Leto VI., štev. 53 Llublfana, torek, 3. marca 1925 Poštnina pavšallrana Cena 2 Din t«ba|a ob 4 «|utra|. Stane mesečno 25*— Dia X* inozemstvo 40-— , neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo t Miklošičeva cesta it 16/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo s Lioblfana, Prešernova Bl.it 4 in 54. Telef. itdft Podružnici t Maribor. Barvarska uL L Calje. Aleksandrova c. Račun pri poitn. tekov, zavodu i te v. 11,842. Ljubljana, S. marca. Poražena opozicija se je sedaj v ob-Spu in iz strahu pred bodočnostjo potuhnila. Nekateri njeni listi poročajo, da je vrgla v ropotarnico federalizem«, avtonomizem, republikanstvo in celo revizijo ustave. Blok »narodnega sporazuma* je baje celo izdelal svoj politični in delovni program na podlagi vidovdauske ustave ter ga spodobno predložd kralju. -Slovenec* o tem še nič ne ve, tem več pa znajo povedati zagrebške in beograjske blokaške no-vine. Celoten program bomo izvedeli sicer šele pozneje, ko ga bo baje gosp Davidovič prečital v Narodni skupšči ni, vendar pa objavlja »Pravda* po-edine »momente*. iz katerih je razvid na na eni strani kapitulacija protidr-žavnih rovarjev^ na drugi strani pa njihovo staro prevarantstvo. Davido-vičev dnevnik naglaša v posebnem uvodniku izrecno, da je določena za blokaska »pogajanja* vidovdanska ustava. Davidovičevci so bili namreč izvoljeni tudi 8. februarja s polnim programom vidovdanske ustave in ne morejo sedaj v nobeno kombinacijo, ki bi temeljila na drugih principih. Drugače je t zavezniki go-sp. Davi-doviča. PreCanski sporazumaši so pa paradirali pred volilci z geslom revizije ustave, ker si povprečni možgani separatističnega volilca čisto naravno ne morejo predstavljati, da bi se avtonomija ali republika dala mirotvorno izvojevati brez razbitja ustavnih temeljev države. Zato prečanski biokaski listi sedaj šele »pripravljajo* separatistične volilce na »izpremenjeno situ acijo* njihovih voditeljev in največ pišejo, da so »podrobnosti blokaškega sporazuma* še »tajne* ali pa da jih je »težko doguati*, četudi se dr. Korošec, Trumbič, Spaho in drugi veljaki vozijo po Jugoslaviji že teden dni s pisanim sporazumom v žepu. Najbolj sramežljiv v odkritju dr. Koroščeve tajnosti je menda »Slovenec*, ki za enkrat šele razkriva, da so se vse stran k e opozicijskega bloka — torej tudi Da vido videva (kar njegovo lastno glasilo krepko dementira) — zedmile v ugotovitvi, da se »vztraja na reviziji ustave v smeri zgraditve samoupravnih edinic.* Zagrebški blokaži, dasi na mirotvornih iu republikanskih tleli povedo že mnogo več kot »Slovenec*, četudi so »svojim razmeram primerno rezervirani*. Včerajšnji zagrebški listi slovesno popisujejo, kako je »opozicija predala svoj radni program Nj. Vel. kralju* in kako se iz dobro informirane strani »saznaje, da je kralj pokazao veliko zadovoljstvo sa načinom, kako je blok sastavio svoj program rada i svoj politički program.* »Sto se tiče samo poiitičkog dela, tvr-1 di se, da je pitanje revizije ustava une-šeno samo u najkrupnijim (največjim) črtama tako, da je ostao još teren za diskusiju, ali ipak se iz t« osnove vidi jasno, koliko traži blok od prvoga od-nosno drugega faktora, da dodju u su-sret opoziciji u pitanju revizije ustava.* Treba torej samo še nekaj dni počakati, da bodo tudi zagrebški in slovenski listi pisali to, kar je že napisala Davidovičeva »Pravda*, ki trdi, di bazira ves program opozicije na vidov-danski ustavi. Popolno kapitulacijo fe-deralistov bo treba priznati, ako je resno mišl jena, ali pa se bo opozicijski blok razletel Se predno bo mogel začeti z izvajanjem svojega programa. Mi ne verujemo na iskrenost in poštenost niti klerikalcev, niti radičev-cev. Razumljiva je krotkost in vdanost, s katero sedaj nastopajo. Radidev zapor oCividno vpliva na opozicijo zelo pomirjevalno, kakor tudi debacle klerikalne politike v Sloveniji. Zopet in zopet pa velja tu izrek, da volk dlako menja, nravi pa ne. Energični ukrepi vlade Narodnega bloka VLADA DEMANT1RA VSE IZMIŠLJOTINE OPOZICIJE Z DEJANJI. KI DOKAZUJEJO NJENO ODLOČNOST IN SOLIDARNOST. Beograd, 2. ma* ca p. V vladi se vrii-jo vsestranske priprave za otvoritev Narodne skupščine. Na neprestane nove izmišljotine opozici.Vmalnega tiska se rlkdo ne ozira. Položaj je povsem stabilen, solidarnost Narodnega bloka je popolna, zaupaa->-— ............ ni in do kraja izvede narodno in držav- zani no edinstvo. Vedno smo stali na stališču, da so stranke samo lzvršiteljlce volje naroda. Zato je treba žrtvovati strankarski egoizem, da bi se dosegli Ideali našega naroda. Blokaški listi pišejo, da se je v bloku takozvanega narodnega sporazuma dosegel sporazum, po katerem so vse stranke tega bloka priznale monarhijo in ustavo in zahtevale, da se izvede široka samouprava. To pa pišejo samo listi tega bloka v Beogradu, dočim pišejo blokaški listi v Zagrebu ln v Ljubljani, da ie sporazum dosežen v tem, da se priznajo prava posameznih pokrajin. Na prvi seji novega parlamenta pa se bo istlnitost tega sporazuma izkazala. Ako je blok takozvanega narodnega sporazuma sprejel program Narodnega bloka je postal odveč, ako je HRSS sprejela monarhijo, ustavo ln ureditev države na bazi širokih samouprav, se je odrekla republike, posebne hrvatske države ter Je sprejela program samostojne demokratske stranke. Potem je treba vprašati zakaj MRSS ni takoj vstopila pri glavnih vratih? Zakaj niso separatisti to rekli pred šestimi leti? Koliko b! bila država bolj napredovala, ako bi se bili pred šestimi leti tako zedlnlli z nami. Toda resnica je druga. Resnično je, da blok »narodnega sporazuma* nima enotnega ideala ln enotne politike. Resnično je, da bo še le sedaj nastala velika in ostra borba med nacionalnim in opozicijskim blokom. Ni dvoma, kdo mora v tej borbi zmagati. Kar se tiče rckonstrukclle vlade Je minister Pribičevlč omenil, da se bodo najbrže zgodile izpremembe v vladi, kar se tiče osebnosti, nikakor pa ne kar se tiče sestave vlade po strankah. Vlada Narodnega bloka bo ostala trdna in kompaktna. V na-odnl skupščini se bodo sprejeli najnujnejši zakoni o Invalidih, o poljedelskih kreditih, o obrtniških kreditih, o izenačenju pouka v naš! državi. Z novim zakonom o Izenačenju davkov se bo doseglo zaupanje, da smo vsi enakopravni. Posamezni kraji se ne bodo več pritoževali, da so boli obremenjeni od drugih. V novi narodni skupščini es bo govorilo tudi o novem voltlnem zakonu. Sistem strankarskih list je bil tak, da so dosegle preveliko moč verske, plemenske in liste narodnih manjšin. Ko pa se bodo vršile volitve po osebnostih, bodo prišli v ospredje možje, ki nekaj znalo In ve- šev, izpričujoči velik napredek in zdrav Naša javnost ni verovala v stalnost i intere$ za razvoj prave nacionalne po-naše državne politike. Tekom prošlega ke v Zagrebu in na Hrvatskem. Pred-leta smo imeli štiri vlade ter je bila na« sedoval je dr. Ljubomir Tomašič, ki je s loia prošlih volitev, da se ustvari stabil. stvarnim govorom o deln in napredku nost državne politike. Ko bo narod ve« organizacije v minulem letu večkrat Iz- rova! v stabilnost in v čvrsto situacijo v državi, potem ne bo mogoča protidr* Predpostavljamo - po, i to sed non ,jajo_ Edgn n;!iva'?ne^ih 2akonov ie eoncesso — da bi bilo spreobrnjenje federalistov in republikancev pod poraznim umom zadnjih volitev v resnici tako. kakor izgleda »zgrevan* program opozicijskega bloka, potem bi bil to razveseljiv pojav in obrat na pot poboljšan ja. Z lepimi besedami pa bi že ne bilo ničesar doseženega. Proti-državni rovarji morajo najpreje z dejanji dementirati vse besede in vsa dejanja, ki so jih zagrešili na državi in na narodu. Naj prihodnja štiri leta kot lojalna opozicija vse to popravijo, kar so pokvarili in porušili zadnjih šest let, pa bo mogoče razpravljati o reviziji njihovega političnega programa z vso resnostjo. Ako tega ne store, potem naj so prepričani, da bodo po prihodnjih volitvah ie bolj »mehki* kot so danes. Za izvršitev opozicijskega programa, kakor ga naznanjajo blokaški listi, je bil čas in prilika takrat, ko so gospodje federalisti sedeli z gosp. Da-vidovidem na vladi in ko so imeli veČino parlamenta za seboj. Radi neiskre- skovni zakon. Vsaka misel bo mogla priti do izraza, zanjo pa bo moral biti vsakdo odgovoren. V narodni skupščini bo treba predvsem obravnavati nujna vprašanja gospodarske politike ter Je treba, da se preneha enkrat z vprašanji o poftiki notranje ureditve. Stojimo pred volitvami za oblastne, okrajne in krajane samouprave. V teh samoupravah se bo vodila politika o lokalnih potrebah. žavna politika. V času Duvidovičeve Podeljen absolutorij, nakar se Je izvršila vlade, se je vsako nedeljo čakalo na te« j v°'»ev novega širšega upravnega odbora lefonu, kaj bo rekel Radič, kakor da je ' 'n ie bil z malimi Izjemami sprejet pred-Radič os naše države. Danes se ne sma« i log kandidacijskega odbora. Ožji, izvršni tra več, da je važno, kar reče Radič, j °dh°r bo izvoljen na prvem plenarnem Važno je to, da so volitve dne 8. febru« sestanku širšega odbora. Poleg povišanja arja pokazale, da imamo mi pravo in da članarine ie bilo sprejetih sledečih troje smo dobili večino, dasi nisron zabranili \ aktualnih predlogov: 1.) organizacija naj RadSčevih Skrinjic. Pisalo se je. da sem pravočasno pcerešeta projekt novega sta-jaz zahteval, da se morajo Radičeve novanjskega zakona ter izdela svoje pred Skrinjice odstraniti. To je laž. Zabra« | loge; 2.) narodnim poslancem in mini-njenje Radičevih Skrinjic so zahtevali j sirom SDS naj se priporoči -krh za to, njegovi prijatelji, ker so se nadejali, da da bodo uradniki In upokojenci v Zarre-bo Radič naročil svojim ljudem, naj gla« j bu uvrščeni v prvi razred drag'niskih sujejo v Sloveniji za Korošca, v Bosni j doklad; in 3.) po definitivnem admini-za Spaha. na Hrvatskem za Davidoviča, : strativnem uveljavljenju oblasti na Hrvat-ker so mislili, da bodo na ta način lažje skem In v Slavoniji se formira tajništvo prišli do mandatov, za vse pa bodo lah« i stranke v Zagrebu z delokrogom za za-ko krivili Pribičeviča. To se ni zgodilo. ! fcrebško oblast ter se v njem uredi per-Mi pa smo pri prvem naskoku odvzeli , maneutna dnevna služba za vse pristaše, Radiču sedem mandatov. Zmagal je Na« ! ki po opravkih pridejo v Zagreb. Zboro-rodni blok, zmagala je ideja narodnega ! valcl so končno poslali brzojavni pozdrav in državnega edinstva in sedaj imamo predsedniku stranke Svetozarju Priblčc-dolžnost, da ustvarimo veliko nacional« no državo, ki bo prevzela gospodujočo vlogo na jugovzhodu Evrope in ki bo največja garancija za mir in civilizacijo. Samostojni demokrati gremo s ponos« nim čelom na delo, ki nam ga je poveril narod. v nedeljo ob številni navzočnosti prista-1 nanjega ministra Ninčida, s katerim je imel daljšo konferenco. Kakor doznava-mo. Je dobil poslanik Bodrero od mia. predsednika Mussolinija poziv, da nemudoma pride v Rim. Kakor se zatrjuje je odhod poslanika Bodrera v zvezi s težkočami, ki so se pojavile na konferenci v Firencl. Naša vlada nikakor n! voljna popustiti v nekaterih vprašanjih, ki so za interese naših primorskih krajev ln za našo gospodarsko neodvisnost velike važnosti. Stabilizacija narodnega režima je naravno ojačila pozicijo vlade v vseh vprašanjih naše zunanje politike. zval burno odobravanje. Po tajnikovem in blagajnikovem poročilu je bil odboru Likvidacija zagrebške pokrajinske uprave Zagreb, 2. marca r. Z včerajšnjim dnom je izvršena končna likvidacija, uprave za Hrvatsko in Slavonijo. Oni posli, ki po svo:em pomena spadajo v kompetenco kraljevske vlade ter oni, ki vsled svojega osebnega značaja niso mo^li biti preneseni ra velike župa^ ne, so bili prenešeni na ministrstva. Osobito so preMe v pristojnost notranjega vIču, predsedniku organizacije dr. Toma-šlču pa je bia izrečena posebna zahvala za vzorno, uspešno in taktično vodstvo. Avstrijska pritožba proti „Jutru" Ker je branilo interese koroških Slovencev. Beograd, 2. marca. p. Danes opoldne je avstrijski poslanik Hoffingcr posetil pomočnika zunanjega ministra Jovana Markoviča in se ob tej priliki pritožil radi pisanja (Jutra*, ki da vodi neosno« vano kampanjo proti Avstriji radi slo« Mussolinija zadel mrtvond ? Nasprotujoče vesti o njegovi bolezni Rim, 2 marca. s. Listi javljajo, da MuS-solinievi zdravniki nočejo navesti točnega dneva, kdaj bo Mussolini lahko prevzel vladne posle. Tudi privatni tajnik Mussolinija ne sme k bolniški postelji. Govori se o tem, da je Mussolini resno obolel. Kakor se čuje, ga je zadel mrtvond. Po govoricah iz Pariza pa trpi Mussolini na posledicah strela, ki ga je dobil od nekega italijanskega princa. Potrjena dosedaj ni ne ena ne druga verzija. Francoski budžet sprejet Pariz, 2. mirca, v. Zbornica je absolvi-rala po 20 Drni seji, ki je trajala do danes zjutraj od S. celokupni predlog finančnega zakona s £8 glasovi Opozicija je glasovala proti ilerriot in Loucheur sta nato žigosa'i z ostrimi besedami postopanje opoz.: je Zbornica je bila nato odgo-dena na 10. mfirca. VELIK POTRES V AMERIKL London, 2. marca. s. Iz New Yorka javljajo, da je bil te dni najmočnejši potres, kar ga je zaznamovati na ame riškem kontinentu od leta 1755., ki ministrstva sledeče zadeve: 1. Odobrava- | nsra ;n siut; napram koroškim Sloven« nje sklepov o osnovanju novih upravnih cem> občin, o izpremembi ozemlja sedanjih j (Pritožba avstrilske vlade je narav, upravnih občin in mest druge vrste, o na- 1 nost fnvolna. »Jutro* ne vodi nobene zivu občine in prebivališča. 2. Odločera- ; neos„ovane kampanje proti avstrijski nje o teritorijnlnih izpremembah »rezov j ^pu^j^ g kstero si vsi želimo dobrih in sedežev srezkib poglavarjev, fl. ReSe- odnošaiev. Na žalost je velik del avstrij« vanje pritožb proti sklepom oblastnega gkcga časopisla drugega mnenja. Pač pa velikega župana, »danih o volitvah ob- je «jutro, ožigosalo neiskreno po'itiko činskih odborov na prvo prošnjo ter o avstrijske v]ade napram slovenski narod« volitvi mestnih zastopstev. 4. Posli s»- ; ni manjšini ter je razkrinkalo cinično venske manjšine na Koroškem. Poslanik jg ^gal severno do Sudburya v Kana-Hoffinger je izjavil, da avstrijska vlada ^ (j0 Florence v Južni Karoli- ne zasluži nobenih očitkov, češ da lo« nj ter zapauno do Viskonta. Potres jalno izpolnjuje obveznosti mirovne po« je v New Yorku povzroči! veliko raz-godbe napram svojim narodnim manjši« burjenja. Prebivalstvo je bežalo na ulice. V navalu je bilo več ceeb težjt in lažje ranjenih. nosti. nepoštenosti in nesposobnosti so takrat skrahirali in kmalu se zanje ne povrne več zamujena prilika. Parlamentarna večina in vlada Na-rodneea bloka so krepko na deln, da izvedejo in dovrfijo to, kar so si v interesu države m naroda začrtal! v svoj prosrram. Najprej« pridejo sedaj do sprejetja sa ljudstvo najnujnejši zakoni, obenem se bo pa energično izvedla ustava do zadne točke. Sele potem be čas za razgovore o reviziji programov gg. Korošca, Radiča b Spaha. mouprave mestnih in upravnih občin, o katerih je po dosedanjih predpisih, veljavnih za Hrvatsko in Slavonijo, odločevala administrativna prava kot prva in zadnja instanca, v kolikor ti posli po zakonu o oblastnih ter srezkih samoupra- barbarstvo koroške deželne vlade na« pram slovenskemu iolstvu. Lepa izjava g Hoffingerja ne more spraviti s sveta niti enega dejstva, ki ga je «Jutro» navedlo in tudi ne more oprostiti naše vlade dolžnosti, da se s energičnimi ukre vah niso prenešeni , delokrog drugih pri, w usodo ^ roj(lkav v stoj nih oblastev. 5. Disciplinam, posli, ki ^^^ deželi Qp ufe rešta 2-55, Sofija 3.775. Dvnuj C.007335 DUNAJ. Devize: Beograd 1133 dc 11.42, Budimpešta 9S — 98.40. LondoD 33.83 — 33.93, Milan 28.62 — 2S.74. Pa. riz 36.47 — 36.63, Praga 21.07 — 21.15 Sofija 5.16 — 5.20, Curih 136.50 — 137 Valute: dinarji 1134 — 11.40. PRAGA. Beograd 54.125, Dunaj 480 Rim 13730, Newyork 33.80. Curih 651.25 BERLIN. Beograd 6.75, Dunaj 59.13 Milan 16.95, Pra j 12.43, Pariz 2134 London 20.013, Nev.york 4.195, Čutili 80.715. Seja izvrševalnega odbora JDS za mariborsko oblast V mali dvorani mariborskega Narodnega doma bo je v nedeljo vršila seja izvršilnega odbora JDS za mariborsko oblast, ki je nudila razveseljivo sliko delovne energije in odločnosti demokratske stranke v mariborski oblasti. Seje se je udeležilo nad sto delegatov krajevnih in okrajnih organizacij in mnogo gostov - somišljenikov iz Maribora samega. Predsednik oblastne organizacije JDS za mariborsko oblast dr. L i p o 1 d je otvoril zborovanje z nagovorom, v katerem je poudarjal dosežene uspehe in bodril k nadalmemu delu ter je podal besedo narodnemu poslancu dr ju. P i v k u, ki .je poročal o svojem delu za časa volilne borbe ln no volitvah ter je ug>-tovil veselo dejstvo, da so Sar,se demokratske stranke po volitvah še miKugo bolj krepke kot pred volitvami. Vračajo se tudi oni v naše vrste, ki so se dali pri volitvah trenutno zapeljati po raznih demagogih. Energična politično-prosvetna akcija med volilci na deželi se bo z vso vnemo nadaljevala. O političnem položaj« je poročal dr. K r a m e r, poudarjajoč stabilizacijo političnih prilik, kj je nastopila z zmago Narodnega bloka. Poročevalec fe obširno pojasnjeval politične in zakonodajne naloge narodnega režima >n podčrtal, da bodo samostojni demokrati s posebno vnemo in inicijativno sodelovali zlasti pri gospodarskem in »ocijalno - političnem delu Narodnega bloka. Tajnik oblastnega odbora V. Spindler je podal zanimivo pregledno poročilo o reznltatih volitev. V živahni debati so se oglasili gg. dr. Kn-kovec. Robnik, dr. Pučnik, K cul p r. KolSek, Lichtenekar, Zorko in drugi Stranka bo posvetila v bodočih tetinih vse svoje moči i zgradbi svojih organizacij. Ob je po več nego triurni razpravi predsednik dr. Lipold zaključil krasno uspelo sejo.. ter! smeri se bedo razvijale naše notranjepolitične razmere. Zamerimo pa gospč Štebijevl, da Je pod krinko »brez krinke« napisala po- vsem prostaško lai, da »je bil spisek za racijonelno redukcijo pred kratkim sestavljen v Narodnem domu ob veselem razpoloženju navzočih«. O. Stebijeva Je s tem hotela seveda reči, da se je v tajništvu JDS sestavljal spis enih uradni-kov, ki se naj odpustijo iz državne službe. Glasilo »Osrednje Zvezeo je dolžno, da navede za to nečuveno trditev dokaze ali pa da javno prekliče infamljo kleve-tajočesa jezika. ti spomladi anketo, na katero se povabi« Jo zainteresirani trgovci, da se pomeni« jo o predlogih k novemu pravilniku o uvoanini is trošarini. Krošnjarttva Naša trgovska udruienja 90 že po« da se je to zgodilo proti njegovi volji ia da je on za to, da se i to ukine. Ne more namreč zagovarjati takega stališča, ki bi državo obremenjevalo ter jI manjšalo kredit, ker ne gre ca sporadična »lučaje, ampak je jasno, da bi za Beogradom, i Zagrebom m Ljubljano prišla še eela vr-novno pri raznih prilikah in tako poseb« j 9tl dn^ih obči«. Tudi kar se tiče taksne no pri lanskoletnem racmotrivanju vpra« 1 pro»to»ti xa komunalna posojila m je g. ianja novega obrtnega reda ugotovila, j min?t»r poatavil na »tališče, ki ga «as»o-da krošnjarstvo v današnjih časih do« pa generalna dlrekeija posrednih porsza. bro organizirane poklicne trgovine nima to je. da po novem taksnem zakona ne obstoja. Priznal je da ima proti ma argumentacija mnogo ta sebe. toda izjavil, Popoldne se je vršila pod predsed ftvom dr. Lipolda seja odbora Narodnega bloka, v kateri se je sklepalo o organizacijskih in taktičnih vpraša »jih. Brez krinki Pod tem naslovom je odgovorila g. Konkordat med Vatikanom m Poljsko Kakor smo že javili, je bil nedavno pod pisan v Rimu konkordat med Vatikanom in Polisko. cJutros je že nekatere določbe tega konkordata priobčilo. Zanimivo ie, kako ie njegov pomen za poljsko državo ocenil v varšavskem parlamentu prvi poljski delegat za pogajanja s pape-ško Stolico, bivši minister Grabski. Po poročilu delegata Grabskega je v smislu novega konkordata cerkev popolnoma svobodna samo. kadar izvršuje svoje čisto nabožensko poslanstvo. V vseh vprašanjih. kjer cerkveni uradi vršijo tudi upravne funkcije je državi zasiguran primeren vpliv. Škofe in višje cerkvene!v'" funkcijonarje imenuje papež, toda predsednik poljske republike ima pravico veta. Papež Je službeno proglasil, da Je prva dolžnost katolika biti dober državljan. Proti vsakemu duhovniku, ki bi se politično ne vladal korektno ima vlada pravico zahtevati tudi cerkveni kazenski postopek. Postopanje v takih slučajih se pravice do nadaljnega obstanka. V ma« riborski oblasti Je veliki župan na pod« lagi zokonstih predpisov že uspešno ^ fo mora jmeti končtM sodbo v takih zatrl krošnja raki poseL Da dosežemo »porn.h vprašanjih Državni »vet. isto v interesu naše poklicne trgovine pri nas. sc poda te dni deputacija v imenu ljubljanskega gremija k g. veiike« mu županu ljubljanske oblasti, da to« zadevno intervenira. Gospodarski svet Se naproša gremij, da atavi pismene predloge k novemu načrtu gospodarske« ga sveta. Načrt so izdelali tajniki naših trgovskih zbornic: med temi je »odelo« val tajnik Trgovske in obrtniške zbor« niče g. Mohorič. Načrt je dober in bi bili gospodarski krogi lahko prav zado« voljni, ako s« ustanovi gospodarski svet s kompetenco, predvidevano v načrtu. Načrt predela poseben odsek, da ugoto« ali »o zadostno zavarovani interesi naše trgovine. Najemnina poslovnih lokalov. To vp-ašanje je zaenkrat pač najvaž« nejše. Tajnik prečita kolektivno vlogo nekaterih članov « trgovcev, ki »e pri« tožujejo nad pretirano zvišano najem« nino. Gremij je zaprosil zainteresirane bo vršilo pred mešano komisijo, v 'kateri | Za ««v.dbo konkretnih dejstev. Odgo« ie zastopana tudi vlada. Papeška stolica ™ra nI ? S£'n *c }e r*7f* oh' i- n.;.i,i. ,„ j- „. j„ „_ _____... ,„ i širna debata. Prcčital se ;e tudi dopis je pristala tudi na to, da se stare histo-! . ,. , .. . r nnnf.vli.ln.it. 1 n a rn llpnitv. tprtnv. rične gramce škofij ukinejo ter škofilska okrožja uredijo po novih prilikah v državi. Mačelstvena šefa premija trgovcev v Ljubljani pripravljalne?« odbora Društva trgov« cev « najemnikov: v dopisu se poroča, da bi bili trgovci « najemniki primorani ustanoviti društvo v svojo zaščito, če gremij mis'i, da mu ni mogoče varovati interese svojih članov. V debati se je razpravljalo vprašanje s stališča posest« nikov in naiemnikov. Vendar je odbor ugotovil, da to stališče ni pravo. V tej zadevi odbora ne zanima stališče enega Na zadnji nnčelstveni seji ljubijan« skega gremija se je med drugimi raz« , „ , , , , p navijalo o važnih vprašanjih, ki bodo 8,1 d,r"gega P™detega dela, nego se zanimala naše trgovce in ki jih prinaša« !>° odbor 1***«»»"« »tališče, da jt on < mo v izvlečku: kot *"stoPn,k vseh trgovcev v tem pri« Glavna skupščina Celjske sokoiske župe Preteklo nedeljo se je vršila v tejovad« niči celjskega Sokola glavna skupščina Celjake sokoiske župe. Otvoril jo je na« mestnik staroste br. Jos. Smrtnik, ki je konstatiral. da je od 20 včlanjenih dru« štev zastopanih 14 društev. V svojem nagovoru je pozdravi! zastopnika JSS, podstarosto Bajžlja ter omenil, da je med letom odstopil fupni starosta dr. G. Semec, ki je z veiiko ljubeznijo do So« kolstva dolgo let vodil župo ter bi njegov definitivni odstop pomenil za Sokolstvo veliko izgubo, zato želi, da bi se br. Ser« nec povrnil na svoje mesto. Spominjal se je tudi pokojnega dr. Rosine, ki je bil med ustanovitelji celjskega Sokola in duša nacionalnega življenja. Zborovalci so se dvignili raz sedeže in s «Slava« klid počastili njegov spomin. Nato je povzel I. podata rosta br. Poljšak predsedstvo skupščine. Br. Bajželj se je zahvalil z« pozdrav in je izjavil, da se hoče po podanih poročilih prijaviti še k besedi, nakar se je začela razprava p® dnevnem redu. Zapisnik zadnje glavne skupščine je prečital župni tajnik br. Cepin in jc bi! odobren. Isti je i podal takoj tajniško poročilo, v katerem je omenil, da dela župnemu vodstvu usta« novitev župnega zdravniškega odseka -f- O. Jelačin dobil tudi v Kamniku težave, pa tudi prosvetni odbori še ne nezaupnico. V nedeljo je skušal g. Je« j funkcionirajo povsod. Poročilo br. tajni V notranjem ministrstvu je dr. Puc argiral rešitev prošenj za naknadno opciji; dosegel je, da s« je nekaj prošenj rešilo takoj, ostal« pa m re«ijo v kratkem. Pri generalni direkciji carine se je v zadevi kaldrmlne dobilo zagotovilo, da . , „ . , ., ,, bo i ta zadeva v najkrajšem ea«u rešena V dopisu Zveze trgovskih grem! je v j u{rodm> n.n.nS. — .mil /I. —+ o wl mI-mahA ® * ... , Pri ministrstvu gradjevina pa se je po- srečilo odstraniti vse težkoče. ki »o na-sta!e ob priliki ro\-eč->nia sedanje električne naprave v LJuhlJanl. Predsednk gerent*kem »veta dr. Ptic se je v nedeljo zopet vrnil v Ljubljano. Politične beležke V predsedstveneta poročilu lačin ml. število nezaupnic, ki mu jih pošiljajo trgovski gremiii iz vseh kra« jev, viaj za eno zmanjšati. Zato je or« ganiziral s pomočjo klerikalcev vse potrebno, da bi mu gremij trgovcev za kamniški okraj izrekel zaupnico. Sam se je potrudil v Kamnik, da bi s vso svojo zgovornostjo v enournem govoru doacgel zaupnico. Na niegovi strani je bil nače'nik gremij« klerikalec g. Stergar ter drogi klerikalni politični somišljeni« ki iz Kamnika. V»e to pa ni nič potna« galo. kajti pri glasovanju »zaupnice«, ki jo je predlagal klerikalec Stergar, se je izkazalo, da je zanjo glasovalo le 1 6 od 35 navzočih članov gremija. G. Jelačin sedaj sicer piše, da ie dobi] v Kamniku zadoščenje, v resnici pa j* dobil neza« upnico. Te mu tudi klerikalni načelnik ni mogel preprečiti, četudi ni dal proti« predloga na glasovanje in četudi je hotel glasovanje »popraviti« v prilog g. Jela« činu. Zanimivo za praktiko klerikalnih Je'ačinovih pomagačev je, da je pred« meru dolžan razmotrivati vprašanje v interesu varstva naših članov. Trgovina , je omenii načelnik Fr. S t u p i c a, da Je se nahaja dandanes že itak v dovolj te« •*<,nik Ster8" P,ri Snovanju kon.tati« mestna občina kot obrtna oblast potrdi« lavnem položaju, kupčije »o »labe In rsl na;preie 22 g,asov z« g. Jelacina. na la računski zaključek za leto 1924. ter minimalne, trgovec »e mora boriti z vse P™1"4 T®1"": ,d» n! P* ,'e našla vse račune in priloge v redu. Da- mi mogočimi neprilikami in zato odbor f"01""1 sam da te itel med gla, Alojzija Štebi v «Našem Glasu« na na? ! 'J® ie poročal giede akcije nameravane- odločno odklanja udomačene fraze: «Tr« sovsIce " reso.ucijo tudi 6 članov, ki uvodnik z dne 24. februarja,'v katerem ! fi« tranzitnega skladišča v Ljubljani ka. ; govci imajo vsega dovolj, trgovci lah. ! s° v OTAd>u sohe radl Po^anjkan,« »e. smo ka je bi'o brez debate sprejeto. Enako tudi blagajniško poročilo^ ki izkazuje 47 tisoč dinarjev dohodkov in 31.000 Din izdatkov, župno premoženje pa znaša 12.094 Din. Računski pregledovalec je izjavil, da so računi in blagajniške knjige v redu, nakar je skupščina izrekla ab« solutorij blagajniku br. Vltavskemu. Poročilo župnega načelnika br. Jerine jo bilo vestno sestavljeno. Župa je pri« redila prednjaški tečaj, ki ga je posečalo 44 članov in članic skozi 16 nedelj. Po= samezna župna okrožja so imela svoje okrožne zlete v Rogatcu, v Žalcu in na Dolu pri Hrastniku, župni zlet pa je bil v St. Jurju, ki je bil pa premalo obiskan. Župa je bila na pokrajinskem zletu v Zagrebu zadostno zastopana in je izšla častno iz te tekme, pri kateri ao dosegle tri vrste prva mesta. Tudi za olimpijsko vrsto v Parizu je dala župa iz svojih društev dva tekmovalca. Župni prednja* ški izpit je prestalo sedem članov in ena članica. Izkaz o posečanju telovadbe iz« kazuje dober obisk in je imela župa skupno 186 telovadccv, 156 telovadk, 142 moškega naraščaja, 89 ženskega narašča^ ja. 308 moške dccc in 275 ženske dece. Župa ima 27 prednjakov in 11 prednja« o državne nameščence opozorili, da i kor ^d« g'cJe znižane izvozne železni« ko plačujejo itd.«. Ker jo pretežni del , °efc mo * oni njihovi kolegi, k! so pri zadnjih ,škc tarife, ki posebno tangira našo les« članov ljubljanskega gremija. ki niso , fe;,,c,n ^ ao0'' v Sitvah v »prečanskih* kra.ih metali n° industrijo. Društvo sejmarjev je ob« : hišni posestniki nego najemniki in so v \ )a,n.° »«ao»cenie», fla jc so volitvah v titajin m-iau ; ...—j. ; kroglice v volilne skrinjice radičevcev, j vestiio eremij, da si je izvolilo za načeb prvi vrsti srednji in ma'i trgovci, je od« klerikalcev ta zgagarjev, povzročili ce- | nika S- Lautsrja, ki je sočasno gremijal« lokupnernu uradništvu neizmerno škodo,|! ni odbornik ter nadalje izvolilo poseben ker .so na ta način oslabili v Narodni j odsek, katerega naloga je. da v vseh skupščini pozicijo Pribičevičevih in 2er- i medsebojnih vprašanjih tesno sodeluje javovih demokratov, k! so nesporno bili z »remijem. zadnjih 6 let največji prijatelji in naj- Nače'nik omenja, da so se na gremi. enersičnejši zastopniki splošnih uradni- ia!ni r*zdelila izpričevala za I. pol« i Skib teienj. Konstatlrall smo tudi, da je letJe- Uspeh je zadovoljiv. Gremij se j je obrnil na Trgovsko in obrtniško zbor i čic ter 51 pomočnikov in pripravnikov dežev morali »tati, a niso glasovali. G. i obojega spola. ............. Kamniku to «si« i Izčrpno poročilo je podal tudi župnt za njegovo za« ^ matrikar br. Kramar, žal da ie za bor sklenil r prihodnjih dneh sklicati sestanek vseh prizadetih trgovcev«na« jemnikov, da čuje njih želje in zahteve. Le tako bo potem mogoče gremijalnemu nače'stvu, da energično zavaruje v me« jah možnosti in sporazuma interese na« ših članov. bilo zaman naše dokazovanje pred volitvami, da bo za uradništvo kot tako boljše, ako bo čim več slovenskih poslancev v Narodnem bloku ter ugotovili, da so zlasti ljubljanski in mariborski državni nameSJenci, ki so podlegli demagogi,i klerikakev, zgagarjev ter defetističnemu vplivu »Našega glasu«, katerega glavna urednica je g. Alojzija Štebi, glavni krivci, ako ima Narodni blok dva slovenska poslanca manj. radi tega pa tudi veliko manjšo moč boriti se za rešitev uradniškega problema. Na koncu smo še dodali, da bo z ozirom na položaj, ustvarjen po volitvah JDS pač primorana v prvi vrsti in predvsem skrbeti za one držav ne nameščence, ki so glasovali 8. februar I a za Narodni blok. G. Stebljevi naše stališče naravno ni všeč, že zato ne, ker smo pokazali tudi nanjo in na njeno glasilo »Naš Glas«, ki je pred volitvami vse storil, da odrine kar največ državnega uslužbenstva od volilnih skrinjic »Narodnega blcka«. Igral Je $a list med uradništvom siično zgagarsko vlogo, kakor dr. Ravninarjev ln Jelačinov list. Z dr. Ravnihar em so obračunali že volilci, z Jelačinom njegovi stanovski tovariši in če je uradništvu kaj na tem, da se pojjreška od 8. februarja vsaj deloma popravi, tudi ne more več trpeti, da pašuje po glasilu, ki naj bi bilo »Glasilo osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo« nerazborlta roka. To je naše skromno mnenje, ki ga menda smemo jasno povedati, ne toliko radi nas, kakor radi interesa državnih nameščencev samih. Brez krinke — ne pa »grobo in cinično«, kakor pravi g. Stebijeva — pišemo to, ker smo vajeni pisati resnico, če tudi koga bode v oči in ne da bi hoteli razpravljati o politični svobodi državnih nameščencev. Politično živi en je v državi se je pač tako zavrtilo, da dopušča državljanom v glavnem svobodo samo v dveh smereh: za edinstveno državo, ali proti njej. za pozitivno delo v državi na podlagi Vidovdanske ustave, ali za rovarenje in razdiranje. Za državnega nameščenca ic z ozirom na njegov položaj odločitev lahka. Ako g. Stebijeva tega še ne uvldeva, je to le dokaz, da ne spada na odgovorno mesto urednice glasila državnih nameščencev. Zaupamo ji samo še to, da Narodni blok ni prišel na vlado «po golem slučaju«, marveč po fiksnem In smotrenem načrtu in po odločilni volilni zmagi, kl ae pripušča nobenega dvoma več, v ka- nico s posebno vlogo, da se nakaže gre« tniialni šoli tudi letos primerna podpo« ra. Ljubljanska telefonska centrala se v kratkem postavi (novi avtomatični aparati) in se bo načelstvo obrnilo na mestno gerentstvo s prošnjo, da se pre« skrbi primerno stanovanje poštnemu upravniku: kajti, dokler je to stanova« nje zasedeno, ni mogoče izvršiti adap> tscijskih dej za novo centralo. Tajnikovo poročilo. V zao'evi higijenskega in modernega pobiranja smeti po ljubljanskih ulicah je na gremijalno viogo sporočil mestni magistrat, da je tozadevno mestni stav« beni urad sestavil predloge, ki pa niso prišli v razpravo v občinskem svetu. Ta moderni sistem je vezan s precejšnjimi nabavnimi in vzdrževalnimi stroški ter bo naloga bodočega občinskega sveta, da o stvari sklepa. V zadevi delovnega časa v trgovin« skih obratih se je odbor glede na došlo vlogo Trgovske in obrtniške zbornice postavil na stališče, da naj ostane začas« no sedaj običajni 8, odnosno 9»urni de> lovni čas, ker radi vedno izpreminjajo« čih sc naredb zaenkrat ni dana mož« nost definitivnega sklepanja. Giede na« bave knjig revnim učencem v gremija'ni šoli je vodstvo gremijalne trgovske šo« le naznanilo gremiju vse ooe vajence, ki nimajo knjig, da se jim te event. na« kupijo. Odbor je sklenil po živahni de« bati, da se učni gospodarji pozovejo, da nabavijo vajencem potrebne knjige, ker gremij iz lastnih sredstev tega ne zmore in jc na drugi strani gospodarje« va skrb, skrbeti za vsestransko vajen« čevo izobrazbo. Nov finančni zakon. Na vlogo Zveze trgovskih gremijev, da stavi gremij svoje predloge k no« vemu finančnemu zakonu, je sklenil od« bor, ker je rok za stavljenje predlogov kratek, proučiti vprašanje v ožjem od« seku, ki se je takoj izvolil. Izvoljeni od« sek se te dni sestane, pregleda gradivo, poda izpremin jcvalne predloge, nakar se vloga vrne rvezi. Pravilnik k mestni ovozninl la trošarini. Nov pravilnik stopi v veljavo s 1. ja« nuarjem 1926. Pred kratkim se je vršil sestanek trgovcev špeceristov in vino« tržcev v gremijalni pisarni. Prisostvoval je iz prijaznosti tudi ravnatelj dohodar« stvenega urada mestne občine g. Zupan. Na njegov predlog se je sklenilo, sklica* 19 upnico glasovalo 16 klerikalcev od 35 j društev," ker se eno društvo kljub ener« navzočih članov gremija. I 8'čnim pozivom ni oglasilo s svojo sta« . . | tistiko, teh 19 društev izkazuje 1S30 član -j- Grehi bivših Davidovlčevth mini-! gtvfl V poročilu je navede! pregled strov. Cicvaričev »Dnevnik« beleži, da J!anstva po star0sti in po stanovih ter Važne ljubljanske občinske zadeve Intervencija predsednika mestnega gerent-atva drja. Puea v Beograda. Predsednik ger. »veta dr. Dinko Pne se e mudil pretekli teden v Beogradu r interesu mestne občine ljubljanske. Dosegel je prav ppvol:ne uspehe, pri čemur gre v prvi vrsti zahvala ministru dr. ?.er-javn, ki mu je še! potom svojega kabineta rseskozt na roko. Ena najvažne^ih pridobitev je podržav-Ijenje ženske realne gimnazl-e v Ljubljani. Minister pmsvete Pr bičevič je na tozadevno prošnjo drja. Puca izjavil, da je on načelni zagovornik drlarnih šol in da bo vsled tega prošnji še letos ugodil in na> nozne:e v letošnji proračun, če ne že v dvsnajstine, unesel potrebno »voto. Z ministrom rojna je go»p. dr. Puc razgocarial o vprašanju ljuhl!an»kih vo-iašrlc In o premestitvi atrortnišnlc Iz Ijub-Manske okolice. £"nitatiralo »e je. da so težkoče v prvi točki samo budžetarre nravi, ki bodo odpravljene ie v proračunskih dvana'*tinah. Kar s« tiče drugega vpra-šania, i« razgovor razč;rt.l položaj v tol ko. da «e je ugotovili, da so obstoječe diference samo malenko«tii»ga formalnega zn»"»ja, ki se bodo dale r kratkem odprsriti. G. minister j« v tem > ogledn obljubil svo!o polno pomoč. G. dr. Pue je nato omeni! še negotovo atanje ljubljanskih ar enalaklh delavcev ter prosil odpomoči. G. minister je dal zagotovilo, da bodo predvideni tudi v dvanaj-stinnh zadostni krediti, ki bodo zasig:ira-li de'o tndi v bodoče. G. dr. Pue je gosp. ministru priporočal, naj bi se delavci v arzenata namestili stalno, siično kit so bili svojedobno nameščeni kvalificirani delavci v pnlakem pristanišču. G. minister Je izjavil, da je mieel zelo sim-pntična, ker bi b>l* v interesu vojne uprave ter Jo ho vs^kako obdržal v evidenci. Omenjamo 'udi, da ;e g. minister v razgovoru pondar«!. da ga vesete dobri odnošaji med ljubljanskim prebivalstvom in vojaštvom. Pri finančnem mlnlMni se |e «rl*»i1 t-predsednik ger. »veta. da ga z.ipro«i podpore pl najemu inozemske*« pnanjlla in ev. za državno jantftvo. G. minister je izjavil, da piide mestni občini rad n« roko t tem pogjpdn. zlasti kar se tiče taka. nih olatfav, odklonil pa ie državno jamstvo. Na n govor, da je država prevzela jamstvo za Beograd, je g. niaister laja ril, namerava vlada takoj po dovršenih nujnih nalogah v Narodni skupščini po zakonu o odgovornosti ministrov olvtnžiti nekatere ministre iz bivAe Davidovičeve vlade: to zaradi znanih nekorektnosti, ki so jih poedini ministri zagrešili v svojem ministrovanj. Kakor navaja »Dnevnik«, bo obtoženih šestero ministrov. Koliko njegova beležka odgovarja resnici, se bo dalo kmalu preveriti. -{- Nimajo še dovolj. Znano je, da Je Radič od volitev L 1923. neprestano za« hteval, da se morajo vrSiti nove volitve, ker je upal, da bo ob tej priliki zmagal njegov republikanski in federativni pro« gram. Z ozirom na to je umljiva trditev včerajšniega «S!ovenca», do so volitve prinesle popo'noma drug rezultat, kakor »o ga pričakova i tisti, ki so mislili, d« .se bo dne 8. februarja položaj razjasni! v njihov prilog. Najbolj se jc pri zad« njih volitvah namreč uračuna! opozicio« nslni blok, ki je doživel ravno nasprot« no. kakor je pričakoval. Zato vzdihuje tudi »Slovenec« tako«le: »Volitve so da« le sicer režimu formalne pogoje, da lah« ko vlada v parlamentu, toda šele sedaj se vidi, kako velik« napaka je bila, da ie je sploh šlo na vo'itve in da se ni pred štirimi meseci pustilo Ljubi Davi. doviču nadaljevati uspešno politiko tpo-. j znanje z dostavkom, da naj savez skrb« razuma«. Ta jeremijsda nam odkriva n0 }n preudarno posluje s savezninri H« vso žalost opozicije nad svojim pora« ' nancami zom. Na eni strani priznava, da ima re« , Po »avezo preaiagana razdelitev žup žim vse forma'ne pogoie — in ti so pred se vzame na znanje, le društvo St. Pavel vsem potrebni —, da vlada v parlamen« naj ^ priklopi savinjskemu okrožju. tu(!), na drugI strani pa priznava, da je Pri vo itvi župnega starešinstva so bili Radič storil veliko napako, ko je silil v j izvoljeni: za starosto dr. Sernec, za nje« volitve. Seveda hi opozicija danes rajše [ gova namestnika Poljšak Fcrdo in dr. videla, da bi bi!a v položaju kakor za Ročnik Rudolf, za tajnika Cepin, za bla« Davidovičcve vlade, kar pa je takrat gajnika Vltavski, za zapisnikarico De« po koliko časa so pripadniki Sokolstva. Opozarjal je na važnost pravilnega vod« stva društvenih matrik, ker odvisi od tega odškodnina v slučaju poškodbe. O prosvetnem delu v župi je poročal predsednik prosvetnega odbora br. dr. Hrašovec. 18 društev, ima prosvetne od« bore. dva pa ne. Predavanj je bilo skupaj 52, pet društev n! imelo predavanj, nago« vorov v telovadnici je bilo 449, kar kaže, da te važne prosvetne panoge niso gojila vsa društva. Knjižnice so dobro posloc vale in tudi sokolski tisk Je med član« stvom še dokaj dobro razširjen. K posameznim poročilom je podal svo» je opazke savezni zastopnik, ki je po« udarjal važnost prosvetnega del*, zdrav« niških odsekov in vodstvu statistike. Tajnik je poročal o resoluciji, ki je bila sprejeta na Izrednem župnem občnem zboru In o odgovoru saveznega starešin« atva na to resolucijo, ki se tiče financ« neg« stanja savez« in zletnega računa. Razvila se ie doga debata, v katero so posegli bratje: Tomažič, Smrtnik, Jurko, Kramar, dr. Hrašovec in Bajželj. Vsi delegati so oatro nastopili proti načinu sedanjega gospodarstva in zahtevali šte« denje. nakar je bil spreiet predlog br. Smrtnik«, da se vzame odgovor saveza na onemogočila, ker ni znala dokazati, v čem obstoji .uspešnost politike sporazuma«. Zato si mor« krivdo za »voje nezgode pripisati sama sebi, ne pa io rvračat! na heljakova, aa predsednika prosvetnega odbora dr. Hrašovec, za načelnika Jerici, za namestnika Križnic in Razpotnik, za načelnico Cerre;evo, za namestnici Trdi« krono. tfS'ovcnec> pravi, da so za opo« j nov« in Hrovatova, za odbornike Smrt« ricijo edini izhod iz njenega težavnega j nik. Kramar, Dolžan, za namestnike položaja nove volitve. AB opozicionalci . Kralj, Sašelj in dr. Štempihar, za pre« niso dožive'i dovolj velikega poraza pri j glednike računov Sirec in Pere, v savezm odbor dr. Sernec, za zastopnike v sa vezno skupščino Smrtnik, dr. Sernec, Kukec, Jerin in Poljšak. Župni zlet se do'oči na 14. junija v Žalcu, majniški izlet se vrši v Soitanj preko gore Oljke ter bo združen z otvo« ritvijo sokolskeg« doma v Šoštanju. V bodoče bo župni zlet po gotovem tur« zadnjih volitvah, ali bi radi doživeli še večjega? Iz demokratske stranke Danes, v torek »e vrie sledeči sestan« kl: ob 6. uri zvečer v Smartnem pri LL Hjl, ob pol 8. uri zvečer pri Devici Ma. riji v Polja, ob 8. uri zvečer v Gorenji nu»u, in sicer v savinjskem, posavskem vasi nad Skofjo Loko, ob 6. uri v Po. in celjskem okrožju, kraj pa določijo Ijanah nad Skofjo Loko in ob pol 9. uri okrožja. — Župni prispevek sc določi na zvečar v Litiji. i 4 Din. za naraščaj p« 1 Din. — Društvo Jutri, v »redo ob 7. uri zvečer v Kre»« v Gornjem gradu je zopet oživelo ter so aicah, ob pol 8. zvečer v Medvodah in , spre ime v župno organizacijo, v Brecnici aa Gorenjskem. j Ob pol 13. uri je bila skupščina kot* čana. e Prestolonaslednik Peterček Prestolonaslednik je shodil. Dnevi, ko je bil takorekoč privezan na omejen prostor, so že za njim. Sedaj ga ne mikajo več krogle iz gumija in po« dobne igrače, s katerimi se dete zabava, dokler se ne more geniti z mesta. Zdaj mu je najljubša zabava igranje na pro« stem, na vrtu ali pa na dvorišču poleg dvora. Največ časa prebije prestolona« 6lednik v družbi svoje vzgojiteljice, An» gležinje Miss Bel, katera je vzgojila že več otrok angleške in ruske vladarske obitelji in ki vzgaja tudi našega prestolo« naslednika na svoj poseben način. Ta način ne obstoja le v tem, da govori miss Bel s prestolonaslednikom ang'cško. Ona hoče, da se sin kralja Aleksandra firično čim bolj utrdi in okrepi ter je zato ž njim ves dan na zraku. Malemu princu je ta način življenja zelo všeč, kajti kadar le more, steče k vratom, jih odpre in pogleda skozi špranjo ter veselo vzklikne: »Vrt, vrtl» Vidi se torej, da mu je vrt silno pri* rasel k srcu. Na vrtu se svobodno kreta in *ct;i. Tu srečuje dvorne straže, vzklika od veselja, kadar zagleda kraljevo gardo in njeno godbo ter občuduje svetle gumbe na uniformah krasno opravljenih vo|a= kov. Ves dan jc na prostem. Sarno kaijar pride čas obeda in pa zvečer ga pelje miss Bel v dvor. V dvoru se radovedno ozira po Svoji okolici, k: mu pa riti iz« daieka nc prija tako. kakor življenje na prostem. Vplivi tega boravka na gradu se kažejo tudi v prestolonaslednikovem zdravju. Mali Peterček ni bil doslej še nikdar bolan. Poleg angleške vzgojiteljice skrbi za prestolonaslednika še neka Bosunka iz Bosanske Dublce, katera ga uči srbskega govora. Tako čevrlja dete pomolom I-e v dveh jezikih. Seveda jc število njegovih besed zaenkrat še omejeno, toda sigurno je, da bo prestolonaslednik Peter i'«; v svoji otroški dobi obvladal dva jezika, srbščino in angleščino. V dvoru je prestolonaslednikovo živ« Ijenje nekako utesnjeno. Tam ne moie uniformiranim vojakom in častnikom sa« lutirati kakor stražam t;a prostem. Tam ne vidi nožnic in sabelj, ki se rvetija v solncu, ne čuje trobent ia ne vidi konj, psov in ptic. Življenje na dvoru mu je še zastrt svet, v katerega ga bo treba šele uvesti. Zato si lahko mislimo, kako hudo in nerodno mu je bilo. ko ga je vzgoji« teljica miss Bel pred kratkim pelja'.i z vrta v njegovo spalnico ter ga začela tam preoblačiti. Kraljica Marija je nas mreč hotela peljati svojega sinka na čaj, katerega so se udeležili v dvoru ministri In dragi odličniki. Težko je bilo pre« pričati malega Peterčka, da ima življenje poleg zabavne plati tudi resno stran. Ko so ga oblačili, ie jokal in se ni hotel po« tolažiti. Sele, ko ga je kraljica .Marija prijela za roko, je utihnil in se potni nI s svojo usodo. Se nikoli ni videl pred seboj zbranega toliko odličnega sveta kakor takrat. Toda brez strahu je poda« jal gostom svojo drobno ročico in v očeh mu je bilo čitati samo začudenje, brez sledu bojazni. Kadar ni na dvora nobenih avdijenc fn sprejemov, sc pojavi pred malim kra« ljevičem ordonanc v vojaški pozi turi, po» zdravi z roko in nagovori prestolonasled« sika: *Vaše Veličanstvo, zove Vas Njegovo Veličanstvo kralj.« Miss Bel ponovi te besede svojemu varovancu v angleščini, nakar odgovori mali Peterček z radostnim glasom: •Tata, tata!« Potem poda svojo ročico Angležinji in se napoti ž njo po dolgih hodnikih v dvor. Dobro mu je znano, kje so prostori očeta kralja Aleksandra in kje sobe ma« tere, kraljice Marije. Kralj se najraje igra s prestolonaslednikom v svojem ka* binetu, kjer visi nebroj slik vladarjev, vladaric, princezinj in princev. Mali Pc» terček jih ogleduje z zanimanjem, potem pa se začne igrati s kraljem, ki ljufci svojega sina res neizmerno. Tako je življenje na beograjskem dvo.= ra. Zadovoljno, živahno in srečno. Toda v vsej tej zadovoljnosti in sreči je videti v dvoru tudi predmete, ki opominjajo človeka k resnosti. Med te predmete spada slika pokojnega dalmatinskega pi» satelja Ivana Čipika, gladnega boema, avtorja novele «Za kruhom«, ki sto. i ni kraljevi mizi in neprestano opozarja, da ima vsako življenje dve strani, solnčno in revno, veselo in žalostno. tev nagrad prvhn trem zmagovalcem v histrostni tekmi. V soboto zvečer je priredil oficirski zbor poslovilni družabni večer nastavnikom In komandantu prvega vojaškega zlmsko-sportnega centra, kap. Tauberju. Izvedba tsčaia pomenja za Juzc-sloven-ski zlmskosportni savez nov uspeh in bo vrhu teza znatno pripomogla k razširjenju smuškega športa tudi v ostalih delih naše države. Zaključek L vojaškega smuškega tečaja V soboto se je zaključil v Kranjski gori prvi smuški tečaj naše vojske, v nedeljo pa so se udeležene: razšli v svoje garnizije. Zaključku tečaja, kl je trajal štiri ted- j ne in katerega tehnično izvedbo je imel j v rokah Jugoslov. zimskosportni savez, {so prisostvovali, kakor smo že poročali, , divlzijoner gen. Stojanovid z več častni-; ki in zastopniki Saveza. Zaključek sam j je obstojal iz tekem, smuškili in vojaških i vaj ter končne klasifikacije. O tekmi, ki so se vršile v petek, smo kratko že poročali. Oficirji so tekmovali v hitrostni tekmi na progi od Slaten v Planici do Kranjske gore, vendar ob robu gozdov, podoflcirji pa so tekmovali na isti progi, v patruljni tekmi po štirje skupaj Obe tekmi sta izborno uspeli. Kljub slabemu snegu in dežju so prišli vsi na cilj ln vsi v le mali razliki v času med prvim in zadnjim. Patrulje, kl so imele strog predpis, da sme biti razdal.a patrulje največ dvajset metrov (mednarodno je 30 sek., tedaj mnogo več) so prišle vse sklenjene na cilj. Značilno za razpoloženje, ki je vladalo, je slučaj z vojakom, ki se mu je pri predzadnji kontroli zlomila smučka, pa je tekel s patruljo, da je šla sklen.ena skozi cilj. Za izvežbanost oficirjev je značilno, da so prišli prvi le 3 minute za krmarjem Kmetom na cilj. Vsega je startalo 34 oficirjev in 18 patrulj po 4 podoficirje; oficirji so vozili v uniformah, patrulje pa s puškami In pa-tronskimi pasovi. V petek popoldne so se izvajale vaje na vežbališču in sicer: smuške vaje In vojaške smuške vaje. Smuško-tehnični del je obsegal vso osnovno smuško tehniko. Vse vaje so bile izvajane precizno In tako Izborno, da so bili navzoči naravnost vzhičeni. Znan zagrebški šport nik, ki je videl zaključke vojaških tečajev tudi v drugih državah, se je Izrazil, da tako Izrednega uspeha 4tedenskega tečaja nI videl niti pri Inozemskih vojaških tečajih. V soboto se je vršila klasifikacija udeležencev, ki je pokazala, da je 90 odst. udeležencev Izvežbanih v perfektne smučarje, kl obvladajo popolnoma smučanje, do 20 odst. pa je prvovrstnih, ki pridejo vpoštev kot bodoči vojaški aastavniki za manjše garnlzljske tečaje. Pred odhodom je komandant divizije nagovoril vso četo, povdarjal, da tvori ravno ta prvi smuški tečaj zgodovinski moment za našo armado, zahvalil se je nastavnikom JZSS za n.ih požrtvovalno delo in za častno dovršilev poverjene jim naloge ter vsem udeležencem za uspeh, nakar je predsednik Saveza dr. Souvan razdelil nagrade prvim trem patruljam. V hotelu Slavec se je nato Izvršila razdeli- Gfečisi zbor fngoslov.-čsl. lige v Mariboru V soboto ob 8. zv. se je vršil v Mariboru občni zbor češkosl.-jugoslovenske 1 lige, ki se ga je udeležilo veliko število odličnega občinstva. Iz Ljubljano je dospel generalni konzul dr. Otakar Beneš. Občni zbor je otvoril p-eti^ednik dr. Lju-devit Pivko, ki je uvodoma pozdravil gospoda generalnega konzula, velikega župana dr. Pirkmaierja, prosvetnega referenta dr. Poljanca, polkovnika Bleiweisa, podžupana mariborske občine dr. Liipolda I in druge honoracijorje. V svojem govora | je naglašal, da je treba .medsebojnega : dela in bratskega razumevanja med če-j 5kos!ova5kim in jugoelovenskim narodom j ter upostaviti vseslovensko politiko, i Nato jo poročal tajnik dr. Rapotec o delovanju lige, o raznih sklepih ler drugem delu, kako bi se tudi v gospodar- KINO ,LJU6LJANSKI DVOR' — Tale f on 730. - Danes zadnjikrat Pat in Patachon v barkah „Film in ljubimkanje" „Kaj valovi Šepetajo"? Predstave ob 4., »/,6-, V, 8. in 9. nri nesrečnici vsakovrstne darove. Seveda pa zdravniki vse posete odklanjajo in ne puste k Smatkovi nikogar, dokler ne okreva, da bo izven nevarnosti. Kaj je baletko gnalo v obup, dasi je skušala vzeti življenje, katerega ji je usoda ohra« nila na tako čudežen način, ni znano, sumi pa se, da so igrale tu vmes veliko vlogo ljubezenske zadeve. Roparski umor pri Dobovi 0 roparskem umoru trgovca Kraljica nam poročajo Se sledeče podrobnosti: V noči od petka na soboto so našli na železniškem tiru v Dobovi pri Brežicah moško truplo, ki je bilo brez glave in nog. Glavo in noge so našli kasneje ne daleč sredi proge. V umor-jencu so spoznali znanega mesarja in naknpovalca živine. Josipa Kraljica, p. d. Lenarčiča, svaka gos p. Petelinca iz Ljubljane. Preiskava je takoj ugotovila. da je bil izvršen roparski umor. Josip Kralji? je imel svoje posestvo v Šenkovcu na Hrvatskem, tostran Sotle. v Dobovi pri Brežicah pa mesarijo. Vsak dan zgodaj zjutraj je prišel s kolesom v Dobovn v menico, in se zvečer vračal na svoje posestvo v Šenkovec. Kadar je kupil živino za klanje* je trgovcem vedno naročil, naj; . _ ,.., , .. , mu jo pošljejo v Dobovo. kjer je po-!7V T ^ je Kralji? odpeljal s tem običajno izplačal denar v gostilni j?ohabljenega reveža* dvakrat za nadzornika in ga tirala tako 8 doline v hrib in narobe. Ali ni slednjič največji škandal, da se t,i vsega pomilovanja vredni g. nndučiteli kljub svoji po-habijenosti in bolemi ni niti najmanj branil sprejeti te težke službe, samo da zadosti svoji politični strasti in svojemu pohlepa po časti. Sedrj pa, ko se je raznesla vest o premestitvi na Sv. Jurij pod K um r>m, kjer bi njegovi bolehni sestri planinski zrak gotovo povrnil zdravje, on sam pa bo lahko s počil svojo od napornih političnih agitacij tpohabljeno nogo> ia mu bo zdravi planinski zrak odpihal politično strast, sedaj pa govore o neusmiljenih srcih. Kdo je torej bolj usmiljen? G. dopisnik in gospodje pri "Slovenca* ali veste sedaj, kaj je škandal? Kulturni pregled Gledališki re^srtoarji Ljubljanska drama. Torek, 3.: Litcrarno-umetniški večer •Novega odra». Izv. Srtda. 4.: «Rosmersholm». A. Četrtek, 5.: «Otliello». Gostovanje Hin-ka Nučiča iz Zagreba. Izv. Petek. 6.: «PepeIuti». F. Sobota, 7.: »Izgubljene duše». Gostovanje ge. Podgorske Iz Zagreba. Izv. Ljubljanska opera. Torek, 3.: «Traviata». Oostovanje g. Vu-škoviča Iz Zagreba. D. Sreda, 4.: «Don Juan». E. Četrtek, 5.: Zaprto. Petek, 6.: »Boheme*. Izv. (Na aa-študirano.) Sobota, 7.: »Mignon«. C. Celjsko gledališče. Torek, 3.: »Strlčkove sanje«. Oostovanje ljubljanskega Narodnega gledališča. Abonma. Mariborsko gledališče Torek, 3.: «Moioh». A. Nocojšnji večer »Novega odra* v ljubljanski drami. Danes ob 8. uri zvečer se vrši v ljubljanskem dramskem gleda« iisču literarno » umetniški večer društva «Novi oder®. Spored obsega več točk: Stritarjevega aOresta», odlomek Haupt« mannovega fski fakul« teti zagrebškega '■ seučilišča, in dr. Zden« : ko Vcrnič, ki očita prvoimenovanemu ■ plagijatbrstvo. Dr. Vemid baje aspirir* , na profesorsko mesto na zagrebški um* j verzi. Spored beograjske epere in drame ob* I ^ega tn teden sledeči repertoar: Menon : (Massenet), Zona Zamtirova (dramatiza« | cija po Sromčevem romanu), Židovka, ! Misel (Andrejev), Tosca (Puccini). Po« 1 tera in Smrt majke Jugovičev (Vojnovič). Iz beograjskega Narodnega gledališča. V nedeljo so imeli v Beogradu predstavo Blzetove opere Imeni »Ferdo D e 1 a k» S1 a v o e v a», ali kaj povesta? Podajata nam k eMaA; ,, , . , _ , .__. , icv. Pokoinica je vživala velik ug'ed Podajata nam k svojemu poizkus, ^ lj|ldstvom. JP eb bo v 9redo8oh «Pojasnilo»: »Nag namen je, napraviti , _J ,, .... _ . vi-i i i,- . . : pol s. un popoldne na pokopališče v fz publike soigralce, ki se smejejo in. ^ _ G^oJu Ante v5u v Miw 3oee,jo. ki se vesele ;n trpe z ljudmi! , . . / ...*, ,___. . kJ I m jo umrla včeraj po težki bolezni nje« s« te dane« prij riti v aeai tečaj za izdelavo damskih klebnkor v mndaeni >aloao Alojzije VIvod-Mezettd Pred skotijo 21 (II. sadutr ) odrskega sveta. Morda bo kdo protestiral, a ko bo videl, kako idealna in imenitna je naža misel, bo utihnil in gledal. O r e s t je grški, zato sem postavil pred sceno vhod v grško sveti-tišže rek: »Spoznavaj samega sebe.» Težke temne zavese — duševna bol Oresta. Beli zastor — njegova otroška nedolžnost. Trije stebri, na katerih slo tli življenje. — vera. upanje, ljubezen . . . A h a s v e r — velik črn križ. ki visi poševno čez oder, — simbol onega, ki ga je proklel ...JulijCe-zar — poizkus združiti oder z dvorano. odstraniti prepad med publiko in izvrševalci. Med občinstvom akterji.* Nov režiser ima poguma in idealizma, da ne samo nekaj za nas novega misli, ampak poizkusi. Ta pogum je simpatičen; in — morda bo nocojšn ji večer več kot epizoda. Programa-tična izjava, tako bistveno drugačna od ostale šolske navlake, ima v sebi snov in »log. Morda dobivamo v svojo sredo mladeniča, ki bo nžaljen nad prizna- gova ljubljena soproga Tonka. — V so« boto dne 28. februarja je umrla v Ga« berjih pri Celju po dalisi bolezni ga. Te« režija Koštomaj v 55. letu starosti. Blag jim spomin, žalujočim naše sožaije! •Mssarvkove znamke na Čelkoslova« škem. Povodom 75. rojstnega dneva predsednika Masaryka, ki ga bo dne 7. marca proslavila češkoslovaška republl« ka, izda češkoslovaška poštna uprava nove pisemske znamke z Masarykovlm portretom in sicer bronsstoriave po 40 vin., zelene po 50 h, rdcčkiisto»vijoletne po 60 h. rdeče po 1 K, modre po 2 K, oreho vorjave po 3 K in zelenkaste po 5 K. Dne 7. marca pošti izročena priporoče« n* pisma in po možnosti tudi druge pošt ne pošiljke, bodo žigosane z rdečo barvo. • Brezplačne vozovnice za narodne poslance. Železniška uprava je obvestila vse svoje postaje, da železniške brez« plačne vozovnice, ki so bi'e izdane do« Šimunčieevi je postalo v petek slabo. Gospodinja jo je poslala v bolnico, kjer pa je niso hoteli sprejeti. — Pri potoku Bliznecu v Maksimira so našli včeraj nepoznanega starega človeka v nezavest« nem stsnju. Na potu v bolnico je sta« rec že umrl in sicer vsled oslabelosti sr« ca. V njem so spoznali leta 1854. v Ma« rihoru rojenega Karla Doma, ki je ži. ve! v jako bednih razmerah. * Gradbeni odsek Sokola Mest* naznanja bratskim društvom in okolici, da priredi jarno tombolo, dne 1. junija 1925, v siučajn slabega vremena pa nedeljo pozne«. Odbor. • Bivšim ujetnikom v Rusiji. Oče ne« kega vojnega uietnika, ki se še vedno nahaja v ujetništvu v barnaulskem ujez« du v Sibiriji, bi rad poslal svojemu sinu potrebni znesek, ds bi se mogel vrniti domov. Ne ve pa, koliko bi bilo potreb, no. Kdor bi približno vedel, koliko je potrebno za skromno potovanje iz Bar. naula v Sibiriji do Jugoslavije, se uliud« no naproša, da sporoči to g. Ivanu Koi« gradu. Pogreb bo danes ob i. pop. iz splošne bolnice. Pozivamo vse mestne organizacije, da se udeleže pogreba r čim večjem Število. — Odbor 8v. Jzkob—Trnovo. v— Letalska mednarodna postaja v LjnblJanL Trgovska In obrtrrška zbornica v Ljnb!:ani je povabila mestno občino r« posvetovanje za danes. 3. tnarea ob !!. dopoldne v zbornični posvetovalnici glede postaV»liMa na Jetafcki progi Dunaj— Trst v Ljubljani. u— Alkoholna p\fcča za vlnfene refcro-te rrepovedana. Policijska d i rekel'a opozarja gostilničarje, da je prep-ivedano dajati vlnvnfm reVrntooi dne 5.. 10. in 21. marca alkoholnih pij* 5. V Linbpano do-spevši re'>rnti »e moralo takoj javiti v vo'vods Mišiča volnšnlri. p— Vlom v GradlJčt«. V noč: na pon-deliek se je izvršil rsflnirano zasnovan vlom v trafiko vdove Fran!e Perdlr v GradiMu S»ev. 8. Vleunllei so se nsjbrže »krili že tekom dneva o»lroma proti večeru v nefrsnlosM poslnpia. nato pa v noiM v ponolnem TTiirn r'omili iz, veže vrata, v loknl in pokr?d'i zs okroc Hm različnih vrednosti kzkor: tobačnih izdelkov, rotnvine in »rebrno nro. edini •pomin vdove na rsnitep* m0**. Varnostne obla»M se dobro zavedalo, da imajo v več slučajih kakor tndi v predmetnem. eprarka z vlomilsko družbo mladih l"mdi začetnikov v tem jviktien s:l komisijski ogled dvorane za kino« predstave. Ogled v smislu § 11 stavbne« ga rede za Štajersko in § 25 obrtnega re« da bo dne 5. marce ob 9. uri dopoldne na licu mesta. Vabijo se vsi interesenti, da podajo na licu mesta morebitne ugo« vore. Načrti so na vpogled v Laškem na s rez!., n glavarstvu soba št. 2. Na poznejše ugovore se ne bo oziralo. t— Povečanje klerikalnega društvene« ga doma. Prizidava klerikalnega društvo« nega doma je že postala dognana zade* va, kajti vsa dela je prevzela Kasalova tvrdka, ki prične, kakor čujemo. takoj z delom. Materiai so dobiii klerikalci is dveh velikih dimnikov, katera jim je izročilo rudniško ravnateljstvo. Stalo jih ni nič, razen stroškov, ki so jih Imeli a podiranjem. Ti pa so bili tako minimal« ni, da jih sploh ni vredno omenjati. Ba« je je vrhu vsega poklonilo isto rudniško ravnateljstvo za društveni dom še 110 tisoč Din gotovega denarja. Sniion^a afera np"?nilstoli- sedsnjim narodnim pos'ancem s pripom. ; nifcu d1reVfor)u ^mnaz;Je v Kranju, bo. da veliajo do nadalme odredbe, dne | . Opozorilo. Okrajno sodišče v Bre> njem. da ima talent, in ki bo hotel. 7 msrC(l {zgllbe „voio vc!javnoSt. Stalne 1 7. Y' _ - .. . priznanja, da je talent Vsekakor ima i b ,ačne \.070vnice za novoizvoljene I^^J. Zinil ?o smer. Pravi igralec vzame od av- naro^ne !anctf se hodo i7dl(,e, čim nel.ni riJn^H ia le značko, le snov, ki jo pa sam bo , 5ena iflk dja mandst i C^k^B^ Dup,"T^ Potres. Na obsenr.tonju pod Tn« ; radnj)i y Li _ 5r„ Novskf,,. ki glavom je prošlo nedeljo zjutraj vehkt , ho(ejo pa ^^ ntJ,n ^ d(> zts,u{( PrCCC) tT,OCa" ka potom predočivanis posameznikom. . , ds za 4 kupone, komad po 35 Din, dobe na Jadranu. - neko toria oblikuje na novo, j>o svoje. Neko£ si bile dekoracije iz lepenke, igralci pristni. Dandanes je narobe. Morda nam nocoj pokažejo, da mora biti vendarle igralec več. ko stroj? Evo dogodek dneva. U*peb ali polom, — ta poizkus treba zabeležiti po-sebe, soienniter. Sad prej ali slej dozori, in mnogi je sladak, če je bil Iz-prva še tako zelen. Drevo ia generacija se spoznata že na cvetu. * • Državni svet v Beogradu je izdal razsodbo, s katero se priznava 15 odst. dodatka na plačo v penzijo že z 324 c t« no službeno dobo. • Anketa za novi šolski zakon. Ta te« den deluje v Ljubljani anketa, ki jo je sklicalo UJU poverjeništvo Ljubljana, da pretresa o načrtn osnovnošolskega KTN0 .LJUBLJANSKI DVOR' zakona, ki ga je doposlalo ministrstvo stičnega glasila ^Federation Balcanique» prosvete v razpravo. S y poštnih paketih ter je uvedla preiska« oddal;eni potres. • Nov luksuzni parnlk na jaaranu. ,ahko ce)o ob|eko manufllktumeg!1 Družba .Dubrovacka plovidba. ,e na. b,aga Ker . ^ ,jufiva> ge bavila nov luksuzni parn.k »Kumanovo. biva!.tvo v gmis!u jva driavT,ega k, ga je te dni uved.s v promet. Nov, pravdniSfTa v Ce,ju opo,arja j, k brz, pamdc bo voz,I med Gružem (pn nov ne v je msr,.eč ^ io, Dubrovn ku) ,n Trstom. 1 - • Pomiloščenje. Pred ljubljansko po« roto je bila He'ena Štefančičeva iz litij, skega okraja obsojena meseca septem« bra na smrt, ker je svoje nekoliko dni staro dete vrgla v Savo. Kralj je obso« jenko pomilostil v 20«letno ječo. • Aretacija slovenskega visokošolca. Zagrebška policija je dognala, da je pri« h^jala v zadnjem času ne zagrebško uni verzo večia množina znanega komuni« I* Maribora a— Češka tvrdka v nemških rokah. V Mariboru je otvori'a znana češka tvrd« ka čevljev Bata svoio podružnico, ka« tero p* je žal Izročila v roke nemške ve'ctrgovine Turada. Bata je sicer če« ško narodno podietie in nas ie zato ne« prijetno dimilo deistvo, da nam v Mar!« boru podpira nemško moč. V kratkem bo otvorita tvrdka baie v Liubliani svo« io podružnico in bo treba paziti, da tu« di tam ne pride zaslužek v nemške ro« ke. Na zadevo opozarjamo tudi češki konzu'at v Ljubljani, sicer pa se še po. vrnemo k stvari. Tudi mariborska čev« liarska obrt, ki Itak trpi na konkurenci bližnjega Grade*, ni posebno vesela no« vega podietia. Tem manj moremo odo* bravatl. ds ie prišlo v nemške roke. a— Mariborski obrtniki so v nedeljo dopoldne zopet oživeli delovanje Slo« venskegs obrtnega društva. Skušnja eno« letnega brezdelja je priklicala v dru« štvo stare izkušene de'avce in obrtnike. Za predsednika je bil namreč izvoljen n- France Clk*t. V nedeljo je omrl '"^S™^ °hrtnik t- Kr«' »/u mam ma »ttA tam »reoL'oirnsm in ne« v ljubljanski bolnici železniški uradniški l valce varnostni oblasti. iz Ljubljane pripravnik France Čik, edini, nad vse nadebudni sin poštnega uradnika, Fran« ca Cika v Ljubljani. Ko je jedva zago* rel življenju, že ga je neusmiljena uso« da poklicala v večnost. Z njim je Dopisi VIČ. Vsled zanikrnosti in neredno« sti. ki jih je našla uradna revizija, je bil januarja odstavljen župan Ivan Gale. Obenem se jc ugotovil primanjkljaj ▼ znesku 14.400 Din. V četrtek se je vr. šila zopet občinska seja, na kateri so podali revizorji obširno poročilo o Gu letovem županovanju, ki je vplivalo tako porazno na vse prisotne odbornike SLS, P5M PnlkflVTlilra T?FT!T.-712 d* n'so UP»" zinUi niti besede v zago« i,ui&uvn Ud anuu u d yor Galeta h revizUskega poro£iIa je dokazano, da je Gale samolastno mani« puliral z občinskim denarjem ter oško« doval občino za obresti najmanj za pol leta. 50.000 Din je namreč krožilo hrer potrebe, ker je imel župan v blagajni vedno toliko denarja, da je kril občin« ske izdatke. Plačeval je račune, kl jib brez odobritve nikdar ne bi smel. Briga! se ni niti toliko, da bi se prepričal, aH so računi pravilno kolkovani in pustil okoli 200 nerešenih aktov. Gale se je zagovarjal tako otročje, da se mu je vse smejalo. Našteval je grehe dragih Pudi, mesto da bi obžaloval svoje in se spo« zabil celo tako d=!eč, da se bo moral zopet zagovarjati pred sodiščem. V svo« ji onemogli jezi je zahteval ponovno revizijo in tolažil klerikalce, da se mo ra na iti pomota v knjigah, kl jo le baja zagrešil odbornik gospodarske stranke. Ta se ie trudil večer za večerom, da mu je vodil blagajniške knjige, za trud pa ga je Ga'e sedaj javno napadel, da ne zna knjigovodstva. Toda vsi Galetovi izgovori niso pomagali, kajti javnost ie prepriJana, da je sedel na županskem stolu človek, ki ni dela! za občino, pač pa skrbel zase in gospodaril z občinskim denarjem po svoji volji. Danes ve ve» Vič, da sc je vpitje o terorju In kon:p« clji zaman raznašalo po občini. Vsi Vi« vos, znan po svojem strokovnem in na« rodnem delovanju. Ostali odbor pa je j Cani namreč vedo, da je bi! že skrajni sledeči: podpredsednik Miha Vahtar, j čas, da so Ganeta spravili proč od ob« umetni knjigovez, predsednik razsodi« činske blagajne. Lojzetom Grilom odšel od nas zopet . . .. , . _ v ... — • eden Izmed onih idealnih, delavnih Jo*'P St,nJko' F™,Vloženih jc sedem list, kar dokazuje, da ----- 1 čavničar, Josip Mis ec, peiC, rranio K.u« vladajo na gospoda:skcm r>oliu pri nas šča Davorin Stucin, ravnatelj »Krista« !a», odborniki Fran jo Bureš, urar, Ivan j Kovačlč, steklar, Draco Juretič, brivec. TRBOVLJE. Občinske volitve so pre loženc vs'ed nekih formalnih napak pri v'aganju kandidatnih listin na 15. t. m. Iz srednješolske službe. Profesor na ljubljanski realki Martin Gorjanc je iz 6. skupine pomaknjen v 5. skupino II. kategorije. " Izpremeicbe v carinski službi. Pre« meščena sta carinika Jakob Begeš iz Srbskega Kr.-tun na Rakek ter Boris Pipuš iz Zemunika v fiibenik. * Naša vojska. Minister voiske ln mornarice general Dušan Trifunovič je bil prošlo soboto sprejet pri kralju v daljši avdijenci. General je poročal o stanju naše vojske. Naša vojska razpo. laga seda j z 10.000 rekruti. Razpoložen ie novih rekrutov je pravilno in izborno. * Prvi muslimen sodnik na Hrvatskem. Pri banskem stolu v Zagrebu jc te dni x odličnim uspehom položil sodni izpit dr. Rašid Kurtagič. Kakor javljajo listi, je dr. Kurtagič prvi musliman, ki se je posvetil sodni službi na Hrvatskem. * Z naših vseučilišč. Za redna profe« sorja na beograjski univerzi sta imeno* vana: dr. Gregor Jakšič za zgodovino Srbov v 19. stoletju in dr. Zivan Spaso« jevič za. privatno pravo — oba na juri« dični fakulteti. Na zagrebški univerzi je vo proti komunističnim dijakom. Med mladinskih borcev, ki so po vojni žal tako redki. Pokojni France je bil vnet drugimi jc bil sodišču izročen tudi s!o= ; &an Šentjakobskega društva, ki mu ie venski medicincc Josip Petrič, rodom posvetil vse svoje sile in zmožnosti. Bil od Sv. Urbana pri Ptuju, ki je organi« , pa je tudi nacionalist z duio In telom in \ ziral rezširjevanje na Dunaju izhajajoče »Federation Balcanique». bička, čevljar, Fran Horvat, slikar, Rus dolf Kompara, mizar, Josip Sulič, čev« Ijar. Z obrtniki vred se veselimo nor. malnlh razmer, ki so zopet priš'e v dru« Bolgarski komite zopet vdrli no na. še ozemlje. V bregalniškem okrožju je prošlo soboto večia tolpa bolgarskih ko« mitov vdrla n«. naše ozemlje ter povzro« čila mnogo škode na Imetju naših dr« žavljanov. Orožniki in kmetje so takoj zače'i preganjati razbojnike. * Štirje smrtni slučaji v Zagrebu. V nedeljo sc je ustrelil v stanovanju svoje ga očeta v Zagrebu Anton Glad, privat« ni uradnik iz Dolnje Dubrave, ki je bil na 14*dnevnem dopustu v Zagrebu. — Včeraj so našli na Uici št. 169 Draguti« na Kuniča, kapetana v pok., mrtvega. Mož je bil silno udan pijači. Ponoči se je vrnil vinien domov in je s cigareto zapalil žimnico, nakar se je ponoči v spanju zadušil. — V nedeljo so našli služkinjo Pavlino Šimunčič mrtvo pod njeno posteljo. Knj je bilo vzrok njene smrti, sc bo dognalo šele z obdukcijo. se kot tak uveljavljal zlasti tudi v beo« ?tT0;. k?tero,ro*} v MilePfi harmoniji izvoljen, novi odbor. a— Stanovanjski najemniki so zboro« se je pela pod taktirko g. Brezovška. V pondeljek zvečer je bila na sporedu Massenetova «Manon» z go. Rogovsko v naslovni vlogi. Dirigiral jc opero kapel« nik Hristič. Marcel Cicmpi, slavni francoski pia« nist, ki je koncertriral prošli teden v Upokojeni člani beograjske drame. Podpisan jc ukaz, s katerim so upokojeni člani beograjske drame gg. Milorad Ga« vrilovič, Sava Todorovič, llija Stsnojevič. Raja Pavlovič in Ljuba Stojanovič. Lep uspeh dalmatinskega pevca v tu« jini. Nedavno je nastopil v Lincu dalma« Ljubljani, je imel zadnje dni lepo uspele j linski pevec baritonist Želimir šeman in koncertne produkcijc v Zagrebu iu Beo« ; je s svojim prvim nastopom dosegel to« gradu. j lik uspeh, da ga je gledališka uprava Premijera Mozartove mladostne opere takoj angažirala. Pel je v Bizetovi »Car« v Beogradu. Beograjska glasbena šola j men» v'ogo toreadorja. uprizori dne 5. marca malo in dražestno i Tretji častni član Narodnega diradla Mozartovo mladostno opero »Eastijen in j v Pragi Inlendanca Nar. divadla v Pragi častne-eja, rednega člana opernega gledališča v Draidanah. Prvi častni član Nar. divadla je bil igralec Emil Vojan, drugi pa pevka Ema De-stinova. Dunajski slrfonlčnl orkester v nevarnosti, da razpide. Za številn mi gledališči in drusrimi podobnimi institucijami na Dunaju prihaajo težke ure tudi za sin-fonični orkester, ki stoji pred alternativo, da se bo moral razitl Sinfonični — —j... — ufvlu --bo.ijvii »»• : t * 1.^1. illiuljouu 1101. u1vsuii Bastijenas. v kateri nastopijo kot solisti : je imenovala sa svojega tretjega ga. Jelka Godjevac, Barbara Beg in g. B. ! ga člana barilonista Plaškeja, Štefanovic. Orkestrski part bo izvajal orkester Glasbene šole pod taktirko na« bega rojaka g. Brezovška. Tenorist Piccaver v Pragi. Znani du» aajski komorni pevec Alfred Piccsvcr je obiskal Prago in konccrtira tam v dvorani •Luzerne« dne 12. marca. Na klavirju ga bo spremljal kape'nik Zemlinsky. Odlikovani «Manesovci». Prosvetni zni= aister v Beogradu je podpisal ukaz, s katerim So podeljena odlikovanja slede« | orkester je poleg Tonkllnstler- ia Knn-čim članom češkega umetniškega društva 1 zertvereinsorkestra na odlični umetniški «Manes»: O. Novotnvju in Švabinskemu ! višini in je zadnje čase delovai pod vod-red sv. Save IV. stopnje. B. Kafki, O. j stvom kapekiika Sporra Sedaj se je mo-Koničku, Stursi in J. Slavičku pa itd sv. j rai razdeliti na dve skupini, da bo aje-Sava V. stopaj a, jgovia člaaon nogad grajski Orjuni, ko je posečal lani drž. prometno šolo. Slava mu In sladko spa. nje! Iskreno sožaije njegovim tako kru« to udarjenim svojcem. n— Iz magistrat,>e službe. VsgistrstnI nadovetnik Fran Svigelj je s 1. t. m. stopil prostovoljno v pokov u— Kaj pa to? Ozirom na notico v St. 34 nagega lista z gori navedenim naslonom nas p-osi Konjska hranilnica za ob-«vo sledečega pojasnila: ?vet med hišami Kranjske hranilnice in dramskim gledališčem je zasebna lastnin« Kranj, hra-n:lnJce in ne javna pot. To dvorišče je •l.ilo te po dobrohotnosti odprto pasantom ?a prehod. Nikdar pa ff! bilo dovoljeno, da bi smeli po njem voziti vozovi in avtomobili. kar se je zadnje čase zgodila. Zato je bila piimorana lastnica dramskega gledališča nasproti ležečih uradniških hiš postaviti svarilne table, da ne pride do nepotrebnih konfl;ktov in tožite. n— Sentjakobčare, zlasti svoje članstvo uljudno vabimo, da se udeleže pogreba zavednega na:odn»ga dsiavca ia člana Franca Cika dnnea ob pil 16. Iz mrtvašnice spletne bolnice. — Gospodarsko napredno društvo aa šentjakobski okraj v Ljuhl:ani. u— Šentjakobski »evakl zbor. Pogreba tovariša Franceta Cika ss ndeTež'mo kor-porstivno. Zbirališč« pred mrtvašnioj v torek ob tri četrt na 4. Obvezno! n— Sokol Ljubljana II obvešča svoje članstv-o. da je preminul njegov dolgoletni član France čik. Udeležimo te pogre- vali v nede'jo dopoldne v gostilni »Ja« dran» in sprejeli resolucijo osrednjega društva najemnikov proti povišanju na: jemnina. Iz Celi a e— Redn! sestane!« krajevne organizacije JDS za mesto Celje se vrši v sredo, dne 4. t. m. ob 90. uri v klubovi sobi Celjskega doma. »— Občni zbor društva Sokolski dom v Gaberjih pri Celju ss vr*i v četrtek, dne 5. t. m. ob 20. nri v zborovalnici Sokol-skega društva ». Celju z običajnim dnevnim redem. e— Občni zbor nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Celju se vrši v soboto, dna 14. t. m. ob pol 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. V slučaju nesklepčnosti ss vrši pol ure pozne'e dru tri objni zbor v navzočnosti vsakega števila ?adrugsr;«v. s— Nočno lekarniško službo v Celju ima ta tedon lekarna »Pri Mariji pomagaj. sa Glavnem trgu. e— Zopet požar v Tirovljah. Okrog 20. nre, je začelo goreti r kozolcu posestni- | ka Hojnika v Tmovljnh. K sreči so doma- j čini ogeni takoj zapazili ln pogasili. Ko- 1 zolee g. Hnjnfka se nahaia v neposredni ze'o nezdrave r?zmere. Izvoliti je 37 občinskih odbornikov. Kakor smo se ve selili volitev v upanju, da pride do spo« razuma vseh meščanskih strank proti komunistom, ravno tako nam greni ve« se!je dejstvo, da ni priš'o do tega, ker so nekatere stranke, ki so dobile pri skupščinskih volitvah neznatno število glasov, stavile naravnost b'aznc zahto ve. Tako se bo zgodilo, dj bodo dobile 'evo'jcion?rac in rtpub'ik;'nske stranke v Trbovliah večino in ne bo prišlo zato v občinskem gospodarstvu nikdar do pa metnega dela, ker vlada nikdar ne bo mog'a dopustit;, da bi viadiil v nsši ob« čini prckucuški elementi. Celo klerikal« ci, ki so dobili pri zadnjih skupščinskih volitvah oko i 400 komunističnih glasov niso za občinske volitve, ker so se nji« hova pogajanja s komunisti ponesrečila. Ce pa bi se ti dve stranki z&dinili, bi se lahko zgodi'o. da bi imci v Trbovljah k!erika'nega žup?na, ki bi bil popolno« ma odvisen od komunistične večine. Kam pa bi dovedlo tako gospodarstvo, naj naša vlada resno premisli, da je ne bo pozneje bo'e!a glava. Odk'anjamo odločno tudi ^cjpods-slvo posiii^tran« ke Rozin, Korsn. Bogve itd., katerih go« spodarstvo žal predobro poznamo iz Ko renovc gerent poeorel dne j Potiti, da bi bila trboveljska občina 24. februari*. Brezdvomno je. da je vse dosedanje požare novzročila rtočinuks ro-ks. ker gori navadno ob večerni nri. Me«i prebivalstvom vlada veliko ravbtrienje. --------^ , pitvifflisi ha v civilu z snakom. ZbirahMe danee j Varnostni organi trni posežeio energično ob četrt na 4. pred deželno bolnico. | ^^ da ^ imP,0 prebivalstvo konCno u— Slovensko sdravmško društvo v | CTkra{ mir ^ „Tnimi postopači, ki ne Ljubljani jc priredilo v soboto zvečer kjrp,^ Mmo prvmoženia .temveč svoj prvi izborno obiskani družabni ve« ' - - čer v restavraciji »Ljubljanski dvor». Za živahno razpoloženje sta skrbela zdrav« niški orkester pod spretnim dirigentom g. dr. Frankom in pevski zbor pod vod« stvora medicinc* g. Igličarja. Zabavo v kuka zaščitnica komunizma, revolucio« nizmi in republikanstva. Po n^šem mne= nju bi bilo za Trbovlje najbolje pa« metno gerentstvo s širšim sosvetom ns« rodnih in naprednih mož, ki bi jim bil procvit občine kakor tudi naše mlade 'države v resnici pri srcu. odmorih so prevze'1 govorniki * resnimi in šaljivimi govori in sicer gg. dr. Fr. Dcrganc, ur. E. Dercani, dr. R. Jug, dr. V. Gregoriž, dr. V. Cremoinik in drugI. Sel« pozno t »oči so se udeleženci raz« ha j ali t iskreno željo, da se kmalu zo« pet sestaneio. u— Nacionalisti. Preminul j« po kratki h) »učni bolezni naš brat, Franc« Čik, tajnik mesta« Orjnaa Sava aak r LISTNICA UREDNIŠTVA. Uredništvo izjavlja, da gosp. Rudolf Predan, učitelj v Rogaikl Slatini ni niti pisec in tudi ne v zvezi z našim dopisom z dne 27. febr. iz Rogaške Statibe, tndi življenje. Naknadno se *e poroča, da je crorele od sobote na nedeljo tudi v bližini Teharij. Jz Trbovelj t— Iz društvene kronike. Okoli 15. T ksterem se opisuje značaj nekega tam-marca se bo vršil redni občni zbor »Obla kai.»nie!ra radnika. čilne zadruge za Trbovlje in Hrastnik® v Hrastniku: dan prostor in ura ie ni določena, članom se bodo teden dni pred občnim zborom dostavila vabila. t— Oddaja zemlje v najem. Večjo množino rodovitne zemPe oddaja Vas lentin Hrastnik v Lokah št. 158. t— Nov klio v naši občini. Konzorcij Narodnega doaaa v Hraataika je sapra« IZJAVA. Podpi«ana Izjavljam, da sem Marijo Kušar popolnoma po nedolžnem obdolžila tatvine ene rjuhe in jo prosim radi tega odpuščanja. Ljubljana, 28. febmaria 1025 450 Marija Jaiatal L r. a in sveta Zbogom krona! 8 1. marcem se je po vsej Avstriji v javnem življenju uvedla nova, zdrava valuta, šiling, ki se deli na sto gro-lev. Avstrijska krona se je bila zadnja leta že tako stabilizirala, da je vlada mogla misliti na uvedbo stalne, zdrave valute. Pri izmenjavi je vzela za podlago 10.000 avstrijskih kron za en šiling, ki je sicer nekaj pod zlato pariteto, je pa v primeri z valuto ostalih nasledstvenih držav zelo sdravo plačilno sredstvo. Po zlati pariteti pride nekaj nad 13.000 avstrijskih kron na emo zlato krono. Iz tega se vidi, da je avstrijski šiling precej zdrava valuta. Šiling se ni uvedel v Avstriji kot Bovo plačilno sredstvo naenkrat, ampak postopoma. Najprej ga je uvedla železnica, potem poštna uprava, nato finančna, zatem borza, dokler ni prenehala s 1. marcem avstrijska krona kot zakonito plačilno sredstvo in je zavzel njeno mesto 10.000 krat boljši šiling. Naravno je. da se. kakor pri vsaki zamenjavi valute, pojavljajo težkoče. Saj tudi pri nas računajo kmetje še mnogo v goldinarjih, dasi je poteklo že nad četrt stoletja, odkar se je uvedla v stari Avstriji kronska veljava. dobri dve leti velja pri nas po vsej državi kot edino plačilno sredstvo dinar. ki je vreden štiri jngoslovenske krone. In vendar je razmeroma še zelo maiben odstotek ljudi v prečanskih krajih, ki računajo na dinarje. Ce kupiš stvar, ki je vredna 12 dinarjev in 50 par. boš navadno hitro preračitnil, koliko kron moraš izdati. Za 12-50 Din se ti zda stvar poceni, za 50 kron predraga. Tako je tudi v Avstriji. Če stopiš v Avstriji danes v trgovino in vprašaš, koliko stanejo n. pr. take in take rokavice, ti bo gospodična rekla, da tri šilimre in tri groše. — »Kako rte že rekli, tri šilinge In . . .?» Pa se t-i bo gosoodična pomilovalno nasmehnila in rekla: »Torej 30.400 kron.» Sedaj boš razumel in kupil, ali pa tudi ne. Ker se je valuta v Avstriji že dodobra stabilizirala in uvedlo novo plačilno sredstvo, je dala avstrijska vlada v promet kovane novce, in sicer srebrne šilinge in drobiž, groše iz nikla in bakra, oziroma zlitine, ki ga je že precej v prometu. „Hudičevi žarki" Izumitelj »hudičevih žarkov», angleški inženjer Grindeil - Mattetvg, o katerem so pred par meseci pisali vsi listi in ki more s svojimi žarki umoriti na poljubno razdaljo vsako živo bitje in delati" tudi sicer razne čudeže, je ponudil angleški admiraliteti svojo iznajdbo. Na Angleškem pa menda nimajo smisla za take stvari, ali pa se jim je zdela cena previsoka. Dejstvo je. da je šel Grindell-Mat-tews v Ameriko in se je te dni povrnil v London. Rekel je, da so v Ameriki z veseljem kupili njegov izum in ga nad pričakovanje drago plačali. Inženjer pravi, da je prišel domov, da nredi svoje zadeve, potem pa se povrne v Ameriko, kjer mu je ponudil kupec izuma tehnično vodstvo praktič ne izrabe njegove iznajdbe. selil v inozemstvo, ker se je hotel izogniti neprestanemu zasledovanju. Ni Se gotovo, ali je Rilter v zvezi z umorom. Preiskava se nadaljuje. Dunajsko policijsko ravnateljstvo je izjavilo v sredo zvečer, da ni izvršilo nikake aretacije v zadevi umora Leirerjeve in da tudi ni nikogar zasliševalo. Z druge srtrani p« se po Dunaju uporno širijo vesti, da je j takoj uvedla proti osumljenemu poži- -galcu kazensko pc>stO|>anje. X Prva žena, ki je nosila kratke lase, je bila po sodbi angleškega egip- merskimi to!o-a Arturja Wa.iga!la Takuset, ki izročiti madžarskim 1 JcU ^ ^ rojstvom. in ga namera ve oblastvom, ker je osumljen sokrivde pri, roparskem umoru v Budimpešti. Oče umorjenke, stari Lorenc Lefa-er, je zaprosi! budlmpeštansko policijo, nuj bi dala pokopati truplo njegove hčerke. Izjavili so mu pa, da je v interesu poizvedovanja in nadaljne preiskave potrebno, da oetane razpadajoče truplo Se Bila je baje najlepša ženska v Egipta, ki si je prva drznila ostriči lase. Njena moda se je kmaJu razširila na obalah reke Nila in se j« p°zneje prijela ien» skega spola Se v ostalem svetu. dunajska policija vendarle nekoga prijela nekaj časa na sodno-zdravniSkem zavodu. «Mavno«t vulkana no 400 letih Porotne obravnave Mariborska porota Maribor, 2. marca. NASILNI GOST. Prvo letošnje porotno zasedanje v Mariboru je pričelo t razpravo proti 24let-nemu delavcu Jakobu Bezjaku lz Zabov-cev radi ubo.a. Dne 30. novembra je prišel Bezjak v gostilno Pranccta Korošca stvari od tatvine pri Ani Klakočar, ki Jo je baje Izvršil prejšnji večer z nekim Prancetom iz Koprivnice in nekim Joto-fom iz Zagor.a. Vendar pa je vsa ta izpoved zelo fantastična. Zoper obtoženca so namreč podani tako težki dokazi, da ne more biti dvoma, da Je on Ano Klakočar umoril in oropal. Vsaj med drugim obdolženec ne more navesti no- v Zabovcih, ter zahteval vino ln cigarete.! benih podatkov, da bi se ta dva tova- Znani mehikanski vulkan Popocatepetl je miroval nad 400 let. Splošno so ga smatrali za ugaslega. Tik pod njega strmimi pobočji je v zadnjih stoletjih nastalo več naselbin in mest, Amacameca, Puebla in druge. V zadnjem tednu se je novo žrelo, iz katerega se dvigajo gosti črni dimi. Indijansko prebivalelvo, naseljeno v bližini, je takoj opustilo lege se je katoliškega veroizpovedanja, h kateremu šele na zunaj priznavalo, ter je je pričelo zopet moliti k Ognju, bogu svojih pra- pa speči vulkan naenkrat zbudil. Na vrhu, dedov. Slika kaže pogled na Popocatepet! pokritim s večnim snegom, se je odprlo: iz Pueble. Porušen otok Strašna eksplozija v Braziliji. V petek pojKildne okrog petih se je . , . , s , „ pripetila pri Rio de Janeiru v Braziliji 8ve,u ve',ko vel mo5klh lensk- ! čina ljudi si želi več dečkov kot deklic. iskava, da se bodo uresničile želje, bo vse v redu. Ako pa je otrok deklica, potem ga žrtvujejo ln plod odprivijo. Na ta način bi bilo v doglednem času na v mostu Nictherov, ki šteje 86.000 prebivalcev, strašna eksplozija. Severno od mesta se nahaja majhen otok Caju. Na tem otoku je izbruhnil na neki ladji požar, ki se je kmalu razširil na druge ladje in tudi na velika stavbišča na suhem, v katerih so se nahajale ogromne množine petroleja, bencina in dinamita. Vsled strašne vročine, ki jo je izhla-peval goreči petrolej, so se vnele ra-ioge bencina. Kmalu po peti uri je priletela iskra na zaboj z dinamitom. ki je zletel v zrak. Dve celi uri so trajale eksplozije tega strašnega rnzstreljiva. Vsetra skunaj je razneeel požar okrog 3000 zabojev dinamita. Posledice eks- . Kaj bi bilo v lem slučaju z bodočnostjo človeštva, si lahko vsakdo izračuna, število ljudi na svetu bo začelo padat L ker bo vedno manj mater Treba bo vsekakor skrbno racijonirati približno enako Ste-vilo spolov pri rojstvu. Sellheimova preiskava krvi utegne poslali važna tudi za dokaz drugačnega obteženi« organizma, na primer kadar se delajo v človeškem telesu hudi tvori. Umor budimpeštanske dmimondke V zadevi roparskega umora budimpeštanske dame iz poisveta Amalije Leirerjeve, s katero se bavi vse madžirsko časopisje, je dospela policija do mrtve točk«. Iz občinslva prihaja vedno manj prijav, in podatki so med seboj v velikem protislovju. Policija je začela sedaj primerjati podatke, da bi dobila kako oporo sa nadaljne preiskave. Doslej se ji ni posrečilo posvetiti v ta zagonetni zločin. Sosedje Leirerjeve so opisali na policiji zagonetnega prijaletja lepe mladenke, ki jo je jeseni večkrat obiska! na stanovanju in mora! bili njen ljubimec, kadar ni plozij so grozne. Del otoka Cajn je v razvalinah. Eksplozije so bile tako hude, da se je tresla zemlja kot pri potresu. Na rto-tine hiš je porušenih. Po poslednjih vesteh se jih je jKidrlo okrog tisoč, poškodovanih pa jih je na tisoče. V ee lom mestu ni ostala niti ena hiša cela. Zračni pritisk, ki so ga povzročale ne prestane eksplozije dinamita, je podr! vse, kar se mu je količkaj opiralo. Kako hud je bi! zračni pritisk, se vidi Mitra in škofova palica na dražbi Olomuški prošt Grimmensteln, ki g« je papež pred kratkim odstavil in upo* kojil, je zabredel v središče nove afere, s katero se bavi češkoslovaško časopisje. Grimmenstein je podpisal med vojno 300.000 kron vojnega posojila iz cerkve« neg* premoženja, ni si pa dal zneska po« trditi. Banka je zahtevala plačilo lombar« diranega posojila. Župnija svetega Mavri« cija se je hranila plačati znesek, nakar je nastopila banka sodno pot. Prošt je imel maihno posestvo n* Ko« roSkem. ki so ga da'e ie druge banke zapleniti. Zato jc dala banka, ki je tožil« Že iz tega, da se je v Rio de Janeir-i Grimmenstein..'ek,ekvir«ti proštovoimo. kt te oddaljen kakih pet kilometrov od . . ........ „„ . „ . ----J ftund«^'"0 »J® na njegovem stano« i vanju dragoceno mitro in škofovsko pa« i lico. Oba znaka cerkvenega dostojanstva prideta sedaj na sodno dražbo. . Prošt Grimmenstein je bil svojčss , ... .... ....... K.... ni znano, ker se ve&i-1 dvorni kapian T MavcrIingu pri Dunsju , iste smeri RazborSek, je bil tudi ta na-pod ruševinami. Mno-|,n je zsdnja prjča tragedije iVstrijskcg« jcesarjeviča Rudolfa in baronice Vecserc. Nictherova. podrlo gledališče, znaša več milijonov funtov. Pri nesreči je bilo ubitih ali ran je nih več sto ljudi. Natančno število žrtev naravno še n orna nahajajo so jih je tudi popolnoma zgorelo v pe (roloju aH bencinu. Ko so bile eksplozije najhujšo, so leteli med drobci kamenin, železa in le*a tudi raztrgani deli človeških teles. Tako so našli odtrgane roke ali noge do kilometer daleč. Dos'ej so izvlekli izpod niševin 40 mrtvih in 000 ranjenih. Okrog 250 ljudi še pogrešajo. To je ena najhn?ših eksplozij, kar se jih je pripetilo zadnja leta. j Ker je bila že policijska ura. je c>sttlni-I čar oboje odklonil, kar je Bezjak« silno i razburilo. Začel se je prepirati z gostil-i ničarjem, ki ga je ozmerjal z vsemi mogočimi psovkami. Nejevoljen vsled leča ponašanja, se Je oglasil gost Prance Pt-gu* in očital Bezjaku. da ni lepo, da pti-de na ta način v gostilno nad gospodi r-ja. To je Bezjaka še bol| razkačllv in sklenil se je nad Pegušem mišč-rvitl. Vzel je z nekega voza težko hn>tovo ročico, se podal z njo h Koroščevi g >-stilni ter čakal tam na Peguša. Ko Je ta prišel ob 4. zjutraj na cesto, ga jc Bezjak takoj naskočil ln udar.l s tako silo z ročico po glavi, da mu je prebil lobanjo in je napadeni kmalu nato umrl. Ubijalcc Je priznal svole dejan e, zagovarjal pa z razburjenjem in pijanostjo. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe. NEPOBOLJŠLJIVA TATOVA. Druga razprava se je vršila proti delavcema Avgustu Punčuhu Iz Pirana v Istri In Jakobu Prasu In Pobrežja in sicer radi hudodelstva tatvine. Obdolženca sta bila že ponovno kaznovana radi tatvine. zadnjič z dveletno težko Ječo od sodišča v Novem Sadu ter sta prestala to kazen 12. septembra, nakar sta se priklatila v mariborsko okolico. Oba sta se havila samo s tem, kako bi zopet na lahek način prišla do denarja. Pras je pripravil potrebne vitrihe, nakar sta 14. deccmhr« vlomila v trgovino Marije Na-veržnikove na Aleksandrovi cesti v Mariboru. ter odnesla večjo množino najboljših kož In gamaš. Fras je bil aretiran že Istega dne, Punčuh pa je pobegnil Toda tudi on se ni veselil dolgo svobode, ka ti že čez pet dni so ga aretirali orožniki na Teznu in izročili sodišču. Olede povzročitve tatvine sta obdolženca zvra-čala krivdo drug na drugega. Punčuh |e trdil, da )e on straži!, Pras pa kradel, Pras pa je zatrleval ravno nasprotno. Porotniki so potrdili vprašanje glede hudodelstva tatvine, nakar sta bila Punčuh In Pras obsojena vsak na 5 let težke ječ«. Celjska porota Crtle, 2. marca. ZAGONETNI UBOJ. Dne 28. septembra sta šla Karo! Podergajs in Adam Razgoršek Iz Bovš proti Razgorju. Klicala sta na kora žo z običajnimi fantovskimi kliclš Ko pa sla pri-šla v bližino domačije Gregorja Ivcnčni-ka, je rekel Adam Razgoršek Podergal-su, naj gre naprej, češ da bode že prišel za njim, da mora iti na stran. Ko pa je Sel Karo! Podergajs sam naprej, ie bil naenkrat napaden. Dobil je par krepkih udarcev po glavi, tako, da se je zgrudi! takoj na tla. Ko je kmalu nato prišel iz Do!očevanie spola Spomladanske ===== novosti za gospoie najlepiih sngle kih vzorcev blago jn dospelo. Kilmknii si ■sh.-ivi novo obleko, asi .i blag« nabavi pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. X Dr. Gckener na Dunaju. V soboto zjutraj je dospel na Dunaj dr. Ecki-ner, poveljnik zrakoplova »Z. R. III.». soiiaj »Los Angelosa«, ki je v jeseni jiolete! iz Friedrichshaftia ob Boden- Vodji vseučiliške ženske klinike v llalli, profesorju dr. Sellheimu «e je posrečilo s pomočjo navadne kemične re-fcilo v Budimpešti njenega vzdrževatelja, akcije dognati, ali je pričakovani otrok skeni^jezeru v Lakrtiurst pri New Yo-holandskega trgovca Kerstensa. Ople te-' moškega ali ženskega spola O tem svo-ga elegantnega mladeniča se precej uje-i i»ni odkritm je poroča! v petek Zdravniškemu društvu za seksualno znanost in porodništvo. Sellheimova metoda je ne- ma z zunanjostjo z nekim gospodom, ki ga je policija takoj po odkritju umora ku. Opoldne je bila svečana seja na univerzi v čast inženjerju, zvečer pa je imel dr. Eckener predavanje v Kon-zerthaiissa.ilu o poletu v Ameriko in o bodočnosti velikih zrakoplovov, predvsem Zeppelinovega tipa. X Nemško učiteljišče v Olomucii bo v kratkem ukinjeno. V poslopju se na-pri abnormalnem obteženju ! stane češko močko učiteljišče. X Huda nesreča pri filmiranjti. Pri filmiraniu v letovišču S'hreiborhaa na Saksonskem s« j« pripetila v j>etek velika nesreča. Troje najbolj znanih filmskih igralcev, I^o Parr.v, Lia F.i-benschfitzova in Hans Albers, so padli povabila na komisarijat, ga dolgo zašli-: kako nadaljevane uspehov profesorja Sevala, pa potem izpustila, ker ni imela j Abderhaldena v llalli, o kateri smo svoj-povoda, da bi ga obdržnla. Ta gospod je čas že poročali v . priznal, da je lansko poletje večkrai po- < Mladi znanstvenik je prišel namreč do setil Leirerievo na njenem domu, da pa tega, da se je v septembru ustavil svoje obiske. Ved- materinega organizma, kadar se razvija v no bolj se širijo vesli, da je policija ie njej deček, pojavljajo v krvnem serumu na sledu morilcu ln da mu v par dneh izpremembe. Pri razvoju fanta se tvori zadrgne vrat. V kolikor so te govorice' v materini krvi tnkozvana prilagodna točne, bodo pokazali prihodnji dnevL j snov, ki ?e pokaže pri rengenclji kot po-Dunajska policija je prijela, kakor pi-jzitivna Kadar se razvija deklica, se krvi Sejo lisli, v sredo brezposelnega šoferja matere ni treba prilagoditi preobleženju i iz precejšn jo višine na tla. Eiben-Aleksandra Ritterja, ki je pobegnil iz Bu-1 organizma ln zato izpade reakcija nega-! schtitzova in Albers sta bila smrtnone- dimpešte in je osumljen soudeležbe pri tivno. roparskemu umoru Leirerjeve. Budimpe- { r»r. Sellheim je sporočil Zdravniškemu Stanska policija je v pondeljek brzojavno društvu, da je reakcija takorekoč abso- napro«i!a dunajsko redarstvo, naj izsledi in prime nekega Piiterja, ki se je pred par ledni preselil iz Budimpešte na Dunaj in imel delj časa razmerje z umorjeno damo iz poisveta. Dunajska policija je tega gospoda kmalu izsledil« in aretiral*. Rilter se j« legitimiral na policiji kot član dunaj«ke organizacije madžar- lutno gotova. Dejal je, da je skoraj v 09 odstotkih mogel nedvomno določiti spol otroka v nosečnosti na podlagi preiskave materine krvi. V 150 primerih je ugotovil s evojo novo metodo 83 dečkov in 67 deklic. Znanstvenik opoiarjs na praktične posledice novega odkritja, ki ima !ahko la- skih političnih beguncev in izjavil, da so dl svoje nevarne stvari. Starši bi namreč mu postala kot zagrizenemu pristašu so-' lahko izbirali spol otrokom, kar bi ute-eijalno-demokratske stranke tla na Mad- j gnilo Imeti izredno slabe posledice. Tako iarskeai prevroča ia da s« je xai« pre- i bi si ackd« želel dečka. Akt očetovi pn- varno ranjena, Parry pa s« je le neznatno poškodoval. X Strašno maščevanj«. V vasi Ve-stenih pri Bratislavi je nastal v petek požar, k! je uničil pol občine. Pod razvalinami goreče hiše so našli gasilci umirajočega Ivana Pormnnna, 82!et-nega starčka, ki pravi, da je njegov lastni sin zanetil ogenj. Mladi Pormann je bil poprej občinski sluga, pa je Izgubil svoje mesto in se zaklel, da bo zato maččevaJ nad vso občino. Pri požara je prišlo ob življenje 12 ljudi, med njimi tndi nekaj iz rodbine odpu-ttuega občinskega sli««. 8®dai> paden in pobit na tla. Cez nekaj časa je prišlo iz neke gostilne pevajc S fantov proti Ivenčnikovi hiši. Ko so slišali v bližini klice, so šli na kraj, od koder so ti klici prišli ter so našli tam težko poškodovanega Karola Po-dergajsa ležečega v krvi. Podergajs fantom ni mogel povedati, kdo ga je napade! mislil pa je, da je bil kak ropar. Poder-gajsa so prepdjali v celjsko bolnico, kjer j je na posicdicah zadnbljcnlh poškodb (~esn,K-umrl. Kot Storilce je orožnlštvo aretiralo najprej onih S fanlov, ki so prišli Po-dergaisu na pomoč. Proti niim se je vzdignila tudi obtožba vkljub iemu, da so vsi odločno zanikali vsako krivdo. V svrho nadalinih poizvedb je bila glavna razprava dne 29. novembra 1924. preložena. Dne 30. novembra pa Je ovadilo orož-ništvo v Vojniku, da je navedena peto-rlca nedolžna in da je kriv uboja Prane Jesenek, 191etnl posestnikov sin v Bov- riša mogla najti. Obtožencu se pozna njegova slaba zanemarjen« vzgoja. Dejanje tudi pred poroto trdovratno taji. Porotniki pa sovpra šanje hudodelstva roparskega umora potrdili z 10 glasovi, nakar je bil obsojen Podlesek na smrt na vešalih. Po preči-tanju smrtne obsodbe so se vendar oči zločinca nekoliko porosile. Novomeška porota Novo mesto, 2. marca. UBOJ V SELIH. Danes je pričelo pri tukajšnjem okrožnem sodišču pomladansko porotno zasedanje. Prva se Je zagovarjala 41!etna Ivana Kociančič. pocestnica v Selih, radi uboja. Kocjančičeva se je pred tremi leti prl-možila k Prparjcvi hiši. Vzela Je mladega Prparja, s katerim i« Imela že pre4 10 leti nezakonskega otroka. Mož pa je žc čez leto dni po poroki umrl in vdova ki je po njem dobila posestvo, se Je že čez devet mesecev po moževi smrti poročila z Mihaelom Kocjančičem. Na njenem posestvu pa so še ostali starši prvega moža: 69letnl Anton Prpar in 67let-na Ana Prpar, ki sta imela Izgovorjen užitek. Koclančičevka se s starima 2e od začetka nI dobro razumela. Toda dokler je živel njen prvi mož, se za silo še shajali. Kn pa je Anton Prpar umrl, so postali prepiri vedno pogostejši. Kocjan-čičevka ni dajala starima izgovorjenega {užitka, začele so se tožbe In eksekucl.e, kar je stalo seveda veliko denarja. Zato je postalo sovraštvo od dne do dne hujše. Dne 4. oktobra, ko je bila Kocjančlčev-ka s Prparlco sania doma, se je vnovič razvil hud prepir. Prparlca se |e pritoževala. da se ji godi slabo pri hiši. Koclančičevka pa se je jezila, ker je morala v zadnjih dveh letih zmetati toliko denarja za pravdo. Ker Je Prparlca zahtevala zopet svoj delež na žitu in drugih pridelkih in zagrozila Kocjančičevi, da jo bo tožila, ako ji ne bo mogla dati zahtevanega blaga, je slednjo to silno razburilo. Zakadila se je v hrbet tašči, ki je ravno hotela oditi Iz podstrešja. Prparica jc padla z viška po stopnjicah, ki so skoro tri metre visoke in obležala na tleh. Kocjančičeva je nato še planila nanjo, jI pokleknila na hrbet. |o tlačila z obema rokama, grabila za lase ln butala z glavo ob tla. šele čez dalje časa. ko ie izlila svojo jezo, je pustila taščo težko ranjeno na tleh In odšla potem mirno v zelnik Ko se je stari Prpar vrnil s paše, je našel svojo ženo pod stopnji-cami vso krvevo. Kmalu za nj'm je prišla Kocjančičeva in začela vpiti, da jo Prparica padla čez stopnjice in omedlela. Prinesla je tudi škaf vode In začela močiti taščo. Prparlca je kmalu nato umrla. Porotniki so z It proti I glasu zanikali vprašanje glede krivde uboja, z enakim številom glasov pa potrdili vprašanje glede pregreška zoper varnost življenja, nakar je bila Ivana Kocjančič obsojena na 5 mesecev strogega zapora. Senatu ie predsedoval predsednrk Polenšek, vo-tanta sta bila dr. Hrašovec in Luznar, drž. nravdnik dr. Barle. zagovornik dr. SVOJEGA OČETA UBIL Druga razprava se je vršila proti 20-letnemu posestnikovemu sinu Antona Ogulinu Iz Hriba pri Ccrovcu, ki je 28. novembra ubil svojega očeta. Ubiti Janez Ogulin je Imel žene in šest nedoraslih otrok. Bil je dober gospodar, toda posestvo |e bilo močno zadolženo. Zato je že pred 13. leti odšel v Ameriko, da si opomore. Ponovno je poslal domov denar, zadnjič med vojno M)0 dolarjev. N egova žena pa je bila jako slaba gobi šah, ki je končno obsežno priznal svoje ! spodinja in je denar porabila, ne da dejanje in Izjavil, da je napad izvršil se kje kaj poznalo. Posestvo Je vedno sam. j bolj propadalo, otroci pa so popolnoma Obtožcncc je svoje dejanje tudi pred, podivjali, ker jim je dajala mati potuho poroto priznal. Vprašanje hudodelstva in ni čisto nič skrbela za njihovo vzgojo, uboja ]e bilo soglasno potrjeno. Porotno j Po prevratu se je Janez Ogulin vrnil Iz Amerike in prinesel s seboj okrog četrt milijona kron. Popravil je hišo. Izboljšal posestvo In strogo pazi! na svo.e otrok«, da jih spravi zopet na pravo pot. Razvajeni otroci pa so silno težko prenašali očetovo nadzorstvo. Najbolj surov Je bil Anton, ki je silno zasovražil svojega očeta. Ko je 28. novembra Ogulin pokaral svojo hčerko Marijo, ker j« na vasi zmerjala neko sosedo, se j« mati brž potegnila za hčerko, nakar Je nastal običajen kreg. Ogulin je v jezi porinil od sebe skledo, da je padla na tla ia se razbila, nakar je začela žena še bolj razsajati V sodišče je nato obsodilo Jeseneka sa poldrugo leto težke ječe. ROPARSKI UMOR, Smrtna obsodba. Dne 18. oktobra 1924. so našli v Voj-skem Ano Klakočar, ki je stanovala sama v samotno stoječi hiši, na pol zakopano v ncobrezanl pesi mrtvo v ajeni kleti. Na glavo ji je bil položen okrog 20 kg težek kames. Zdravniška preiskava Je ugotovila na glavi razen več majhnih poškodb na levih sencih razbito kost. torej smrtno poškodbo. Se predno pa je bila Klakočar najde- j tem trenotku pa ie Anton vstal od mize, na v kleti mrtva, so orožniki aretirali dne; vzel is skrinj« kuhinjski nož In ta dva- 17. oktobra v Sp. Pohancih 24letnega dc-tavca Pranca Podleska. ki je imel pri sebi koS in košaro z obleko, perilom, mastjo in slanino, katere predmete jc skušal razprodajati. Obdolženec |e orož-aikoa tudi takoj priznal, da tavirajo te krat zasadil svojemu očetu v levo straa prsi. Vsled vnetja mrene is poškodbe pljuč Je stari Ogulin čez II dni umri. Porctniki so soglasno potrdili vpraša« nje glede umora, nakar J« bil 0(ulia ob> M i M težki tete. Mlekarska šola V zadevi mlekarske šole v Sloveniji •mo objavili v soboto članek izpod pe« resa strokovnjaka g. R. Kakor vidimo, obstoje glede sedeža te šole nesoglasja, ki se pa bodo dala gotovo premostiti. Ne da bi zavzeli svoje stališče, objavlja' mo naslednji članek, ker je le v interesu stvari same, da se čuje ved mišljenj. Ur. V »Kmetijskem Iistu» se v zadnjih tednih trudi dopisnik iz Bohinja dokazati potrebo ustanovitve državne sirarske šo» le v Bohinju, ali prav za prav v Srednji vasi pri Bohinju. Ker sem v št. 11. tijskega lista« osebno prizadet zaradi trditve, ®da vsak strokovnjak mora pri« znati, da spada tak zavod le v Bohinj«, in se plšec v nadaljnjem trudi omalova« ievati moj načrt za ustanovitev mlekar« ske šole v Škofji Loki. izjavljam, da se prav resno smatram za mlekarskega in sirarskega strokovnjaka in vendar izklju« čujem možnost, da bi se moglo v Bohinju ustvariti kaj vzornega na polju mlekar« skega šolstva. Kljub temu imam Bohinjce prav rad in se poleti nikjer boljše ne počutim kakor v Bohinju in na Bohinj« skih planinah, vendar gre mi le za stvar in ne za osebne simpatije in antipatije. Glede stvari pa naj pripomnim to»le: Sem v pismenih stikih z mlekarskimi učnimi zavodi Riitti, Moudon in G ran« geneuve v Švici, VVangen, Fulda, Koniga« berg, Weihenstephan, Cewe, \Veila Boos, Greifswald, Giistrov n Kiel v Nem čiji, Ladelund in Datum na Danskem, Bbisward na Holandskem ter Friedland v Češkoslovaški; na teh zavodih se pri« rejajo 3»mesečni do24etni tečaji. Kakšne do 6 Din komad, kislo zelje 3.50, kisla repa 2 Din kg, jabolka 2 — 6, hruške 10 — 20 Din kg. Jajca 1J5 — 2, limone 0.75 — 1-50, pomaranče 1 — 2j0 Din komad, fige 6 — 10 Din venec. Lončena in lesena rob8 se je prodaja« Ia po 0.50 — 1.60 Din komad. V sredo dne 26. februarja (pepelnica) drZavnih železnic v Subotici: dne 14. u m. glede dobave 2000 kg lanenega firne-ža; 16. t. m. glede dobave belo pločevine in 18. t. m. glede dobave 83 vagonov (4 10 ton) bukovih drv. — Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Maksimalne In mlclmatce Sitne eene j« samo en kmet pripeljal en voz sena, [v 8vid. Švicarski zvezni svet je predlo-v soboto pa je bilo 7 voiov sena in 82 I žil parlamentu za žetev 1955. določitev vozov slame na trgu. Cena je bila sa« ' maltsima ž tnih cen v višini 45 frankov mo 75 — 85, slami pa 50 — 65 Din za in mteitna v višini 38 frankov ra n. 100 kg. ! — Devtza Dunaj na berUrsfcl borzi v • ; SHc^ih. Od včera' 2. t m. naprej notira Novoaadska blagovna borza (2 .t. m.) na berlinski borzi davi** Dunaj v šil n- Pšenica: srbijanska, 2 vagona 420. Oves: baški, 1 vagon 310. T u r š č i c a: baška, 3 vagoni 195; za marc«april, 15 vagonov 315.50; pariteta Čelebija, 1.5 vagona 202.50; maro«april, 30 vagonov 215: sremska, 6 vagonov 197.50 — 200; sremska, apribmaj, 15 vagonov 222-50. Moka: «2», 1 vagon 495. Tendenca ne« stanovitna. = Stanje Narodne barJte SHS. Po izkazu dne 22. februarja je nazadoval obtok novčanic za 979 milijona na 5729.03 mil;jona Din. Kovinska podloga se je v istem času zman'šala za neznatno vsoto 244 659 Din na 44r.l8 milijona Din. Po-go«la so padla za 28.6 milijona na 1879.64 milijona Din. = Omogočen Izvoz nr*v'X!ca rašejra sladkorja. 1? Beograda poročajo, da je gospodarsko-finnnčni komito ministrom »nrejel predlog promainegs ministra plode znižan a železniške tarife za izvoz sladkorja. Predviden je 30 odstotni popust do 1. novembra t. 1. Znižanje stopa tečaje pa naj prireja I. drž. mlek. šola v j takoj v veljavo. Jugoslaviji? V vseh omenjenih državah j = Zabranlen uvos naše živine v Švico, (razen v Češki, kjer vlada enako šuš« j Švicarska vlada je zahranila utot živine marstvo kakor pri nas) je mlekarstvo , ra k!anV» iz Jugoslavije, Madžarske in obrtno organizirano in je za m'ekarske i Rumiinske. Ta zabrnna se ntemelnije t vajence predvidena dve« do štiriletna praktična učna doba s pomočniškim iz« pitom, s katero najmanj se mora izkazati prosilec za poset tečajev na šoli. So!a Greifsvvald n. pr. zahteva celo, da ima prosilec najmanj sedem let s spričevali tem. da se jo usrotovilo več primero«" živinske kužne bolezni. = Izvoz v januarju t 1. ja napram lz-vo?u v dccembru 1921. m.iniši 7a nkrog 74 tiso? ton v vrednosti okrog 190 mili- gih. Tečaj ae bo določal ra 190 šilingov. = Insolvenea na Dunaju. Z« 40 'ot obstoječa veletrgovina s suknom Zwicker na Dtinajn je postala insoiventna s skoro šestimi milijardami aK pasiv. Ponuja se 40 odstotna poravnava. = Olajšave deviznega prometa v Av-stri'l. Z Dunnja poročajo, da so se te dni vršila posvetovanja predsednika Avstrijske nnrodre banke dr. Reischa z zastopniki dunaskih velebank glede olajšav v d, vi/nem prometu. Nap rž «e bodo ukrenile om«Jltr» glede izvoza kron. Nameravane ela.išave bodo stopile v veljavo po povratkn dr. Reischa iz Londona. = Insolvenea v češkoslovaški bombažni industriji. Iz P raje poročajo: Bomhaž-na predilnica Ia tkalnica Ernst Mauthner. ki ima podružnico na Dunaju, se nahaja v plačilnih težkočah. Kakor «« zna- šrtjo celokupne obve7«osti fiO milijonov Kč. Vrednost blagovnih zalor ^aja pranega pasiva. — Povoljno stanje posevke.- v Madžarski. Na podlarri 25. februarja 7akručen:h izkazov objavlja kmetijski minister poročilo o stanju posevkov, ki precej ugodno. Kljub posnon:kanvi snejra je 'koda. povi-oNma po slani, komaj omembe vredna. Obstoji upanje, da se bo škoda, povzročena po m:i;h in p"č h. z lahkoto popravila, Prihoda io iradno poročilo o stanju posevkov ho objavHeno 4. aprila. = VpraŠan'e veinih doltrov. Ameriški senat »e l>o v kratkem bavil s pred'o!rr.m. Samo še nekoliko opomb k prvemu golu Ilirije. Zakaj je sodnik prisodil pr >stl strel, ni bilo docela jasno. Vendar pa lil vsaj od igralcev pričakovali, da bodo poznali nogometna pravila. Zakaj se Mariborčani pri diktiranem prostem strelu; niso postavili vsi v gol ter ga branili? Ali jih je vendarle g. Hus nekoliko zmešal s svojim klicem: »Devet metrov od žoge!»? RAPID : PRIMORJE 4 : 3 (2 : 2). V prav lepem vremenu se je vršila v Mariboru prvenstvena tekma, v kateri si 950 — 955. Etno 97.5 — 105, Slaveaska 69 — 71, Srpska 137 — 138; industrijski: Eksp'oatacija 57 — 58, Gutmann 550 do 600, Slavonija 56.5 — 58, Trbovlje 435 — 440, Vagon Osijek 90 — 94, Vev. če 100 — 0; državni: 7*odst. posojilo 67 — 68, agrarne 27.5 — 28, vojna škoda kasa 154 — 154.5. obračun 153.5 — 155. BEOGRAD. Napram petku so vse de« vize nazadovale, zlasti Dunaj, Newyork, Švica in London. Promet slab. Narodna banka ni intervenirala. Notiralc so d e» vize: Amsterdam 2500 — 0, Dunaj 0.C877 — 0.0879, Barlin 14S0 — 1487.5, Bruselj 0 — 313.5, Budimpešta 0.0862 je Rapid priboril 2 nadaljni točki ter st do O.Ofc^. Bukarešta 30.5 — 31, Italija s tem še bolj utrdil svojo pozicijo na. 251.5 — 252, London 2V6.5 — 296.8, New drug:m mestu prvenstvene tabele. Tek-vork 61.9 — 62, Pariz 318 — 320, Praga ma je bila igrana v tipičnem stilu boja 184 — 184.2, Švica 1193 — 1195. Šport za točke, vendar je Imela prav izvrstne j momente, ki so nudili zelo dober šport Moštvi sta si bili v splošnem precej enakovredni. Rapid je bil boljši v obrambi, kjer jc Barlovič igral glavno vlogo tvo in vode že leta 1920. osebno in nato pismeno te« ; nsbavilo iz Francije večjo količino po-danjemu predsedniku deželne vlade g. Is-baih ribjih vrst za rr.xplo;en'e. Ministr-dr. Žerjavu in od njega povzel tudi orga« !«tvo bo raznoslalo ribo državnim in pri- hiji. ie ministrstvo za trg. !n industrijo iih * ^ zaprt h. dočim delajo ostsh I- po dva dni r tednu. = Cere svinjski mrstl v Avstriji padajo. Tendenca ra svinjsko mast na dunajskem tržišča jo že dalje čas,- zelo mlačna in so cene znatno netadovalo. dne 2. marca: LJubljana. (Prve številke no%pra*eva-nia. drujre ponudbe in v oklepa;th kup čiiski zaključki). Vrednote: 7% posojilo 65—68, 4% kranjsko deže'no posojilo benega užitka. Neuspeh naš:h športnih prireditev ne leži toiiko pri tibčinstvu, kakor pri športnikih samih. Dajte občinstvu, kar želi, pa bo tudi gmotni uspeh povoiien. V nastopnem prinašamo poročila o nedeljskih tekmah v Sloveniji. ILIRIJA : MARIBOR 9 : I (2 : 1). Pri najvažnejši prvenstveni tekmi pro-šle nedelje, ki jo je sodil sodnik Hus, sta imenovana kluba nastopila v sledečih postavah: Ilirih: Miklavčlč, Pogačar, Reltram, Grilc, Gabe, Lado, Zupančič J., Deklcva, Oman. Dobrlct, Pcvalek. S. S. K. Maribor: Bizjak. Wa?ner. Van da, B.-umnjak, Hreščak I, Marusig, Ber-gant, Hreščak IU Turina, Vodeb, Škra-bar. Mnogo športnega užitka ta tekma po večmesečnem brezdelju nI mogla nuditi. Zlasti Mariborčani so nastopili z mnogimi novimi Igralci. Prvenstvena tekma proti prvaku ni lahka stvar. To moramo ometi ti zlasti glede mladega vratarja Biz aka, ki nikakor ni bil kos svoji nalogi, čeprav ni Izključeno, da se bo sčasoma razvil v dobrega vratarja. Talent ima, toda nogomet ni umetnost, kl je sa- BEOGRAD: Jugoslavija : Jedinstvo 4 : 3 (3 : 0), Jugoslavija rez. : Jedinstvo rez. 3 : 2 (2 : 0). BSK. : Jadran 1 : 0 (1 : 0), Brdjanin : Srpskl Mač 3 : 0. DUNAJ: Pri nedeljskih prvenstvenih tekmah je prišlo na raznih Igriščih do škandalov. V tekmi Rapid : Amateure je bilo več oseb ranjenih, ker na prostora ni bilo dovolj mesta za gledalce. Največ izgredov je bilo v igri Hakoah : Rudolfs-hugel, kjer je bilo več igralcev ranjenih in izključenih. Izidi so bili sledeči: Hakoah : Rudolfshiigel 2 : 0 (l : 0), VVAC : Simmering 4 : 2 (0 : 0), Rapid : Amateure 3 : 1 (1 : 0). Ncamaterska liga: f*AC : Ostmark 2 : I (0 : I). Hertha : VVeisse Elf 1 : I (1 : 0), WAP : NichDl-son 0 : 0, International : Sturm 07 3 : 0 (1 : 0). Vortvžrts 06 : Oermania 2 : O. Prolesionalno prvenstvo: Slavija Liben 9 : 3 (5 : 1). DFC : Meteor VIII 3 : 1 (2 : 0), Cecliie : CAPK 0 : 0, F. C. Tcplitz : Slavoj 5 : 1 (2 : I). BELFAST: Škotska : Irska 3 : a predsednikove viodc k poverjeni« kmetijstvo in tam zastala. Sele leta 1921. . se je posrečilo tedanjemu refe entu za . je to zgodilo za časa cerkvenega kongresa aa Trsstu. Razen tega zahtevajo, da 2?8—0. Merkantilna 10T—ft. Prs Med iona 9"5—945. £laven«ka PO—0. Kreditni zavod 7.a trgovino in indnstrPo T.'»^!j.ma 190- 200. ?tro fie 0—135. Trbovlje O— i velikega tihotaplonia k Reke na Sušafc. i <25. Vevče 100-114. !»tavbna 875--HO. bil leta 1920."ostal i. dr. žerjav eno leto i = Prodal, odpadkov (od blaga in ns- f ! a ^ j ' 13 predsednik deželne vlade, bi bil dosegel i »M M b, vršila 84. t. m. pri upravi 4. i'" £ Po"E f vagona mlekarsko šolo že leta 1920, tako Ml^^M^rtj od H še leta 1925. nimamo. Predmetni oglas >e r Trgovs*, in obrt- - .lei«,«-- P V kolikor se meni ne naprtilo slabi krnici v Ljubljani na vpogled : od 4-8, 27 mm debel.no. foo Postojna. živinorejo in mlekarstvo g. inž. Zidanšku : ,B srl°h posveča večja pozornost meji. spraviti prvi obrok za mlekarsko šolo v ! da trgovci trpe ogromno škodo radi ljubljanski predlog proračuna. Prvi icškoslovaško-madžarski tekmi. V soboto in nedel o ste se vršili prvi čc-škoslovaško-madžarski tekmi po bratislavski konferenci, ki je kakor znano pri-mo"VrIroJenn?'Treba je "mnogo"vaje'.'BiIo nesla športni mir med Češkoslovaško in je mnogo situacij pri katerih si Bizjak i Madžarsko. V soboto je Slavija prema-enostavno ni zna! pomagati, ker jih dodala Szigedl A. C. 5 : 0 (5 : 0), v ne-srdaj še ni pozr.al Mariborčani so se deljo pa je Sparta premagala Szomba- borili z veliko požrtvovalnostjo In so skušali svoj'm barvam priboriti najboljši) thely A. C. s 3 : 0 (3 : 0). Avtomobilisti v mariborski oblasti sd uspeh. Niso klonili niti, ko so jim litrijani j si v nedeljo ustanovili sckcijo Maribor* zabili že precej veliko število golov, to- | Jugoslovenskega avtomobilskega kluba da ni šlo niti proti slabo igrajoči Iliriji, Beograd, ki naj goji avtomobilski šport v ki je šele proti koncu tekme pokazala : vsej mariborski oblasti ter v zvezi z Ijub-vsaj nekaj od one Igre, kl smo jo pri! Ijansko sekcijo prispiva k dvigu lepega njej videli lansko leto. Pr\a polovica je potekla skoraj ob enaki moči nasprotnikov. Pri Marlbor- uspehi kake ponesrečene mlekarske šole, 1 = Oddaja pravice prometa In transpor- j f vagona (900); trami. 11/13 13/1'R I6'!9, čanih ,e je predvsem odlikovala leva zveza Videb. Tudi srednji napadalec Tu- se radi m.ne šola lahko postavi kjerkoli! | V* j SntlT^^S^S: Vnd, .vršila. 50. t. m. pri direk"ciji šnm v Sara je- ,oco Ljubljana 0-815; tnr- med treh do^^^ih ^ ! - « ^ Trgovski in jt 7.3. ustanovitev mlekarske šole v Sloveniji ; obrtmJM rbcrmcj_ r Ljubljanica vpogled. | ^ a- ^ 11 jamči za bodočih deset let najboljše učne | ~ D<>b,''ve-uspehe načrt Skofja Loka, manj priklju« i Scitacije _ čitev kmet. šo'i v št. Jurju oh j. ž., še drw™h železnic v Siihotiei trlede doba- ci r Ljubljani na rpotrled. ' . . i" „ Vršile se bodo naslednje »'emskn poslla^O- Pe: 20. t. m. pri Dir.kciii ^ 'T0 ,lJ.ana • _ * * * . _ _ a.a.. I,M51-; trn T.iiihtifln* A—7C.0 rina bi bil zadoščal svoji nalogi, ako bl našel boljše razumevanje pri svojih so- sporta v Sloveniji. Izvoljen je bil odbor za mariborsko oblast, ki mu predsedu e veletrgovec g. Peter Majdič iz Celja. V odboru pa so še gg.: dr. Rapotec, Hinko Pogačnik Iz Ruš, trgovec Pugcij, prima-rij dr. Robič, dr. Kraus, Gustav Sclier-baum, Josip Rcsenberg in Anton Kunej, igralcih. Najbol ši igralec je bil poleg podravnatelj Ljubljanske kreditne banke manj načrt Bohinj. So točke, ki jih mo« reio prav presoditi le strokovnjaki, ki so specijalizirani v mlekarski tehniki. Anton Pevc, mlekarski inštruktor. Tržna ^orosi!a MARIBORSKI TRG. Dne 28. februarja je bil mariborski ve železa, jrlede dobave einkove In pocinkane pločevine, glede dobave '"ekla in glede dobave železne p*"čevine: 21. t. tn. Vodeba, ki ie zabil edini gol za Mariborčane branilec \Vagner. Ilirija ni odgovarjala v meri, k! se mora pričakovati od prvaka. Poskušala je Izvesti posamezne kombinacijskc poteze, ki pa n:so našle povsod pravega razumevanja. Oman je bil kot vodja napa- oves: baSkl rešetan. fco Ljubljana 0-360, da dober; Dobrlet je> kaf se efekta semenski, fco baft-a Post.va 0-,330; la- brezdvomno naiboIj koristen napadalec. neno seme, zimsko, fen Ljubljana 70O_ 0: krompir b»!i. fro 0;evrjet!h 0—1*0; moral pa bi bolj paziti i.a direktive, ki jih dobiva od vodje napada. Pekleva sc 11 - ■> 1.1 ,1- tr.r7.lie f UCTIIIC. £.1. V. li*. .. , .. - *.r* t T * L1 * O-A J1'1 Ul l''v« V' . U 'C ll.^juu. lartltia 3V pri Direkciji državnih železnic v Snbotici ^ HbmJhn, čiščenj L nbHana 350- , nIkafcor n| y krihV;i vr5t je glede dobave razne žice. glede dobave . »na " ^ tT°ne'na' IC° ' Uk°" . zopet odlikoval Gabe. d. ičim Lado ni ... .... . , , .dobav« bele kovine in glede dobave jer- trg zelo dobro preskrbljen, toda sred- 24. t. m. pri nirobrlii «rSattih «e- n.,e obiskan in tudi prodalo se ni mno« y ?llhotici plede dohar, kHngerita, go. - Bilo ie 66 slaninarjev, k: so pro« |?,ede dob,Te za ra„vet. daiali svinjino po 25 - 35. slanino po,rnT# in gMe dnhaTe viiak),v. jg. t m. 22 - 30 m drob po 15 - 20 Din; doma« rri Upravi drt)irnih mW0p0i0T T i?eo-či mesarji s« prodajali govedin« po 15 i j^^t, tfede dobava eiraretnega pap ra: do 20, teletino 17 — 20, svinjino po IS do 22 in ovčje meso po 15 Din kg; v mestni mesnici pa so prodajali govedino po 15, teletino pc 18 in svinjino po 22 Din kg. Perutnine je bilo samo okoli 200 ko« /nadev; cene so bile kokošem 25 — 60, racami in gosem 60 — 100, puranom pa 100 — 125 Din komad. — Domači zajč« ki so se prodajali po 10 — 50 Din ko« mad. Krompir so prodajali pe 40 Din mer« nik (7.5 kg), čebula po 3 — 6 Din ve« aec. Zeljna ta glava, ohrovt ia solata 2 želerne pločevine, irlede dnbave bele pto- f^ZrL „ ... ... ..... , čerine in ^ dobave knde'je za maše- i ZAGREB. V bančnth panlr;,h tender.« nie; 23. t. m. pri Direkciji državnih želcr- e» nespremeniena. — Iz Cunha je pri. nlc v Snbotici glede dobst^ železa, glede ve,t- da j* tam ten,de,nea dmar čvrsta: zato je na zagrebškem deviz« nem tržišču tendenca oslabela. Pon'?d» ba je bila dokaj večja kakor povpraše* vanje. Napram petku mnogo nižji začet* ni tečaji so tekom borznega sestanka da« Ije oslabeli. Intervencije ni bi"o. Promet srednji. Največ se jc trgovalo v devizah na Italije. Nevrvork. Prago In Švico. No« tirale so devize: Dunaj 0.087 — 0.089, Berlin 1462.5 — 1477 5. Bukarešta 20 do 33. Italija izplačilo 250.15 — 253.15, ček 249.5 — 252.5, London izplačilo 295.35 do 298.35, Newvork ček 61.63 — 62.63, Pariz 313.5 — 318 5. Praga 182.25—185.25 Švica 1IS9 — 11"; valute: dolar 60.875 — 61.875. frfr 312J — 317.5. nem« Ske marke 1457.5 — 1472.5: efekti: bančni; Trgo 24 — 25, Fskomptna 116 do 117, Kreditna Zagreb 106 — 107. Hi« po 64.5 — 65.5, Jugo 108 — 110. Ljub. Ijanska kreditna 235 — 243, FraMSnaa pri DireVciji državnih železnic v Saraje.-u fflede dobave medene žice. medl in bakrenih cevi, glede dobave pleskarskih potrebščin ia glede dobave ptošč za maše-nje. Predmetni oglasi so v Trgovski hi obrtniški zhoralei v Ljubljani aa vp->-glei. = Dobave. Direkella državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. t. m. ponndbe rlede dobave 150 m »klene vrvi, de 20. t. m. pa glede dnbave 500 k? klineev (žeb-Pev) in srlede dobave 200 ključavnic (ža-Wc) z 8 ključema — VrBJa s« bodo naslada je ofartaloa licitacije pri iirakdi mogel doseči svoje prejšn e forme. Grilc je premalo vigran. V obrambi je bil Bel-tram boljši od Pogačarja; slednji se ie uveljavljal zlasti v tem. da je razčiščal nevarne stuaclje s streli v out. Miklavčlč je debro branil svoje svetišče. Scor-tali so za Ilirijo Dobrlet 5, Deklev« 2 v Celju. Beograjska centrala je dovolila ustanovitev posebne sekcije v Mariboru In izrazila posebno veselje nad velikim zanimanjem za ta šport v mariborski oblasti. 2e takoj ob ustanovitvi je pristopilo 25 članov, katero število pa se bo gotovo dvignilo na 50. Klub bo smotreno dvigal avtomobilizem v okviru mariborske oblasti ter zlasti skrbel tudi za iz-bol šanje cest z nagradami dobrim cestar jem, posredoval bo za olajšanje prestopanja bližnje državne meje z avtomobili prirejal tekme, skupne izkte itd. Ustanovitev posebne sekcije za Maribor je tudi važna zato, ker so bili dosedaj mnogi avtomobilisti še člani avstrijskih koroških In štajerskih društev. Občni zbor kolesarske Ilirije v Llub-Hani se vrši v nedeljo, 15. t m. in ne 8. t. m., kakor je bilo pomotoma javlje- I in Oman I; en gol so si zabiii Maribor-, no. V nedeljo, 8. t. m. se vrši savezna čani sami: za Maribor je seortal Vodeb. i skupščina v Zagrebu. O Liotiiijoa 2. msrei 19-'r» t inhhans nad rnortem Krat ' opazovanja ob Zračni tlak Zračna tem "n-ra tura Veter Ubiarno 0—10 Pailsvine mm i Ljubljana . 7. 757 7 -fi-6 juro tapad pol obl. 23 Ljnhljaoa . 14. 768» 4-M8 jugo rzbod reC issno — Ljubljana . JI. 761-9 +7 8 ju« ohladim — Zagreb . . 7. 767 9 +60 brez vetra pol oblac. 70 ^ Reocrad . 7. 768 8 +100 «* toč. jaauo SO ' Dunai . . 7. +6 0 1 i rapa . . 7, 765*6 za.pi! oblačno 4-0 Inomost . 7. T LiaUjaai baravator viiiL teMM. visoka Solne« vzhaja ah <36. sahaia ob17»n Srednješolski problemi Zanimiv članek o preosnovi srednjega šolstva na Češkem. V «Prager Prcsse» od 25. februar]« j« objavil češkoslovaški ministrski svetnik dr. K. Veleminskv zanimiv členek o preosnovi srednjega šolstva, ki ga v n«» stopnem navajamo v glavnih potezah. Za evropske povojne razmere je zna» čilno, pravi članek, ds se v številnih državah izvajajo ravr.o r srednjem šol« stvu najbolj radikalne izpremembe. V Avstriji se je izvršila zadnja večja pre« osnova srednjih šol 1. !849. in od tega časa se je le malo omilil njihov uradni značaj, ki je bil veliko bolj viden kot pri ljudskih šolah. Prvotna za vzgojo uradnikov določe* na srednja šola (gimnazija\, ki ie bi'a pozneje posvečena izobrazbi gospodar« skih delovnih moči (realka), že dolgo ni več odgovarjala socialni razpredelitvi prebivalstva. Javnost je občutila eno« stransko klasično izobrazbo kot nekaj preživelega in je aamsn zahtevala, naj bi šola pripravljala učence v sp'ošnera bolj za praktično življenje in razmere sedanjosii. Kot najboljša rešitev se je smatrala enotna šola, najmanj pa taka srednia šola, ki bi omogočala na vseh zavodih splošni študij v vsaki smeri. Ta rešitev se je smatrala kot tem bolj pri« merita, ker je v večini mest obstojala samo po ena srednja šola. Bi o bi zelo enostransko, ako bi se tudi nadalje mo« rali mladi ljudje tega ali onega mesta z njegovo okolico pripravljati n. pr. samo za tehnične poklice, ker ima to mesto samo višjo realko, medtem ko bi se mo« rali vsi ahiturijenti drugega mesta po« | svečati samo vseučiliškim študijem, ker j so biii navezani izključno na pouk v j gimnaziji. NacLi.jnja posebnost šolske organiza« eije jc obstojala v tem, da so obstojale poleg nižjih srednjih šol izredno števil« ne meščanske šole. Obema kategorija« ma šol so bile priznane skoro iste pra« vice, vendar pa so mogii učenci meščan« skik šol le s tefkočami prestopiti na višjo realka Ako jc bila radi tega sred« nja šola dostopna le mali plasti prebi« ralstva, ni čudno, da se je smatrala kot vir razredne vngoje in da je postajala vedno bolj nepriljubljena. Radi tega se je pojavila radikalna demokratska za« hteva, naj se vsa mladina kakor v Ameriki poučuje v šoli skupno do štiri« j najstega leta. V Češkoslovaški je to i zahtevo formuliral v svojem reformnem ' predlogu minister Bechvne, ki pa je na« 1 letel pri profesorjih na odpor, ker bi sc baie z združitvijo meščanskih šol z nižjimi rasredi srednje šole znižala stopnja izobrazbe ter bi se zvišal pritok dijakov. Koedukacija sc dopušča na deških šo« lah v takih mestih, ki nimajo nobene državne ženske srednje šole istega uč« nega jezika. Ženske srednje Sole bi naj stale na isti stopnji kot deške in bi se razlikovale samo v de'ni omejitvi neka« terih predmetov. V nižjih razredih pa bi se poučevalo gospodinistvo, a v višjih poučevalo gospodinjstvo, a v višjih vzgo;eslovie. Reformni načrt nastopa ze'o energič« no proti preobremenitvi učencev. Da bi se zahtevam posameznih učnih predme« tov že v naprej pojavile primerne tne;e. določa, da ne sme v prvih dveh nižiih razredih biti več kot 26 obveznih učnih ur na teden. Na nadalinjih pet učnih let se določa 2* učnih ur na teden, v naivišjem razredu pa 24. Neobvezne učne ure so ome:ene. V zadnjih dveh nn^višiih razredih se poučujeta filozofiia in kak slovanski jezik, namesto katerega se v nemški in madžarskih srednjih šo'ih lahko uvede večie števi'o učnih ur za državni jezik. Praktično smer pouka označuie uvedba ročnih del, pouka v državoznanstvu, hi« gijeni, narodnem gospodarstvu in ob« iirnsjšega pouka v naravoslovnih vedah. Prvi štirje razredi nove češkoslovaške srednje šole bodo skupni, za vse učccce enaki. Latinščina se v teh razredih ne j bo poučevala, namesto nje pa se bosta I uvedla dva živa jezika, in sicer ns nem« | ških srednjih šolah državni jezik (na dragih navadno nemški jezik) ter fran« coičina ali angleščina. Tudi v naslednjih treh najvišjih razredih se bodo učenci poučevali skupno, vendar pa bo sedem učnih ur o« teden tako razdeljenih, da se učenci gimnazijske panoge uče v tem času latiriuine, učenci realne panoge p« risanja in oblikovne geometrije. Z zaključnim izpitom koncem sedmega razreda se konča študij za one dijake, ki se hočejo posvetiti praktičnim pokli« cem ali pa uradniškemu stanu. Osmi raz« red |e namenjen samo dijakom, ki »e hočejo posvetiti visokošolskim študijem ter bi imel tri oddelke: duševnoznan« stveni, naravoslovni in matematični. Zrelostni izpit na vseh teh treh oddelkih pa omogoča vstop na katerokoli visoko šolo. Poleg normalnega tipa srednjih šol dopušča zakonski načrt tudi ustanovitev posebnih klasičnih in slovanskih sredniih šol. Ustanoviti pa se morejo le tam, kjer že obstoja normalni tip. K'asična sred« nja šo'a se razlikuje od normalnega tipa v tem, da se od drugega razreda nadalje 'poučuje latinščina, od tretjega razreda dalje pa grščina. V slovanski sreclnii šoli se v petem razredu prične poučevati ru« ščina. v sedmem razredu pa kak drug slovanski jezik. Oba ta dva izjemna tipa imata služiti posebnim potrebam. Kla« sična srednja šola naj hi nudila bodočim bogoslnvcem, fi;ologom. zgodovinarjem, pravnikom, zdravnikom itd. pripravo za nadalinjo izobrazbo, slovanska srednja šola pa naj bi služila onim, ki se hočejo posvetiti kulturnim in gospodarskim odnošajem s slovanskimi državami. Z omejitvijo učnih ar, od katerih bi | vseka fUela 45 minut, .se hoče nuditi di« i jakom dovolj prostega česa za telesno j vzgojo. Tudi način telesne vzgoje se namerava temeljito proosnoveti. Za igre na prostem se do'oča najmanj eno po« poldne na teden. Simpatična je tudi do« ločba glede nravstvene vzgoje z ozirom ns zahteve demokratske države. Bolj kakor nauki naj bi moderno pojmovana nravstvena vzgoja oblikovala značaj in discipliniranost s samoupravljanjem u« čencev. Reforma olajšuje znatno tudi delo v šoli.. Učitelj naj ne bo samo izvrševatelj volje oblastev, temveč naj išče tudi last« na učna pota. Učenci se navajajo tudi na samostojnost z metodami takorvane delovne Sole, ki se bo preizkusila še v obširni meri. Reformni načrt omenja tu. di različne poskuse s prostim Izbiranjem posameznih predmetov. Najvišie število učencev, ki znaia sedaj 50 učencev, se znižuje na 40. Z reformo se omogoča na vzoren na« čin prestop z en« na drugo io'o, od ene učne panoge v drugo, od enega tipa k drugemu, kar je velikega praktičnega pomena zlasti za učence podeželskih meščanskih šol, ker morejo zapustiti dom še'e s štirinajstim letom. Napredek pomsnja tudi odgoditev izbire študijev do petega razreda. Odredbo, da se do« sedanje realke, realne gimnazije itd. na« domeste z enotno srednjo šolo, pozdrav« Ijaio zlasti *tarji. ki se pogosto selijo iz enega kraja v drugega. Čcškos'ovaška normalna srednja šo'a bo po reformi v sedm'h razredih razen v treh učnih pred« metih popolnoma enotna. V Češkos'ovaški je bil spor radi pouka v klasičnih jezikih prav za prav prej rešen, preden so se pričela dela za »e« danjo reformo srednje šole. 7.t mnogo let imajo češke industrijske dežele so« razmemo več realk in realnih gimnazij, kakor pa so jih imeli ostali deli Avstrije. Leta 1923. sc je učilo samo 12 odstotkov srednješolcev grščine, 30 odstotkov se jo izobrazilo brez pouka v klasičnih jezikilw 20 odst .se jc učilo latinščine v višjih razredih, 38 odst. pa ves iu študijsko dobe. Radi tega je logično, da se izbira pouka v latinščini prepušča na norma!« aik šolah učencem in stsricm in da se pouk v grščini prepušča specijelnim Šolam. Navedeni članek vsebuje glavna na« čela češkoslovaškega načrta reformo srednjih Sol. »Jutro« je o njih deloma že poročalo. Primer Češkoslovaške nam kaža .da se tudi pri nas vrši reforma srednjega šolstva skoraj v isti smeri. Prosvetno rs:nistrstvo je pod vodstvom ministra Sv. Fribičeviča to delo že za» počel« in upati je, da se bo za stabilno vlade Narodnega bloka tudi uspešno končalo, pa naj reakcionarci še tak« kri* če. Radovedni smo le, če bodo sedaj ra« zni kvaražugoni tudi Čehe grdili, da sa Raikanci. njihova Šolska reforma pa (balkanska*, kakor ao skušali pri nas na ta način opsovati reformno prizade« vanje naše prosvetne uprave. I.aotnik in f*laj*'elj Kemer-ij tlttrtK (Mgovnrni ure-tnik Fr. Brate* i«. Tisk Delniške liskarce. 4. d. » Ljubi." iL Naročite takoj zanimivi Jotrov roman Tigrovi zobje Popisuje lov za zločincem, ki je povzročil nešteto umorov, ropov ia pobojev. Ona broširani knjigi Din 30-—» ve/ani Din 40'—, poštnina 2 Din. Marorila na opravo xJutra£ v Ljubljani, Prešernova nlica št 4. r k>1Clu L. ^ Kali ogiesi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 10 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t1—. Najmanjši znesek Din tO'—. Pekovski mojster Franu Lesjak v*ame pekarno t BMjem v mosta ali trgu Da pro-»letnem mestu za takojšnji nastop. Naslov pove uarava .Juha«. 478« PreobJikovalfiica Barborič - ZavrSan preoblikuje slamnike po najnovejših modelih; istotako moške kiob-jke. Kaj nudi učni tečaj? To, da si boste rzjrotavljali klobuke is starih ostankov vedno iro modi sebi in svojim hčeram. Vpišite se takot v učni tečaj Biodcega m lena Vi vod-Mozetič T?rcd Škofijo 21/11. — Pričelek 1. marca. 8618 Inštrukcije iz matematike daje učitelj matematike. Ponudbe na upravo »Jutri* pod »Uitcmat&a*. ICdO Kovaški pomočnik I Zmožen računstva •it. __ i_t._i*_s* ___a__' t- —t___»itl.IL il.l :* A__ Recept se iiče za takojšnji na.top, biti mora dober podkovski kovač konj in volov, Hrana in stanovanje v hiši, plač* po do-guvorn; naslev v upravi »Ju-tra». 4481 Starejšo žensko dnftro. za atalnn k d vem otrokom, soreimem. Sit: t ha d»bra. Naslov pove uprava »Jutra*. 4797 in pisarniških del. iičem služ be najraje oa def*ll Vol fal otk. skladiščnik ali rratnr pri kakem podjetja. Nastop takoj ali pozneje. Naslov pove npr. .Jutra., 4801 Namestitve! Uradniki, knjigovodje, blagajniki, skladiščniki, korespomlen-ti, trgovski pomočniki, agenti, strojepiske, lahko dobe v kratkem primerao službo v Ljubljani, Zagrebu aii drugih mestih. Obrnite se takoj pismeno na: Namjestbeno oglasni odio Delta-otaa, Zagreb, ilic. IT. 4761 Pošteno dekle kmečko, pripravno sa hiina dela. izučena v Šivanju, dobi sltii-bo pri majhni rodbini. Ponudbe u upr. »Jatra* pod »100». 4634 Prodajalec u?rja i Uče uiesta. Ponudbe na upravo »Jatra« pod .Kranj«. 4839 Likarica ISS« službo oz. kakrieokoll delo. Naslov v upravi .Jutra., 4833 Državni upokojenec star 34 let, eženjen brez otrok, s nekaj rnfredi sredniih lol. vešč slovenskega, srbo-hrvat-skega, italijanskega ter nemškega jerika v govoru in pisavi. išče primerne službe. Ponudbe na uprave .Jutra, pod .Zanesljiv U. M». 482» Modernizirati fceet« znali Va*e klobuke sami, ako posetite učni tečaj modrega salona Alojzije Vivod-Alo-satit. Pred Skotijo 21/11. Išče se učiteljica eitre. Ponudbe pod eCilr« S305* na upr. .Jutra.. 4815 Prvovrstno moč •e išč«, ki b: poučevala tran-eoičino. Ponudbe z navedbo honorarja je poslati ca upravni-itvo .Jutra, pod »Visokošolka., 4403 Poučujem tta1ijsr?rino. francoščino, tatia-W-lno in erbohrTa&i&a. Teč v ■pravi «Jasra». 4C03 Vajenca • primerno le!;k« izobrazbo tn b I a p e a, amojneta pri koajih »prejme trgovec A. Botko v Žužemberku. — pr0 Želj, poeectnik in trporee na Prafr^r^kem. StnnovanHV« in ro-•podnmka po«W»nja »o »idarta in v dobrem itanj«. aa uprav* »Jutra.. 4784 Zamenjam stanovanje 8 so h, predsobe, shramb«, ka-I iuje v srrdiui ae^la III nad. ss munj-e I sobe 1 sobice ter drugimi priUklinamL Natančne pir-ntene ponudbe na upr. »Jutra* pod »Zamenjava £S0*>. Stanovanje Trgiovina ▼ T.jnbljani. najbolje vpeljana, se radi družln-kih rarmer zelo ugodno proda. — Ponndhe pod •Lep lokal* na upr. «Julr*>. 4' Slivnica prt »t. Jurju ob ponudbe pod .Prosto potova- Jut- *»"* nj«. ua Aloma Company. Ljuh- 10 vagonov kostanjevega lesa. 20 va-onov bukovih drv, n m doltinet naprodaj. Milk« 2nrman, trgovi- Šivilja izurjena za perilo in obleke «re Šivati na dom. Naslov pore eprava «Ju»ra». 43-1 Šofer izniea avtomeh.jilk. »ei! tudi ključavničarskih del. i5če mosta kjerkoli. — Ponudbe na apr. pod «Tai:oj/81t;i>. Ijkna. 4841 Šivilja in modlstlnja s d«brlm okusom in praktična, rro k boIj*i obitHji na doni tudi izven Ljubljane. l*omtdt»e na upravo «Jutra« pod «Taknj 25/2833». 484T Službo gospodinje iMo poapa, ki rna tud! #ivatl. Gre tudi k vdovcu in otrokom, najraje pa k samakemn foapo- ! g]0T aa upr dn. Ponudbe na upravo «Jufra> pod «fttedljiva>. 4373 Pisalni stroj dobro ohranjen s* proda ta ItlOO dinarjev. Poljanaka cesta it. 13/11. lav«. «602 Damsko kolo dobro ohranjeno se proda. Naslov v upravi .Jutra*. 4817 Otroški voziček se kupijo. Ponnilh« m »Jutra, pod »Krone*. upravo 4777 v sna t melanlfr Vin com na na dobrem rroatorn, se f m*ni in- vmtarj«»m in blarom jako npo.l-no pr'»da. Ponudbe na tipravo «Jutra» pod «Trgovina 10». 4630 Akad. naobražen gospod, vdovee, dobro eituira&v poroči izobraženo damo, rar6-■«, pridno gospodinjo, do 90 let staro, čedne zunanjosti, ki ljubi gtreka. Tajnoat zajamčena. Samo resno dopise pod «Bo-doteost* aa spravo. 48fl Slovenka 26 let starc? fe!i zr.aattra t dobrim boljSim inteligentnim fo^padem, tudi ločenim ali vdoveem, v svrho omolitve. i'«r.udke pod cDobra družica 1*0» aa upravo «Jutru». 4674 ŽenUna pontidba Tr^ovee čedno zunanjosti, 85 let star, v zelo prometnem kraju v lastni hili s trgovino, teli zaanja s premoino gospodično ali vdore brei sli • €-nim otrokom. priblilco n^oje starosti, ▼ svrho činu pre jin je ienitve. Roa-ne ponudbe, če mogoče 8 sliko, kj se pod častno besedo vrne, na unravo «Jutra> pod «Sre-čcc dom». 4870 / Soba Otročji voziček . , M . takoj na račnn •T kupi Na.iav «, upravo Naslov pov. upr, »Jutra* pod »\otiCek*. 4861 r - r s dvema posteljama, erenž. « hrano, v sredini mesta, se takoj odda. Naslov v upr. »Jutra*. 4831 Moško obleko Vzamem eostilno Na stanovanje ' NL.I "L-™; ' » tiran« se .prejme eospoffiin« . »Jutra*. 4,o3 knt ,0„.Ilr;>l^ VasJcv v Vcči! prostori dobro ohranjen, se proda. N's »Jutra*. 4816 Mizarski pomočnik 22 let star. želi preraeniti službo e dobrimi e.iričevali. naj si bo na deželi ali v mestu. Naslov v upr. »Jutra*. 4785 Wnnderer-avto trtsedežnl. t električne razsvetljavo in samonagonom, v garantirano prvovrstnem stsnjn, se po zelo ugodni ceni proda. Ogleda se lahko pri avtosavodu E. Eeaa, Poljanska cesta 6!(. 4380 Zapravljlvček dira, kočija in teh*nlea t uteSI na prodaj. Naslov v upravni-itvu »Jutra.. 4800 3 pletilni stroji skoraj novi, 8 se ugodno prodaje. Naslov pov« uprava »Jutra*. 4388 , ___. ,_ n .. _ pripravni za tvornieo ali dela.- letjo, knplm. Ponudb, s cene „ „k(>J T *" "P48M pore uprav. ..Jtitrn" Mlin in žaga aa vdiki, stalni vodi .Krki. se proda. Melje in žaga se lahk« akuzl vse ieto, ker se ovir* ne majhna ia ne velika veda. 4106 Trgovska hiša boljia, z dobro vpeljano trgovino mešanega blaga, v večjem kraju Slovenije, s« vzame v najem ali sc kupi. Tegojno j«, nad 2,OUO.UCO Din l«tnega prometa. Cenj. ponudbe .a upravo »Jutra* pod »J. T. 1925*. 4524 uj>rav| »Jutra*. 1814 Služkinja a dobrimi spričevali, itnožna samo.Mlne krhe, i??e ,1 Ponudbo sa upravo „Jutra" pod «&amoetojua>. 4707 Krojaški pomočnik dobro Izurjen, iJče stalno del« t mestu ali na deželi. Cenjen« ponudbo ua upr. »Jutra*. 4783 2 miada narednika, ki v kratkem izstopita is vojaštva, zmožna slovenskega, srbohrvaškega in v glavnem nem->kega jeiika, t 0-letno pisarniško prakso, t najboljšimi izpričevali, IJčeta primerne služb«. Cenjene ponudbe na uprav« »Jutra* pod »Topaiiar*. Diplomirani »tavbeno tebniini risar, veM Vajenec .......... „.„, po«enrn starfev a predpisano , knjigovodstva ter drugih v to iolsko Izobrazbo s« IMe u ma- j strok« spadajočih del, želi pH-nntakturno trgovino v Ljublja- | mernega mesta pri večjem poni sa Ukoj. — Ponudbe na ; djetju. Ponuobe z navedoo po-ujiravo »Jutra, »od »Pridnost . gojev in plače aa upravo »Jn-ižsy 4S08 j tra> psd cAjtlei 8», «20 Saniovar pravi ruski, poceni na prodaj. Naslov T upravi »Jnira*. 4722 Pletilni stroj It. skoro nov, zelo aeodn«* naprodaj. — Kaelov t upravi «Jnt?a». 4S60 Vrtnice ravnokar do^e, Ir svetovno-snane drevesnic. »T.ch.nderft* se dobe vsaki dan po najnižji"! cenah pri Ivana Breeelnikn v Ljuhljači, Velika felaarske ul. it. 21. 4 c;!ov v 4873. s« uvodno preda, •upravi «JuH«>. Pletilni stroji popolnoma ohranjeni, siOTO 3ovl, se prodalo v el-I*-'lb etevllkab In Slrlnab: 4/60, 5/42. 6 In 10/89 (menjalna ploSf«) 6/50. 8/40. Vsi skopaj 10.000 Din. Zelo ugodna prilika za začetnice. Pl«til-na IntitttttiJt Ciril Vaji v Kranju. SSM' Ogelna hiša z gospodsrfikm poslopjem, v;B-kim vrtom ter sadonosnikom, na sel« prometni točki, sredi vael, 10 minut od kolodvora, pripravna za trgovec ali obrtnika, 6« radi bolezni jjoreitt proda. — Vei po*e Konrad Voviek, gostilna rijavi, Spodnjo Poljtan«. 4407 Hiša s trgovino t&eiaaega blaga, na aelo prometnem kraju, ca Štajerskem s celim iaventsrjem. se prode. J:. 100.000 dinarjev. Vprasanjo na uprav. »Jatra* pod »Veliii rro-D«U. 47M Proda se vila i pripadajefim gospodar.-kita poslopjem v katerem s« nahaja Avtog-traSa in hlev u « konja. Kupen stanovanje takoj ra razpolag.. Dopbj na upr. »Jutra, poa »A- Z.*. 4t01 Dve sobi aH eno večjo prar.no sobo w starene poslopju i*č. samski državni uradnik ta 1. april ali 15 april. — Ponadbe na aprn-v« »Jutra* p »d »Stranka 2*. 4SO Dijake sprejo*« belji* rodbina ▼ vso oskrbo. — Naelov pov« uprava •J utra*. 400} Moderno stanovanje 4 do 8 sob. eveat. proti zamenjavi z večjim, iiče na prometnem kraju mirna stranka brei otrok. Pisriene ponudbe na upravo »Jutra* poč 2»2. 4698 Gospod se sprejme aa stanovanj« «rentueIno tndi 4&I0 na hrano. Naslov pove uprava »Jutra*. 4843 Večja soba prazna In solučna, t« lič« tn mesec maj. Ponudb« ped »Snai-u«et tli7. u upravo »Jatra*. 48SS Stanovanje na delelt, obstoječe U dveh sob In knhinje. se liče. Ce mogoče v bližini ielezniik« proge, penudbe s cen« pod Stanovanj. /2288» ca upiavo »Jutra*. Išče se stanovanje obstoječe Iz t. event. tndi samo eue s«be in kuhinje v «r*dial mesta ali tudi mn!« dalje za sskon.kl par Pla'« ee Vp6 do 750 DI. La mesec. - Pon-Mhe aa .rrav. »Jutra* pod »Stanovanj« ls. 456U Sobo Iščeta z rl"ktriJno r?-svetl:*vo dva tehnik® od IS. am P«-nudnu na npr. »Jutra* P'"t .•Solidna 300*. 4787 Kadar imam čas ■i je dslgčas. Želim dopisovati z mladim, pametnik gospodom, da se kaj pomeniva. Dopisi pod »Poizkusim vccdar* na upravo »Jutra*. 4799 Javi naj se f. Franjo Cresl, na upravo tOTja dobi o obesa J«n bencin tr.oter 6 HP. Cena po dogovoru. Ogledi :t pri »eni Tra?.10 Pintar, rosostnlk, seetran,ka vas, ; fa Corcr.ja sua nad 6k 'Io dBIl Hiša r jostllno, eospod-rekita poslopjem. velikim Ttcm ia aj:-vo v bližini Mone-J« se nfOdco nroda. Posestvo bi bilo pritner- ! no ra rfoJV^a ^-rtaDta. Po- j r icibe pod »L-oji dol* ct uora-r« »Jutra*. im | Sobi !e4« I* po selo »olUnlh eenak Komar Lo.Ue Krakovske OL H. 13. Tam « tod! e^rej*-trnju naročila tn dajejo nziM»m cnian ia damam da aam T Kranja itav. 20, t hlil g. Janka Eujelmana olvorila modni salon za liobnke. Fran Črk * aoproe« Xntlni klobuki vedoo v calofi. 11 2 a N^roclia iairiujcm to no ter po koakntenini eaui. Se vl adno pripi roi"* Olie't Vrečar, m»diatka. po snitaalh inak. Svilnate bluze, prvovrstna pralna svila 240 Din ia 3BO D a. Dams«e oraiee od l»io naprej Garn tura 2 komada prvovrstni eh.ff 'ii liatti < aamo H'J |)ia Eomlt »nic oi 9) Din niprrj. dei-n ki polavileni 179 Dia. Praktična darila zastonj (flrj jmrUaii inaerat) 77» 1V S nkovec n si. K. Sass Ljubljana. Semenski oves 1165• Francosko lucerno Domačo deteljo Različna travna semena Peso, Grahora priporoča za pomi t dinako setev IDI MČRIK, Mm Da1s' aces!aO Neizproena tisoda nam je danes ob pol 21. uri po kratki, mukepolni bolezni ugrabila našo nepozabno hčerko, sestro in teto, gospodično Slavico Batič uradnico velikega iopanstva v Maribora staro komaj 2? let. Pogreh nenadomestljive ljubljenke se vrši v torek, dno 3. marra 1925 ob 16. uri i7 hiše žalosti Ob železnici št. 8, na, ma?dalensko pokopališče v Pobrežju. Sv. maka radušnioa l>o darovana dne 4. t. m. ob 7. zj. v c-orkvi Sv. Magdalene, Maribor, 2. marca 1923. Anfon in Jožefa Bat č. stariši. Rudolf, brat. MIh ia Draga sestri. Marija, svakinja. Tonček. Micka in Ri-hard, vnuki. Največjo zalogu razne emaj-lirnue, alumin ia>te ali že-lesne kuhinjske p>sou niena botemi m 7a obiluo spremstvo ua Djeni zadu;i poti našo najprisrčuejšo zahvalo. V Ljabljaai, dne 2. muca 1925. 1161/a Rodbina Grič ar.