Raznoterosti.
Koncert ^Glasbene Matice". Dne 3. malega travna je bil tretji letošnji redni koncert „Glasbene Matice". Predmet mu je bil Bachov: Pasi j on po sv. Matevžu. Po vsestranski dovršenosti je bil ta koncert brez dvoma izmed najboljših, ako ni bil celo najboljši, kar jih je priredila naša „Glasbena Matica". Da imenujemo kak proizvod izvrsten, ne sme biti na njem napake, ne ne-dostatka, ne madeža. In tako sodimo, da je bilo tudi proizvajanje Pasijona po vseh delih in v vseh ozirih jako dobro. Ni bilo sicer v njem takih momentov, ki bi bili navdušili ali celo vzburili občinstvo, — v tem ni vrline klasičnih del —, a bila je popolna in čista harmonija v vsem, kar smo slišali in opazovali.
Najprej treba jako pohvaliti prireditelja besedila, gosp. A n t. F u n t k a , ki je tekste za zbore, koral in soliste prevel res lepo, pesniško in čisto neprisiljeno, s tem se vnovič pokazal mojstra v prelaganju. Pa tudi besede sv. pisma je priredil vrlo dobro, ker je hodil po srednji poti med preveliko prostostjo in kvarljivo natančnostjo. — Kar se tiče proizvajanja, mislimo, da smemo vsem proizvajalcem priznati popolno hvalo. Ako pa živahno in točno recitovanje g. A. R a-z i n g e r j a omenjamo še posebej, je pač to zaslužena odlika, zakaj pevčeva naloga je bila težka in skrajnje utrudljiva. Pohvalimo radi tudi gospodično Miro D e v (sopran), gospo Julijo dr. Ferjančičevo (alt), gospoda dr. Belo Stuhec-a (bariton) in Pavla Lozarja (bas). Posebno so nam ta večer ugajali prekrasni zbori, ki so bili krepki, mirno-veličastni; izvajanje je bilo lahno, točno, živahno. Vso spretnost je po-pokazal zbor v koralu: „Skesaj se svojih grehov zlih, skesaj itd." Ta koral ni mirnega, preprostega značaja, ampak poln okrasja, živahen, podoben mislim, ki se pode v glavi druga za drugo. Mogočno so se glasili zbori tudi v krajših oddelkih, kakor n. pr. „Križan naj bo!" ali pa v „ dvojnih zborih". — Godba sama ni imela tako težke naloge, kakor v nekaterih drugih dosedanjih koncertih, zato je pa tem lepše povzdigovala zbore in soliste. Ni nam torej — ako gledamo na vse to — treba posebej poudarjati, da gre hvala za ta posebni uspeh v prvi vrsti v koncertnemu vodju gospodu Josipu Cerinu. Pokazal je, da sta on in njegov zbor na trdni poti prave umetnosti. Tembolj bi bilo obžalovati, ako se uresniči, kar se nam je pravilo, da gospod vodja zapusti svoje dosedanje mesto in  odide   zopet  na Dunaj.   Ali
mora Slovenija res dati svoje najboljše moči drugam, ker nima sama dovolj kruha? Kot lajiki in daljnji opazovalci sodimo, da bi se v tem slučaju to ne smelo zgoditi. V obče menimo, da se morda gleda le preveč na varčevanje, kakor je s svojim starinskim glasom pričal klavir pri tem koncertu. Tudi harmonij (nam. orgel) se je oglašal neznatno. Ali bi ne bilo vredno napraviti si koncertne orgle, ko imamo tako izvrstnega orglarskega mojstra v Ljubljani?
Občinstvo je bilo dobro zastopano, kar je jasno znamenje, kakšna glasba ugaja zavednim Ljubljančanom. Zato želimo, da bi naša „Glasbena Matica" podala še večkrat kaj podobnega sebi v čast, občinstvu pa v vspodbudo in v veselje.
Nove orgle. Ker se oziramo na razne strani domačega napredka, ne smemo prezreti odličnega mojstra, ki je v svoji stroki ves vnet za napredek, kakor kaže vsako njegovo delo. To je gospod Frančišek G o r š i č, izdelovalec orgel v Ljubljani. Orgle v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, v vipavskem trgu, zlasti velike orgle pri uršu-linkah v Ljubljani, v vipavskem Logu (lani postavljene), in najnovejše za Mokronog narejene — vse kažejo (poleg mnogih drugih), da je hodil mojster od stopinje do stopinje. Ozrimo se sedaj samo na poslednje delo, na orgle, za Mokronog izdelane.
Dispozicija.
I. Man.     1.     Principal 8', krepak;
2.     Cevna flavta 8', polnoglasna;
3.     Gamba 8', ostro režoča;
4.     Oktava 4';
5.     Flauto dolce 4', nežen glas;
6.     Mikstura 2%', trojna in četverna. II. Man.     7.     Salicional 8', jako ljubek glas;
8.     Wienerflote 8', mehak glas;
9.     Voix celeste 8', s   Salicionalom zve-
zana daje jako lepo tresoč glas;
10.     Fugara 4', režoča.
Pedal.      11. a Subbass 16', široke menzure, močan glas;
11. b isti izpremen,  pa  na  pol  milejšega
glasu, iznajdbaGoršičeva, za sprem-ljevanje petja velike koristi.
12.     Oktavbass 8', krepak.
Manualni obseg 54 tipek, pedalni 27 tipek.
Kopule: 1. II. manual k I. man. 2. Isto, a z 16' skim učinkom, dela lepe kombinacije. 3. I. man. k pedalu. 4. II. man. k pedalu.
Kolektivniki. Mezzoforte, Forte in Tutti.
Iz tega se vidi, da so v tej mali dispoziciji zastopani odprti in kriti glasovi, flavte