letnik XXII - št. 4, april 201
4
A*
* I

■ ■ t ¿T^Rfe m.
; ■ - '¿r:- i^^ri - ' sS



ft-i i M i	W	'-ii

J v	vcjSto - »a


r-jf^ v ?
v*. * s '
■■'V 1	■ 1 "rH,-/t: ■■■ iT*
* "liTJ
g^aj** ' ■■iS1
v 2 H^+jt
M

7: '
■r
j. * * 1
¡■a
mm
\ *
In Pšata bo čistejša tekla Gostilna Pr'Francet' v Trzinu
Trzin —stUdentsko mesto
t ' * Str ' > • 1 i ^ ^ M » 1	.ji 1' " rTi
Strelci osvajajo medalje
mm KUMPLAST
VRTNI RASTLINJAKI

iT ■ rp
l
■■■
ENOKRILNA VRATA
•	Širina: 3 metre
•	Dolžina: 3, 4, 5, ali 6 metrov
•	Rastlinjak je opremljen z vrati in dvemi okni za zračenje
•	Možnost menjave folije po segmentih
•	S spodnje strani zaprt, zato onemogoča prehod živali
v rastlinjak
•	Na željo kupca izvedemo tudi stransko odpiranje
KUM-PLAST d.o.o.
Prešernova 1, 1410 Zagorje ob Savi
t. 08 2406 600, 08 2406 601
m. 041 675 435, f. 03 56 64 330
e. info@kumplast.si
s. www.kumplast.si
grafex agencija | tiskarna
VAM OB NASLEDNJEM IZIDU GLASILA ODSEV
PODARJA 50 % POPUST
na vse velikosti oglasov po veljavnem ceniku.
Koda za popust: GRAFEX-()DSEV05
Izkoristite odlično ugodnost in čim prej rezervirajte želeni oglasni prostor.
Ponudba velja do zasedbe oglasnih prostorov.
Glasilo občine Trzin
Pogovor z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem
Bomo praznovali in se veselili skupaj?
Barve cvetočih vrtov, topla modrina neba, cvrkutanje ptic in zelenilo trav pričajo, da se bliža trzinski praznični mesec maj. S tradicionalno čistilno akcijo smo spet počistili naravo in poti vTrzinu, gostinci so pred svoje lokale preselili mizice in stole in lepo se je predajati pomladanski lenobnosti vse toplejših sončnih žarkov. Koledar prireditev kaže, da se bo družabno življenje Trzincev vse bolj selilo na prosto in da bo življenje v našem kraju še bolj pestro in zanimivo, kot je bilo v zimskem času, čeprav se tudi nad njim ne moremo pritoževati. Vsaj tisti ne, ki utrip življenja naše občine spremljamo in okušamo več ali manj »v živo«.
Čeprav varčevalni ukrepi in pogoltnost države v krizi klestijo občinski proračun, s prizadevnostjo in iznajdljivostjo naš kraj ne nazaduje in niti ne stopica na mestu. Življenjske razmere se postopoma vendarle izboljšujejo. V kratkem bo skoraj dokončano posodabljanje Mengeške ceste, ki bo postala varnejša tudi za tiste, ki živijo ob njej v zgornjem delu naselja, vse bolj se kristalizirajo zamisli o novem gasilskem domu, ki bo hkrati tudi dom civilne zaščite, zorijo že ideje o novem kulturnem domu, na Občini pa skušajo najti rešitev za povezavo med obrtno cono
ODSEV
glasilo občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Klemen Hvasti, Tanja Jankovič, Zmago Knuplež, Brigita Ložar, Andrej Nemec, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Emil Pevec, Iztok Plevelj, Ana Pirc, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak
Tehnično urejanje in tisk:
grafex agencija | tiskarna
Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
in ostalim delom naselja, hkrati pa naš župan v sodelovanju z drugimi župani poskuša na državni ravni doseči končno umestitev prepotrebne obvoznice »starega« dela Trzina v prostor. Omeniti bi bilo treba še več drugih dejavnosti, ki napovedujejo, da bo življenje v našem kraju v prihodnje še bolj urejeno in da bomo še ostajali na čelu najbolj razvitih občin v državi, a ne smemo preveč hvaliti, ker bodo nekateri takoj ocenili, da se Odsev spreminja v županovo trobilo.
Žal je v človeški naravi črv dvoma, ki tudi, ko vse kaže lepo in dobro, razmišlja, kaj je narobe, »kaj je zadaj«, zakaj ni tako ali tako ... Med nami so vedno kritiki, generali po bitkah, pesimisti in spletkarji, ki enostavno nočejo verjeti, da je vse dobro. Vendar je dobro, da obstajajo tudi taki. Včasih so rekli, da je kritika gibalo razvoja. Če je kritika premišljena, utemeljena, to vsekakor drži. Drži tudi, da več glav več ve in da imajo vsake oči svojega »malarja«. V novinarstvu velja pravilo, da moramo vse jemati nekako z rezervo. Ne smemo stoodstotno verjeti v resničnost vsega, kar »nam prodajajo« in kar bomo mi prodajali naprej. Prav je, da sprejmemo, da je tisto, kar nam zatrjujejo sogovorniki, verjetno resnično, vseeno pa moramo preveriti še »drugo stran«, razmišljati moramo tudi o motivih in tudi o posledicah posameznih »resnic«.
V trzinskem političnem življenju smo v zadnjem času precej presegli razdvoje-
Slika na naslovnici
Naš kraj bo čistejši Foto: Miro Štebe
nost, kakršno smo poznali v prejšnjem mandatu občinskega vodstva. Veseli nas, da zdaj ne pišemo več o opoziciji, saj v občinskem vodstvu poslušajo vse in razpravljajo o vsem, še vedno pa ostaja neko nezaupanje in v pogovorih še vedno zaznavamo označevanje tistih, ki so na tej ali oni strani. Še najbolj nas preseneča tiha delitev v enem od najbolj opaznih trzinskih društev, v Društvu upokojencev Žerjavčki. Po tem, ko se je prejšnji predsednik Franci Pavlič odločil, da ne bo več kandidiral za predsednika, se je začel dokaj zavzet boj za predsedniški stolček. Tesno, tudi z glasovi tistih, ki sicer v društvu doslej niso bili posebej dejavni, je bil izvoljen Zoran Rink, kar pa vsem očitno ni po volji.
Ko sem med zadnjo čistilno akcijo preverjal, kako številna je udeležba članov posameznih društev, sem novega predsednika upokojencev, ki je čistil breži-no Pšate, vprašal, koliko članov društva sodeluje na akciji, mi je z nekoliko bolj kislim nasmehom odgovoril, da eden. To sicer ni bilo čisto res, saj sem potem na številnih drugih mestih naletel na kar precej upokojencev, ki so sodelovali v akciji, vendar so se predstavljali kot člani drugih društev ali organizacij. Kar številna je bila tudi skupina t. i. pohodnikov iz upokojenskega društva, ki pa so čistili drugje, kot je bilo predvideno za člane upokojenskega društva. Slovenija je še vedno svobodna dežela, zato se vsak lahko odloča po svoji vesti in prepričanju, vseeno pa preseneča takšen zaplet. Člani tega društva, ki so se doslej zelo aktivno vključevali v različne dejavnosti v Trzinu, bi morali biti sposobni rešiti nesporazume, saj je tudi v Trzinu vedno več upokojencev, ki potrebujejo učinkovito društvo. Če komu, potem članom društva zagotovo ne manjka izkušenj. Vsekakor bi morali sesti za isto mizo, reči bobu bob in s pogovorom najti pravo rešitev. Novemu predsedniku bi morali dati možnost, da se izkaže, če niso pripravljeni delovati pod njegovim vodstvom, bi to morali odkrito povedati in mogoče ponoviti volitve, premisliti pa bi moral tudi novi predsednik, saj kopanje jarkov in gradnja okopov pred različnimi pogledi in željami nikakor ni dobro za tako majhno občino in še manj za društvo v njej.
Mogoče bo prav praznični maj in številne družabne prireditve v tem času dobra možnost za preseganje nesoglasij in za vesel, skupen nastop vseh Trzincev. Skupaj zmoremo več!
Urednik
odsev 3
Pogovor z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem
Glasilo občine Trzin
Nisem za pretirano nadaljnje širjenje Trzina
Z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem sva se tokrat na pogovoru dobila v enem od lokalov v središču Trzina oziroma na območju T3, kot tisto območje še vedno radi poimenujemo. Ni čudno, da sva se zato najprej lotila načrtov za ureditev dodatnih parkirišč in zelenice na drugi strani Ljubljanske ceste, kjer bi morali po prvotnih načrtih nedaleč od stanovanjskega objekta, ki mu pogosto rečemo kar Barca, postaviti še en stanovanjski blok, zdaj pa je tam že nekaj časa neugledna gradbena ograda.
Koliko ste uspešni pri pridobivanju zemljišča, kjer naj bi uredili zelenice in parkirne prostore?
Nekaj zemljišč smo tam že pridobili. Gre predvsem za zemljišča, ki so bila v lasti Kraškega zidarja v stečajnem postopku. Pogodba je podpisana, denar zagotovljen, računamo, da bo Občina v kratkem vpisana v zemljiško knjigo kot lastnik omenjenih zemljišč. Verjamem, da bomo še pred začetkom poletja lahko tisto neugledno gradbeno ograjo odstranili. Čaka nas še dogovor z lastnikom preostalih zemljišč. Predvsem moramo rešiti vprašanje parkirišč za stanovalce objekta Barca. Ob nakupu stanovanj so namreč dobili tudi uporabno pravico do parkirnih prostorov. Dejstvo je, da nam na tistem območju primanjkuje parkirišč, zato bi vsaj tako želeli to problematiko čim prej rešiti.
Bodo to plačljiva parkirišča?
O tem še razmišljamo. Verjetno bodo plačljiva, razmišljamo pa tudi o uvedbi poceni celoletnih dovolilnic. Vsekakor pa se moramo prej sporazumeti tudi z lastnikom
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
dela zemljišča, kjer naj bi uredili parkirišča. Bomo še videli, kakšen režim bo najbolj sprejemljiv za vse.
Kaj pa na drugi strani Ljubljanske ceste, kjer naj bi Spar začel graditi trgovino, se že kaj premika? Obrnili smo se na projektanta, pa nam še ni posredoval nobenih podatkov?
Tudi na Občini nimamo novih podatkov. Z naše strani je v bistvu vse urejeno, zato bi lahko začeli z gradnjo, ne vem pa natančno, kdaj se bo to zgodilo. Še zlasti smo se zavzemali, da novogradnja ne bi negativno vplivala na potek prometa na tistem območju. Pričakujem, da med gradnjo ne bo nobenih posebnosti, kdaj pa bodo začeli, pa je vse v rokah investitorja.
Slišali smo, da bomo na območju T3 v kratkem dobili nekaj novih lokalov.
Da, pred kratkim so v podhodu blizu piceri-je Olivija odprli šiviljski lokal, slišal pa sem tudi, da v neizkoriščenih prostorih na drugi strani picerije Olivija v bližnji prihodnosti načrtujejo odprtje zobozdravstvene ordinacije. Posebnih podatkov o tem nimam, vendar na Občini podpiramo tovrstno oživitev in popestritev ponudbe predela, ki naj bi bil središče Trzina.
Kaj pa na drugi strani Mengeške ceste, tam, kjer naj bi postavili gasilski dom, je zdaj kaj novega v zvezi s temi načrti?
Zdaj si prizadevamo predvsem, da bi našli rešitev za celovito ureditev omenjenega prostora. Predvsem iščemo rešitve za najprimernejši prometni režim. Med drugim razmišljamo, kako bi želeno obvoznico ob zgornjem delu Trzina navezali na glavno cesto v smeri proti Ljubljani. Obvoznica se bo namreč s polja nadaljevala v smeri proti avtocesti Ljubljana-Maribor in se bo nanjo predvidoma navezovala na izvozu z avtoceste v Študi, ker pa zelo veliko voznikov želi iz Trzina pot nadaljevati neposredno proti Ljubljani, bomo tudi zanje morali urediti ustrezen izvoz. Predvidevamo, da bomo na začetku poletja pripravili javno razgrnitev idejnih izhodišč in zasnov za ureditev tistega prostora in prihodnjega objekta, v katerem bodo svoj novi dom našli naši gasilci.
Slišali smo, da se za prostor v novem objektu potegujejo še drugi.
Objekt bo v prvi vrsti namenjen gasilcem, ker pa so gasilci del civilne zaščite, je smiselno, da povežemo obe dejavnosti, še zlasti, ker gre tudi za precej opreme, ki je v več primerih lahko tudi skupna. Kar se tiče drugih interesentov, pa je vse še stvar dogovorov in tega, kako združljive so posamezne dejavnosti.
Omenili ste, da se intenzivno ukvarjate z navezavo tega objekta v prometne tokove na tem območju. Se o tem uskljajujete s prometnim ministrstvom?
Da. Župani našega območja se redno sestajamo v zvezi s to problematiko, izmenično enkrat na mesec pa vsak od županov zahteva sestanek tudi s predstavniki Direkcije za infrastrukturo o prometnih problemih našega območja. Gre za vrsto odprtih prometnih vprašanj, med drugimi trzinska obvoznica, prometna povezava z Ljubljano pa tudi za težave, ki nastajajo zato, ker ni povezovalne ceste Želodnik-Vodice. Z rednimi sestanki župani usklajujemo svoje delovanje in skušamo pritiskati na državo, da se le v večji meri posveti tudi reševanju prometnih težav našega območja. Žal se vse začenja in končuje pri denarju, tako da bo ta boj še dolg in ogorčen.
Državni denar bi potrebovali že za dokončanje posodobitve Mengeške ceste. Dela tam že pospešeno potekajo. Kako boste uredili predel križišča Mengeške in Grajske ceste, kjer naj bi bilo krožišče, tega pa naj bi plačala država? Drži. Gre za državno cesto. Država je dolžna poskrbeti za cestišče, občina pa je zdaj zadolžena za pločnike in infrastruk-turne vode, ki so speljani znotraj tega hodnika. Na vsak način bomo končali in plačali pločnike do križišča z Grajsko cesto, poskrbeli bomo tudi za ureditev potrebnih komunalnih vodov. Na drugi strani bodočega krožišča bomo skušali zadolžitve speljati skupaj s sosednjo, mengeško občino, glede usode krožišča pa zaradi pomanjkanja denarja s strani države še ni vse jasno. Nesmiselno bi bilo, da bi občina plačevala nekaj, kar je v pristojnosti države. Glede tega je previdna tudi mengeška občina.
Ali boste ob tem, ko posodabljate Mengeško cesto, posodobili tudi Grajsko cesto od križišča z Mengeško proti Jablam? Bralci nas opozarjajo, da so tam robniki zelo slabi in da je cesta zdaj precej obremenjena.
Kot vem, naj bi bila še ne tako dolgo nazaj Grajska cesta obnovljena, zdaj pa je precej bolj obremenjena zaradi del na Mengeški cesti, ker se nekateri vozniki skušajo izogibati čakanju v koloni. Stanje ceste bomo preverili, mislim pa, da ne bo več tako obremenjena, ko bo Mengeška spet normalno prevozna. Sicer pa je del Grajske ceste od križišča z Mengeško do mosta preko Pšate pri Malnovih (po domače) v pristojnosti naše Občine, naprej proti gradu pa je v pristojnosti mengeške občine.
Ko se vozimo po Mengeški cesti, lahko vidimo nekakšne zametke gradbišč. Zanima
4 odsev
Glasilo občine Trzin	Pogovor z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem
me, kakšen je odnos novega vodstva Občine do širjenja in nadaljnjih pozidav Trzina?
Po sprejetju Občinskega prostorskega načrta leta 2009 so tiste parcele zazidljive. Isto velja še za druga območja znotraj naselja. Nekateri lastniki zemljišč bodo želeli za svoje otroke ali zase postaviti še nove hiše, sam osebno pa nisem preveč naklonjen pretirani nadaljnji pozidavi. Prav iz tega razloga tudi nismo vztrajali pri gradnji še enega že načrtovanega stanovanjskega bloka znotraj območja T3, saj menimo, da bi takšna poselitev prinesla nove demografske pritiske na občino. Bolj pametno se nam je zdelo, da tam poskrbimo za zelenice in parkirišča. Tudi za preostale dele Trzina bo takšna omejitvena politika še veljala. Po novem se tudi obrtna cona ne bo več širila v takem obsegu, kot je bilo prvotno zamišljeno. Še se bo širila, vendar ne tako močno. Območje med cono in Mlakami je zdaj naravovarstveno zaščiteno, morali pa se bomo še dokončno opredeliti, kako bi na omenjenem območju uredili pokopališče, kot je bilo predlagano na prejšnjih zborih krajanov. Kot se verjetno še spomnite, je prvotna zamisel, da bi pokopališče uredili sorazmerno globoko v gozdu na t. i. Pajkovem gričku, propadla, po novi zamisli pa naj bi pokopališče uredili zunaj območja Nature, v bližini jase, kjer je trenutno deponija gradbenih odpadkov. Tam naj bi bilo manjše parkovno in od naselja odmaknjeno pokopališče, ki tistega območja ne bo bistveno obremenjevalo. To bo ena prihodnjih nalog Občine, verjamem pa, da bo precej starih trzinskih družin še naprej vezanih na pokopališči v Mengšu in Domžalah, kjer že imajo svoje pokojnike.
Ves čas se zavzemate za obvoznico ob starem delu Trzina. Ker je takoj za robom naselja zelo veliko parcel, ki bi jih morala obvoznica sekati, se vsi, ki se ukvarjajo z idejo obvoznice, zavedajo, da bi bilo pridobivanje tistih zemljišč zelo mukotrpen posel, ki bi lahko trajal zelo dolgo, zato večina tistih, ki razmišljajo o umestitvi obvoznice v prostor, obvoznico napovedujejo po trasi sedanje poljske poti skoraj po sredini polja, saj je vzhodno od tiste poti precej manj parcel, več pa jih je tudi v državni lasti, tako da bi tista zemljišča lažje dobili. Ker pa umestitev vsake ceste v prostor pomeni tudi nove dodatne vplive na naravo v okolici, je že vnaprej jasno, da v neposredni bližini tiste ceste ne bo mogoče več govoriti o kakšnem biološkem kmetijstvu. Take parcele, ki niso več primerne za pridelavo hrane, pa običajno hitro pozidajo. Ali obstaja možnost, da se bo Trzin v prihodnje širil tja, na polje? To je pravzaprav glavni pomislek in zadržek, ki ga imata pri umeščanju obvoznice v prostor ministrstvi za kmetijstvo in za okolje in prostor. Zaradi velike prometne obremenitve, bližine Ljubljane in drugih argumentov pa vseeno računamo, da bomo obvoznico le gradili. Ob tem se zavedamo, da je to še zelo dolgoročen projekt. Sekretar na Direkciji za infrastrukturo nam je tako naravnost povedal, da so zdaj slovenske ceste v tako slabem stanju, tik pred razsulom, da bo direkcija državni denar za ceste prihodnjih 6 let namenjala zgolj sanaciji dotrajanih cest, in v tem času ne nameravajo ničesar vlagati v novogradnje. Nam pa dovolijo, da pripravljamo prostorsko in drugo potrebno dokumentacijo, tako da bi lahko, ko bodo državna sredstva sproščena, kar najhitreje dosegli zeleno luč za gradnjo obvoznice.
Pomlad je tu in na cestah je vse več kolesarjev. Velikokrat slišimo pritožbe, da se kolesarji, ki Trzina ne poznajo, kar težko prebijejo skozi naš kraj. Imate kakšne načrte za izboljšanje razmer?
Nameravamo izboljšati kolesarske oznake, namestiti več tabel, ki bodo usmerjale kolesarje, razmišljamo pa tudi o ureditvi kolesarske povezave med Domžalami in Ljubljano, ki bi tekla vzporedno z železniško progo, saj bi tako kolesarjem olajšali pot. Razmišljamo, kako bi stezo čim bolj smiselno speljali in kako bi izkoristili vse obstoječe navezave na to traso. Predvidevamo, da bi jo lahko speljali vzporedno s progo, tik ob varovanem koridorju, ki je namenjen drugemu tiru železnice. Če že govorimo o drugem tiru, naj še povem, da železničarji zdaj bolj nagibajo k ureditvi dodatnih izogibališč ob
Gradnja pločnika dobro napreduje.
sedanji progi, tako da bi se na progi lahko srečevalo več vlakov. Tako bi namreč s sodobnejšimi, hitrejšimi vlaki lahko povečali frekvenco železniškega potniškega prometa na kamniški progi.
Dokler ne bo urejene kolesarske steze, ki ste jo omenili, pa se bodo kolesarji še naprej morali prebijati po makadamu med cono in Mlakami, kjer se pogosto tudi izgubljajo.
Tudi za tisto območje iščemo rešitev. Želimo povezati cono z ostalim delom naselja, čeprav obstaja strah, da bi povezovalno cesto izkoriščali vozniki za bližnjico in za izogibanje kolonam na glavni cesti. Zato se zavzemamo, da bi tam uredili predvsem intervencijsko pot in kolesarsko stezo, bomo pa seveda za to iskali najboljše rešitve.
Miro Štebe
GLASBENA ŠOLA DOMŽALE
Sprejemni preizkusi za vpis novih učencev za šolsko leto 2015/16 bodo potekali v petek, 22. maja 2015, od 16. ure dalje in v soboto, 23. maja 2015, od 9. ure dalje v prostorih Glasbene šole Domžale.
Celotni razpis z izobraževalnimi programi, instrumenti oziroma predmeti, za katere se bo izvajal pouk, ter s pogoji za vpis bo objavljen v naslednji številki glasila Odsev in na spletni strani Glasbene šole Domžale.
Vljudno vabljeni!
odsev 5
Občinski svet
Glasilo občine Trzin
Poročilo s 5. redne seje Občinskega sveta občine Trzin
Za lažje delovanje Občine
Na marčni seji Občinskega sveta občine Trzin, ki je bila 24. marca, so predstavniki občinskega vodstva obravnavali in sprejemali predvsem odloke in sklepe, s katerimi so omogočili lažje delovanje Občine, občinskih organov in delovnih teles ter uskladili občinske predpise z drugimi predpisi, seznanili pa so se tudi z nekaterimi poročili in spremembami načrtov delovanja nekaterih ustanov. Seja je imela na dvevnem redu 13 točk.
Najprej so se lotili sprememb Odloka o občinskih cestah in cestno-prometni ureditvi v občini, s katerimi so odlok uskladili z državnimi predpisi in poenotili postopke dela Medobčinskega inšpektorata in redarstva s postopki inšpektorata na celem območju, ki ga inšpektorat, ki ima sicer sedež v Trzinu, pokriva. Med razpravo je občinski svetnik Romeo Podlogar vprašal o smiselnosti parkomatov, s katerimi naj bi bili le stroški. Kljub nekaterim pomislekom bodo parkomati še ostali. Pri drugi točki so potrdili spremembo pogojev za izdajo soglasij za prepis učencev iz drugih šolskih okolišev v Osnovno šolo Trzin. Gre za učence iz sosednje Depale vasi in Loke pri Mengšu ter za tiste učence, katerih družine so se izselile iz Trzina, vendar otroci še nadaljujejo šolanje v trzinski šoli. Trzinska Občina za učence s stalnim prebivališčem v Trzinu zagotavlja denar za dodatne programe, za učence, ki živijo v drugih okoliših, pa morajo plačati njihovi starši ali pa njihove matične občine. Na podoben način je treba plačati tudi vožnjo učencev iz drugih okolij v Trzin.
Občinske svetnice in svetniki so potrdili tudi predlog cene za social-novarstveno storitev pomoč na domu ter poslovno poročilo Centra za socialno delo Domžale, potrdili pa so tudi predlog cene za social-novarstveno storitev ugotavljanja upravičenosti do občinske socialne pomoči. Pri obravnavi cene pomoči na domu je Romeo Podlogar predlagal, da bi spremenili razmerje, tako da bi delež plačila uporabnika znašal 33 odstotkov ekonomske cene storitve, Občina pa bi plačala 67 odstotkov ekonomske cene, vendar svetniki njegovega predloga niso podprli. Še naprej bo ostalo razmerje 40 in 60 odstotkov. Povedali so, da se cena storitev ne spreminja, spreminja pa se obseg dela. Občinski svet je potrdil tudi letno poročilo Centra aktivnosti Trzin za leto 2014. V centru so lani organizirali 16 različnih aktivnosti, ki so pritegnile kar 125 udeležencev. Največ zanimanja je bilo za učenje angleščine, dokaj veliko zanimanja pa je bilo tudi za jogo in pilates, za oblikovanje gline, francoščino in digitalno fotografijo.
Sledila je redna točka vseh sej občinskega sveta Pobude in vprašanja svetnikov. Občinski svetnik Miha Pančur se je zavzel, da bi Občina v večji meri pomagala deklici s prirojeno težko okvaro, ki se ji je pred kratkim poslabšalo stanje. Za deklico so v Trzinu že zbirali za-maške, vendar bo zdaj potrebovala še več pomoči. Občinski svetnik Romeo Podlogar je povedal, da so se nanj obrnili občani s pobudo, da bi bolje uredili rekreacijsko gozdno pot od športno-rekreacijskega središča do Gvajška. Župan je povedal, da steza vodi preko zasebnih parcel, tako da so pristojnosti Občine omejene. Občina se lahko le dogovori z lastnikom, ali je pripravljen stanje popraviti. Pred časom so se na Občino že obračali občani, ki so želeli, da odstrani po žledu podrta drevesa. Ko so se obrnili na lastnika tistega zemljišča, pa jim je odgovoril, da mu takšno stanje povsem ustreza. Svetnik je tudi predlagal, da bi pri koših za pasje iztrebke namestili več vrečk, prav tako pa se mu zdi, da je takih košev premalo. Razvnela se je kar živahna razprava, pri kateri so se strinjali, da je čistoča v veliki meri odvisna tudi od srčne kulture lastnika psa.
Občinsko svetnico Klavdijo Tretjak je zanimalo, kako je s slepim krakom ceste med bloki T3 in osnovno šolo, saj so pred časom napovedovali namestitev grbin, svetnica Nuša Repše pa je opozorila na težave s stebrički na ulici Dobrave.
Sledila je obravnava spremembe Letnega programa športa v občini. Ko so program sprejemali, so predlagali, da naj bi povišali postavko za vrhunski šport, vendar so ob tem pozabili sprejeti dopolnilo odloka. To napako so zdaj popravili. Člane in članice občinskega sveta je
nato predsednica Nadzornega odbora občine Trzin Katarina Kadunc seznanila s Poslovnikom Nadzornega odbora ter letnim programom dela Nadzornega odbora občine v tem letu.
Sledila je prva obravnava spremenjenega Odloka o zagotavljanju obveščanja javnosti o delu Občine in glasilu Odsev. Med drugim odlok potrjuje ukinitev televizijskega programa, ki ga je za našo občino pripravljala Litijska kabelska televizija. Kar se tiče Odseva, pa se obeta več sprememb, med drugim bodo nad delom uredništva po novem bdeli člani Komisije Občinskega sveta za informiranje, člani uredništva pa bodo v prihodnje deležni tudi sejnin. Na splošno pa želijo v Občini delovanje uredništva poceniti.
Sledilo je poročilo organizatorjev volilnih kampanj za lokalne volitve v letu 2014, Občinski svet občine Trzin pa je potrdil tudi spremembo Kadrovskega načrta Občine za obdobje 2015 in 2016. Pri predzadnji točki dnevnega reda so potrdili imenovanje Nataše Gladek za predstavnico ustanovitelja v Komisiji za sprejem otrok v vrtec, za konec pa so potrdili še spremembe načrta za ravnanje z nepremičninskim premoženjem občine Trzin.
Miro Štebe
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA DOMŽALE
OBVESTILO IN POZIV OBČANOM ZA PREVZEM GRADBENIH PROJEKTOV
Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007, 31/2008, 35/2009, 58/2010, 101/2010 in 81/2013) iz zbirk dokumentarnega gradiva odbira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe oziroma letnik 2004.
Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 2004 in se njihov izvod gradbenih projektov nahaja v arhivu Upravne enote Domžale, lahko prevzamejo gradbene projekte v času uradnih ur od 28. aprila 2015 do 30. junija 2015.
Prevzem projektov bo v Glavni pisarni Upravne enote Domžale po predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na telefonsko številko 01 72 20 100 int. 36170 ali 36164 ali na elektronski naslov ue.domzale@gov.si. Ob naročilu morajo stranke navesti točno številko gradbenega dovoljenja in ime investitorja.
Po poteku roka za prevzem bodo gradbeni projekti iz navedenega obdobja izločeni iz arhiva Upravne enote Domžale in uničeni.
mag. Branko HEFERLE, univ. dipl. prav., načelnik
6 odsev
Glasilo občine Trzin
Pogovor z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem
Ideje in želje na čakanju
V četrtek, 26. marca, so v avli Centra Ivana Hribarja študentje arhitekture na ogled postavili svoje ideje, kako bi lahko v Trzinu obnovili ali na novo postavili dom kulture. Po naročilu trzinske Občine so študentje Fakultete za arhitekturo pod vodstvom svojih mentorjev prof. Mete Hočevar, prof. dr. Aleša Vodopivca in doc. Anje Planinšek za seminarsko nalogo pripravili zamisli, kako bi v Trzinu lahko postavili sodoben dom kulture. Študenti arhitekture so se izkazali z zares zanimivimi in izvirnimi idejami, ki jih bomo zdaj v Trzinu lahko premlevali in se nazadnje odločili za tisto, ki bo ustrezala kar najširšemu krogu krajanov, strokovnjakov in možnostim, ki jih bomo za tak poseg imeli, ko bodo na Občini ocenili, da kulturni dom lahko pride na vrsto.
Za študente arhitekture je bil pri risanju njihovih zamisli največja omejitev sorazmerno majhen prostor, ki je na voljo. Vseeno so se dobro znašli. Svoje zamisli so udeležencem predstavitve tudi podrobneje predstavili, tako da smo lahko videli, na kaj so
posebej pazili, zakaj predlagajo takšno rešitev in na kaj bi morali še posebej paziti. Eni predlagajo gradnjo novega samostojnega objekta, ki bi stal vzporedno ali pa malo odmaknjen od nekdanjega zadružnega doma (to je objekta, v katerem so zdaj Pecos pub, frizerski salon in prostori za nekatera trzinska društva), drugi pa bi dom navezali na zadružni dom nekako tako, kot je že zdaj. Več zamisli je, da bi precejšen del kulturnega doma vkopali globlje v zemljo, niti en predstavljen projekt pa ne presega višine sedanjih poslopij. Ideje so res zanimive in če bi jih uresničili, bi v Trzinu lahko dobili kulturni dom, na katerega bi bili ponosni. Težava je v tem, da je zaradi sedanjega pomanjkanja denarja tudi ta želja številnih Trzincev na čakanju. Že ko smo postali samostojna občina, je anketa, ki so jo takrat izvedli v občinskem vodstvu, pokazala, da Trzinci kar precej visoko na prednostni listi želja uvrščamo posodobitev kulturnega doma, vendar bo zdaj, kot kaže, prednost dobil gasilski dom, kako bomo potem uresničevali druge želje in potrebe, pa bomo morali še počakati. Vsekakor pa dobre ideje in izhodišča za načrtovanje sodobnejšega kulturnega doma že imamo.
MŠ

odsev 7
Ste vedeli?
Glasilo občine Trzin
Trzin - študentsko mesto
Trzin je ena najbogatejših občin v Sloveniji. Imamo IOC, kjer so našla svoj prostor številna podjetja. Najbrž pa ne veste, da je prav v IOC našla svoj prostor tudi fakulteta. Taka, s pravimi študenti, rednimi in izrednimi, domačimi in tujimi. Zato vam v tej številki Odseva s pomočjo v. d. dekanje Nade Matičič predstavljamo FAKULTETO ZA DIZAJN, pridruženo članico Univerze na Primorskem, ki v Trzinu deluje že dve leti.
Visokošolska zgodba se je začela pred desetimi leti, ko je arhitektka Nada Matičič v Ljubljani ustanovila Visoko šolo za dizajn in pridobila koncesijo za šolanje 70 študentov. Pred tem so pet let sodelovali preko franšize s priznanim italijanskim Institutom Calligari iz Trevisa, ki deluje že od leta 1937. To je, po mnenju Nade Matičič, zelo dober primer šole, ki je usmerjena v individualni študij in pri tem aktivno sodeluje z gospodarstvom. In to prakso je želela prenesti slovenskim študentom. Pri svojem delu je naletela na vrsto ovir, a je kljub temu vztrajala, ker se ji je zdel ta način poučevanja zelo koristen za mlade. Rezultat njenih prizadevanj je fakulteta, ki je dobila leta 2013 mednarodno priznanje »Best university«, ki ga je podelilo združenje Europe bussiness assembly, The Socrates Committee. Naslednje leto pa je dobila še nagrado Arch of Europe for Quality Award. Kljub omejitvam vpisa beležijo vsako leto večje število mladih, ki bi želeli študirati pri njih.
Katere smeri so na vaši fakulteti, koliko časa traja študij in ali morajo študenti plačati šolnino?
Sodoben študijski program na naši fakulteti je zasnovan po zgledu sorodnih programov v Evropi. V programu Dizajn imamo koncesijo za tri smeri: Notranja oprema in arhitektura prostora, Vizualne komunikacije, Tekstilije in moda. Dizajn management pa je letos nova smer. Na prvi stopnji traja študij za vse smeri tri leta, na drugi pa dve. Na treh smereh prve stopnje in za 70 rednih mest študentom ni treba plačati šolnine, za vse ostale smeri, vključno z dizajn managementom pa šolnina je.
Kakšni so vaši vpisni pogoji in kakšni študenti prihajajo k vam?
Za vpis na prvo stopnjo sta pogoja dva, splošna ali poklicna matura in opravljen sprejemni izpit. Za drugo stopnjo oziroma magisterij pa sta potrebna diploma prve stopnje in opravljen sprejemni izpit. Diplomanti umetniških šol sprejemnega izpita za vpis magisterija nimajo. Če je vpisanih kandidatov preveč, se upošteva še uspeh v srednji šoli oziroma povprečna ocena na dodiplomskem študiju. Vsako leto imamo namreč do 400 odstotkov preveč vpisanih. Očitno delamo dobro (je zadovoljna dekanja). Na podlagi sprejemnih izpitov izberemo le najbolj talentirane. Prihajajo iz vseh krajev Slovenije, razen ljubljanskega območja. Večinoma so iz podjetniško-obrtniških družin in pridejo z že izdelano idejo.
Koliko predavateljev imate in kako ocenjujete njihovo delo? So študenti zadovoljni z njimi?
Pri nas deluje več kot 60 strokovnjakov za določena znanstvena, umetniška in strokovna področja z vrhunskimi referencami, večinoma s prakso na trgu, pri prenašanju znanja so neizmerno ustvarjalni. Vsako leto v izpitnem obdobju študenti ocenjujejo njihovo delo in tudi program v obliki anket z ocenami do 5; vsako leto je ocena nad 4. Potem naša služba za kakovost pripravi sa-moevalvacijsko poročilo, kar seveda fakulteti omogoča, da sprejema ukrepe za vse izboljšave, kjer je to le mogoče.
V	letošnjem študijskem letu ste razpisali novo smer - Dizajn management. Zakaj novi program, kakšna je njegova usmeritev?
V	decembru smo pridobili akreditacijo za ta program in se intenzivno pripravljamo na študijski proces. Nova smer Dizajn manage-
ment je nastajala več let v sodelovanju s tovrstnimi programi, ki v državah EU že obstajajo. Ta smer povezuje dizajn (oblikovanje) in menedžment, kjer se študenti seznanjajo z upravljanjem procesov, iskanjem novih virov znanja z uporabo znanstvenoraziskovalnih metod. Za optimalno izkoriščanje oblikovanja v podjetju mora oblikovalec menedžer delovati tako na strateški, organizacijski kot tudi na operativni ravni. Velika želja nas na fakulteti, vseh oblikovalcev in podpornikov nove smeri je, da podjetja spoznajo, da je oblikovanje strategija za večjo gospodarsko rast podjetja, s tem pa tudi priložnost za večje zaposlovanje mladih talentov.
Študijski proces se stalno razvija, nadgrajuje. Pripravljate še kakšne novosti, druge načrte za naprej?
Pripravljamo prototipno delavnico, kjer bodo študenti na strojih s pomočjo usposobljenega kadra lahko realizirali svoje ideje. V podporo študentom smo ustanovili Hišo za dizajn management in inovacije, stično točko med gospodarstvom in študenti. To je galerija sredi Ljubljane, kjer organiziramo razne delavnice, okrogle mize, kjer naši študenti in diplomanti razstavljajo svoje izdelke in se srečujejo z zainteresiranimi podjetji.
Poleg tega smo v zadnjih štirih letih skupaj z nekaterimi podjetji razvijali številne inovacije. Tudi sami smo razvijali in patentirali v razvojnem centru RC-31 deset mednarodnih modelov. V naslednjem štiriletnem obdobju, ko ne bo več sofinanciranja s strani naše države in EU, bomo s pomočjo Gospodarske zbornice pripravili promocijo teh patentov, saj jih želimo plasirati na trg. Tako se bodo odprla nova podjetja, ustvarila se bodo nova delovna mesta in tudi rast gospodarstva se bo povečala.
Ali sodelujete tudi s kakšno fakulteto, združenjem v tujini? Na katerem področju?
Fakulteta sodeluje z različnimi priznanimi fakultetami in akademijami v tujini, ki delujejo na podobnih področjih. Sodelovanje poteka na vseh katedrah: notranja oprema, vizualne komunikacije, tekstilije in oblačila, oblikovanje, menedžment. V projekte so vključeni tako študenti kot naši strokovnjaki. Prav tako sodelujemo v številnih mednarodnih združenjih, delovnih skupinah in projektih, na kar smo še posebej ponosni. Ker jih je res veliko, si lahko več o njih preberete na naših spletnih straneh http://www.fd.si/.
Ali sodelujete tudi pri izmenjavi študentov? Je takih študentov veliko?
Zanimanja za mednarodno izmenjavo je veliko, tako pri študentih kot pri naših predavateljih, zato to mednarodno izkušnjo vsako leto skušamo omogočiti čim večim. Fakulteta je močno vpeta v mednarodno okolje in že od leta 2008 intenzivno izvajamo program Erasmus+ za študente in druge na fakulteti. Tako letos gostimo 22 tujih študentov, nekaj manj naših študentov pa smo poslali študirat in praktično usposabljat na partnerske fakultete v tujini.
8 odsev
Glasilo občine Trzin
Pogovor z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem
Kakšne so po vašem mnenju prednosti in slabosti študija oz. dela v tujini?
Pridobivanje znanj in izkušenj v mednarodnem okolju, v tuji kulturi z drugačnim načinom dela predstavljajo lahko samo prednosti za mladega študenta. Oblikovalec, ki se zaveda, da je oblikovanje način življenja in ne »samo« poklic, išče in opazuje detajle v svoji okolici, naravi kot tudi v načinu bivanja znotraj vsakega segmenta življenja. Vsekakor je sestavni del mednarodne izkušnje tudi kakšna malo manj prijetna prigoda, a je tudi ta pomembna, saj se na ta način učijo reševati probleme, brez katerih ni napredka.
Ali pridejo na fakulteto študentom predavat tudi profesorji iz tujine?
Vsako leti gostimo različne mednarodne strokovnjake. Takrat pripravimo različne delavnice, predavanja, projekte, mednarodne znanstvene konference, razstave ... Vse izkušnje, ki jih študenti tako pridobijo, širijo obseg znanj, na podlagi katerih so sposobni reševati celostne probleme in podajati najboljše rešitve.
Sodelujete tudi na mednarodnem nivoju. Kako uspešni ste na tem področju? Ali prav zdaj potekajo kakšni projekti?
Sodelujemo na številnih mednarodnih projektih in različnih temah. Na tem področju smo zelo uspešni in v mednarodnem okolju veljamo za dobrega partnerja. Vsako leto dobimo več povabil k sodelovanju. Trenutno smo vpeti v dva večja mednarodna projekta, in sicer znotraj Norveškega finančnega mehanizma na temo Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju ter Cost actions na temo Inn nova wood.
Na katere projekte vaših študentov ste še posebej ponosni?
Ponosni smo na vse uspešne projekte naših študentov, tako na bolj odmevne mednarodne nagrade kot tudi na nacionalne ali lokalne nagrade. V desetletju svojega delovanja smo skupaj s študenti in njihovimi mentorji zbrali več kot 80 mednarodnih ter nacionalnih nagrad in diplom za različne projekte (ponosno pove dekanja).
Med brezposelnimi mladimi je veliko visoko izobraženega kadra. Tudi na področju oblikovanja je težko dobiti zaposlitev. Kakšne možnosti imajo vaši diplomanti?
Po zadnji analizi zaposljivosti so naši diplomanti zaposleni 93 odstotno, od tega več kot polovica v lastnih ali domačih podjetjih. Včasih se združijo in ustanovijo lastno podjetje. Že med samim študijem imajo možnost vključevanja v različne projekte. Imamo tudi karierni center. Tudi njihova diplomska naloga lahko nastaja v sodelovanju s podjetjem za točno določeno idejo. Nekateri diplomski projekti kasneje zaživijo tudi v praksi. Skozi celotni študij načrtno delamo za njihovo zaposlitev.
Pred dvema letoma ste prišli v Trzin. Zakaj ste se odločili ravno za Trzin in industrijsko cono? Kje ste bili prej?
Prej smo bili v Ljubljani v stavbi študentske organizacije. Tisto leto so bili zaradi ZUJF-a poračuni za nazaj, nenadoma smo ostali brez velike količine denarja in zelo hitro smo morali najti nove prostore na obrobju Ljubljane. Našli smo jih v Trzinu, v industrijski coni.
Ste zadovoljni tukaj? Kaj pogrešate?
Povezava z gospodarstvom in ta lokacija nam veliko pomenita, ker se počutimo, kot da smo v tehnološkem parku. V tem okolju tudi zelo uspešno delamo in sodelujemo z drugimi. Vedno pa nam primanjkuje prostorov.
Kaj pa vaši študentje, kako so zadovoljni tu? Kaj pogrešajo?
Pogrešajo študentsko življenje. Pogrešajo svoj prostor, študentski lokal, ki bi ga lahko vodili tudi sami. Potrebujejo prostor za druženje. V občini Trzin je sicer ustanovljen Kreativni center PING-PONG, a je predaleč.
V. d. dekanja prof. Nada Matičič, univ. dipl. inž. arh.
Kakšne so prometne povezave s Trzinom? Imate dovolj parkirnih mest?
Parkirišča so velik problem, saj jih močno primanjkuje. Vozita tudi avtobus in vlak, z urnikom se prilagajamo voznemu redu. Na Občini Domžale so nam že pred leti obljubili, da bodo podaljšali avtobusno linijo rednega mestnega prometa do Domžal, a se ta obljuba žal še ni uresničila. Morda bo kaj več dosegel vaš novi župan.
Ali sodelujete s podjetji iz IOC Trzin?
Seveda. Pravkar smo zaključili projekt za podjetje Palmieri - etiketa za steklenico. Sodelujemo pa še z drugimi, kot so Baloh International, Kalcer, Velux, Schachermayer. Sodelovali smo tudi z mizarskimi podjetji na začetku Trzina, a jih ni več.
S čim bi še radi ugodili študentom vaše fakultete?
Vesela bi bila, da bi tudi z Občino Trzin vzpostavili stik, ker lahko na področju kulture, umetnosti in oblikovanja marsikaj naredimo. Za študente si želim še manjšo mizarsko delavnico, kjer bi sodelovali z mizarskim podjetjem. Za šivanje tako prototipno delavnico že imamo. Poleg tega bi si želela še fakultetno trgovino, kjer bi se prodajali vsi materiali po znižanih cenah.
Za konec mi povejte, komu bi vi priporočali študij na vaši fakulteti?
Vsem mladim talentom z neizmerno ustvarjalno energijo, z željo po nenehnem iskanju, opazovanju, študiranju, raziskovanju, kajti vse kreativne industrije v Evropi zaposlujejo po zadnjih podatkih 8,4 milijona ljudi. Najbolj pomembno je, da je za vsakega mladega ta študij sanjski poklic.
Pogovarjali sva se dolgi dve uri. Obdelali sva vse, kar ste prebrali. Še veliko več bi lahko napisala. Nada Matičič je neusahljiv vir energije, načrtov, ciljev. Zelo pomembno ji je, da svoje znanje in bogate izkušnje iz dolgoletne prakse, ko je imela lastni arhitekturni biro, prenaša na mlade, jih usmerja in vodi. Prav tako ji je pomembno, da študenti dobijo med študijem čim več praktičnih znanj in konkretnih projektov. Zato na fakulteti sodelujejo z velikim številom strokovnjakov z različnih področij. Predvsem se povezujejo s podjetji in tako omogočajo mladim talentom izdelavo realnih projektov doma in tudi v tujini. Tako študenti dobivajo potrebne izkušnje in samozavest, spoznajo delovanje v praksi in se po zaključku študija lažje vključijo na zahteven trg delovne sile. Predvsem se lahko izkažejo s konkretnimi izdelki - kot je bilo sodelovanje s podjetjem Palmieri. Nekateri se pritožujejo nad študijem, spet drugi so navdušeni. V veliki meri pa uspeh zavisi od študentov samih. Če res želijo delati na področju oblikovanja, morajo trdo delati, se marsičemu odreči in vztrajati, vztrajati ... Predvsem pa se morajo zavedati, da je oblikovanje miselni proces, ki traja in ga ni mogoče kar tako prekiniti. Kot pravi Nada Matičič, se ji tudi ponoči porodi veliko dobrih idej...
Tanja Jankovič
odsev 9
Tehnika za vse
Glasilo občine Trzin
Aleš Sporn je profesor tehnike in matematike na Osnovni šoli Trzin. Ni mu pa tuja niti fizika, saj sta predmeta matematika in tehnika tesno povezana s fiziko. To so predmeti, ki jih učenci nimajo najraje, zato smo profesorja Sporna povprašali, kako mu uspeva, da so učenci pri teh predmetih uspešni.
Kako vam uspeva mlade pritegniti k delu pri vaših treh predmetih, ki so za marsikoga kar težak zalogaj?
Predmeti tehnika, matematika in fizika so tesno povezani. Če ti je poklic, ki ga opravljaš, všeč, ni težko. Menim, da tudi učenci čutijo mojo predanost delu z njimi in posebej pri podajanju učne snovi. Fizike sicer ne učim, jo pa obvladam. Pri pouku tehnike in matematike mi to znanje še kako pride prav. Predmeti so zelo povezani med seboj in na splošno mislim, da je treba predmete v šoli povezovati, ne pa samo poučevati snov določenega predmeta. Največ lahko za uspeh narediš sam, če se potrudiš.
Zakaj ste se odločili za ta težki študij?
Tehnika me je privlačila že v mladih letih, zato sem doma rad ustvarjal in sestavljal različne predmete. Zelo rad sem popravljal kak motor ali kaj podobnega, zato odločitev za študij ni bila težka. Studij se mi ni zdel zahteven, saj če te stvar zanima, ni nič težko.
Je predmet tehnika zanimiv tudi za mlade in kakšen je odziv vaših učencev na predmet in vaše delo z njimi?
Učenci, ki imajo predmet radi, me seveda raje vidijo. Najbrž pa malo manj tisti, ki predmeta nimajo preveč radi, ali tisti, ki jim je disciplina šibka točka. Gotovo se jim zdim precej strog, saj zahtevam zbranost pri pouku in spodbujam učence, da po pouku tudi lepo pospravijo razred.
Na kakšen način učence spodbudite, da so pri teh težkih predmetih uspešni?
Ko razlagam pred tablo, vnesem v delo vso svojo energijo. Ker vem, da za nekatere učence tehnika ni zanimiv predmet, se potrudim in ga naredim zanimivega s praktičnim delom in pozivom, da pomagajo pri ustvarjanju.
S katerimi profesorji največ sodelujete?
Seveda s profesorji, ki učijo naravoslovne predmete, saj se z njimi najbolj dopolnjujemo.
Vodite kakšen krožek v šoli?
Vodim modelarski krožek. Trudim se, da tehniko naredim zanimivo in zanjo učence navdušim. Poskušam pa učencem približati tudi interes za ekologijo prostora, in jih spodbujam, da se ekološko obnašajo, da sortirajo smeti in ne mečejo odpadkov povsod. Tudi sam se ekološko obnašam, saj se večinoma vozim s kolesom in sortiram smeti. Področje varstva okolja mi je blizu, vendar nastanejo težave, ker je treba vključiti veliko ljudi, to pa je včasih nemogoče. Želim si, da bi našemu največjemu bogastvu - otrokom in vnukom - zapustili neokrnjeno okolje. Sicer mi pa čistilne akcije niso najbolj všeč, saj delamo uslugo packom, ki smetijo in jim je za okolje vseeno. Več bi morali narediti za ozaveščanje celotne družbe. V Sloveniji smo si življenje zelo otežili in zbiro-kratizirali. Vse bi morali poenostaviti, tako bi imeli več časa za sproščeno življenje in s tem tudi za ekologijo.
Jurij Vega se je rodil v mesecu marcu. Se o tem posebej pogovarjate?
Obeležimo ga z matematičnimi tekmovanji na šolskem, medobčinskem in državnem nivoju.
So vaši učenci uspešni na tekmovanjih?
So, saj dosegajo odlične rezultate in dobijo marsikatero zlato Vegovo priznanje, seveda pa tudi srebrne in bronaste, ki jih je precej več.
Koliko časa ste že na šoli Trzin?
Na naši šoli sem že štirinajst let, teče pa že petnajsto. Lahko se pohvalim, da imam že drugega ravnatelja, pravzaprav prej ravnatelja, sedaj pa ravnateljico.
Kako vam uspe združiti šolo, obšolske dejavnosti in družino?
Sem družinski človek, otroke imam rad, saj imam doma štiri svoje, kar se tudi pozna pri mojem delu, ker delam z otroki in razumem njihov način razmišljanja. Tudi žena je pedagoginja, zato se dopolnjujeva in dobro sodelujeva zasebno in strokovno ter drug drugega razumeva, če pride do pomanjkanja časa. Vsekakor pa se z družino odpravimo na kakšen skupni potep, da je življenje bolj zanimivo in prijetno. Pa tudi drugače se precej ukvarjam s svojimi otroki.
Kako vidite trzinsko šolo v prihodnosti?
Naša šola bo še naprej vsaj toliko uspešna, če ne še bolj, kot je sedaj, saj se ves kolektiv trudi za to. So pa problemi, ne samo na naši šoli, ampak splošno na vseh šolah, predvsem zato, ker ima šola premalo avtoritete. Za izboljšanje lahko veliko naredijo starši s svojim odnosom do šole in profesorjev. Tudi mi se trudimo za razumevanje otrok s starši in z dejanji in besedami podpiramo starše pri vzgoji njihovih otrok. Menim, da morajo starši in šola na tem področju še precej bolj sodelovati.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Načrtov je veliko, nekatere bom prav gotovo tudi uresničil, seveda v okviru družine in svojega dela.
Dodal bom še misel dveh učenk o profesorju, čeprav sem jima ponudil, da je lahko anonimno, sta dovolili, da objavim njuni imeni. Atena in Manca sta bili enotni, da je profesor Sporn strog, vendar odlično razlaga, saj po razlagi snov popolnoma razumeta. Dodali sta še, da je pravičen in ne dela razlik med učenci.
Mislim, da je to za profesorja največja pohvala.(Op. nov.)
Tekst in foto: ZMAK
Vabilo na dobrodelno prireditev Zame, zate, za nas
Vse krajane vljudno vabimo na dobrodelno prireditev Zame, zate, za nas. S petjem, plesom in igranjem vam bodo večer popestrili učenci OS Trzin.
Prireditev bo 22. aprila ob 18. uri v šolski telovadnici. Izkupiček od prodaje vstopnic bo namenjen šolskemu skladu, ki pomaga socialno šibkejšim družinam pri izdatkih za šolanje.
Z veseljem vas pričakujemo.
Upravni odbor sklada OS Trzin
ALEŠ ŠPORN - profesor tehnike in matematike
V razlago vnesem vso svojo energijo
Profesor Aleš Šporn
10 odsev
Glasilo občine Trzin
Pogovor z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem
Se zavedate sebe, svojih prednosti?
Zaposlovalci pri svojih zaposlenih najbolj cenijo, da so ustvarjalni, samoiniciativni in da so osebnostno zreli. Saj je za uspeh podjetja ključno, da so pravi ljudje, na pravem mestu, da delajo s strastjo, z zanosom, da uživajo in se stalno razvijajo. Časi, ko smo hodili v službo in je bila naša motivacija samo služenje denarja, so mimo, ker s to mislijo zaposleni kmalu postanejo nezadovoljni, kritizerski in nezavzeti, kar se posledično pozna na poslovnih rezultatih.
Iskalci zaposlitve se morajo poznati, morajo spoznati, kaj jih veseli in kje imajo največ možnosti. Pomembno je razvijanje kom-petenc v dejavnosti, kjer vam zaigra srce! Ali veste, kaj je to?
Florence Maria Bratuž, poslovna in karierna svetovalka s coaching veščinami pomaga odkriti vaš potencial. Karierno vam svetuje in pomaga priti v stik z delodajalci. Cilj take obravnave je, da vsakemu posebej pomaga najti področje, kjer se kot posameznik lahko realizira, poklicno dokaže in uspe. Bodi to, kar si, ker tega ne zna nihče bolje kot ti!
V okviru projekta IZZIV MLADIM vam je na voljo brezplačna svetovalna ura.
KJE: COWORKING PingPong Kreativni center Trzin, Mengeška 12b
KDAJ: Vsak petek od 9.00 do 17.00 ure - obvezna rezervacija termina
KONTAKT: florence@vinkom.si, 051 646 468
POVABILO PODJETJEM: V sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija izzivamo tudi podjetja v Trzinu. Imate morda idejo, že-
lite začeti nekaj novega, pa nimate dovolj časa, dovolj zaposlenih ali pa morda nimate specifičnega znanja za razvoj ideje? Na mladih svet stoji in od njih lahko pridobite nove ideje in rešitve. Podjetniki, predstavite se nam, dajte nam izziv! VEČ INFORMACIJ IN PRIJAVA: http://www.podjetniski-portal. si/o-podjetnistvu/izzivi-mladim/povabilo-podjetjem Z vašim sodelovanjem in izkušenimi mentorji bomo usmerili mladinski zagon v pravo smer!
Praznovanje čebelarjev Mengša in okolice
V tem letu praznujejo čebelarji Mengša in okolice 110 let organiziranega čebelarstva na našem območju in 20 let samostojnega Čebelarskega društva. Pobudnik ustanovitve društva je bil Matej Blejec, ki je bil prvi predsednik in je društvo uspešno vodil do leta 2008. Med ustanovnimi člani so bili tudi trzinski čebelarji. Člani društva si prizadevajo za izobraževanje mladih čebelarjev, ohranjanje človeku prijaznega okolja in za preživetje in ohranjanje slovenske avtohtone čebele kranjske sivke.
Delovanje društva Občina Mengeš materialno in tudi moralno vsa leta od ustanovitve dalje izdatno podpira.
Letos je v ČD Mengeš včlanjenih 65 čebelarjev, ki čebelarijo s približno 1400 čebeljimi družinami. Med navedenimi člani je 12 čebelarjev iz naše občine, ki trenutno čebelarijo s 136 družinami.
Letošnji redni letni občni zbor je bil izjemno slovesen. Oba visoka jubileja društva so počastili številni ugledni gostje in praporščaki s prapori sosednih čebelarskih društev.
Po kulturnem programu in pozdravnih nagovorih so na občnem zboru podelili priznanja in značke zvestobe za 10, 20, 30, 40, in 50 let delovanja v Čebelarski zvezi Slovenije.
Društveno priznanje za 50 let članstva v čebelarskem društvu in zlato značko zvestobe Čebelarske zveze Slovenije sta prejela Matej Blejec, dolgoletni predsednik društva iz Mengša in Božidar Limpel, čebelar iz Trzina.
Visoko priznanje Čebelarske zveze, to je odlikovanje Antona Janše, sta iz Trzina prejela Marija Kralj, ki je blagajničarka društva, in Stane Kralj.
S. M.
odsev 11
Pogovor s Francijem Pavlicem
Glasilo občine Trzin
Franci Pavlič (II. del)
V	prejšnji številki Odseva se je z nami pošalil tiskarski škrat in izpadel je drugi del pogovora, tako da se bralcem in seveda Franciju Pavliču za to opravičujemo, napako zdaj popravljamo in objavljamo izpuščeno. V prejšnji številki smo pogovor končali z opisovanjem njegovega konjička - gobarjenja. Izpadel je tudi del, ko nam je Franci povedal, da gobe nabira zato, ker je rad v naravi, ne gre mu za gobarske rekorde.
Zagotovo vas tudi na društvo upokojencev veže precej lepih spominov. Kako ste začeli?
Bil sem član društva. Najprej sem bil v nadzornem odboru, potem pa me je takratni predsednik Tone Ipavec nagovoril, da bi društvo tudi vodil. Pristal sem pod pogojem, da mi bo pomagal tudi on in da bo on imel govore na pogrebih. Funkcijo sem sprejemal kar s strahom. Navsezadnje je v društvu veliko ljudi z veliko različnimi interesi. Tone je na moje pogoje pristal, žal pa je kmalu zbolel, tako da sem moral kar sam voditi društvo.
V	društvu smo se neuradno, nekako na kavici, sestajali enkrat na teden. Želeli smo zadovoljiti kar največ interesov naših članov. Tako smo ustanovili pevski zbor Žerjavčki, skupino za pohodni-štvo, vpeljali smo še več drugih dejavnosti, kot so športne, ročne spretnosti, imamo zelo dobro recitatorsko skupino, delovali smo tudi na kulturnem področju. Deset let zapored smo na gostovanje v Trzin vabili gledališko skupino iz Črneč pri Dravogradu, več let smo skupaj s šolo pripravljali kulturno prireditev Trzin poje in pleše. Ob sodelovanju Občine smo pripravili več proslav ob različnih praznikih v Trzinu. Omeniti moram prvo knjigo literarnih prispevkov naših članov. Priprave na izid knjige so trajale več let, z njimi smo začeli že v času, ko je društvo vodil še Tone Ipavec. Prav tako moram omeniti, da smo pripravili dva tečaja računalništva, tri leta pa tudi tečaj angleščine za naše člane. Ko so v Domu upokojencev Trzin ustanovili Center aktivnosti oziroma CAT, kot mu na hitro rečemo, pa je precej naših članov začelo svoje interese uresničevati tam.
Edijev okrogli jubilej
V trzinski enoti Doma počitka Mengeš je bilo v ponedeljek, 16. marca, zelo veselo. Zaposleni doma so namreč svojemu varovancu Ediju Završniku, dolgoletnemu predsedniku Medobčinskega društva invalidov Domžale in nekdanjemu trzinskemu peku, pripravili slovesnost ob njegovem visokem jubileju. Ravno ta dan je praznoval zavidanja vrednih 90 let. Poleg direktorice doma in predstavnikov več društev, v katerih je slavljenec deloval, mu je vse najboljše zaželel tudi župan Peter Ložar. Ob zvokih harmonike je Edi, kot ga kličejo njegovi znanci, vsem dokazal, da se na plesišču še vedno dobro znajde.
Tanja Jankovič
Društvo se je izkazalo tudi kot zelo dober organizator izletov. Glavni organizator izletov je bil Franci Bardorfer, na pomoč pa sva mu večkrat priskočila tudi Janez Štebe in jaz. Ko je Franci zbolel, sem vodenje izletov prevzel jaz, kasneje pa se je z vodenjem spoprijela tudi Milica Erčulj, ki je v zadnjem času izvedla več prijetnih potepanj. Lahko rečem, da smo obiskali večino slovenskih znamenitih krajev, po enkrat na leto pa smo šli v tujino. Pripravljali smo tudi izlete v neznano, na splošno pa lahko rečem, da nam nikoli ni bilo dolgčas.
Ko govorimo o dejavnosti društva, moram omeniti tudi, da smo člani Pokrajinske zveze gorenjskih upokojenskih društev in z njimi kar dobro sodelujemo. Udeležujemo se njihovih srečanj in tekmovanj. Naši člani so se nemalokrat izkazali kot odlični strelci, kolesarji in smučarji. Posebej pa moram poudariti tudi sodelovanje z drugimi trzinskimi društvi in še zlasti z Občino.
Kako pa zdaj gledate na svojo prehojeno pot v društvu?
Mislim, da sem svoj cilj, da bi zagotovili možnosti za prijetno druženje ljudi v tretjem življenjskem obdobju, dosegli. Ob tem sem hvaležen veliko prijateljem, ki so mi stali ob strani in pomagali, da smo želene cilje uresničevali, še posebej pa moram izraziti svojo hvaležnost tajnici Olgi Stopar, ki se je res odlično odrezala. Delovali smo predvsem na prijateljski ravni, in mislim, da smo postali kar uigrana skupina, pomembno pa je tudi, da smo ves čas delovali brez političnih ambicij, zgolj na prijateljski ravni. Ves čas sem si dosledno prizadeval, da v društvu ne bi prihajalo do političnih trenj in razhajanj zaradi tega.
In kako gledate na prihodnost društva?
Moja želja je, da bi društvo ostalo še naprej enotno, kot je bilo v teh šestnajstih letih. Da se ne bi razdelili na dva ali več taborov. Nisem strankarski. Zame je pomemben človek, zame ni pomembno, kateri stranki kdo pripada, pomembno je, kakšen je naš član kot človek in kaj naredi.
Kot kaže, ste sklenili tudi politično delovanje v občinskem svetu?
Tokrat nisem kandidiral. Bil sem svetnik v treh mandatih, in zdaj je čas, da dam prostor drugim. Deloval sem na listi župana, upam, da sem svoje delo opravljal dobro in pošteno. Ves čas, še zlasti v zadnjem mandatu, sem stremel za tem, da bi presegli razcepljenost. Žal pri tem nismo bili tako uspešni. Kakor koli že, z veseljem ugotavljam, da smo v 12-ih letih v Trzinu veliko dosegli. Pomembno se mi zdi, da je Trzin ena redkih občin v Sloveniji, ki ni zadolžena. V tem času smo precej naredili za ureditev cest, dom upokojencev, širili in posodabljali šolo, zgradili vrtec, uredili športni park; menim, da je bilo v danih okoliščinah res veliko narejenega. S svojim delom v občinskem svetu sem zadovoljen.
Kakšen je vaš pogled v prihodnost?
S funkcijami sem zaključil. Ne bom pa se še povsem izključil iz družabnega življenja. V upravnem odboru društva diabetikov bom tako še sodeloval. Vsem svojim naslednikom v Društvu upokojencev Žerjavčki in tudi na Občini pa želim dobro delo, veliko uspehov, predvsem pa si želim, da ne bi zašli v delitve. Menim, da lahko z enotnim delom največ dosežemo.
Miro Štebe
12 odsev
Glasilo občine Trzin
Pogovor z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem
Letos bo Florjanov sejem vreden obiska
Eden najpomembnejših vrhuncev letošnjega trzinskega prazničnega meseca maja in sploh trzinske pomladi bo Florjanov sejem s Florjanovo nedeljo. Lansko leto so organizatorji prizorišče sej-marjenja in drugih najpomembnejših dogodkov prvič preselili v športni park ob trzinski osnovni šoli. Ker se je to izkazalo za dobro potezo, bo tudi letos osrednje dogajanje 16. Florjanovega sejma na športni ploščadi pred šolo.
Po slavnostnem koncertu predstavnikov glasbene šole Lartko, s katerim bodo obeležili 10. obletnico šole, bodo na večernem odru nastopili še Ognjeni muzikanti s Kvartopirci.
V trzinski župnijski cerkvi bo v soboto v počastitev praznika trzinskega zavetnika potekalo celodnevno čaščenje Najsvetejšega. Čaščenje bodo sklenili ob 18. uri z litanijami in sveto mašo.
Glavni poudarki letošnje prireditve, ki se bo začela v petek zvečer, 8. maja, ob 20. uri in končala v nedeljo, 10. maja, bodo: petkov večerni nastop glasbenega ansambla Mambo Kings, v soboto pa otroška olimpijada, predaja potice velikanke in klobase velikanke ter koncert ob 10. obletnici glasbene šole Lartko. Nedeljskemu dogajanju bodo svoj ton dali gasilci, ki se bodo najprej z gosti iz sosednjih gasilskih društev udeležili slavnostne Florjanove maše v trzinski cerkvi, nato pa bo blagoslov in prevzem novega gasilskega vozila na prireditvenem prostoru pred trzinsko šolo. Tako v soboto kot nedeljo bo na prireditvenem prostoru potekalo sejmarjenje, organizatorji pa so pri oddaji stojnic posebno pozornost namenili rokodelcem in tistim, ki se ukvajajo z umetnostno obrtjo. Dogajanje na prireditvi bo povezoval že prekaljeni televizijec Franci Peternel, ki se je že izkazal na več drugih trzinskih družabnih prireditvah.
V dogajanju ob Florjanovem sejmu, ki ga Turistično društvo Kanja Trzin pripravlja v počastitev praznika trzinskega zavetnika sv. Florjana, bo sodelovalo kar precej trzinskih društev, med drugimi poleg turističnega in gasilskega še športno društvo, Društvo upokojencev Žerjavčki, Planinsko društvo Onger, Društvo prijateljev mladine, Orientacijski klub Trzin, KUD Franca Kotarja Trzin, Mladinski klub Trzin, ob tem pa še Osnovna šola Trzin, Vrtec Trzin, Glasbena šola Lartko in tudi predstavniki trzinske enote Civilne zaščite.
Nedelja, 10. maj
V nedeljo bodo gasilci z gosti v spremstvu mengeške godbe in narodnih noš v slavnostnem sprevodu ob desetih odkorakali k sveti maši v trzinsko cerkev sv. Florjana. Po maši pa se bodo spet v slavnostnem postroju napotili na sejemsko prizorišče, kjer bo najprej blagoslov in predaja novega gasilskega avtomobila, nato pa tradicionalen nastop Mengeške godbe na pihala in nastop plesalcev Folklorne skupine Trzinka. Gasilci se bodo nato predstavili obiskovalcem sejma, že ves čas pa bo med tem potekalo tudi sejmarjenje in številne delavnice ter zabavne igre za otroke, mladino in odrasle. Med drugim bodo pripravili bolšji sejem, iskanje Hribarjevega cekina, orientacisti se bodo pomerili na orientacijskem tekmovanju, kdor bo želel, se bo lahko poskusil v metanju podkev ali igranju taroka, ob 16.30 pa bodo obiskovalce s svojim prihodom razveselili starodobniki. Oder prizorišča bo najprej namenjen gostujočim umetnikom, nato pa se bodo ob 17. uri na njem lahko predstavili tudi trzinski glasbeniki, pevci in igralci. TD Kanja po telefonu že zbira prijave vseh, ki bi želeli nastopiti. Telefonski številki za prijavo sta: 01 564 47 30 in 031 668 615.
Kot kaže, bo letošnji Florjanov sejem še bolj pester in zanimiv, kot je bil lanski, za katerega so organizatorji prejemali številne pohvale.
Miro Štebe
Sobota, 9. maj
Slavnostno odprtje sejma bo v soboto ob 11. uri, slavnostni govornik bo župan Občine Trzin Peter Ložar, nastopili bodo tudi pevci pevskega zbora Društva upokojencev Žerjavčki, za ples, glasbo in igro pa bodo poskrbeli najmlajši, tako predšolski kot šolski otroci in mladinci.
Poleg otroške olimpijade bodo v soboto za najmlajše pripravili tudi vrsto delavnic in igric, čarovniško predstavo ter šahovski turnir. Na odru bodo predstavljali razstavljavce in tisto, kar bodo ponujali na stojnicah, da bo dogajanje bolj sproščeno, pa bodo s svojimi nastopi poskrbele domače in gostujoče plesne, glasbene in igralske skupine. Posebej bodo poskrbeli tudi za prikaz kmečkih opravil.
NAPOVEDNIK TURISTIČNEGA DRUŠTVA KANJA		
TRZIN:		
23. 4. 2015	Razstava	Vrtec Trzin
17.30	Z igro do prvih turističnih	TD Kanja
Avla CIH	korakov	
8. - 10. 5. 2015	XVI. FLORIJANOV SEJEM	TD Kanja
Šolsko igrišče		
16. - 24. 5. 2015	Teden ljubiteljske kulture	TD Kanja
odsev 13
Velika noč
Glasilo občine Trzin
Velika noč in običaji velikonočnih praznikov
Na veliki teden, v sredo, 25. marca, je Turistično društvo Kanja pripravilo zanimiv pogovor na temo Velika noč in običaji tega največjega krščanskega praznika. V naši sredi je bil prof. dr. Bogdan Dolenc, ki je predstavil celotno obdobje pred in po veliki noči, to je od pepelnične srede pa tja do binkošti. Velikonočni čas se v Rimskokatoliški cerkvi vsako leto datumsko spreminja in začne po prvi pomladanski luni. Praznovanje velikonočnega kroga se je v današnjem času strnilo na veliki teden, to je od cvetne nedelje do velike noči. Tudi druga verstva praznujejo, vendar se datumi večinoma ne ujemajo z datumi velike noči v Rimskokatoliški cerkvi. Tako na primer veliko noč pravoslavci največkrat praznujejo teden dni kasneje, za evangeličane pa se je letos velikonočni praznik ujemal z rimskokatoliškim. Skupaj smo obudili spomine na duhovne in posvetne običaje teh praznikov: od postnega časa, ko naj bi bili vzdržni pri jedi in veseljačenju, do cvetne nedelje, ki v krščanstvu pomeni prihod Jezusa v Jeruzalem. Spregovorili smo o običaju izdelave butaric - v Trzinu jim pravimo žegen, ki so v slovenskih pokrajinah tudi različno okrašene, do velikega četrtka in petka ter sobotnega večera, ko ragljo spet nadomestijo zvonovi in aleluja. Najbolj se je kot običaj ohranil obred blagoslova velikonočnih jedi in nedeljski zajtrk za skupno mizo z dobrotami iz jerbasa ali košarice. Tudi živina je bila deležna del dobrot za dobro rejo. Prisotni smo se z radostjo in nostalgijo spomnili časov, ko smo praznično oblečeni izbrane jedi nosili v cerkev k blagoslovu. Dekleta z novimi čevlji, belimi nogavičkami, fantje že v dolgih hlačah, komaj čakajoč na pirhe in tekmovanje v trkljanju ali ciljanju. Spomini sežejo do običaja spomladanskega grabljenja travnatih površin pred velikonočnimi prazniki. To ni bil samo običaj ureja-
Blagoslov velikonočnih jedi
Na veliko soboto, ki je bila letos 4. aprila, je trzinski župnik ob 12., 14. in 15. uri blagoslavljal jedi v cerkvi in ob 13. uri tudi v Domu počitka Trzin. Kljub deževnemu dnevu se je na vsakem blagoslovu zbralo veliko občanov. Vsak, tudi najmlajši, je prinesel k blagoslavljanju svojo košarico. Le-te so bile prekrite s prelepimi pregrinjali, pod njimi pa so se skrivale velikonočne jedi: šunka, obarvani pirhi, hren in potica. Vsaka od njih ima poseben pomen pri praznovanju najpomembnejšega krščanskega praznika, velike noči. Šunka simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica pa trnjevo krono. Nekateri so jedi skrbno pripravili doma, za druge so poskrbeli naši trgovci. V malih otroških košaricah pa so večinoma ležala majhna čokoladna jajčka, zajčki ali piščančki.
Tanja Jankovič
nja omenjenih površin, koristno je bilo tudi za bujno rast. Fizično delo se je končalo pred velikim četrtkom.
Navade in običaji velikonočnega časa so se nekdaj krajevno bistveno razlikovali. Danes se razlikujejo vedno manj zaradi ponudbe in potrošništva. Butarice so bile v mestih bogato okrašene z raznobarvnimi pirhi, pentljami in drugim okrasjem, na vasi pa so jih krasila večinoma jabolka in kakšna pomaranča. Vaške gospodinje so kar tekmovale, katera bo imela lepše urejen dom, bolj bele zavese, urejene otroke ...
Na velikonočni ponedeljek so se ljudje v skupinah odpravljali na znamenite romarske točke in jih popestrili, kot danes rečemo temu, s turizmom. Trzinci so šli najraje na Šmarno goro, Limbar-sko goro, na Dobeno ...
Prof. dr. Dolenc nas je opozoril, da je v Rimskokatoliški cerkvi začetek tedna v nedeljo, torej začnemo teden s praznovanjem. Nedelja naj bo praznik ne samo v smislu fizičnega ugodja, vese-ljačenja, izobilja, temveč naj bo namenjena tudi najrazličnejšim duhovnim, človeškim, humanim sporočilom.
Pogovor povzela: J. Valenčak
Delni sončni mrk
20. marca - na prvi pomladni dan, smo lahko tudi v našem kraju občudovali delni sončni mrk, pojav, ko se Luna postavi med Sonce in Zemljo. Na lep sončen dan je Luna prvič prekrila Sonce ob 9.31. Vrhunec je mrk dosegel ob 10.40, ko je bilo zakritega malo več kot 60 odstotkov površja Sonca. Ob 11.52 se je Luna umaknila. Ker je Sonce najsvetlejše nebesno telo, vanj ne smemo gledati, saj si lahko trajno poškodujemo oči, nas opozarjajo astronomi. Potebno je nositi zaščitna očala, ki so prekrita s posebno zaščitno folijo. Uporabno pa je tudi dovolj temno in nepoškodovano varilno steklo. Sama sem uporabila sončna očala in še varilno steklo ter posnela ta redki pojav. Po napovedih astrologov bomo naslednji delni sočni mrk lahko opazovali v Sloveniji leta 2021, popolnega pa bodo opazovali naši najmlajši šele leta 2081.
Tanja Jankovič
Delni sončni mrk ob 10.40
14 odsev
Glasilo občine Trzin
Pogovor z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem
In Pšata bo čistejša tekla
Udeleženci že tradicionalne spomladanske občinske čistilne akcije, ki je bila v soboto, 11. aprila, so na splošno ugotavljali, da ni več toliko divjih odlagališč odpadkov in smeti po Trzinu in njegovi okolici, kot jih je bilo nekoč. Nabrali so pravzaprav le za približno tri zabojnike odpadkov. Da ne bi mislili, da čistilci niso imeli dela! Naleteli so na kar nekaj skritih kupov zavrženih salonitk in gum ter tudi na drugo nesnago. Salonitne plošče so tako v gozdu v bližini trzinskega smučišča našli člani smučarskega društva, nanje pa je v gozdu blizu bencinske črpalke naletel tudi naš prejšnji župan Tone Peršak, starih gum so ob Pšati v travnikih precej našli člani kulturnega društva, ki so tam naleteli tudi na kup zavrženih keramičnih ploščic. Med zanimivimi najdbami so bile tudi avtomobilske tablice in celo avtomobilski ključi. Zelo veliko nesnage so iz Pšate potegnili tudi zavzeti pripadniki nove skupine civilne zaščite pod vodstvom našega sodelavca Mihe Pavška. Čistili so strugo Pšate od osnovne šole proti Gregčevemu mostu. Opremljeni z novimi »občinskimi« visokimi škornji in drugo opremo civilne zaščite so iz struge vlekli gume, velike veje, razno plastiko; niso se mogli načuditi, kaj vse se je tam nabralo.
Ton letošnji akciji je dalo prav zavzeto čiščenje brežin in struge Pšate, saj so se za čiščenje tistih predelov odločili številni trzinski ljubitelji narave in urejenega trzinskega okolja. Med tistimi, ki smo jih srečali ob Pšati, moramo poleg vnetih pripadnikov civilne zaščite še posebej omeniti člane kulturnega društva na čelu z županom Petrom Ložarjem, ki so čistili bregove Pšate od železniškega mosta proti Pšati in tudi staro strugo Pšate, ob odstranjevanju nesnage z bregov Pšate pa smo zmotili tudi novega predsednika društva upokojencev Zorana Rinka. Bregove Pšate so čistili tudi drugi, še zlasti več družin, ki so se neodvisno odločili, da morajo prispevati svoj delež k bolj čistemu okolju v Trzinu. Vsekakor lahko zapišemo, da zdaj, po akciji, Pšata skozi Trzin in iz Trzina teče čistejša.
Ne moremo naštevati vseh skupin in posameznikov, ki so se pridružili čistilni akciji, povedati pa moramo, da je bila spet zelo številna skupina mladih planincev, ki so že tradicionalno čistili gozd in njegove obronke od društvene hišice proti športnemu parku in Gvajšku ter nato proti bajerju. Iskanje odpadkov je bilo za nadobudne hribovčke tako živahno, da so včasih kar pozabili na smeti. Pa kaj ne bi, saj so našli čudovito kočico iz vej pa brv preko jarka, ki je bila pravi izziv za ravnotežje prihodnjih plezalcev.
Gasilske vrste so bile tokrat okrnjene, kajti njihove ekipe so se udeležile gasilskega tekmovanja, tisti, ki so ostali doma, pa so že po tradiciji temeljito očistili gasilski dom in gasilsko opremo. Nekaj zbranih odpadkov je namesto gasilcev takoj na odlagališča razvozil Andrej Nograšek, za precej drugih zbranih vreč odpadkov pa so naslednji dan poskrbeli tudi gasilci, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Svojo brunarico ob smučišču in seveda tudi smučišče s širšo okolico so počistili smučarji, ki so jim na pomoč priskočili kolesarji in člani društva Trzin je naš dom. Folklorniki so skoraj v plesnem koraku počistili okolico ceste in železnice v smeri proti Depali vasi, lovci so se zbrali najprej pri bajerju in nato krenili ob Beli cesti in drugih gozdnih poteh proti Dobenu in Rašici, športniki so čistili v športnem parku, kjer je Matjaž Erčulj tudi postavljal orodja za telovadne vaje na prostem.
Malo slabše je bilo tokrat z obiskom zagovornikov čistega Trzina v industrijski coni. Omeniti moramo tudi šolarje, ki so že dan pred tem čistili okolico šole in vrtca. K sreči dela za pobiralce smeti letos le ni bilo toliko, lahko zapišemo, da je Trzin po spomladanskih čistilnih akcijah iz leta v leto bolj čist. Zagotovo k temu prispeva večja ozaveščenost, precej pa tudi redne akcije
odvoza kosovnih odpadkov, zbiranje nevarnih odpadkov ter urejena zbirališča obrezanega vejevja. Koordinatorka tudi letošnje čistilne akcije, predsednica Turističnega društva Kanja Trzin, Jožica Valenčak, je po akciji povedala, da je razdelila 168 kupončkov za malico odraslim in 27 kupončkov otrokom, vendar otrok, ki so sodelovali v akciji, ni prišlo na malico prav veliko, prav tako pa so tudi številne družine, ki so se vključile v akcijo, šle po akciji domov, ne da bi prišle na malico.
Tisti, ki so prišli na malico, pa so bili zelo zadovoljni, saj je bilo pri bistroju Mojca v industrijski coni, kjer so tokrat prvič pripravili zaključek čistilne akcije, prav prijetno. Postregli so jim tudi z zelo okusnim golažem, tako da je bilo na koncu martinčkanje na pomladnem soncu vesela priložnost za obujanje spominov, smeh in prijateljske klepete. Marsikdo od udeležencev akcije je verjetno že zdaj prepričan, da bo prihodnje leto spet prišel, ne glede na to, da na ta način nekako podpira tiste, ki se akcij ne udeležujejo in so v resnici pravi onesnaževalci naravnega okolja v Trzinu.
Miro Štebe
odsev 15
Za zabavo in promocijo
Glasilo občine Trzin
Gostilna pr' Francet'
Rumeni plakati so nas vabili na predstavo Gostilna pr' Francet' s snemanjem v živo, predstavitvijo Trzina in vseh društev, ki so s svojim delom prisotna v naši občini.
Gre za glasbeno oddajo, ki jo vodi v Trzinu že dobro poznani voditelj Franci Peternel, ki nas, med drugim, že vrsto let zabava s svojim vodenjem programa na Florjanovih sejmih. Oddajo večinoma posnamejo vnaprej, in tudi v Trzinu je bilo tako.
V popoldnevu, do poznih večernih ur, smo se v nedeljo, 29. marca, predstavniki društev izmenjavali na odru v trzinskem kulturnem domu, vmes pa so za popestritev dodajali glasbene vložke. Od društev so se predstavili športniki, smučarsko društvo, društvo prijateljev mladine, društvo upokojencev in za konec še društvo kolesarjev, če pa sem koga izpustila, se opravičujem, program je bil dolg in bogat. Ker je prireditev namenjena tudi turistični predstavitvi kraja, smo člani turističnega društva okrasili mizo z reklamnim materialom, ponudili tradicionalno trzinsko klobaso in predstavili delo vezilj in rezbarjev, meh pa sta raztegnila dva mlada krajana. Zaradi bogate dejavnosti nas je Franci kar vse povabil na oder in na svoj šaljivi način postavljal vprašanja in vodil
pogovor z nami, in tako prikazal bogato delovanje društva. Pogovor je bil sproščen, ker nas zaradi dolgoletnega sodelovanja pri večjih prireditvah dobro pozna in točno ve, kdo je zadolžen za kakšno prireditev oziroma dejavnost. Naša folklorna skupina Tr-zinka se je namesto pogovora predstavila s spletom plesov, pravo nasprotje pa je bil kasneje show dance ples. Vmes pa so nas razveseljevali igralci iz KUD-a s prikazovanjem odlomkov iz svoje bogate raznolike dejavnosti. In ker se v Trzinu nič ne dogaja brez naše glasbene šole Lartko, smo tudi v tem večeru spremljali njihov nastop, to je od prisrčnih najmlajših pa do drugih, ki že leta izpopolnjujejo svoje instrumentalno in pevsko znanje.
Ker je bila oddaja poleg razvedrila in predstavljanja naših društev tudi glasbeno obarvana, je voditelj Franci v goste povabil veliko ansamblov, ki so s svojo kvaliteto prepričali, na žalost, maloštevilne obiskovalce.
O Trzinu ve seveda največ naš župan, in to je izkoristil tudi voditelj s svojimi vprašanji, naslednji dan pa sta pogovor nadaljevala ob spremljanju televizijske kamere s predstavitvijo občine. Gledalci, ki si bodo ogledovali posnetek oddaje, pa bodo videli, da živimo v sicer skoraj najmanjši občini, ki pa je urejena in ima bogato kulturno življenje.
Dunja Špendal
Razpoloženje sta dvignila tudi harmonikarja Miha Pančur in Uroš Kurent.
Gostilno pr' Francet' od vsega začetka spremljajo večje regionalno poznane televizijske hiše, kjer si posnetek tudi lahko ogledate:
TV VAŠ KANAL, TV VTV, TV AS, TV SPONKA, TV IDEA, ETV, TV ARENA, TV VASCOM, PETV, SIP TV,
SAVINJSKA TV, TV GALEJA, TV PETELIN.
16 odsev
Glasilo občine Trzin
Se sukat znajo
Naši folklorniki na območni predstavitvi v Kamniku
Pod organizacijskim okriljem kamniške območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti se je občinstvu 15. marca na prireditvi pod imenom »Radi pojemo, igramo, se po vižah sukat' znamo« predstavilo približno 350 nastopajočih iz 15 društev, od vrtčevskih otrok, šolarjev, študentov, folklornikov različnih poklicev pa vse do ohranjevalcev tovrstnega ljudskega izročila v vrstah društev upokojencev.
Prvič se nam je predstavila naša »mlajša« folklorna skupina Skerca, ki deluje šele od oktobra 2014. V skupini pleše šest parov, ki jih družita veselje in ljubezen do slovenskega ljudskega plesnega izročila. Poleg ohranjanja ljudskega izročila je v ospredju tudi druženje, ki omogoča boljšo povezanost članov skupine, in prijateljstvo, kar vodi tudi k uspešnosti njenega delovanja. Naslov prvega plesa, ob spremljavi harmonikarja, ki ga je skupina vključila v svoje delovanje in ga tudi predstavila, je »Gorenjski svatovski ples s pogačo in majoliko«. Po uvodnem plesu je bil osrednji prizor ples s svatbeno pogačo, ko je na plesišče stopila ponosna in nasmejana Lenčka z jerba-som na glavi, v njem pa je nosila pogačo. Ta ples je ponazarjal nekdanjo vero v magično moč plesa, saj besedilo naznanja, da čim bolj se bo dekle sukalo, tem boljša bo letina. Fant Janez je potem zaplesal poseben ples, pri katerem je imel na glavi majoliko z vinom. Pridružili sta se Francka in Katrca, ki sta želeli pritegniti njegovo pozornost. Vse dogajanje pa so spremljali živahni plesni koraki, poudarjeni s številnimi potrki in urnimi obrati, poskoki in vriski. Ognjeni krst je skupina dobro prestala in s svojim plesom zagotovila dobro letino. Kako težko je brez pomoči rok na glavi nositi jerbas in majoliko, pa smo videli po dveh plesih, ko se je z isto zgodbo predstavila druga folklorna skupina, ki pa ji to ni uspelo.
Zerjavčki, cvetlice, ki sicer bolj stilizirane krasijo grb naše občine, so letos zacveteli relativno zgodaj in so tudi sorazmerno hitro odcveteli. Žal jih je bilo letos manj kot lani, dva od travnikov, kjer so bili prejšnja leta bolj številni cvetovi, pa sta letos povsem drugačna. Prerašča ju drugačna trava in tam skoraj ni bilo več cvetočih žerjavčkov. Na domžalskem koncu so spet zorali eno od rastišč, podobno pa se godi redkim in vsaj na papirju zaščitenim cvetlicam na Ljubljanskem barju. V bližini Bevk so preorali dva travnika, kjer je bilo včasih vse polno teh cvetov, nekaj drugih rastišč pa je bilo letos poplavljenih. Upajmo, da je bila takšna letina za žerjavčke bolj izjemna in da nas bodo prihodnje leto spet razveseljevali v večjem številu.
MŠ
Voditelj je predstavil našo »starejšo« folklorno skupino Trzinka, v kateri je 12 parov in je lani praznovala svojo 5. obletnico delovanja. Združili so se plesalci, ki nikoli prej niso plesali folklore, torej popolni začetniki. Z vztrajnim delom so se v tem obdobju naučili nekaj spletov gorenjskih, belokranjskih in prekmurskih plesov in nekaj plesov iz okolice Ljubljane. Člani skupine radi plešejo in se družijo, redno hodijo na plesne vaje in sedaj tudi na pevske, rezultat pa je bil viden na tem nastopu v primerjavi z nekaterimi ostalimi nastopajočimi. Prava popestritev je bila tokratna odrska postavitev »Vaške klepetulje«. Zgodba nas je popeljala v čase, ko so se ob različnih priložnostih srečevale vaške ženske in izmenjavale vsakdanje novice, koga »obrale do kosti«, predvsem pa se naklepetale in nas, obiskovalce, s svojim drugačnim nastopom, povezanim v zgodbo, odlično zabavale in nasmejale. Možje so se iz njih seveda norčevali, jim ob glasbeni spremljavi harmonike, klarineta in kontrabasa nekaj šaljivega zapeli, na koncu pa so skupaj zaplesali splet štajerskih plesov. In s svojo zgodbo, petjem in plesom so dvignili razpoloženje v dvorani in na koncu poželi največji aplavz. Folklorna skupina Trzinka je s svojo predstavitvijo dokazala, da lahko kot ohranjevalec, poustvarjalec in posrednik besedil pesmi ter plesnih folklornih izročil pokaže nastop, ki si ga gledalec še kako zapomni. Enak ples, kot se ga učijo in plešejo tudi marsikateri drugi folklorniki, so nam predstavili v živahni in zanimivi novi preobleki.
Prireditev je lepo uspela, mogoče pa bi organizator v prihodnje naredil revijo v dveh delih, in sicer bi imeli najmlajši, ki si zaslužijo za njihovo prisrčnost iskrene čestitke, svoj festival, starejši pa v drugem terminu. Na začetku je bilo v dvorani preveč obiskovalcev, po nastopu otrok so starši odhajali, nemir je bil moteč in neprimeren za druge nastopajoče.
Dunja Špendal
Žalostno leto za žerjavčke
odsev 17
Da spomin ne zbledi
Ljubezen ostane in bogati
V četrtek, 9. aprila, je pred nami spet zasijal spomin na Bojana Ogorelca, našega nekdanjega soobčana, priljubljenega spremljevalca številnih trzinskih kulturnih in družabnih prireditev, enega najvidnejših slovenskih strokovnjakov za geologijo, predvsem pa prijetnega, dobrega človeka, ki je vedno nasmejano pogledal drugim v oči. Njegova vdova, Helena Ogorelec, je v dvoranici Mar-jance Ručigaj prijateljem in znancem predstavila svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Pesmi o tebi, ki jo je posvetila svojemu dragemu pokojnemu možu. Pesmi, ki jih je posvetila Bojanu in njuni ljubezni, so nastajale, še preden je Bojan stopil na pot brez
Glasilo občine Trzin
vrnitve pa tudi po tem, ko se je že poslovil. Na svoj liričen način Helena v njih podoživlja trenutke skupne ljubezni, slika trenutke tihe sreče ob velikih- malih stvareh, izraža hrepenenje po svojem dragem in govori o žalosti slovesa, izgube. Helena ni izgubila poguma in svojo žalost je izlila v zapisovanje verzov, ki so pogosto kratki, nekako v stilu haiku poezije. Prinašajo refleksije, pogosto brez velikih začetnic in ločil, bralca pa njeni stihi pritegnejo, da pogosto sega po knjižici in tudi sam zahrepeni po bližini dragih.
Poleg Helene Ogorelec sta pesmi brali tudi Natalija Brodar in Andreja Zupančič, vse tri pa je na kitaro z vrhunskim ubranim petjem spremljala Darinka Bak.
Miro Štebe
Predstavitev misijona v Malaviju
Malavi je osma najrevnejša država na svetu in hkrati najvarnejša Malavi nam bo predstavila Majda Pezdirc, ki je bila v tej afriški dr-na afriški celini. Spopada se z veliko revščino in boleznimi, ki žavi prostovoljka ter humanitarna delavka in bo tja še šla pomagat
morijo prebivalstvo.
revnim družinam in otrokom.
Velik problem predstavljajo različne nalezljive bolezni OHI^	Vabimo na predstavitev Malavija, ki bo v sredo, 22.
malarija, tuberkuloza), ki so vzrok za vis°ko st°pnjo umrljivosti,	aprila 2015, ob 19.30 v Dvorani Marjance Ručigaj v
predvsem otrok. Slab dostop do pitne vode, nehigienične razme-	.	,	^ ,
re, slaba zdravniška oskrba, pomanjkanje zdravnikov, lakota in še	lrzinu. mnogo drugih tegob terjajo življenja iz dneva v dan.
18 odsev
Glasilo občine Trzin
Pogovor z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem
Člani občinskega štaba Civilne zaščite Občine Trzin na
■	•	•	V • a • I • | •••
usposabljanju in čistilni akciji
Na začetku letošnjega leta prenovljen in kadrovsko dopolnjen Občinski štab civilne zaščite Trzin (OSCZ), natančneje njegovi člani, so bili v aprilu zelo dejavni. Sodelovali so pri dveh pomembnejših dejavnostih - izobraževalni na Igu in delovni v Trzinu. Na začetku meseca aprila so se v Izobraževalnem centru zaščite in reševanja Uprave RS za zašito in reševanje na Igu udeležili tridnevnega uvajalnega in temeljnega usposabljanja za poveljnike civilne zaščite, njihove namestnike in člane OSCZ. Usposabljanja se je od skupaj 12 članov OSCZ udeležilo tudi šest članov vodstva Civilne zaščite iz naše občine in strokovna sodelavka, ki je na Občini zadolžena za področje zaščite in reševanja.
Seznanili so se s sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, silami in sredstvi za zaščito in reševanje, z nalogami in pristojnostmi poveljnika civilne zaščite in Občine ter vodje intervencije, poseben poudarek pa je bil namenjen tudi področju odnosov z javnostmi. Usposabljanje so zaključili z zanimivo izkušnjo - praktično vajo, v kateri so izvajali aktivnosti ob simulaciji vzporednih dogodkov, nastalih zaradi neurja, ki je pustilo posledice tudi na območju občine Trzin.
Personalna sestava OSCZ je v primerjavi s prejšnjimi člani štaba precej spremenjena. Po novem ima štab 12 članov (prej 9), od katerih so bili trije že v prejšnjem štabu. Vodstvo Civilne zaščite Občine Trzin sestavljajo: Miha Pavšek (poveljnik Civilne zaščite Trzin) in Franc Korošec (namestnik poveljnika CZ Trzin). Stab Civilne zaščite s člani:
Petra Pavlič, Borut Kump, Marko Kajfež, Miha Peternel, Aleš Rink,
Tudi na balkonu lahko gojimo zelenjavo
nja razlagajo, jih poučujejo in jim svetujejo glede gojenja in nege rastlin. Zakaj bi se odločili prav za vrtnarjenje na balkonu, je, po Lo-retinem mnenju, več razlogov. Na ta način lahko zapolnimo prazen prostor na balkonu in ga hkrati polepšamo, predvsem pa pri rastlinah lažje nadziramo razvoj bolezni in škodljivce. Za dober pridelek potrebujemo vsaj šest ur sonca dnevno, dovolj prostorno posodo, kvalitetno zemljo, vodo in hranila. Vse pa se začne z dobrim načrtom, na katerega zapišemo in narišemo svoje želje, podobno kot pri velikem vrtu. Pri tem moramo upoštevati vse zakonitosti rastlin, ki veljajo tudi za delo na vrtu, kot so dobra zemlja, kolobarjenje, hranilna zahtevnost, upoštevanje dobrih in slabih sosedov ... Zelo pomemben je tudi način oziroma postopek sajenja v posodo, kjer je prostor omejen, pravilna izbira organskih gnojil, navsezadnje tudi redno zalivanje. Za gojenje na balkonu so najbolj primerne začimbnice, saj je z njimi malo dela. Tisti bolj drzni pa lahko gojijo tudi zelenjavo. Predavateljica je pokazala zanimive fotografije raznih kombinacij zelenjave in zelišč, ki so bile zasajene v različnih posodah, koritih, sodih, košarah, celo v odsluženih loncih. Raznovrstne zasaditve lahko, poleg tega, da rastline koristno uporabimo v kuhinji, služijo tudi kot varovalo pred pogledi, kot dekoracija, lahko rastejo tudi ob steni kot vertikalni vrt. Možnosti je veliko, le močno željo moramo imeti in uresničimo lahko še tako nemogoče ideje.
Po mnenju predavateljice je tudi majhen vrt lahko veliko bogastvo. Pomembno je, da pri delu in kasneje plodovih dela uživamo. Alenka Marjetič Žnider, ki je dogodek organizirala, je povabila vse prisotne, da se pridružijo Urbanom vrtovom Trzina in njihovim akcijam. Letos bodo namreč začeli sodelovati s strokovnjaki Kluba Gaia pri obdelavi enega od njihovih vrtičkov. Tako se lahko vsi naučimo kaj novega, predvsem pa si izmenjujemo izkušnje pri vrtnarjenju.
Tanja Jankovič
Jani Muha, Andrej Nograšek, Peter Pavlič, Jože Jerman in Toni Bizjak. Pišite nam na elektronski naslov civilna-zascita@trzin.si ali pa obiščite spletno stran Občine Trzin http://cz.trzin.si/. Na Florijanovem sejmu, natančneje prvi dan sejma oziroma v soboto, 9. maja, pa se boste lahko oglasili tudi na naši stojnici, kjer se boste lahko seznanili z nekaterimi ukrepi prve pomoči (npr. uporaba defibrilatorja), na voljo pa bo tudi nekaj gradiv s področja zaščite in reševanja.
Pripravila: Vika Kreča in Miha Pavšek
Najboljša zelenjava je tista, ki jo pridelamo sami. Za to ni potreben velik vrt, dovolj je malce domišljije, nekaj starih loncev in prostor na balkonu. Pri tem pa ne smemo pozabiti na zakonitosti narave in zahtev rastlin, ki jih želimo vzgajati na tak način.
Člani skupine Urbani vrtovi Trzina so v dvorani Marjance Ruči-gaj v petek, 20. marca, pripravili predavanje strokovnjakinje Kluba Gaia Lorete Vlahovic Vrtnarjenje na balkonu. Na predavanje so prišli tisti, ki že vrtnarijo, in tudi drugi, ki želijo polepšati svoj balkon predvsem z rastlinami, ki jih lahko koristno uporabijo pri pripravi zdravih obrokov.
Poučno predavanje je Loreta Vlahovic začela s kratko predstavitvijo Kluba Gaia, ki se usmerja v ekološko vrtnarjenje. Strokovnjaki kluba po Sloveniji pripravljajo predavanja, na katerih ljubiteljem vrtnarje-
odsev 19
Predavanja
Glasilo občine Trzin
Izzivalec ulice - osupljivo in šokantno, a hkrati poučno
Vsi starši bi radi svoje otroke obvarovali pred pastmi in nevarnostmi, ki prežijo na njih in izkoriščajo njihovo naivnost in mladost. Dobro jim lahko svetujemo o stvareh, ki jih tudi dobro poznamo. Z napredkom, razvojem tehnologije in sveta pa so se razbohotile pasti, ki jih starši ne poznamo in jim zato nismo več kos. Prišli so novi izzivalci, ki se jih ne znamo ubraniti. Zato marajo izobraževati tudi nas, starejše, da spoznamo ta novi svet, prepoznamo nove pasti in smo tako lahko še vedno v oporo svojim otrokom. Predvsem pa jim še vedno znamo svetovati.
V telovadnici OŠ Trzin je vodstvo trzinskega podjetja Aktiva skupina v ponedeljek, 23. marca, organiziralo predavanje z naslovom IZZIVALEC ULICE, ki ga je vodil Bojan Kodela. Predavanje so pripravili za svoje zaposlene, nanj pa so povabili tudi župana občine Trzin Petra Ložarja, učiteljski zbor Osnovne šole Trzin in ravnateljico Heleno Mazi Golob. Ker je bilo vabilo objavljeno tudi v Odsevu, so na predavanje lahko prišli tudi občani, a jih zaradi zgodnje ure ni bilo kaj dosti. Vodja programa Bojan Kodela se je uvodoma pošalil, rekoč: »Aktiva čisti Slovenijo, neodvisen.si pa čisti Slovence.« In v nadaljevanju smo ugotovili, kaj je s tem mislil in kako prav ima. Sama pa bi dodala, da nas program ozavešča in nam na sicer šokanten način, a realno, predstavlja pasti, ki vodijo v zasvojenost.
Težko je na kratko in hladno opisati skoraj dve in polurno predavanje, ki ni pustilo nikogar brezbrižnega. Zanimivi so že uvodni video prispevki markantnih in javnosti znanih oseb, kot so antropologinja Vesna Vuk Godina, dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, zaporniški duhovnik Robert Friškovec in drugi, ki govorijo o novem svetu, uličnem znanju otrok, o izgubljeni generaciji, ki v resnici ni izgubljena, ampak bo postavila nove vrednote. Potem so tu še šokantni podatki o številu mladih zasvojencev, o velikih vsotah denarja za njihovo
Prepovedane droge
Na začetku aprila je bilo na osnovni šoli Trzin predavanje o prepovedanih drogah, ki ga je vodil Aleš Bartol, višji kriminalist, specialist Oddelka za organizirano kriminaliteto, skupina za prepovedane droge PU Ljubljana. Kaj se dogaja z mladimi ob spremembi šolskega okolja, neverjetni podatki o številu in količini različnih drog, znamenja, po katerih spoznamo zasvojenca, je le nekaj tem, o katerih je spregovoril predavatelj. Glasno je poudaril, kako zelo pomembna je vloga staršev pri vzgoji, postavljanje meja, doslednost ... Šokanten je podatek, da je najmlajši odvisnik od heroina v Sloveniji star le 12 let. To so kruta dejstva, s katerimi se kriminalist pri svojem delu srečuje že vrsto let. Žalostno pa je, da se le peščica zaskrbljenih staršev zaveda pomembnosti poznavanja drog, saj jih je na predavanje prišlo presenetljivo malo.
Tanja Jankovič
rehabilitacijo, pa kljub temu nikoli niso povsem ozdravljeni. Predavatelj je predstavil kruta dejstva o alkoholu, nasilju, tobaku, adrenalinu. Spregovoril je o pasteh socialnih omrežij in krutih računalniških igricah, ki zapeljejo v virtualni svet, kjer se izgubi stik z realnostjo. Pomemben del pasti so tudi droge. Ogromno jih je, najbolj nevarne so nove, sprogramirane droge. Tu so tudi subliminarna sporočila, ki se jih sploh ne zavedamo. Teh je največ v oglaševanju, v filmih, risankah. So prikrita in nas usmerjajo kot čredo ovac tja, kamor želijo. Po mnenju vodje programa so eden največjih subliminatorjev risanke Walt Disneya, tudi slovenski mladinski film Gremo mi po svoje pošilja napačna sporočila mladim. Premalo je časa, da bi spoznali vse pasti bolj podrobno, a poslušalca pretresejo in ga prisilijo v razmišljanje. V Sloveniji namreč delujejo razne organizirane kriminalne združbe, lobiji in »ulica«, ki jim niso mar posamezniki, le denar. V programu poudarjajo, da moramo spremljati in odkrivati zvijače teh nastavljavcev pasti, prepoznavati resnične informacije ter zavedanje samega sebe. To so po njihovem mnenju veščine, ki nas varno ubranijo pred različnimi poskusi manipulacije.
Za obrambo pred pastmi in zavajanjem predlagajo zelo preprosto rešitev. Novo socialno omrežje. Vsak dan, ob isti uri! Pa ne tako na računalniku, ampak tisto za domačo mizo v kuhinji, kjer se ob določeni uri vsak dan dobi cela družina, se sproščeno pogovarja o vsem in pozorno posluša drug drugega. Predvsem se je potrebno veliko pogovarjati in pozorno poslušati o vsem, kar otroci in mladostniki berejo, gledajo, igrajo, vidijo, slišijo. Pogovarjati se, predvsem prisluhniti pa, upam, da še znamo ... Za bolj sproščen zaključek zahtevnih tem predavanja je poskrbel zadnji posnetek reklame izpred tridesetih let - trije zajčki, ki skočijo v posteljo. Se jih še spomnite? Vsak večer so nas po risanki pospremili spat. Takrat je bilo vse drugače. Kodelja je zaključil program z besedami: »Glej pozitivno! A ne verjemi vsemu, kar vidiš, in predvsem - MISLI S SVOJO GLAVO! Saj še znaš!«
Močan naslov programa, profesionalno podprto dokumentarno gradivo, dobre govorniške lastnosti predavatelja, podatki, ki šokirajo in postavijo vsakogar na realna tla, vse to je pritegnilo k zbranemu poslušanju še tako nezainteresiranega posameznika. Velikokrat si zatiskamo oči, češ, to se ne more zgoditi nam. Pa se lahko! In nekaterim se tudi je ... Morda jih celo poznate, a ne veste za njihove težave ... Videli smo pretresljiv prikaz krute realnosti in dejstev, ki bi jih res moral slišati vsak odrasel, sploh pa starši. Problem nekoga je priložnost za drugega, je izpostavil Bojan Kodela. Najbolj ranljivi pri vsem tem pa so naši otroci, naša prihodnost.
Še naslov spletne strani za vse, ki bi radi zvedeli več o programu: http://ne-odvisen.si/
Tanja Jankovič
■r
20 odsev
Glasilo občine Trzin
Pogovor z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem
Skupščina medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale
V torek, 24. marca 2015, smo se ob 15. uri zbrali v Jamarskem domu na Gorjuši. Predsednica društva Majda Knehtl je pozdravila člane in goste. Leto 2014 je bilo zahtevno, a smo ga uspešno zaključili. Predsednica upa, da bomo tudi letos realizirali zastavljene cilje. Po predstavljenem dnevnem redu skupščine je sledila izvolitev ve-rifikacijske komisije, ki je ugotovila, da je prisotnih 111 članov, kar je bilo dovolj za sklepčnost. V delovnem predsedstvu že vrsto let
Domoljubje in nacionalizem
Med domoljubjem in nacionalizmom je jasna meja, ki pa se je marsikdo ne zaveda v popolnosti.
Biti domoljuben,
-	pomeni biti strpen - samospoštovanje poraja strpnost do drugih;
-	pomeni biti narodno ponosen - samozavesten in prepričan o svoji enkratnosti;
-	pomeni biti ozaveščen - poznavanje sebe pomeni biti narodno ponosen;
-	pomeni biti spravljen - domoljubje temelji na narodni povezanosti.
Vse skupaj pa je predpogoj za narodno (nacionalno) identiteto, oblikovanje pozitivne osebne in narodne samopodobe, kritično razmišljanje pripadnikov naroda, aktivno državljanstvo in razvoj demokracije.
In kaj je nacionalizem?
-	Nacionalizem je hotenje naroda po nadoblasti nad drugimi narodi.
-	Nacionalizem ne priznava izvirne enakopravnosti narodov.
-	Nacionalisti so praviloma sovražni do drugih narodov in tudi do vseh razlik med ljudmi in manjšinami.
Narodu določata OZEMLJE JEZIK IN KULTURA, ljudstvo pa postane narod s svojo zavestjo in pripadnostjo.
sodeluje izvoljena Marija Radkovič, ki vedno dobro opravi svojo nalogo in je zelo prizadevna. Lidija Krivec Fugger, predsednica Strokovnega sveta društva, je prebrala poročilo o delu v letu 2014. V šestih občinah deluje 27 skupin za samopomoč starih ljudi. Nekaj skupin je prenehalo delovati. Nastale pa so nove, in to največ v Kamniku. Uspešno so bile izvedene razne delavnice, strokovna srečanja, izleti in največji projekt Tabor 2014. V planu za 2015 je navedla podobne dejavnosti, kot so se odvijale lani. Veselimo se izletov, strokovnih predavanj in tabora. Blagajničarka društva Stanka Felicijan je podala finančno poročilo 2014 in plan financ za 2015. Do občnega zbora je imela razpis za financiranje društvenih dejavnosti samo Občina Trzin. Koliko sredstev in kdaj jih bomo prejeli, pa je vprašanje. Nadzorni odbor na čelu Silve Hacin na delo društva ni imel pripomb. Potrjena je bila članarina društva, ki za leto 2015 znaša 10 evrov. Na skupščini so bila podeljena priznanja za dolgoletno vodenje skupin voditeljicam Majdi Hrovat, Anki Limoni in Olgi Rožič. Veseli smo bili dveh gostov iz Trzina, prejšnjega predsednika Društva upokojencev Žerjavčki Francija Pavliča in novoizvoljenega Zorana Rinka ter njunih spodbudnih in prijaznih besed. Veliko povabljenih se je opravičilo. Skupščino smo zaključili s pogostitvijo in druženjem. V Jamarskem domu na Gorjuši se vedno prijetno zabavamo.
Jožica Trstenjak, skupina Naše vezi Trzin
K ^
In prav Slovenci smo narod, ki se je vrsto stoletij kalil v različnih nacionalističnih oklepih in končno v letu 1991 postal NACIJA in dobil svojo državo.
In če je domovina hkrati država, je pričakovati več domoljubja zaradi lažje identitete, ki se izraža s posameznimi državnimi simboli. Zavedajmo se, da domovina ni samo prostor, je tudi narod in vse njegove značilnosti.
Skratka, domoljubje je čustvo, ki je pogojeno prav z občutenjem domovine - kako smo ponosni nanjo, kako se počutimo v njej, kako smo v njej upoštevani, koliko smo svobodni ... Čustvo pa je pogojeno z dojemanjem, poznavanjem in razumevanjem DOMOVINE.
OZVVS Domžale, Janez Gregorič
V sredo, 8. aprila 2015, so sodelavci JKP Prodnik poskrbeli, da smo se vnovič znebili nevarnih odpadkov. Takole so pred najboljšim sosedom, kjer je bilo poznopopoldansko zbirališče (zgodnjepopoldansko je bilo za KUD-om), Trzinci prinašali še zadnje tovrstne odpadke in ponovno dokazali, da jim ni mar, v kakšnem okolju živijo.
Besedilo in foto: Miha Pavšek
odsev 21
Trznfest
Glasilo občine Trzin
Trz'n, Trz'n, Trznfest!
15. obletnica pomladnega festivala
Trznfest letos s še bolj bogatim programom
Letošnji Trznfest ob 15-letnici praznuje pravi mali jubilej, in tako boste obiskovalci priča fantastičnim dogodkom med petnajstim in štiriindvajsetim majem. Poleg lansko leto začetega »Trzn' za slavo« ter ledene dirke z ogromno kocko ledu na nosilih (prijave že potekajo na spletni strani http://trznfest.trzin.si!), se bo na odrih Trznfesta zvrstila kopica dogodkov. V oči najprej zbodejo najbolj znana imena, kot so Javšnik, Hodalič in glasbena skupina Društvo mrtvih pesnikov, vendar tudi preostali program ni zanemarljiv, saj se za vsako starostno skupino najde kaj.
Mladina bo na začetku festivala, 15. maja, uživala v glasbi manj znanih glasbenih skupin in jih tudi ocenjevala, za konec petkovega večera pa bodo nastopili rockerji Anavrin.
Sobotno popoldne, 16. maja, bo prav gotovo zanimivo za otroke, ali bolje rečeno cele družine, saj s svojimi ustvarjalnimi delavnicami, stojnično promenado, otroško predstavo »Oskar in prijatelji« ter prvim iskanjem trzinskega talenta med otroki, ponuja mešanico dobrih doživetij. Sobotni večer bo uživaški predvsem za ljubitelje etno muzike s skupino Katanija ter pop-rock glasbe, ki bo prihajala iz zvočnikov ob igranju Društva mrtvih pesnikov.
V nedeljo, 17. maja, vas bo nasmejal Matjaž Javšnik, ki je trenutno igralsko angažiran v nadaljevanki Ena žlahtna štorija - v kulturnem domu bo ob 20. uri nastopil s svojo novo komedijo »Striptiz«.
Za prve vroče dni festivala
Striptiz
Se spomnite Izidorja iz nanizanke TV dober dan? Seveda, vsak se nasmehne ob izrazu »Kilo dreka«. Igralec Matjaž Javšnik nas bo zabaval s svojim projektom Striptiz, v katerem ne razgali le sebe, ampak celo Slovenijo. Dotakne se družbene kritike, slovenske posebnosti in zanimivosti pa tudi naših prednosti ter slabosti. V smeh nas bo spravila ljubezen do pločevine, dvojina, družinske vezi, slovensko šolstvo, športni uspehi, javna uprava, in še bi lahko naštevali. Vse skupaj pa bo začinjeno s pregovorno slovensko zavistjo, ki nas v svetu vedno naredi unikatne. Organizatorji TrznFesta v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, higieno telesa in duha priporočajo ogled predstave, saj krepi trebušne mišice in pripomore k razgibanju možganov. Pridite v nedeljo, 17. maja, ob 20. uri v kulturni dom Trzin in se nasmejte do solz. Vstopnine ni!
Festival se bo nadaljeval s kanček bolj resnimi zvrstmi. V torek, 19. maja, nas spet obišče Arne Hodalič, in sicer bo v kulturnem domu ob 20. uri predaval o svojih izkušnjah, ki jih je doživel na popotovanjih po Indiji, ki jo po več kot 20 letih obiskovanja res dobro pozna. Da so obiskovalci ob ogledu njegovih izredno kvalitetnih fotografij osupli, verjetno ni potrebno posebej poudarjati.
Četrtek, 21. maj, bo namenjen vsem, ki so navdušeni bralci, obiskovalci gledališča in tudi tistim, ki po naravi radi zaidejo v bolj filozofske ali humanistične vode. Ogledati si bo moč predstavo domače KUD-ovske avtorske produkcije, filozofske lutkovne nadaljevanke z naslovom »Smisu smisla«, po predstavi pa bo sledil filozofski večer z Iztokom Osojnikom, pesnikom in pisateljem, tvorcem na mnogih umetniških področjih. Iztok Osojnik je izdal 27 avtorskih knjig, dve zbirki esejev in študij, pet romanov ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti. Za svoja dela je prejel kar nekaj tujih nagrad: mednarodno literarno nagrado KONS, italijansko nagrado Benečije-Julijske krajine za poezijo, Lucicevo nagrado in od slovenskih Jenkovo, Zupančičevo in Veronikino nagrado. Njegove pesmi so bile prevedene v 13 jezikov. Večer bo moderiral igralec, avtor, režiser in humanist Miha Novak.
Zadnji dan festivala, v soboto, 24. maja, pa Trzin gosti celjske ljubiteljske gledališčnike KUD Zarja Trnovlje-Celje, ki bodo nastopili z odlično Goldonijevo komedijo »Krčmarica Mirandolina«, s katero so se lansko leto, kot tudi trzinski KUD s Samomorilcem, uvrstili na 53. državno tekmovanje, Linhartovo srečanje v Postojni, kjer so navdušili prepolno dvorano.
Organizator obvešča, da bo za Javšnikov Striptiz in Hodaličevo Indijo potrebno rezervirati prostor v dvorani, in sicer boste to lahko storili prek emaila: rezervacije@kud-trzin.si.
Festivala ne bi bilo brez sofinancerja Občine Trzin, glavnega organizatorja KUD Franca Kotarja Trzin ter soorganizatorjev: Društva za zaščito mladosti Trzin, TD Kanja, Športnega društva Trzin in pomoči gasilcev!
Zato pridite in se zabavajte, 15. pomlad z nami bo krasna!
(bl)
Ana Pirc
22 odsev
Glasilo občine Trzin
Pogovor z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem
Bharat ali dežela tisočerih obrazov
Tokrat bomo spoznavali skrivnostno in neverjetno Indijo. Njeno bogastvo in zanimivosti bomo podoživljali med pripovedovanjem in ob slikovnem gradivu dobrega znanca kulturnega doma Trzin, Arneta Hodaliča. Predavanje fotografa, novinarja in potapljača bo nedvomno poživljajoče in razburljivo, kot smo že vajeni. Arne Hodalič namreč obiskuje Indijo že 26 let in v tem času se mu je v fotoarhivih nabralo na tisoče fotografij, v lastnem spominu pa prav toliko dogodivščin. Uživajte z njim ob zabavnih zgodbah in neverjetnih fotografijah na Trzn-Festu. Se vidimo v torek, 19. maja, v dvorani kulturnega doma ob 20 uri. Vstop je prost.
Ana Pirc
Trznfest 2015
Društvo mrtvih pesnikov
Skupina, poimenovana po filmu Petra Weira, bo letos zabeležila 25-letko delovanja in ustvarjanja. Bend pod tem imenom nastopa od septembra 1990 in je do danes izdal šest studijskih albumov.
Na slovensko glasbeno sceno so opazneje stopili s skladbo Ko te ni na Pop delavnici leta 1992 v Idriji, kjer so osvojili naslov najboljšega debitanta, že leto kasneje pa so v Sežani na istoimenskem festivalu zmagali po izboru strokovne žirije s skladbo Ko prižgeš nov dan.
V naslednjih letih je sledil dokončen preboj na slovensko glasbeno sceno z uspešnicami, kot so Ti in jaz, Čutm te, Rabm, Me že ma, da bi te, 25 in Ti si vse, ki je postala zaščitni znak skupine z več kot 1.000.000 ogledi na portalu You Tube.
Po maratonskem ustvarjalnem obdobju s producentom Žaretom Pakom (Siddharta, Dan D) se je DMP vrnilo z albumom Vojna in mir in zatreslo slovensko glasbeno sceno.
Pred nekaj leti so člani DMP zapisali: "Najboljše pesmi še niso napisane. Ste se kdaj vprašali, komu zvoni? Iz naftalina prihaja k vam DMP, ki še nikoli ni zvenelo bolje, kar potrjuje serija izjemnih koncertov na največjih slovenskih prizoriščih. Odprite okna za novo dozo kisika!"
In zdaj so tu. Vstopajo v 25-tko, ki jo bodo obeležili z izdajo dvojnega albuma uspešnic DMP in novega avtorskega albuma. Dvojni album 25 bo glasbeni polet skozi zakladnico skupine, ki bo predstavil dve ustvarjalni obdobji (1990-2000 in 2000-2015) ter najnovejši singel skupine z naslovom "Pleši z mano" ter pesem "Na polju zlomljenih besed". Nekaj za glasbene sladokusce. Za tiste, ki želijo slišati več. Predvsem več slovenske glasbe.
In vi ste tisti sladokusci, ki boste Društvo mrtvih pesnikov prišli poslušat na Trznfest v soboto, 15. maja zvečer, na športno igrišče v starem delu Trzina.
(bl)
odsev 23
Trznfest	Glasilo občine Trzin
KUD Zarja Trnovlje-Celje: Krčmarica Mirandolina
Predstavo Krčmarica Mirandolina avtorja Carla Goldonija pozna povprečen gledalec predvsem kot komedijo. Kar v resnici tudi je. Vendar pa se kljub salvam smeha, ki po navadi spremljajo predstavo, in živahnih ter dinamičnih vlogah redki zavejo eksistencialne stiske, v katero so pahnjeni liki. Osnovno gonilo igre je zelo kruto in banalno - denar. Socialni deficit se preliva tudi na druga področja in posledično določa tudi ljubezenske odnose, ki so zato bolj podobni strateški pogodbi in ne posledici zaljubljenosti dveh oseb.
Krčmarica Mirandolina kljub »svoji starosti«, saj je postavljena v čas okoli leta 1740, neverjetno preseneča s svojo aktualnostjo. Njena prodornost ni zgolj v humorju, ki ga v predstavi ne manjka, ampak v tem, kako s pomočjo le-tega kaže ogledalo nam samim danes in tukaj. Pohlep, prevare, laži, kraja in razprodaja vrednot po dolgem in počez so vzporednice, ki sovpadajo s trenutnim stanjem v naši družbi.
Mirandolina je navidezno prepuščena plavanju v morju, polnem morskih psov. Gospodo, ki jo predstavljajo grof, markiz in kava-lir, lahko zlahka primerjamo z današnjim kapitalizmom, ki neusmiljeno zahteva vedno nove žrtve, ki so po pravilu večinoma
nedolžne. Zato se Mirandolina ne bori le za svoj vsakdanji kruh, ampak tudi za osnovno človeško dostojanstvo. Njene želje niso gradovi v oblakih, ampak le to, da si lahko s svojim delom prisluži za dostojno življenje. Kaj vse je za to potrebno in kaj mora narediti, da se iz plena spremeni v lovca, pa si lahko ogledate v predstavi Krčmarica Mirandolina v izvedbi KUD Zarja Trnovlje, ki bo na Trznfestu na sporedu v soboto, 24. maja, ob 20.00 v Kulturnem domu Trzin. Vstopnine ne bo, zabava pa je zagotovljena!
(bl)
>jjfcV
V®-
Literarni večer malo drugače
Smiselna filozofija
Filozofija večini ni ravno pri srcu. Najbrž zato, ker je ne razumemo in je kompleksna. Vendar pa lahko postane zelo zanimiva in poučna ob logični interpretaciji. Večer se bo začel s predstavo Smisu smisla, ki je uprizorjena z naprstnimi lutkami in potuje po smislih humanistike. Osredotoči se na vprašanje obsojanja, na katerega poskuša odgovoriti z razlago filozofske knjige Sokratov zagovor. Njen namen je približati humanistiko in predstaviti njen vsakdanji pomen. Po besedah avtorjev:
»Kulturno-umetniška predstava za sprostitev odraslih, ki bo širila splošno razgledanost.« Glavni akterji predstave so lutke, znane osebnosti, ki so krojile zgodovino misli. Po odru se bodo torej sprehodili Sokrat, Platon, Nietzsche, Freud in drugi. O predstavi bo govoril prof. Iztok Osojnik. Vabljeni, da si predstavo ogledate in se pridružite razpravi v četrtek, 21. maja, z začetkom ob 20 uri v domu kulture v Trzinu. Vstop je prost.	Ana Pirc
Trznfest 2015
Oskar in prijatelji
Igrano-lutkovna predstava za vse, ki se radi zabavajo, raziskujejo in se učijo novih stvari.
Oskar je radoživ in radoveden fant, ki s svojim ogromnim kovčkom potuje po svetu, ga raziskuje in pri tem spoznava nove prijatelje. Toda tokrat se mu je pripetilo nekaj nadvse neprijetnega: izgubil je svoj zemljevid, brez katerega je popolnoma izgubljen. Oskar za pomoč prosi panterja Valterja, a med mrzličnim iskanjem zemljevida Oskar odkrije nekaj povsem novega in nepričakovanega.
Ste pripravljeni spoznati Oskarja? Potem pridite v soboto, 16. maja, ob 18. uri na športno igrišče pri osnovni šoli, če bo
dež, pa isti dan ob isti uri v Dvorano Marjance Ručigaj. Predstava je primerna za otroke od tretjega leta naprej.
(bl)
24 odsev
Glasilo občine Trzin
Pogovor z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem
Izjemni uspehi strelskega društva Trzin na državnem prvenstvu
V	soboto, 28., in nedeljo, 29. marca, je bilo na Rogli državno prvenstvo v streljanju z zračno puško in pištolo, ki je bilo za Strelsko društvo Trzin, še zlasti v mlajših kategorijah, izjemno uspešno.
V	soboto so se najprej pomerili mladinci, mladinke, pionirji, pionirke, mlajši pionirji, mlajše pionirke, cicibani in cicibanke. Kot prva je svoj nastop zaključila Neža Praprotnik, ki je med mladinkami dosegla tretje mesto.
Takoj za tem je ekipa pionirk v zasedbi Eva Mušič, Zala Kori-tnik in Nina Dimc osvojila tretje mesto. Na stopničke so se nato povzpele še mlajše pionirke Daša Dolenšek, Kaja Škrlep in Eva Verbovšek, ki so se uvrstile na odlično drugo mesto. Nekoliko slabše rezultate sta dosegli ekipi pionirjev in mlajših pionirjev, ki sta tekmovanje končali na 11. in 5. mestu. Nato je ekipa cicibank (Tija Cerar Šimenc, Pika Pezdir in Lana Prostran) osvojila drugo mesto, in tako so naše mlade strelke poskrbele, da smo dobili nov komplet medalj.
V	nedeljo so se pomerili še kadeti, kadetinje, člani in članice. Nepremagljivi so bili tokrat naši kadeti in kadetinje. Ekipa v sestavi Žan Močnik, Lovro Krašovec in Nejc Klopčič je osvojila naslov državni prvaki. Žan Močnik je osvojil tretje mesto posamezno.
Naslov državnih prvakinj pa si je priborila tudi ekipa kadetinj v sestavi Suzana Lukic, Saša Javorac in Laura Podobnik. Saša Javo-rac je osvojila posamezno drugo mesto, Suzana Lukic pa tretje. Med člani je najboljšo uvrstitev dosegel Jernej Adlešič, ki mu je za 1,1 kroga ušlo mesto v finalu in je tako ostal na 10. mestu. Ekipa članov s pištolo je v zasedbi Srečko Vinko, Sanel Hadžic in Ivan Rode dosegla sedmo mesto.
Tako smo tudi letos zelo uspešno zaključili sezono in z državnega prvenstva prinesli domov tri bronaste medalje, eno srebrno in kar pet ekipnih pokalov.
Strelsko sezono so že teden pred drugimi zaključili tudi naši veterani. Na državnem prvenstvu v Kidričevem je bil najuspešnejši Franci Brečko, ki je prejel dve srebrni medalji, eno v streljanju s puško in drugo s pištolo.
Zelo uspešno sta nastopili tudi Martina Habat, ki je s pištolo stala na najvišji stopnički, in Irena Šinko, ki je s puško v svoji kategoriji dosegla drugo mesto. Pohvaliti velja tudi Dušana Habata, ki je z odličnim rezultatom dosegel osmo mesto, in Andreja Perneta, ki je bil s puško na 12. mestu.
Izkupiček vseh teh odličij nam je zagotovil drugo mesto med vsemi društvi v Sloveniji, na kar smo zelo ponosni.
Neža Praprotnik
Lev in miška obiskala otroke
V dvorani Marjance Ručigaj so si številni otroci v sredo, 8. aprila, ogledali predstavo lutkovnega gledališča Tri z naslovom Lev in miška, ki jo je organizirala Knjižnica Tineta Orla. Zabavna predstava, ki temelji na Ezopovi basni z istim naslovom, se dogaja
v sodobni kuhinji, kjer veliki lev s pomočjo dveh pomočnic vodi kuharski tečaj. Pa tudi mala miška pozna veliko receptov, a so drugačni od levovih. Različni pripetljaji na koncu le pripeljejo do zavezništva in prijateljstva med njima. Otroci pa spoznajo, da tudi majhni lahko pomagajo velikim.
Tanja Jankovič
odsev 25
Šah
Glasilo občine Trzin
Zgodilo se je ...
Šahisti smo končali prvo letošnje ligaško tekmovanje: obe ekipi sta odigrali zadnji dve koli v 68. Ljubljanski šahovski ligi in udeležili smo se tudi zaključnega turnirja v pospešenem šahu. Pa začnimo poročanje prav o tem. Razlog, zakaj sem se odločil obrniti kronološko zaporedje, bo bralcu jasen, ko bo prebral te vrstice do konca. Torej, na sklepni turnir se je prijavilo kar 19 moštev, in tako je bilo v prostorih Šahovske zveze Slovenije na Bravničarjevi ulici v Ljubljani preko 80 šahistov. Odigrali smo pet kol po »švicarju«, nastopili pa smo z ekipama BUSCOTRADE (N. Jukan, M. Troha, G. Banfi in A. Grum) ter DOM-IN Agencijo za nepremičnine (V. Markič, D. Jukan, S. Mlakar, B. Mihelič in
I. Varga kot rezerva). Ker je zaradi zadržanosti manjkalo kar nekaj naših najmočnejših igralcev, nismo mogli računati na vidnejši uspeh. Prva ekipa je z osmimi točkami zasedla 14. mesto, druga pa je bila s pol točke manj še dve mesti nižje. Zmagala je ekipa ŠK Ig pred Mentorjem in ŠK Komenda Popotnikom.
Zadnji dve ligaški koli sta obe trzinski ekipi zavili v črno. Šahisti si takega scenarija v prihodnosti res ne želimo ponoviti. Moštvo BUSCOTRADE, ki je večino kol odigralo znatno oslabljeno, je vknjižilo le tri točke, kar pa je bilo premalo, da bi se rešili z zadnjega mesta lestvice. Drugo leto bomo zato morali nastopati v nižjem rangu tekmovanja. Nič bolje ni šlo ekipi DOM-IN Agencija za nepremičnine, ki se prav tako ni prebila višje. Končni tabeli z doseženimi mesti in točkami imata naslednjo podobo:
Super liga	Prva liga
1.	UKC Črni vitezi 25,5 2.	Mentor 24 3.	ŠK Ig 19,5 10. ŠK Trzin 9,5	1.	ŠD Vrhnika 28 2.	ŠK Zagorje 23 3.	ŠD Barob Šmarca 21,5 10. OM-IN Agencija... 8,5
Naslednji ligaški nastopi nas čakajo jeseni, do takrat pa bomo znova »nastopili« kot organizatorji. Vsi, ki vas šah zanima in bi se radi pomerili v poznavanju kraljevske igre, ste vabljeni na turnir ob počastitvi občinskega praznika. Tekmovanje bo 17. maja v prostorih Osnovne šole Trzin z začetkom ob 9.30 (prijaviti se je potrebno vsaj 10 minut pred začetkom). Med šahiranjem, ki se običajno konča nekje ob 15. uri, poskrbimo tudi za kosilo.
Andrej GRUM
Nova pridobitev v T3 - šiviljska delavnica
Pred kratkim so v podhodu bloka v centru Trzin (T3) blizu Picerije Olivija (naslov je Ljubljanska 12) odprli specializirano mojstrsko krojaško in šiviljsko delavnico, v kateri šivajo po meri moška, ženska in otroška oblačila, popravljajo oblačila vseh vrst in prodajajo svoje lastne izdelke. V Trzinu je še nekaj šivilj, ki se ukvarjajo s podobnimi opravili, vendar zanje večinoma izvemo, če sprašujemo prijatelje po tovrstni dejavnosti. Upajmo, da bo novo podjetje imelo več sreče kot slaščičarna, ki je tiste prostore uporabljala pred tem. Sicer pa nam je lastnik delavnice Jože Jagrič rade volje napisal nekaj zanimivosti o šiviljstvu:
Razvoj oblačil sega daleč v prazgodovino, v čas, ko je človek odkril oblačilo, ki ga je varovalo pred vremenskimi vplivi. Samo šiviljstvo pa je obrt in pravzaprav umetnost, ki je pri nas prisotna že več stoletij. Njeni dokumentirani začetki segajo v obdobje od 11. do 16. stoletja, ko so na Ptuju to obrt že imeli organizirano in se je dejavnost
pozneje povezala v cehovsko združenje. V času Ilirskih provinc je oblast ukinila cehe in obrt je lahko opravljal vsak, ki je plačal obrtni davek. V drugi polovici 19. stoletja je prišlo do razvoja strojne industrije, ki je začela izpodrivati ročno delo. V 20. stoletju so velike obrtne delavnice izumrle, saj so jih nadomestili industrijsko izdelani izdelki. Danes, v 21. stoletju, še občutimo zaton te obrti. Razlogov je več, predvsem pa je tako, ker gre za premalo cenjeno delo, izobraževanje za poklic daje premalo praktičnega znanja, glavni razlog pa je v veliki ponudbi industrijskih nizkocenovnih oblačil. Čas, v katerem živimo, je čas sprememb tudi na tem področju. Posamezniki spet odkrivajo pomen šivanja po meri in po lastnih željah. Pravih krojačev in šivilj je res bolj malo in dobiti dobrega mojstra je prej redkost kot pravilo, prav zato z zanimanjem pričakujemo, kako bodo ocenjeni mojstri iz nove šiviljske delavnice v Trzinu..
MŠ
Brenčanje čmrljev v vrtcu
V vrtcu Palčica so na materinski dan, 25. marca, otroci skupine Čmrlji in njihovi vzgojiteljici Tina in Maruša pripravili prav posebno presenečenje staršem in starim staršem. Ti so se z veseljem odzvali vabilu svojih malih navihančkov. Na nastopu se ni prav nič videlo, da bi imeli otroci ob množici gledalcev tremo. Neustrašno so zaigrali prisrčno igrico Pod medvedkovim dežnikom znane otroške pisateljice Svetlane Makarovič, glasno deklamirali pesmici Mamici in Mali nogometaš ter veselo zapeli o ciciškratu in o pomladi. Še posebej so se zabavali ob plesanju. Zbrani, da ne bi zgrešili plesnih korakov, in s širokimi nasmehi na ustih so predstavili Ples prijateljstva in dva ljudska plesa, živahno Špicpolko in Tribučko kolo. Da bi bila mera polna, so za praznik obdarovali vsak svojo mamico z rožico iz papirja, ki so jo naredili sami. Resnično so se zelo potrudili in s svojim prisrčnim nastopom popestrili že tako poseben dan, ki je posvečen vsem mamicam.
26 odsev
Tanja Jankovič
Glasilo občine Trzin
Pogovor z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem
Planinske novičke
Planinsko orientacijsko tekmovanje (POT) v Trzinu
14. marca je bila v Trzinu 2. tekma Dolenjsko-gorenjske lige v planinski orientaciji. Prvič pri nas. Kako je taka tekma sploh videti, nam je opisal Jaka: Ekipe (v Trzinu jih je bilo prijavljenih 24) krenejo na 5 minut, mešano, vse kategorije. Na začetku, ko pregledajo obutev, morajo osnovnošolci rešiti test iz planinskih znanj, starejši pa poleg tega vrišejo v zemljevid tudi točke po pisnem navodilu. Za gibanje po terenu imajo tekmovalci karto z vrisanimi kontrolnimi točkami. Te so dejansko postavljene v naravi, predstavljajo jih oranžno-bele prizme, ki imajo vsaka svojo značilno štampiljko. Ko tekmovalci točko najdejo, morajo žig odtisniti na njihov kontrolni list. Ko pridejo na cilj, seštejejo točke iz testa, vrisovanja in najdenih točk. Seštevek vseh poda vrstni red in določi zmagovalce preizkušnje. Pri nas so se mlajši planinci v lovu na kontrolne točke odpravili po krajši poti prek Ongra do gradu Jable in še malo naprej, nato pa so se vrnili po starem delu Trzina proti šoli. Starejši in najstarejši planinci so jo medtem mahnili do Spodnjega oziroma Zgornjega Dobena, od tam pa se v krogu preko barjanskega dela Mlak vrnili na start. Vse ekipe so pot opravile odlično in se pravočasno vrnile k šoli. Odzivi tekmovalcev so bili pozitivni.
Trzinski ekipi sta zasedli prvi mesti v svojih kategorijah. Bose koze so premagale šest ekip, Obriti orli pa dve. Vodji tekmovanja Špeli Kralj, ki je skupaj s prijatelji iz mladinskega odseka organizirala tekmo, pa lahko le čestitamo. Verjamemo, da bo naslednje tekmovanje za Trzince še boljše.
Planinsko orientacijsko tekmovanje (POT) v Borovnici
Dva tedna za tekmo v Trzinu je bila na vrsti tekma v okolici Pod-peškega jezera v organizaciji PD Borovnica. Okrnjena zasedba skupine Bose koze je zmagala tudi na tej tekmi in se uvrstila na SPOT (Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje), ki bo sredi maja na Rakitni.
Prvenstvo osnovnih šol v športnem plezanju
V	soboto, 11. aprila, je bilo v Vojniku Prvenstvo osnovnih šol v športnem plezanju za leto 2015. Na tekmi so nastopili tudi trije šolarji trzinske OŠ: V kategoriji mlajši učenci - brez licence je med 72 udeleženci Andraž Dornik Šelb zasedel 40. mesto. Še prepričljivejši sta bili dekleti v kategoriji mlajše učenke - brez licence: Minea Gorec je dosegla 15. mesto, Nina Kralj pa 23. mesto. V tej kategoriji je nastopilo kar 72 deklet! V skupni uvrstitvi osnovnih šol je OŠ Trzin dosegla 66. mesto (med 95 OŠ). Vendar so bili tam le trije tekmovalci ...
Zahodna liga za mlade plezalce se nadaljuje
V	soboto, 28. marca, je bila na sporedu že tretja tekma v Zahodni ligi. Tokrat so mladi plezalci »pristali« v Plezalnem centru Ljubljana. Naše društvo so zastopali: Nina Kralj, ki je v kategoriji starejše cicibanke zasedla 6. mesto! Tokrat se je zgodilo prvič, da je naša članica plezala tudi v superfinalni (tretji) smeri. V superfinale se je uvrstilo osem deklic, ki so prvi dve smeri preplezali do konca.
V	isti kategoriji sta nastopili še Živa Potočar (36. mesto) in Kaja Pavlišič (46. mesto). Andraž Dornik Šelb je na svoji drugi tekmi spet dosegel nekaj novih točk, saj je v kategoriji starejši cicibani dosegel 24. mesto. Naslednja tekma bo v Kamniku (organizator PK Kamnik - balvani) 18. aprila 2015.
Sodelovanje na občinski čistilni akciji
Kot je že običaj, smo trzinski planinci sodelovali pri akciji, ki smo jo pred mnogimi leti pravzaprav začeli prvi pripravljati. Ker smo letos nekaj zelo vsestranskih članov »posodili« Civilni zaščiti Trzin, smo bili še toliko bolj prijetno presenečeni, ko se je zjutraj na zbirališču zbralo toliko odraslih in otrok. Da je vse skupaj po-
tekalo v prijetnem vzdušju, se lahko prepričate v filmu, ki je na ogled na spletni strani društva in FB strani mladinskega odseka.
Čas občnih zborov ...
Mladinski odsek je imel svoj občni zbor v torek, 14. aprila. Na njem so mladi člani izvolili novo vodstvo. Dosedanjo načelnico Polono Podbevšek je zamenjala Špela Kralj. Seveda pa so pregledali delo v preteklem letu in se pogovorili o tem, ki jih čaka v letu 2015.
Planinsko društvo pa je imelo svoj redni občni zbor v četrtek, 16. aprila. Tudi tu so volili novo vodstvo, a kot kaže, je za tako naporno delo vse manj kandidatov. Zato ostaja vodstvo društva nespremenjeno.
Mladinski planinski tabor Kamniška Bistrica 2015
Naj vas še enkrat spomnimo, da bo letošnji že 29. mladinski planinski tabor od 18. do 26. julija v Kamniški Bistrici. Prijavnice bodo kmalu na voljo!
Napovedujemo ...
... predavanja in zanimive izlete, ki jih vodijo registrirani vodniki PZS našega društva. Natančne podatke (ure odhoda, oprema, posebna opozorila, prijave na izlet ...) preberite na spletni strani www.onger.org.
•	9. 5. 201 5 Sodelovanje na Florjanovem sejmu (plezalni stolp)
•	16. 5. 2015 Lučki Dedec (2023 m)
•	23. 5. 2015 Slovensko planinsko. orientacijsko tekmovanje
(SPOT): Rakitna
•	29. 5. 2015 Akcija odstranjevanja invazivk
•	30. 5. 2015 Kobilja glava
Dimež
Paint ball v Trzinu
Že v prejšnji številki Odseva smo omenili paint ball igrišče v gozdu nad obrtno cono. Zdaj smo si ga tudi ogledali. Na tisti parceli je kar precej »zaklonišč« in drugih ovir, ki lahko služijo za kritje tistim, ki se igrajo računalniške igrice v živo. Območje igrišča je dobro označeno z opozorilnimi tablami, in nismo mogli oceniti, če streljanje z barvnimi izstrelki lahko ogroža varnost mimoidočih. Vsekakor je to zanimiva možnost za popestritev trzinske turistične ponudbe.
MŠ
odsev 27
Na mladih svet stoji
Gasilci ne mirujemo
Marca smo imeli dve intervenciji. 9. marca so nas ob 13.10 poklicali, da gori podrast med IOC Trzin in Mlakami. Do prihoda PGD Trzin in CPV Domžale so krajani sami pogasili požar. 14. marca so nas ob 19.16 iz policijske postaje Domžale zaprosili za pomoč pri razsvetljavi. Pomagali smo pri iskanju pogrešane osebe. Zbrali smo se pri Mercatorju v Trzinu in skupaj s policisti preiskali
Glasilo občine Trzin
Mlake, potem smo se premaknili v stari del Trzina. Dodatno smo zaprosili za pomoč tudi PGD Loko pri Mengšu. Pogrešano osebo smo našli pozno zvečer, žal je na kraju preminula. 14. marca smo imeli operativne vaje. Na vajah je sodelovalo 15 članov. Vadili smo gašenje notranjih požarov, gašenje z lestvijo ter gašenje s peno. V drugem delu smo imeli tehnično reševanje (odpiranje vrat in oken, uporaba tesnilnega in dvižnega programa). Redne operativne vaje so pomembne, saj je za uspešno posredovanje potrebna izurjena enota gasilcev. Za uspešno delovanje enote na intervencijah pa je poleg znanja potrebna tudi ustrezna oprema, ki pa jo z vašo pomočjo lažje kupimo. V aprilu so bile po domovih poslane položnice za nakazila dodatnih sredstev za poplačilo gasilske avtocisterne, ki jo dobimo v uporabo v mesecu maju. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam finančno pomagali kljub težkim časom v zadnjih letih.
26. marca so imeli tečajniki za izprašanega gasilca zaključno vajo, ki je potekala v Trzinu, in sicer v starem župnišču in okolici. Na vaji je sodelovalo skupaj 43 tečajnikov, iz našega društva 5 članov, ki so uspešno opravili tečaj, zato so operativno sposobni za posredovanje na intervencijah. Na ogled vaje pa smo peljali tudi mladino, da dobi čim boljšo predstavo, kaj vse je potrebno za normalni potek intervencije, v katero je vpeto znanje, ki ga pridobivajo ob četrtkih na krožku Mladi gasilec. Z gasilskim pozdravom
Dušan Kosirnik
Orientacija na Florijanovem sejmu
Že kar nekaj časa se iz Orientacijskega kluba Trzin nismo oglasili. Marsikdo bi si lahko mislil, da je delo v klubu zamrlo. Delno je
tako, saj šport res ni najpomembnejša stvar v življenju. Vseeno smo mnogi še vedno predani delu v klubu, ki je lansko jesen praznoval 10. obletnico.
V nedeljo, 10. maja, se bomo spet videli v Trzinu na Florijanovem sejmu. Tokrat bomo že 10. zapored organizirali orientacijski tekmovanji in tako popestrili občinski dogodek. Ponovno bomo pripravili promocijski tekmovanji v orientacijskem teku s prvim začetkom ob 10. uri in v precizni orientaciji ob 13. uri. Našli nas boste pri stojnici, ki bo označena z oranžno-belo orientacijsko zastavico. Več informacij o tekmovanjih najdete na naši klubski strani www. oktrzin-klub.si.
Toliko na kratko. O naših nastopih na Svetovnem prvenstvu v Italiji in na Evropskem prvenstvu na Portugalskem v lanskem letu ter na tekmah evropskega pokala na Češkem pa v kateri od naslednjih številk Odseva. Trenutno smo ravno sredi največjih priprav za prihajajoče svetovno prvenstvo, ki bo konec junija v Zagrebu in Karlovcu.
Krešo Keresteš, Orientacijski klub Trzin
Natečaj za najboljšo zgodbo našega kraja Trzina
Naš kraj z okolico je poln zgodb, legend, anekdot in zanimivosti. Z natečajem Zgodba našega kraja želimo spodbuditi spomine in domišljijo prav vseh, tako starejših kot mlajših. Zanimivi so pretekli dogodki in osebe, ki jih lahko po pripovedovanju dedkov in babic oblikujejo v zgodbe tudi mlajši. Najbolj zanimive zgodbe Trzina bomo vključili v turistično promocijsko gradivo. Dolžina zgodbe je omejena na do 2000 znakov, vključno s presledki. Obvezen je pripis: ustno izročilo, resnična zgodba ali izmišljena zgodba.
Tri najboljše zgodbe po izboru strokovne komisije bomo simbolično nagradili, avtorji prispelih zgodb, ki bodo objavljene oziroma uporabljene v turistične promocijske namene, pa bodo ohranili moralne avtorske pravice.
Nagrade bomo podelili na posebnem kulturnem večeru, ki ga
bomo organizirali po odločitvi komisije.
Vsak pisec naj pošlje svoj prispevek v zaprti ovojnici z oznako "Natečaj za najboljšo zgodbo našega kraja Trzina« po pošti na naslov: TD Kanja Trzin, Ljubljanska c. 12/f, 1236 Trzin. Priloženi naj bodo podatki o avtorju /ime, priimek, naslov/. Rok za pošiljanje je 15. oktober 2015.
Odpoved materialnim pravicam: Udeleženci se s sodelovanjem na natečaju zavezujejo, da bodo dovolili Turističnemu društvu Kanja Trzin, da v celoti ali delno objavi njihov prispevek v promocijskih gradivih.
Več informacij v zvezi z natečajem lahko dobite po telefonu na številki 01 564 47 30.
TURISTIČNO DRUŠTVO KANJA TRZIN
28 odsev
Glasilo občine Trzin
Pogovor z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem
Vabilo na Tek Petra Levca SKIRCA Trzin in obvestilo o zapori cest
Športno društvo Trzin tudi v letu 2015 nadaljuje z organizacijo tradicionalnih spomladanskih športnih dogodkov. Vrhunec letošnjega športnega dogajanja bo predstavljal 17. Tek Petra Levca SKIRCA Trzin, ki bo v soboto, 25. aprila, od 9. ure naprej. Tako kot zadnja leta bosta start in cilj teka pred Centrom Ivana Hribarja v Trzinu, trase pa bodo potekale »čez drn in strn« po trzinskih ulicah in gozdu. Vabljeni ste, da se teka udeležite vsi - od najmlajših do najstarejših. Družine bodo tekle t. i. družinski kilometer, otroci se bodo pomerili v tekih na en oz. dva kilometra, odrasli pa v tekih na 5 oz. 10 km. Letos ponovno dodajamo tudi kategorijo teka s kužki (tekač + pes) na 5 km.
Vabljeni tudi, da se ob 13. uri udeležite razglasitve rezultatov, ki ga bo popestril koncert skupine D'Plagiators.
Več informacij in prijavnice najdete na spletni strani tek.trzin.si.
odcepa za šolsko pot,
-	Habatova ulica, v prostoru od objekta na naslovu Habatova 20 do križišča Habatove ulice in ceste Za hribom pri cerkvi,
-	cesta Za Hribom, v prostoru slepega kraka od stopnišča, ki se izteče iz Ongra, do mostu pri OŠ Trzin,
-	cesta Za hribom, v prostoru od križišča Habatove ulice in ceste Za hribom pri cerkvi do občinske meje pri objektu na naslovu Za hribom 15.
Hkrati vas obveščamo, da bo zaradi teka 25. aprila med 8.30 in
12.30 zapora naslednjih delov občinskih cest v Trzinu:
od 8.30 do 12.30
-	Ljubljanska cesta pred CIH - Start/Cilj teka
od 9.00 do 10.00 in od 10.30 do 12.30
-	pešpot ob Pšati, v prostoru od večstanovanjskega objekta na naslovu Ljubljanska 12e do avtobusne postaje na Ljubljanski cesti pri mostu čez Pšato,
-	Ljubljanska cesta, v prostoru hodnika za pešce in kolesarje na mostu preko Pšate pri avtobusni postaji,
-	cesta Za hribom, v prostoru od križišča z Ljubljansko cesto do
od 10.00 do 10.30
-	Habatova ulica, v prostoru od objekta na naslovu Habatova 2 do križišča z Mengeško cesto pri objektu na naslovu Mengeška 5a,
-	Mengeška cesta, v prostoru povezovalne ceste mimo OŠ Trzin in Taubi športnega centra do šolskega mostu,
-	pešpot ob Pšati, v prostoru od šolskega mostu do slepega kraka Ljubljanske ceste pri večstanovanjskem objektu s hišno številko 12e,
-	pešpot ob Pšati, v prostoru od šolskega mostu do objekta na naslovu Habatova 2.
Se vidimo!
Nejc Florjanc, ŠD Trzin
»Privatizacijska luknja« tudi na železniški postaji Trzin Mlake
Trzinci, ki vsakodnevno potujemo v bližnje velemesto po železni cesti, smo v primeru vetrovnega in/ ali deževnega vremena že dlje časa (večji del 3. tisočletja ...) izpostavljeni prepihu in/ali namakanju. Zato bomo zelo veseli, če nam bodo na Slovenskih železnicah prisluhnili in nadomestili manjkajoči stekleni panel, ki so ga pred leti uničili (trzinski?) vandali. Seveda nočemo izgubiti varnega zavetja pred vremenskimi nevšečnostmi in še manj bližnjimi jeklenimi konjički, ki hitijo (pogosto tudi drvijo ...) tam mimo. Kljub temu, da prej omenjeno podjetje pri svojih storitvah in hitrosti prevoza še ni v tretjem tisočletju, menimo, da si trzinski potniki na najbolj oblegani železniški postaji zaslužimo boljših in prijetnejših razmer med čakanjem na dizelske garniture. Zavedamo se, da je za Trzince možnost železniškega prevoza v Ljubljano preveč dragocena, da bi jo tudi v prihodnje izpustili iz rok. Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
SOLZA, ŽALOST, BOLEČINA TE ZBUDILA NI, A OSTALA JE TIŠINA, KI MOČNO BOLI.
Z A H V A L A
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka
AUGUSTA MARKUSA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za stisk roke, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
TINI V SPOMIN
Sanjaj svoje večne sanje v mehki temi brez luči, solze so in bolečina, a spomin naprej živi.
Te dni mineva deset let, kar Tine ni več med nami. Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem poslednjem domu.
Vsi njeni
odsev 29
Na mladih svet stoji
Glasilo občine Trzin
p V	• V I	•	V»	I
Susca pričakovano oziroma večinoma na suhem
Ko začnejo v Trzinu »razpokarji« pred velikonočnimi prazniki iz asfalta pometati ostanke zimskega soljenja, dejansko pa vse pogosteje peskanja, je to več kot očitno znamenje, da je tudi pod Onger in okoli njega prišla čisto prava pomlad! Za nami so tako meteorološka kot tudi astronomska zima, delni Sončev mrk, in četudi bi sodili samo po imenu, najbolj sušen mesec v letu -marec. Vreme, z izjemo vetra, v prvem mesecu meteorološke pomladi res ni bilo prav burno. Zato pa je bilo toliko bolj burno v parlamentu in dokaj manj na lokalnem nivoju. Ko je po visokih profesorskih honorarjih kazalo, da bodo tudi občine med grešnimi kozli za podobna izplačila, so se naši bližnji občinski sosedje iz Vodic obrnili na najbolj znano slovensko komisijo, ki bdi tudi nad famoznim Supervizorjem oziroma »mokrimi sanjami vsakega Slovenca« (Je pri nas sploh lahko še kaj lepšega od stvarnega in časovnega pregledovanje sosedovega zaslužka?), ter jo okrcali zaradi pomanjkljive predstavitve teh podatkov, v kateri so mešali jabolka in hruške, predstavljali sadje, ki je v bistvu zelenjava, da ocvirkov niti ne omenjamo. Kdo skrbi za vodenje superkomisije in kdo izbira njenega vodjo, se dolgo ve, manj pa, da že vrabci na strehi čivkajo o tem, kako nestrpno prav oba (lahko tudi v paketu ...) pričakujejo v Butalah.
Kot pravijo - kar ste volili, to imate, pa čeprav nimajo voli nobene zveze z etimologijo (izvorom, pomenom) besede volilec
POSTAJA	Padavine - marec 2015 (v mm oz. l/m2)
Vrhnika	58
Radomlje	61
Domžale	75
Trzin	80
Letališče Brnik	87
Brezje pri Tržiču	88
Grosuplje	91
Moste pri Komendi	94
Ljubljana Bežigrad	105
Trnje (Škofja Loka)	119
Topol pri Medvodah (685 m)	173
Preglednica: Mesečna količina padavin marca 2015 na širšem območju Ljubljanske kotline (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko; nadmorska višina - višinska postaja).
ali tudi volivec (po SSKJ je oboje prav). Priponsko obrazilo -lec ima prosto varianto -vec, če je na koncu korena l ali lj; besedna zveza »prosta varianta« verjetno pomeni, da lahko poljubno izbiramo med eno ali drugo različico. Minuto za slovenski jezik si lahko vzamemo tudi pri sekirici, kajne, vendarle pa se vrnimo k rdeči niti - vremenu. Kdor je bil letos na velikonočno jutro v vrhu zvonika skorajda katerekoli slovenske cerkve, mu ni bilo nič kaj toplo. Tudi glede vremena je v navadi, da primerjamo ta praznik z božičem (od tod vrsta vremenskih pregovorov), in za letošnjo veliko noč je na dlani ugotovitev, da smo imeli ob božiču občutno topleje. Pa saj poznate najbolj znan božično velikonočni vremenski pregovor - Zelen božič, bela velika noč! Na veliko nedeljo in ponedeljek smo imeli marsikje opravka s pravimi snežnimi plohami, prizanesla nam nista niti veter niti mraz (slana!). Šele ob koncu prve aprilske dekade so se temperature vrnile v ustaljene okvirje.
Marca pa je bila povprečna temperatura zraka opazno nad dolgoletnim povprečjem, vendar nižja kot marca lani. Razen 27. marca je bila vse druge dni povprečna dnevna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, v osrednji Sloveniji med 2-3 stopinjami Celzija (če primerjamo le s povprečjem zadnjih dveh desetletij, so odstopanja precej nižja). K toploti je prispevalo levji delež tudi sonce, ki nas je grelo skoraj za petino časa več kot smo vajeni v tem mesecu. Dolgoletno povprečje padavin smo presegli le na širšem območju Ljubljane, zlasti pa v Polhograjcih. Drugje so bili daleč od dolgoletnega povprečja, niti polovico tega niso dosegli v delu Štajerske in Prekmurja. Večina padavin je padla v zadnji marčevski dekadi. Na širšem območju Trzina je padlo od 60-100 litrov padavin na kvadratni meter, kar je nekaj manj, kot je dolgoletno povprečje. Da je lahko statistika precej zapeljiva (berite: varljiva), kažejo tudi podrobnejši podatki, sploh tisti o desetih padavinskih dneh (od tega je v štirih dneh padlo 0,1-0,4 mm padavin ...). Snežna odeja je bila ves marčevski čas »na varnem«, natančneje tam, kamor spada. Resnici na ljubo pa jo je bilo še tam (gore) zelo malo, na Kredarici niso prilezli niti na poltretji meter - lani ob tem času skoraj enkrat toliko! Zato pa se je pojavila jutranja slana kar v enajstih dneh, največjo, 24 urno količino padavin (25 mm), pa smo namerili 26. marca zjutraj. Prvi pomladni mesec je prinesel precej sonca, a še kar nizke temperature z rednimi jutranjimi slanami in prijetnimi popoldnevi. Padavin je bilo malo do zadnjega tedna, ko smo v samo treh dneh dobili večino mesečne količine padavin. Takrat so imeli na bližnjem Ljubljanskem barju celo manjše poplave. Narava se je ves čas počasi prebujala, a dokončno se je to zgodilo šele v tednu po velikonočnih praznikih. Letos so bili precej bolj sramežljivi žerjavčki, saj so bili po obsegu in številu cvetov skromnejši kot druga leta. Narava nas tudi letos s svojo spremenljivostjo vedno bolj opozarja na to, da moramo biti nanjo pozorni in jo upoštevati ter se ji prilagajati, in ne obratno. Tudi s tradicionalno čistilno akcijo, ki je tudi to pot lepo uspela in pokazala, da smo Trzinci vsaj glede čistoče precej složni. Upajmo, da je ta »bolezen« nalezljiva in bo sčasoma okužila še koga. Premik urinih kazalcev konec minulega meseca in bližajoči se prvomajski prazniki so razlog več za to, da nas tudi v naslednjih dneh in tednih ne bi smelo skrbeti dejstvo, da se vsak večer postopoma (s)temni vse do nižin, spreminjata se le toplota in mi. Pa smo res pripravljeni na/za spremembe?
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
30 odsev
rezjedoo
Optično omrežje Trzin
Mogoče je tudi kaj
čas zamenjate drugega koledar
01/8100 210 info@omrezje.si
OPTIKA TROJČKI OPTIKA DVOJČKI OPTIKA DUO OPTIKA TV
Za vse nove naročnike 50% nižja naročnina na vse storitve!*
Več o ponudbi si poglejte na www.omrezje.si.
"Akcija velja 6 mesecev ob vezavi za 24 mesecev ali 3 mesece ob vezavi za 12 mesecev. IP telefonija se obračunava po porabljenih impulzih!
ZAKAJ IZBRATI NAS
hiter priklop ugodne cene hiter odzivni čas

I
LAHKO SI JO PRIVOŠČITE! PREDNOSTI
PRAVE FASADE
IN ZAKAJ JE TO PRAVA IZBIRA?
■	je varna
■	je varčna
prava l
FASAD A. SI
Vrhunska kakovost vam je na voljo za razumno ceno.
Zakaj bi odlašali - naredite prvi korak že danes!
www.pravafasada .si
zagotavlja ugodje bivanja je trajna je naravna
Kalcer d.o.o., Ljubljanska cesta 51, 1236 Trzin +386 (1) 724 67 70, info@pravafasada.si
NOVO MESTO
Kalcer d.o.o., PE Novo mesto, Livada 8, 8000 Novo mesto +386 (7) 371 90 90, info@pravafasada.si
Kalcer Maribor d.o.o., Tržaška cesta 89, 2000 Maribor +386 (2) 320 74 21, info@pravafasada.si
■
■
■
TRZIN

Hard topi - trde strehe	\ s. v v
Pokrovi kesona	tyosiici imajo nagibni mehanizem
Aluminijastifoioji	Nosilci so sestavljeni
Električni vitli T-MAX	Nosilci se enostavno namestijo na vlečno kljuko
Cevna zaščita
Kvalitetna izdelava
Vse izdelke vam strokovno vgradimo na vaševoziio na sedežu našega podjetja v Trzinu.
/ / / / / / Ž ' S . J
Tomaž Kogovšek s.p. Ul. pod gozdom 37, 1236 Trzin +386 (0)1 S64 33 33 068 61 39 34
/ wwvu;kogov£ek£i ^ ' v ^ w4vwAull6ar^.si
r v ^ ° v ^ V S \ \ \ S \ v V V
STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO
KOGOVŠEK
25 LET
KAKOVOSTI
au/lbsrs.si
+386(0)156H 33 33
INOX CEVNA ZAŠČITA - BULLBARI
VLEČNE KLJUKE
Za terenska, dostavna, tovorna in specialna vozila.
Vlečne kljuke so v celoti vroče cinkane Enostaven patent za namestitev in odstranitev vlečne kljuke
OPREMA ZA PICK UP VOZILA
NOSILCI ZA PREVOZ KOLES