka dejte djauče, ka te tü baude. Dapa drügo paut, kak se je malo zglasila, ge sam se že prbüdila. Nej zaman, človek je vömordjani biu.« -Dosta je taši, šteri dejte ešče od vetra branijo, kak ste vi s tejm? »Gda smo domau prišli, vsakši je potima začno gučati, nej ka bi malo zbudili. Te sam ge prajla, naj tau vsakši pozabi, zato ka se dejte vcuj mora vzeti k taumi, ka televizijo gledamo, pa če stoj pride, te se normal-no leko pogučava. Nej ka bi po prsti trbelo kauli njé ojdti. Mi go vsigdar vönesemo, če veter fudi ali sonce sije. Tau je tak, če go bola skrb maš, je üše. Dobro, moraš zato skrb meti, dapa nej trbej pretiravati.« -Dočas ka si delala kak novinarka, dosta si medlidami bila, kak se leko k taumi vcujzeme, ka si zdaj vsigdar doma? »Dočas ka sam noseča bila, sam dva mejseca doma bila. Na začetki je tau eške tašlau, zato ka sam ge vsigdar nika delala. Ojdla sam tü ta pa tam ta. Dapa prauti konci, gda sam samo pred televizijov sejdla pa ne vejm, zaka, dapa vsakši den so kaj tašo kazali, ka tau dejte se tak narodi, tisto taši betek ma. Zima bila, mrzlo bilau, mauž je delo, sama sam bila doma, te sam tak čütila, ka se mi venak zmejša. Sploj pa proti konci, gda se tau bojiš, ka se nika zgodi. Najüše je pa tau bilau, ka sam nej mogla spati. Ka mo delala, sem si zmišlavala. Vö sam üšla v künjo pa sam vcujstanila pecivo pečti. Zdaj, ka se je mala že naraodila, zdaj je tau že cejlak ovak. Dostakrat ranč ne vejm, ka bi delala, cejli den sam kaulek male, te eške obed küjam, perem, čistim v rami. Če je dobro vrejme, te se šetamo, tak ka te pet mejsecov tak brž taodišlo, kak če bi se samo zdaj narodila.« - Mejla de Vanesa brata ali sestro? »Ne vejm, na tejm smo si eške nej zmišlavali. Ge furt gučim, ka več nej, potistim, ka ja. Vej tau že žitek prnesé, kak baude.« Karči Holec Porabje, 30. julija 2009 6 Zbaugom, Hrvaška »Čemerasto drnjarivanje valauv,« -tau znamenüje v starom indoevropskom geziki rejč »ieudh«, od štere pride ime rovačkoga varaša Zadar. Té je v preminauči tri gezero lejtaj dosta gospodarov emo, od Rome, Bizanca pa Benetk do Avstrije, Italije pa Jugoslavije. Zdaj je eden najlepši varašov na Rovačkom, za šteroga ništerni pravijo, ka prej tam sunce najlepše dojdé na cejlom svejti. Varaš na Jadranskom maurdji, šteroga so gorziskali manjšinski televizijci, dostakrat zovejo kak »rovačka Roma«, vej je pa eden najstarejši varašov na tom kraji Evrope. Zvün toga pa so pred šeststau lejtami tü prvo rovačko univerzo oprli, tü so sledik napisali prvi rovački roman (regény), rovačke novine so pa ranč tak tü oprvin druknivali. V grbi (címer) Zadra vidimo ednoga viteza na črnom konji pa v zlatom gvanti. Na glavej má svetniško glorijo, v rokej drži zastalo. Konj se ranč pripravla, ka skoči, prve nogé má zdignjene. Na grbi je spodik sivo maurdje, na srejdi bejli grad, nebo pa je radeče. Tau so farbe rovačke zastale. Na maurdji blüzi Zadra kauli dvejstau otokov (sziget) geste, med šterimi se leko turisti s šiftom tö pelajo. Če pa stoj stare cerkve rad má, leko v varaši najde najlepše romanske cerkve v cejlom rosagi. Kauli staroga varaša stogi kusta pa viska stena. Špajsno v varaši je samo tau, ka so več stau lejt stare zidine po ulicaj vküper z Najvekši slapovi v Narodnom parki Krka nauvimi »kockastimi« ižami na več štaukov. V Zadari majo edne fejst čüdne orgole. Nejso v cerkvi ali koncertnoj dvorani, liki pod maurdjom. Kak voda nut v piščali (sípok) teče, tak se muzika čüje. Tau si je vözbrodo eden merar, če pa stoj mimo dé, ranč ne vej, što igra. Samo če ma nekak pové, ka je goslar voda, če rejsan nema prstov pa nogé. Kauli varaša geste pet čüdoviti narodni parkov. Eden od nji je daubo ime po reki Krki, štera je duga sedemdeset kilomejterov. Pauleg varaša Skradin je ta voda napravila vnauga pre čüdovita dela. Vsefelé veuki pa mali slapov (vízesés) geste, najvišiši so tristau mejterov nad spaudnjimi. V narodnom parki živé dostaféle stvarin pa rastlin (növény). Samo rib geste osemnajsetfelé, od te je deset takši, štere na cejlom svejti samo tü živéjo. Najgir lidgé leko vidijo sploj dosta ftičov, v tom parki je dosta počiva v sprtolejti pa geseni, gda letijo prauti Afriki ali nazaj. Nočne stvarine tö lejčejo, drejve so idealni dom za pirožabe (netopir). Človek pa v takšom parki ranč tak svoj stopaj tamnjá. Leko vidimo rimske vodovode (vízvezeték), cerkev pa klaušter na otoki, pa stare mline in preše. Najbaukše je, če se z malim šiftom pelamo gor po reki do najvekši, »skradinski« slapov. Té vövidijo kak kakše stube iz vodé, pa je naj več turistov gorziške. Pauleg nji tau tö leko vidijo, ka je ostalo od stare hidroelektrarne (vízerőmű). Skupina manjšinski televizijski novinarov se je napautila na otok Pag, šteri je peti najvekši med rovačkimi otokami, dugi je šestdeset kilomejterov. Gda se človek po poštijaj pela, vidi kauli sebe samo bejlo kamenje pa malo drejv. Ništerni bi si leko brodili, ka na Mejseci odijo. Rastéjo pa takša zelišča (gyógynövény), štere dajo žma tistomi birkečomi siri (sajt), od šteroga je otok Pag tak eričen. Njina šunka se Staro pa moderno vküper v Zadri ranč tak »pršut« zové kak tista v slovenskom Primorskom. Lüstvo na Pagi živé zvekšoga od toga, ka lovijo ribe pa držijo birke, kauli svoji ramov majo šečo iz kamlov. Zvün toga re dijo v toj krajini bejle čipke tö. Dosta turistov pripela s seuv picikline, ka na otoki dosta poštij geste za nji. Šteri se pa škejo veseliti, leko najdejo v vekši varašaj naučni žitek tö. V edni od vesnic má svoj hotel Državna hrvaška samouprava z Vogrske, gde so televizijci spali. Leta 1999 so na Pagi najšli med kamlami eden mali trikotnik (háromszög), šteri má ovaško farbo kak drügi kamli. Če na njega ultravijolični posvejt pistijo, dobi radečo svejklost. Več deset gezero lüstva je že prišlo gledat té kamen, ka brodijo, ka so ga UFO-nge na Zemlej tünjali. Na konci ednoga kedna, gda so si poglednili malo Bosnije pa dosta Rovačke, so se teveške stavili eške v glavnom varaši Zagrebi. Tü so jim na kratko nutpokazali programe pa zidino Rovačke televizije, večer so se pa odpelali na brejg Medveščak sploj pauleg Zagreba. Dugo se je trbölo pelati, pa vrkaj najmenje de-set stopinj menje bilau kak spodik. Ranč te so tam spali mlajši iz Slovenije, šteri so prišli pokazat, kelko znajo od prve pomoči, kak znajo lidam pomagati. Sveta mesta, stari maust, mérno maurdje, čüdoviti varaši, dobro gesti – tak se je končala enokedenska televizijska ekskurzija po dvej nekdešnji republikaj Jugoslavije. -dm- Porabje, 30. julija 2009 7 JEZIKOVNE POČITNICE V PIRANU Kako lahko lepo da si v osmih dneh ogle-Predstavljajte si, kako lep čaj. V ponedeljek dopoldne zatorjem, živimo, če s prijatelji se ne ve-omogočili to, da date Tonino hišo, se son-je občutek, če nekomu po-smo se odpravili na izlet in ki so nam čite, plavate, potepate po magate in se ob tem še pri-plavali. Popoldne pa smo se selimo. Če med nami so sorodne meje, življenje sadov ne seje. Skupaj nam boljše je, čeprav med nami državna meja je. Slovenci, Madžari ali Italijani, skupaj nismo sami. Da lažje se razumemo, s »tujci« zgodbe snujemo. Zato jezikovni tabor organizirali so, da vse bogatejši naš jezik bo. Letošnje leto smo se že tretje leto zapored odpravili na jezikovne počitnice v Piran. Že iz pesmice ste lahko razbrali, kako pomembno je, da med nami ni mej. 36 Porabcev in 5 Prekmurcev se je skupaj odpravilo na jezikovni tabor v Piran. Naloga nas Slovencev iz Slovenije je bila, da Porabske Slovence naučimo čim več slovenskih besed, hkrati pa da se zabavamo. Če v nekaj besedah strnem osemdnevno taborjenje, vam lahko povem, da je bilo več kot čudovito, kar briljantno. Piranu, greste v Lipico, si ogledate Škocjanske jame, obenem pa se še učite. Vse to smo počeli mi na jezikovnem taboru. Sama sem se najbolj zabavala ob gledaliških delavnicah, ki sem jih prej zaradi obsega dejavnosti pozabila omeniti. Tukaj smo se skupaj s Porabci učili 3 kratke skeče, ki smo jih pozneje zaigrali. Sama po sebi je že porabska slovenščina zabavna, kako pa šele, če se uporablja v skečih. Da pa ne bom predolga, vam bom še za konec zaupala, zakaj sem se odločila zanj. Moja želja je bila jetno zabavate. Poskusite del tega biti tudi vi, in ne pozabite, lepše je dajati, kakor prejemati. Patricija Bokan Otovci Počitnice v Piranu Od 9. do 16. julija smo imeli učenci DOŠ Jožefa Košiča z Gornjega Senika in DOŠ iz Števanovcev ter dijaki monoštrske gimnazije in srednje strokovne šole Bela III. tretje jezikovne počitnice v Piranu. Prvi dan, v četrtek, smo se zjutraj ob pol sedmih odpravili proti cilju. Med potjo smo imeli nekaj postankov, kljub temu smo bili ob enih že tam. Popoldne smo obiskali Fieso. Ob sedmih smo imeli večerjo, potem pa smo se potepali po mestu. Naslednji dan po zajtrku smo imeli slovenščino z gospo Zorico. Po pouku smo se pripravili na plavalni tečaj. Popoldne smo obiskali Tonino hišo v Sv. Petru. Pred večerjo smo imeli delavnico z naslovom Ljudske pesmi z učiteljico Zlatko. V soboto in v neodpravili v Lokev na Krasu. Tukaj smo si ogledali pršutarno in imeli degustacijo. Na koncu našega programa smo se napotili proti Lipici, v kobilarno Lipica. V torek smo spet plavali in smo si ogledali Škocjanske jame. V sredo smo imeli gledališke predstave. Predstavili smo naslednje igre: V domači gostilni, Na plaži in Prvi dan po počitnicah. Zvečer pa smo opazovali zvezde s predhodnim predavanjem. Zadnji dan je bilo tekmovanje v plavanju, potem pa smo se odpravili proti domu. Na koncu pa moramo še smo lahko preživeli čudovite dneve v Piranu in njegovi okolici. Udeleženci seminarja iz Porabja TABOR V PIRANU Na jezikovnih počitnicah v Piranu nam je bilo zelo lepo. Bilo je veliko zabavnih in včasih tudi ne preveč prijetnih trenutkov. Vendar smo vse preživeli. Z ostalimi prijatelji smo se zabavali in učiteljem sivili lase. Ker nam je bilo zelo všeč, se bomo tudi naslednje leto udeležili jezikovne šole v Piranu. Od 9. do 16. julija je bilo H., vrh glave. Si se je tabor zvrstil že tretje ščina, gledališka dejavnost, gospa Alenka Kovšca in go-Richard K. predstav-leto zapored, sem jaz tukaj ljudske pesmi. Med njimi spod Roman Gruden. l j a t e , drugič, in ni mi žal za to. smo imeli tudi plavalni te-Zahvalili bi se vsem organi vedno nekomu pomagati deljo smo pa imeli veliko napisati, da so nas obis-Robi, Kristijan, zabave ali koga kaj naučiti. Čeprav delavnic. Te so bile: sloven-kali gospa Valerija Perger, Richard Porabje, 30. julija 2009 PETEK, 31.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 9.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.05 ENAJSTA ŠOLA: ŽIVALSKI VRT, 10.35 JASNO IN GLASNO: NASILJE, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: TESAR, MESAR, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 RAZGALJENI: MIHAIL GORBAČOV, FRANC. DOK. SER., 14.15 POGLED NA ... ROBBOV VODNJAK, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE, 16.25 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40 TV POGLED, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. DOK. SER., 18.35 LOJZEK, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, TV POGLED, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: OČKA NA SLUŽBENI DOLŽNOSTI, 20.30 ŠTEVERJAN 2009, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: OGLASI -TARČE OGLASO, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 31.07.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 31.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.35 TEDENSKI IZBOR, 15.20 CIRCOM REGIONAL: IN BOG JE USTVARIL NOGOMET, 15.50 MINUTE ZA ..., ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 16.20 MOSTOVI -HIDAK, 16.50 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 17.55 SP V PLAVANJU, 20.00 UGANKE SVETEGA PISMA, AM. DOK. SER., 20.55 UKRADENO ŽIVLJENJE, ANG. NAD., 21.40 TRIKRAT POKOPANI MELQUIADES ESTRADA, AM. FILM, 23.35 ČEZ PLANKE: KOLUMBIJA, 0.40 ČUVAJ PARKIRIŠČA, KIT. FILM, 2.15 GANDŽA, AM. NAD., 2.45 INFOKANAL * * * SOBOTA, 01.08.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 NEVIDNA DEKLICA, 7.50 MEDVEDKOV PIKNIK, RIS. FILM, 8.15 VOLČJA ČEŠNJA, 8.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 9.15 POLETJE S SELIKOM, NORV. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DR. WHO, ANG. NAN., 14.05 RISANKA, 14.10 ROŽNATI Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič PANTER, RIS., 14.15 ATI S ŠTIRIMI, DAN. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMJANOM, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 NA PRVI POGLED, AM. FILM, 22.05 PRVI IN DRUGI - OČI NOSTALGIJE, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 KAKO SO GARCIJEVA DEKLETA PREŽIVELA POLETJE, AM. FILM, 1.10 NASLEDNJI!, FR. FILM, 2.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 01.08.1991, 3.05 DNEVNIK, 3.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.55 INFOKANAL SOBOTA, 01.08.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.50 TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 01.08.1991, 9.00 MEDNARODNA OBZORJA: BOLGARIJA, 9.55 POSEBNA PONUDBA, 10.15 IN BOG JE USTVARIL NOGOMET, 10.45 MINUTE ZA, 11.15 UGANKE SVETEGA PISMA, AM. SER., 12.05 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 12.35 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 13.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.00 TV PRODAJA, 14.30 CARLO GOLDONI: TAST PO SILI, 16.05 MARKO HATLAK IN SKUPINA FUNTANGO, 17.25 TV PRODAJA, 17.55 RIM: SV. PRVENSTVO V PLAVANJU, 20.00 DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKI, 21.30 FENS FESTIVAL MLADIH GLASBENIKOV, 23.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.35 DAVID NOLANDE, FR. NAD., 0.25 CHEMICAL BROTHERS, 1.25 ŠTEVILKE, AM. NAD., 2.10 INFOKANAL * * * NEDELJA, 02.08.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 8.55 ŽOGARIJA -KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, 9.20 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 SLEDI, 11.30 OBZORJA DUHA: RAZLOG ZA VESELJE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ŠTEVERJAN 2009, 14.30 DOMAČI ANSAMBLI, 14.55 PRVI IN DRUGI -OČI NOSTALGIJE, 15.25 SANJSKI HOTEL: ZVEZDE NAD TAJSKO, NEM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada ROLICA PAPIRJA, KONCERT ADIJA SMOLARJA, 18.10 BILO JE ..., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SUPERVITALIN, SLOV. TV FILM, 21.25 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 INTERVJU, 23.55 BEG V VERIGAH, AM. ČB FILM, 1.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 02.08.1991, 1.55 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL NEDELJA, 02.08.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.50 TV PRODAJA, 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 02.08.1991, 9.55 POLETNI MOZAIK: ALTERNATIVA, 10.25 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI, 10.50 TV PRODAJA, 11.20 MED VALOVI, 11.50 ALPE-DONAVAJADRAN, 12.20 ZDRAVJE V EVROPI - TUBERKULOZA, DOK. SER., 13.15 TV PRODAJA, 16.20 FENS FESTIVAL MLADIH GLASBENIKOV, 17.55 RIM: SV. PRVENSTVO V PLAVANJU, 20.00 SANJSKA POTOVANJA: TURČIJA, ANG. DOK. SER., 20.50 PRI MAUPASSANTU: OGRLICA; PRIJATELJA, FR. NAN., 21.55 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 22.45 NA UTRIP SRCA, 23.55 UKRADENA DUŠA, AM. DOK. FILM, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 03.08.2009, I. SPORED TVS 7.15 UTRIP, 7.25 ZRCALO TEDNA, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 SMRKCI, RIS., ANIMALIJA, RIS., 9.50 ŽOGARIJA, 10.20 NEVIDNA DEKLICA, 10.40 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 11.10 TO - 001 VELENJE, DOK. FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.55 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TRNULJČICA, RIS., 16.10 RISANKA, 16.15 SREČNA BIBA, LUTK. NAN., 16.30 HIŠA EKSPERIMENTOV: SVETLOBOLOGIJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 GOSPOD ČAROVNIŠKI KLOBUK, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 UPOKOJENI IN REVNI?, 20.50 TOTALNA RAZPRODAJA: SLABO ZA DOBRO, HUM. NAN., 21.20 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ŽIVE IGRALSKE LEGENDE, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 03.08.1991, 1.30 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 03.08.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 TV PRODAJA, 13.15 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI, 13.40 SLOVENSKI UTRINKI, 14.05 POSEBNA PONUDBA, 14.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 03.08.1991, 14.55 OSMI DAN, 15.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.55 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 16.20 PRVI IN DRUGI - OČI NOSTALGIJE, 16.40 TV PRODAJA, 17.10 DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: MESAR, 17.55 FRASIER, AM. NAD., 18.40 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 18.55 LABIRINT, 19.55 PRIJATELJSKA TEKMA V KOŠARKI (M): SLOVENIJA - MAKEDONIJA, 21.45 KNJIGA MENE BRIGA, 22.00 PEKEL NA PACIFIKU, AM. FILM, 23.40 PRIČEVANJA POLITIČNIH ZAPORNIKOV, DOK. FILM, 1.00 INFOKANAL * * * TOREK, 04.08.2009, I. SPORED TVS 6.55 KULTURA, ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 WAITAPU, MLAD. NAD., 9.25 SREČNA BIBA, LUTK. NAN., 9.40 RISANKA, 9.45 MODRA LUČKA, RIS., 10.10 HIŠA EKSPERIMENTOV: SVETLOBOLOGIJA, 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 MARIJA IN ANDREJ, DOK. ODD., 11.55 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 EUTRINKI, 13.35 ŽIVE IGRALSKE LEGENDE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 SANJAVI TRAVNIKI OB KRKI, 16.25 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GOZDOVI SLOVENIJE: SMREKOVJE, 17.55 ZLATA RIBICA: ZLATE RIBICE NI VEČ, OTR. NAD., 18.20 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ČEZ PLANKE: NIZOZEMSKA, 21.00 PLEZANJE DO SKRAJNOSTI, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 RAZGALJENI: HOSNI MUBARAK, FR. DOK. SER., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.25 GOZDOVI SLOVENIJE: SMREKOVJE, DOK. SER., 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 04.08.1991, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 04.08.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.30 TV PRODAJA, 13.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.55 NA LEPŠE, 14.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.50 TV PRODAJA, 15.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 04.08.1991, 15.50 SLEDI, 16.25 TV PRODAJA, 16.55 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 NA ZDRAVJE!, 19.05 SEDEM OBDOBIJ ROCKA, ANG. DOK. SER., 20.00 MUZIKAJETO: CUBISMO, 20.35 POLETNI MOZAIK: SANJE, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.35 DEDIŠČINA EVROPE: ELENA DIMITRIEVNA DIAKONOVA -GALA, ŠP. DOK. FILM, 23.20 LILIJE, ANG. NAD., 0.20 MISELNI TRIKI, 0.35 INFOKANAL * * * SREDA, 05.08.2009, I. SPORED TVS 6.55 KULTURA, ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 9.25 TRNULJČICA, RIS., 9.50 RISANKA, 10.05 SANJAVI TRAVNIKI OB KRKI, 10.20 HARMONIJE EVROPE: ŠPANIJA, 10.35 SLOVENSKI VODNI KROG: LJUBLJANICA, 11.05 ZLATA RIBICA: ZLATE RIBICE NI VEČ, OTR. NAD., 11.30 GOZDOVI SLOVENIJE: SMREKOVJE, DOK. SER., 12.00 PLEZANJE DO SKRAJNOSTI, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 UPOKOJENI IN REVNI?, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 FERDI, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM: ISADORA DUNCAN, 16.45 RISANKA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZDRAVJE V EVROPI -ČRNA LUKNJA OTROŠTVA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 PRIJETNO POTOVANJE, FR. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ -POLITIČNO EKONOMSKO RAVNOVESJE GRADUALIZMA, 23.30 ZDRAVJE V EVROPI - ČRNA LUKNJA OTROŠTVA, 0.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 05.08.1991, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SREDA, 05.08.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.50 TV PRODAJA, 13.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 05.08.1991, 13.45 PRAVA IDEJA!, 14.15 TV PRODAJA, 14.45 NA UTRIP SRCA, 15.50 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 16.15 TV PRODAJA, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 ČRNO BELI ČASI, 17.40 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.10 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.55 NA VRTU, 19.20 Z DAMJANOM, 20.00 ŠPORT, 22.00 JOSIP JURČIČ-JANEZ ERŽEN: DESETI BRAT, 23.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 06.08.2009, I. SPORED TVS 6.55 KULTURA, 7.00 ODMEVI, 7.45 NA ZDRAVJE!, 9.00 NILS HOLGERSON, RIS., 9.25 RISANKA, 9.30 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE - DISKO, RIS., 9.40 POD KLOBUKOM: ISADORA DUNCAN, 10.15 TOTALNA RAZPRODAJA: SLABO ZA DOBRO, HUM. NAN., 10.45 ZDRAVJE V EVROPI -ČRNA LUKNJA OTROŠTVA, 11.40 SVETO IN SVET: MOŠKI - ŽENSKE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 13.50 ČEZ PLANKE: NIZOZEMSKA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 VALERIJINE BESEDE, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA: GPS, 16.45 ROŽNATI PANTER: NA OBALI, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.55 DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 BESEDE IN SLIKE, 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 06.08.1991, 0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL ČETRTEK, 06.08.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.20 TV PRODAJA, 10.50 POLETNI MOZAIK: SANJE, 11.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 06.08.1991, 11.45 SANJSKA POTOVANJA: TURČIJA, DOK. SER., 12.35 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.00 TV PRODAJA, 13.30 NA LEPŠE, 14.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 14.40 TV PRODAJA, 15.10 EVROPSKI MAGAZIN, 15.40 MED VALOVI, 16.10 POLITIČNO EKONOMSKO RAVNOVESJE GRADUALIZMA, 16.35 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: STAVBNI STEKLAR IN STEKLOPIHALEC, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 SEDEM OBDOBIJ ROCKA, ANG. DOK. SER., 20.00 FILM, 21.40 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.20 KMETOVALCI, AM. FILM, 23.55 DEDIŠČINA EVROPE, 0.55 INFOKANAL