UKLAVIliU IUZ-ILOIVU v LjuuLJnm pikati* t Jto&O ^.IV. 1930 “ * “izhaja VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 150. TRGOVSKI LIST Časopis «a trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 3. aprila 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 40. Pogledi na gospodarstvo. (Iz poročila predsednika Trgovskega d rušiva /Merkur za Slovenijo g. dr. Frana W i n d i sc h e r j a, na občnem zbom društva 2. aprila 1930.) 3. Razvoj in stanje trgovske stanovske organizacije. liho, skoro neopaženo je stopila naša organizacija v trideseto leto svojega obstanka in dela. Naše društvo ni uvrščati kar tako številčno meni mnogoštevilne društvene like, ki ob ^lajajo pri nas. Trgovsko društvo '-Merkur-: za Slovenijo je stanovska združba, ki je posebnega pomena. Matična celica je ne samo v trgovski stanovski organizaciji, marveč v gospodarski stanovski organizaciji. Staro je društvo šele trideset let v resnici, ali ipak izhodišče preudarnega in smo-trenr>ga organ iza tornega prizadevanja na gospodarskem polju v Sloveniji. Današnji rod živi v narodnem pogledu in narodno političnem oziru všečno življenje. Rajše gleda naprej nego nazaj m misli, da življenje začenja jutri. Stiske, reve in nuje, ki so jih imeli Slovenci še ob poeetku tega stoletja, so jim komaj znane. V nacionalnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem pogledu smo se Slovenci tako hitro povzpeli na neprimerno ugodnejšo stopinjo, nego je bila ona koncem drugega desetletja našega stoletja. da je komaj dopovedati današnjemu rodu, kako temeljito se je pri nasv kratki dobi vse predrugačilo in izpre-monilo. Kdo ve še danes, kako težko j in okorno je bilo pisati o gospodarskih stvareh pri nas v začetku tega stoletja celo ljudem svoje stroke, kakšna nuja nas je imela, kadar je bilo treba pisati o posebnih gospodarskih g1 ranah. Kdo se danes zaveda, v kakšni stiski smo bili med obrtniki, mod trgovci, da o industrijalcih niti ne govorim in kako težko je bilo dobiti skupino obrtnikov, trgovcev, industrialcev na razgovor in posvet celo v ožjem krogu, kaj šele za javne nastope! In temu se ni čuditi, zakaj niti nismo imeli strokovnih knjig niti strokovnih časopisov niti strokovno in stanovsko zavednih ljudi, ki bi imeli voljo in pogum stopiti pred svoje druge in pred javnost za potrebe svojega stanu in svoje stroke. Poguma pravim, kajti poguma je bilo treba tistim redkim, ki so imeli vsaj nekaj sposobnosti in vsaj nekaj neodvisnosti. Neodvisnosti pravim, ker se ni rado gledalo iz narodnopolitičnih razlogov pa tudi ne iz stališča političnih organizacij ljudi in mož, ki bi želeli nastopati stvarilno v prid in korist zahtev in potreb posameznega stanu in poedine gospodarske panoge. Obrtnih zadrug je res nekaj bilo v naših krajih, ali gospodarsko in stanovsko zavednega dela in zavestne prizadevnosti, ki bi imela za svoj cilj narodno gospodarsko osamosvojo in stanovsko uveljav-Ijanje, v pričetku tega stoletja ni bilo. Prvi graditelji Slovenskega trgovskega društva »Merkur« še tudi niso imeli izrazitih dalekovidnih in da eko-sežnih namenov, marveč je spočetka šlo le za ustanovitev prve stanovske društvene organizacijo. Po ustanovitvi »Merkurja« pa je kmalu prišlo do preobrata. Že drugo in tretje leto po ustanovitvi je zastavilo ciljno in smo-treno delo ne samo za ustvaritev in utrditev stanovske organizacije, marveč preudarno in ciljno zamišljeno delo za stanovsko veljavo in povzdigo ter za gospodarsko osamosvojitev. Ob petletnici našega društva je bilo razvito že živahno delovanje v organiizatornem, probudnem, literarnem, vzgojnem in gospodarskem pogledu. Zgledi vlečejo, in so tudi tedaj, potegnili za seboj ter so zanesli smisel in umevanje za potrebo stanovske obrtniške organizacije. Le-ta je dobila leta 1907 svoje »Slovensko obrtniško društvo- v Ljubljani, ki kot stanovska organizacija v slobodni obliki društva ni imela nad seboj varuštva nacionalno neprijazne ali vsaj mrzle gosposke. Skromne, neznatne in majhne so bile prilike ob času, ko so prišle za trgovski in obrtniški stan in njega organizacije rojenice k Slovencem v goste. Kar drug svet je bil tedaj! Tudi v socialnem pogledu je bilo za Slovence vse drugače. Malo je bilo naših trgovskih in obrtnih gospodarjev, ki so imeli veljavo, ugled in vpliv. Sotrud-nikom in uslužbencem ni bilo lahko. Morali so računati z razmerami, s tedaj neprimerno ostrejšo disciplino, ki pa je bila stvarno in osebno laže znosna, ker je bil ves duh in celo gospodarsko in družabno okolje bistveno drugačno. Slovenci smo bili majhni ne samo v gospodarskih poklicih, marveč tudi g1 orle inteligence. Niso nas zastonj nazivali narod enajstega in desetega činovnega razreda. Toda naši ljudje So bili tedaj bolj vneti za slovensko stvar nego sedaj. Požrtvovalnost, vztrajnost, zanimanost in de-loljubnost za obče koristne stvari je bila brezdvomno večja nego dandanes. Prilike so bile druge in je pritisk izvabljal odpor in obrambo. Neprimerno več je bilo idealizma v naših inteligenčnih in gospodarskih krogih, več zmisla je bilo za splošne potrebe in večja je bila pripravljenost za narodne potrebe in namene. Od vojske sem je zavladal in se zajedel kakor drugod tudi pri nas grd in neljub materializem. Vse preveč misli nase in premalo na občestvo, na splošno blaginjo, na celoto. Tisti do-bromisleči in vneti možje, ki so pred tridesetimi leti začeli premišljeno oblikovati razmere v našem trgovskem stanu, bi danes ne bili posebno zadovoljni z nami, ko bi videli, v kakšnih malovšečnih prilikah je po tridesotletnem delu in obstanku naše društvo, ki je in ostane matica ne samo trgovskega ampak gospodarskega organizatornega dela v Sloveniji. Mislim, da ne^ bi bili zadovoljni, ko bi jim povedali število naših članov in bi vide’i kar strašno dremotnost naših trgovskih gospodarjev. Dvomim, da bi imeli veselje, ako bi jim pokazali v številkah naše društvene razmere. Nevoljno bi gotovo zagodrnali, ko bi jim razkazoval žalostno '/zanimanje naših trgovskih gospodarjev za tako lepo zamišljeno in potrebno napravo kakor ie naša posredovalnica za službe in delo. Nevoljni in jezni bi postali, ako bi jim pripovedovan, kako se moramo mučiti in truditi, da ne utonemo radi pomanjkanja gmotnih sredstev "^vzlic temu. da je iz naše srede izvršena stanovska organizacija v Sloveniji in da je iz naše srede izhajalo ce-!o de’o za preporod in probujo našega trgovskega s‘anu. Ob petletnici našega društva je naš prijatelj in vneti delavec gospod Ivan Jelačin imel srečno misel in je^ prišel z modrim predlogom, da začnemo zbirati sredstva za svoj dom. T elos na jesen se uresniči njegova srečna zamisel. Gradi se Trgovski dom. Tudi naše društvo bo imelo mesta pod streho velike stavbe Trgovskega doma, ali priznati moramo, da je uresničenje te misli prišlo ipak po drugem potu in na drug način nogo smo mi mislili prva leta svojega mladostnega poleta v okrilju mlade stanovske organizacije. Ob teh spominih in ob tem primerjanju prvotnih načrtov in mladih zamisli z resnično sedanjostjo, se človeka loteva razumljiva otožnost, ali otresti se je treba malodušnosti in odgnati je treba žalostne misli. Računati treba s svetom, kakoršen je in ne » takim, kakor si ga želimo. V težkih prilikah, ki so nam dane, moramo ipak naprej, neuklonljivi in neuklonjeni s trdno zavestjo, da pridemo do boljših časov in do všečnejših razmer. Človek je nepoboljšljiv optimist in/ navzlic razočaranju vztraja potrpljivo na večnem bregu pričakovanja. (Nadaljevanje prihodnjič.) ■—m i ——— -......................... m ANKETA GLEDE 20% POVIŠANJA TARIF ZA KURIVO IN GRADBENI MATERI JAL. Generalna direkcija Državnih železnic je objavila v »Saobračajnem Vjeslni-ku« št. 8 tarifno odredbo, po kateri se uvajajo s 1. aprilom t. 1. novi tarifni haremi 32—<38, v katere se premeščajo premog', koks, apno, pesek, kamenje, opeka in drva za kurjavo. Z uvedbo teli novih haremov je 20% sezonsko povišanje železniških tarif, ki je imelo veljati samo do konca marca, spremenjeno v trajno povišanje. 2e tekom zime si je Zbornica za TOl mnogo prizadevala, da se to sezonsko povišanje tarif ukine in s stvarnimi argumenti dokazala, kakšne posledice bo imela ta odredba za naše gospodarstvo. Zbornične spomenice žal niso bile ukaževa ne. Namesto pričakovano ukinitve pavšalnega 20% poviška je sedaj došla reforma, ki je povzročila razravnotežitev celega tarifnega sistema. V svrho, da se točno ocenijo posledice, ki jih bo imela ta datekosežna tarifna reforma za naše gospodarstvo in da se prizadete stroke sporazumejo v korakih, ki naj jih zbornica v sedanjem položaju stori, je sklicala zbornica anketo interesentov, ki se bo vršila v pondeljek, dne 7. aprila t. 1. ol> 10. uri dopoldan v zbornični posvetovalnici (Beelhovnova ulica 10, pritličje, desno). * * * UVOZ ČEVLJEV V JUGOSLAVIJO. Ta uvoz pada od leta do leta. Leta 1&25 smo uvozili še 243.700 kg čevljev, v vrednosti 76-6 mil. Din, nato 216.400 za 62 milijonov, leta 1927 185.900 za 53-3, leta 1928 155.800- kg za 50-6 in lani 155.200 za 45’1 mil. Din. Po vrednosti pridejo skoraj tri četrtine iz Češkoslovaške in sicer cenejše blago, ostalo iz Nemčije iu Švice in sicer dražje vrste. Uvoz je z ozirom na ugodne predpogoje za razvoj te panoge še vedno mnogo prevelik. * * * POLJEDELSKI TEČAJI. Poljedelski minister je odredil prireditev dvamesečnih poljedelskih tečajev, ki se bodo pričeli s 1. aprilom. Predavali hod okrajni gospodarski referenti in pa učitelji, ki razpolagajo s primerno predizobrazbo. Gospodarski referenti banovin so dobili nalog, naj tečaje nadzirajo in naj poročajo o njih. Trgovce z mešanim blagom opozarjamo na določila glede prijave zalog kave in čaja. Glej drugo stran. Občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani. V posvetovalnici Zbornice za TOl se je vršil v sredo 2. t. m. ob 20. uri XXX. redni letni občni zbor matice naših trgovskih stanovskih organizacij Trgovskega društva Merkur« za Slovenijo. Zbor je otvoril predsednik g. dr. F r a n W i n d i s c h c r , ki je ugotovil sklepčnost in pozdravil prisrčno navzoče. Po formalni otvoritvi je predsednik g. dr. Windischer podal' svoje mojstrsko izklesano poročilo. Prvi odstavek tega poročila je priobčen na uvodnem mestu, pa bomo v naslednjih številkah priobčili cel govor, ki bo brez dvoma zanimal ne samo našega trgovca in trgovskega nameščenca, ampak tudi vsakega gospodarja in inteligen-ta sploh, ker so globoke misli požrtvovalnega vodje našega društva podane v tako lepi besedi, kakor jo čujemo le ob prav redkih prilikah. O delovanju društva je dal izčrpno poročilo društveni tajnik gosp. A. A g n o 1 a. Pq uvodnih besedah je obširneje govoril zlasti o društveni posvetovalnici za službe, o tzadovoljivih uspehih tečajev za jezike, stenografijo, knjigovodstvo i. dr., o društveni knjižnici in bralnem krožku. Zaslužena pohvala gre uredniku društvenega glasila »Trgovskega Tovariša g. Jos. J. Kavčiču. Društveni koledar je bil dobro razprodan. Društvo ima na razpolago še večjo zalogo strokovnih knjig, kojih je samo založilo. Polno priznanje zasluži tudi načelnik društvenega orkestra g. L a m p e in pevovodja g. Milan Kovač. Lep uspeh je dosegel tudi letošnji društveni ples. Za dekoracijo je, kakor vsako leto, žrtvoval mnogo truda g. Pavle F a b i j a n i. Po zaslugi požrtvovalnega predsednika g. dr. Frana W i n d i s c h e r j a se je ustanovila v okviru drušlva ljudska univerza za trgovce in obrtnike. Bilo je vsega osem predavanj, ki so bila dobro obiskana^ pa je s to ustanovo društvo dokaj dvignilo svoj ugled v vseh krogih. Društvo šteje vsega 974 članov. Od-borovih sej je bilo od zadnjega občnega zbora šest. Poročilo tajnika je vzel občni zbor 7. glasnim odobravanjem na znanje. Na predlog predsednika g. dr. Frana Windischerja izreče občni zbor toplo zahvalo načelnikom društvenih odsekov gg. Pavlu F a b i j a -ni ju, Milanu Kovaču in Lampe t u. Blagajnik g. Josip Krek je podal nato^ detajlno blagajniško poročilo. Društvena blagajna izjkazuje na skupnih dohodkih v letu 1929 194.260-22 dinarjev, na izdatkih pa skupno 173.065 Din, torej prebitka 21.195-22 dinarjev. Občni zbor izreče blagajniku g. Kreku za njegovo izredno požrtvovalnost toplo zahvalo. Zahvalo izreče občni zbor tudi uredniku g. Jos. J. Kavčiču. Na predlog preglednika računov g. U r b a n i č a je bil dan blagajniku absolutorij. Sledile so nato volitve. Predsednikom je bil soglasno izvoljen g. dr. Fran W i n d i s c h e r, podpredsednikom g. Jos. J. Kavčič. Soglasno je 'bil izvoljen tudi odbor. Izvoljeni so bili iz vrst nameščencev: 1. Dr. Ivan Pless; 2. Korošec Ciril; 3. Hribar Adolf; 4. Kovač Milan; 5. Krok Josip; 6. Lampe Vilko; 7. Laurenčič Valter; b. Agnola Anton; 9. Mirtič Slavko; 10. Seljak Karol; 11. Bojane Slavka; 12. Adamič Fran; 13. Samec Ivo;' 14. Škrajner Anton; 15. Dolničar Fran. Iz vrst trgovcev: 1. Fabijani' iPavel; 2. Jelačin Ivan st.; 3. Jeras Ivan; 4. Jurjovec Avgust; 5. IKovač Fran; 6. dr. Marn Rudolf; 7. Novak Ignacij; 8. Teržan Emeriik; 9. Verbič Anton; 10. Jelka dr. Bretlova; 11. Leskovic Ivanka; 12. Šober Viktor; 13. Lukič Zvonimir; 14. Krek Janko. Sprejeti so bili nato še soglasno predlogi glede društvene članarine i. dr., na kar je predsednik g. dr. Fran Windischer zaključil zbor. .Seja trgovskega odseka Zbornice za TOiI se vrši v četrtek, dne 3. aprila t. I. Dnevni red: 1. Izjava k dispenznim in koncesijskim prošnjam. 2. Obrtnoprav-ne zadeve. 8. Razprava o predlogu k zakonu o srednjih trgovskih šolah in trgovskih tečajih. 4. Akcija za pobijanje nedovoljenega detajlnega potovanja. 5. Nedopustnost v poslovanju konzumnih zadrug. 6. Razprava o poslovniku Zavoda PO Zbornice iza TOI. 7. Raznoterosti. ZVEZA TRGOVSKIH GRBMI.TEV ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI vabi na sejo predsedstva, ki sc bo vršila •v torek, dne 8. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Dnevni red: 1. (Poročilo predsedstva. 2. Poslovno poročilo. 3. Proračun za 1. 1930 in razprava o /.vezni dokladi in 4. Raznoterosti. V Ljubljani, dne 31. marca 1930. Predsednik: Vilko Weixl I. r. Breplačua popravila raznih strojev (delov), avtomobilskih in motornih delov (karter, blok, železni obroči, propeler itd.), železnih zobnih koles in jermenic, poljedelskih strojev (zlomljenih kovinskih delov) ter predmetov iz aluminija, bakra, medi in brona, samo proti povračilu stroškov za uporabljeni varilni materija!, se izvrše v tečaju za avtogensko vare-nje za dopolnitev že izvežbanih varilcev, ki ga je priredil Zavod PO Zbornice za TOI v Ljubljani. Interesenti naj na svoje stroške dostavijo pokvarjene predmete v livarsko delavnico Tehniške srednje šole ob dopoldnevih med 8. in 10. uro. Popravila se sprejemajo samo v dneh od 1. do 10. aprila ter se morajo zopet odnesti 12. aprila popoldne ob 17. uri. — Zavod PO Zbornice za TOI v Ljubljani. TURČIJA NAZNANJA NOVE TRGOVSKE POGODBE. Uradni listi v Ankari (Angori) naznanjajo da bo pričela turška vlada v naj-bližjem času s trgovskimi pogajanji z Jugoslavijo. Trgovski stiki med obema državama so se lani prav ugodno razvijali in je uvoz iz Jugoslavije v Turčijo narasel v preteklem letu za 33 odstotkov. Pogajanja se bodo vršila v Beogradu. — Leta 1924 je naložila turška vlada 60-odstotni carinski povišek na jugoslovansko blago iu je .mnogo naših izvoznih industrij izgubilo turški trg. * * * PIRIT V JUGOSLAVIJI. Najdišča pirita se nahajajo v Majdan-Peku v Srbiji in jih izkorišča rudarska družba Majdan-Pek. V zadnjih letih je izkoriščanje zelo napredovalo; leta 1923 so dobili 15.834 ton pirita, lani pa že 64.273 ton. Vrednost produciranih množin koleba med 7 in 8 milijoni Din. Pirit izvažajo v velikih množinah zlasti na Ogrsko; je zelo važen predmet v kemični industriji in ga zato tudi domače tovarne močno kupujejo. Omenjena družba je pred kratkim svoj obrat zelo modernizirala. 3i IU3ill OKMliUdi Gromi j trgovcev v Ljubljani ob vešča članstvo, da je pričel gremijalni inka-sant s pobiranjem gremijalne doklade. Načelstvo. Občni zbor Gremija trgovcev v Mariboru. V soboto dne 29. marca se je ob lepi udeležbi članov vršil občni zbor mariborskega gremija, katerega je vodil predsednik g. Vilko W e i x 1. Oblast je zastopal zadružni inšpektor g. Založnik, Zvezo gremijev pa tajnik g. Kaiser. Po uvodnih besedah predsednika, ki se je tudi spominjal lani umrlih /11 članov, je podal tajnik g. Z ida n š e k obširno poslovno poročilo za leto 1929. Blagajniško poročilo, ki je bilo do-poslano z vabilom vred vsem članom, izkazuje dohodkov Din 121.698-—, izdatkov pa Din 112.870-—, čisto premoženje gremija je znašalo na vseh fondih koncem leta Din 441.536-—. Na predlog preglednika' računov g. Kavčiča je bilo blagajniško poročilo brez ugovora soglasno sprejeto. Proračun za leto 1930 znaša na potrebščinah Din 90.000-— ter ga je kriti razen inkorporacijskih pristojbin z dokladami v lanskoletni izmeri. Kot delegatje k pomočniškim zborovanjem so bili izvoljeni gg.: Miloš Oset, Drago Rosina, Rado Lenard in Janko Preac, računskim preglednikom pa gg.: Franc Kavčič in Ivan Strauss. Sprejeti so bili na to sledeči predlogi: za odpravo prometnega davka (priloga), za uvedbo druge dnevne ambulance proti Ljubljani za poštno-paketno službo ter za vzpostavitev direktne telefonske zveze med Mariborom in Zagrebom in za obligatoren pristop vseh gremijalnih članov k bolniški blagajni samostojnih trgovcev. Zatem je podal zvezni tajnik g. Kaiser poročilo o zveznem delovanju in o splošnem trgovskem položaju. Glede davčnih razmer je omenil, da smo plačali lani približno štirikrat toliko davkov, kot leta 1925. O razmerju neposrednih davkov navaja nekatere primere med letom 1928 in 19‘29 in sicer se je plačalo v mariborskem davčnem okolišu leta 1929 Din 4,800.000-—, leta 1928 Din 3,000.000, v ptujskem je razmerje Din 500.000 proti 280.000, slovenjebistriškem Din 398.000 proti 185.000, dolnjelendav-skem Din 673.000 proti 282.000-— v prejšnjem letu itd. Iz tega se razvidi, da presegajo današnji davki našo Opozorilo trgovcem Obveznost prijave zalog čaja in kave. 5 kg kave in 1 kg čaja. — Finančni S 1. aprilom 1930 se je povišala uvozna carina na kavo in čaj in sicer: za 100 kg za sirovo kavo................ na 140 Din za praženo, tudi »mleto . . na 200 Din za sirovo kavo v lupinah in kavne lupine................ na 00 Din za čaj ....................... na 240 Din Povišane carinske postavke veljajo za vse količine 'kave in čaja, glede katerih ni bila še izvršena carinska ekspedicija, kakor tudi za one, glede katerih je bila že izvršena carinska ekspedicija, toda se še ne nahajajo v prometu. Za kavo in čaj, ki se že nahaja v prostem prometu, se mora plačati razlika v carini v zmislu naredbe finančnega ministra z dne 28. marca 1930 na naslednji način: Lastniki obratov, koji se pečajo s prometom s kavo in čajem, morajo v svrho naknadnega doplačila razlike v carini v zmislu gornjega povišanja, najdalje do 8. aprila 1930 prijaviti najbližjemu oddelku finančne kontrole vse množine kave in čaja, koje so imeli na razpolago za promet dne 1. apnila 1930. Od prijam so oproščeni samo oni, koji nimajo več kot 5 kg kave odnosno več kot 1 kg čaja. Lastniki kave in čaja morajo predložiti prijavo v 3 enakih izvodih. Od nepismenih se sprejemajo prijave na zapisnik. Prijave je napraviti z obrazci, koje se mora zahtevati pri pristojnem oddelku finančne kontrole. Dobi se jih brezplačno. Ako so gotove množine kave in čaja, koje ®e mora pri- davčno moč in bo Zveza na prihodnji seji in občnem zboru storila sklepe za revizijo davčnih predpisov. Opozarja, da bo treba prijeti pri vseh gremijih s podvojeno silo za delo, da pridemo enkrat na zeleno vejo ter apelira na članstvo, da podpira svojo gremijalno organizacijo z informacijami in nasveti. Pri slučajnostih omenja g. Wei.\i nelojalno konkurenco in šušmarstvo, ki se čimdalje bolj pojavlja med trgovstvom. Zato povdarja, da bo on kot predsednik pričel najstrožje nastopati proti nelojalni konkurenci in poskrbel, da bo kaznovan vsak trgovec, ki bo na škodo drugim prodajal gotove predmete po lastni ceni ali celo v izgubo. Graja tudi, da mariborski obrtni referat ne kaznuje tujih potnikov, ki obiskujejo tukaj privatne stranke, niti takrat ne, ako jih trgovci zasačijo in predajo policiji. K stvari so še govorili gg.: Pinter, Preac, Novak in Feldin, nakar so bili sprejeti predlogi, da se tekom enega tedna skličejo sestanki radi ureditve prodajnih cen ter da se izreče mariborskemu obrtnemu referatu nezaupnica trgovstva radi popustljivega postopanja napram tujim pcbilfcom. Radi nabavljalnih in konsumnih za-ii ug je bil storjen sklep uvesti korake, da se vendar enkrat odpravi pasus zadružnega zakona, po katerem smejo prodajati odvisno blago tudi nečlanom, ker se ta določba izkorišča na nepravilen način, ako pa smejo zadruge prodajati vsakomur, naj se smatrajo kot trgovine in plačujejo tudi enake davke. Dalje je bil sprejet predlog gosp. Oseta za odpravo zakona o pobijanju draginje, ker nima isti pri današnjih konkurenčnih razmerah ni-kakega pomena več in služi kvečjemu še za šikaniranje trgovstva, da mora biti blago v izložbah numerirano. G. W e i x 1 opozarja na večjo previdnost v kreditiranju, ki zavzema vedno večje dimenzije, zato se množe vedno bolj tudi izgube, ki znajo pri današnjem skrajno pičlem zaslužku in visokih davčnih in sociialnih dajatvah iipropastiti večino trgovstva. Končno priporoča g. Lah, naj bi bile trgovine v poletnih praznikih Vnebohod,. 15. avgusta in 8. septembra ves dan zaprte ter se sklene, prepustiti to zadevo odboru, nakar je g. Weixl občni zbor 'zakl jučil. z mešanim blagom! — Oproščene so samo zaloge izpod organi morajo pregledati vse lokale. javiti, na transportih v času, ko se imajo prijaviti, jih mora prejemnik pravočasno prijaviti in če je prijavni rok že potekel, jih mora prijaviti najdalje v 48 urah po prejemu blaga. Prijave so oproščene plačanja taks. Prijavitelji morajo dovoliti organom finančne kontrole pregled in preteh-tanje količine kave in čaja. Organi finančne kontrole primerjajo predložene prijave s stanjem blaga takoj ali najdalje v roku 3 dni po predloženi prijavi. Pregled blaga se izvrši uradoma in lastniki - prijavniki so oproščeni plačanja katerih koli pristojbin. Rezultat pregleda napišejo finančni kontrolni organi na vse tri izvode prijave, ter napravijo takoj tudi račun za plačanje razlike na carini event. tudi ažija. iPo izvršenem pregledu se predloži en izivod prijave lastniku-prijavniku blaga na podpis v svrho pridbčitve, da je dolžan v roku treh dni plačati pristojni davčni upravi iznos, ki je naveden v računu. Organi finančne kontrole morajo izvršiti na svojem področju podrobni pregled vseh obratov, ki se pečajo s prodajo čaja in kave, v svrho ugotovitve, ali so lastniki pravočasno in točno prijavili količine kave in čaja v zmislu te naredbe. Za primer, da najdejo pri lastniku čaj in kavo, glede katere ni bila predložena prijava, napravijo finančni organi popis blaga, sestavijo zapisnik, odvzamejo in dajo blago pod carinsko zaporo. Ako najdejo pri lastniku, ki je predložil prijavo, previšek kave in čaja, ki ni bil prijavljen, odvzamejo samo ta previšek. Oredit Fonctier dc France je imel lani 220 milijonov Iran k o v dobička (leto prej 191) iu zvišuje dividendo od 140 na 160 frankov. Wiener Banikvereiii izkazuje za lani 2.0160.000 'šilingov čistega dobička (leto prej 5-15 milijona); dividenda 5% (7%). 0<1 avstrijske v U. S. A. zaplenj ene lastnine v zne»kiu ca. 10 milijonov do larjev je povrnjena nekako že polovica. Izsuševalna dela v Mačvi se bodo le toa nadaljevala v obsegu 600 ha. Gre za najrodovitne"; dc!.*.!r.*v\ Te.”;!:-', ne to ker je svet povsem raven. Delniška družba Gutmanu izkazuje 4.144.000 Din čistega dobička in razdeljuje dividendo 12 Din. Jeklarna Bohler v Ziirich je sklenila razdelitev 10-odstotne dividende. Kontinentalna zveza linoleja se pripravlja na nadailjmje razširjenje; v prvi vrsti je v načrtu priključitev francoske zveize Sarlino. \ oliki francoski kemični koncern Kuhlmann bo izplačal zopet 16-odstotno dividendo. Jugoslovenska banka <1. d. v Zagrebu bo iz čistega dobička v znesku ! 0,888.000 dinarjev razdelila 8*xMotno dividendo ali 8 dinarjev iza delnico. V Južni Srbiji se bodo izvršila velika »sanacijska dela pri iBitolju, pri Skoplje, Ob Bregalmici. Osušeno in sploh asani-rano ozemlje bodo kolonizirali. Organizacijski zakon o poljedelskem ministrstvu je kralj sankcijotniral; zakon ureja v glavnem pristojnost šeelterih oddelkov ministrsitva. American Tobacco G'o., ki razpolaga ■s premoženjem 265 milijonov dolarjev, je imela lani za ‘5,200.000 dolarjev večji dobiček kot leta 1928 in sicer 30,200.000 dolarjev. O bombažu. Ameriški pridelek bombaža v letu 1929/30 je znašal 14,545.000 bal, to je okoli 40.000 bal manj kot ga je eenilo uradno poročilo od 1. decembra 1029. Cena je dospela v sredi preteklega meseca na 14 centov; tako nizka že ni bila od pomladi 1927 daljo, a takrat je znašal pridelek 18 milijonov bal. Od srede marca dalje so se pa cene opomogle, tako v Ameriki, kot drugod. Precej nakupujejo Indija, Japonska in Kitajska. V Ameriki za visi bodoče oblikovanje v veliki meri od obsega z bombažem obdelane zemlje v letu 1930/31 in se vrši sedaj močna propaganda za redukcijo bombaževega areala. Nekatere država razmišljajo ze tozadevne zakonita odredbe. Velikega pomena je tudi povpraševanje industrije v bližnjem času. Pravijo, da bodo letošnje svetovne zaloge bombaža zadostovale le pri sedanji redukciji konzuma. .Zborovanja jugoslovanskih mest g© udeležuje 90 delegatov, ki zastopajo 72 inest. Španija bo najela posojilo v znesku 350 milijonov zlatih peset, po večini v U. S. A. Služilo bo obnovi španske vrednote in okrepitvi španskega inozemskega kredita. Sanacija podjetja Steyr je stopila v odločilni 'Stadij in upajo, da bo izvedena v najkrajšem času. Carinski dohodki Jugoslavije cd 1. aprila 1929 do 20. inanca 1930 so znašali 1482-4 milijonov dinarjev; proračun ioni so bili na 1437-2 milijona. Agrarnih zvez v Južni Srbiji je 170. Na zadnjem svojem zborovanju so poudarjale potrebo dolgoročnih kreditov. V Osijeku bo zgradila rumunska tvrd ka brata Schill d. d. tovarno »vlile. iMesto ji je prepustilo stavbišče, jo oprostilo za 15 let od davkov itd. Gradbeni in opremni stroški so izračunjeni s 350.000 švicarski franki. Ogrski producenti sladkorja so se dogovorili z ogrsko sladkorno industrijo, da bo letos s peso obdelani prostor isti kot je bil lani, da bo pa prevzemna cena za 34 filerjev manjša. Ogrski kartel opeke je podaljšan za dobo petih let. Cene so zvišali. Produktno eksportno d. d. bodo ustanovili v Beogradu; na delniški glavnici v znesku 100 milijonov Din bo udeležen fiskus z 90 odstotki. Ta eksportna organizacija za agrarne produke bo razvijala izvoz komisijskim potom. Občni zbor gremija trgovcev v Radovljici. Gremij trgovcev za radovljiški srez je v nedeljo 30. marca t. 1. proslavil na svojem rednem občnem z!boru desetletnico svojega obstoja. Tej slavnosti primerna je bila tudi lepa udeležba, ki je pokazala zavednost našega gorenjskega trgovstva. Gremijalni načelnik g. L. F ii r s a -g e r je iz lepim nagovorom otvoril zborovanje in se spominjal naporov in težav, ki so bili zvezani z ustanovitvijo gremija. Pozdravil je navzočega g. Fran Zehala, ki je z g. F r. Golobom leta 1920 kumoval gremiju na ustanovni skupščini. K desetletnici je brzojavno čestitala tudi Zbornica za TGI v Ljubljani in pismeno g. Fr. Golob. Načelnik g. Fiirsager je podal nato izčrpno načelstveno poročilo, katero omenja najvažnejše akcije, ki jih je pod vzel gremij v preteklem letu v korist svojega članstva, zlasti akcijo za revizijo zakona o zavarovanju delavcev, uvedbo vajenskih preskušenj, izenačenje zakonodaje samoupravnih dajatev, krošnjarstvo in uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin. Gremij je štel koncem preteklega leta 489 članov, 50 vajencev in vajenk ter 46 pomočnikov. Po poročilu načelnika je g. Boris Černe v lepem govoru očrtal zgodovino gremija. Med govorom je poklonila deputacija načelniku g. L. Fiirsagerju iza njegovo požrtvovalno in vztrajno desetletno načelovanje lepo darilo, ki predstavlja Merkurja, stoječega na beli marmornati krogli, stoječi v marmornatem okroglem podstavku, z na srebrno ploščo vrezanim posvetilom. G. L. Fiirsager se je globoko ganjen zahvalil za krasno darilo, nakar je v imenu Zveze trgovskih gremijev tajnik g. I. Kaiser čestital g. načelniku in gremiju k desetletnemu jubileju ter podal nato kratek pregled v trgovinskem položaju. Čestital je nato g. Fiirsagerju še g. Fr. Zebal. Na predlog gremijalnega načelstva se je za tem soglasno sklenilo, da napravi gremij ustanovo, iz katere naj bi dobivali nagrado po trije vajenci in vajenke, ki bodo z boljšim uspehom napravili novo uvedeno vajensko pre-skušnjo. Gremij bo kupil v to svrho 40 obveznic vojne škode v nominalni vrednosti 40.000 Din. Načelnik g. L. Fiirsager je podal nato blagajniško poročilo, ki izkazuje koncem preteklega leta 54.459-04 Din premoženja. Računski zaključek je bil po prečitanju izjave računskih preglednikov soglasno odobren. Proračun za tekoče leto izkazuje 23.700 Din dohodkov in istotoliko izdatkov in je bil brez debate soglasno sprejet. Pri spremembi gremijalnih pravil se je soglasno sklenilo: 1. da znaša učna dofoa 3 do 4 leta; 2. da se sprejemajo vajenci le v starosti od 14 do 18 let s primemo šolsko prediizobraz-bo in sicer dvema meščanskima, dvema srednjima šolama ali pa s 6 odnosno 8 - razredno osnovno šolo; 3. Sprejemnina vajencev se zviša od •dosedanjih 40 Din na 50 Din, istotako oprostnina. V gremijalna pravila se je vnesla nadalje nova določba glede uvedbe obligatorne vajenske presku-šnje in zdravniške preiskave vajencev ter določbe glede prijavljanja in odjavljanja pomočnikov. Odobril se je nadalje preskuševalni rod o vajenskih preskušnjah in izvršile volitve preskusevalne komisije. Za predsednika komisije je bil soglasno izvoljen g. L. Fiirsager, njegovim namestnikom g. Vinko Savnik. Izvolilo se je tudi 10 prisednikov. Pri slučajnostih se je razpravljalo o nekaterih težkočah, s katerimi se bori trgovstvo radovljiškega okraja, nakar je g. načelnik Fiirsager s posebno zahvalo za nadvse lepo udeležbo, zaključil zborovanje. Točenje alkoholnih pijač. •Dravska finančna direkcija razglaša: Vsi, ki nameravajo otvoriti kak točilni olbrat, gostilno, krčmo, restavracijo, delikatesno trgovino, vinotoč pod vejo, priložnostno točenje itd., naj vložijo od sedaj naiprej svojo prošnjo, opremljeno z -vsemi listinami in drugimi potrdili, ki jih za otvoritev ta krika obrata predvideva (pravilnik o gostilnah (Uradni list št. 1/1 iz leta 11528), pri onem oddelku finančne kontrole, v čegar okolišu se naj točenje vrši. Oddelek finančne kontrole bo prošnjo pregledal in jo nemudoma predložil finančni direkciji v Ljubljani v odločitev, ako J)o opremljena z vsemi zahtevanimi potrdili. Finančna direkcija bo še na dan dospelosti tako prošnjo rešila in rešitev odpravila. Glede pomanjkljivih prošenj bo odde-1 ek finančne kontrole, predno jih bode predložil finančni direkciji, zahteval njihovo izpopolnitev. (Vsakdo, ki si ni na jasnem, kako se pridobi najhitreje točilna pravica, naj se dokaj pravočasno obrne ipo informacije med dopoldanskimi uradnimi urami na finančno direkcijo ali pa na vsako davčno upravo, oziroma na vsak oddelek finančne kontrole. Začasnih točilnih dovolil brez ■vseh potrebnih potrdil iz pravilnika za gostilne finančna direkcija v bodoče ne bo več izdajala, in sploh ne bo delala več nobenih izjem, ker se namera za vršenje kakega točenja voibče ne iporodi kar zadnji hip pred otvoritvijo. Kdor bo pa točil brez točilnega dovolila, ho kaznovan. UVOZ STROJEV V JUGOSLAVIJO. Leta 1029 je bilo importiranih v Jugoslavijo za 935'6 milijonov dinarjev strojev, orodja, aparatov, električnih strojev, elektrotehničnih predmetov in transportnih sredstev. Gornja vsota pomeni 12-3 odstotkov vse jugoslovanske imiportne vsote. V lotili 1922 do 1928 je znašala vrednost importiranih strojev itd. sledeče zneske: -i:»2*2 mil. Din, 510, 491'1, GH0’8, 66P5, 612-8 in 8H5'5 milj. Din. Poljedelskih strojev je bilo uvoženih v letu 19-29 za 106 milijonov dinarjev, kar je najvišja povojna številka. Leta 1928 jih je bilo za 69 milj. Din, v letih 1925, 1926 in 1927 import ni šol črez 35 milijonov. Največjo vrednost so predstavljali lani tekstilni stroji, in sicer 126-2 milj. Din. * * * NEMCI PROTI INOZEMSKEMU VINU. »Anzeiger« piše: Čeprav so se v prilog viničarjem, ki se jim slabo godi, in v svrho dviga domače prodaje nemških vin ubrala najrazličnejša pota skupne propagande, je prodaja vseeno nezadostna in trpi vsled stalno rastočega uvoza cenenih inozemskih vin. Ta vina pa pogosto niso narejena z 'Upoštevanjem za nemške vinogradnike obveznih zakonitih predpisov, tako da postaja zahteva po odloku že dolgo časa napovedanega in v načrtu izgotovljenega vinskega zakona \edno nujnejša. Po začasnem poživljenju je nakupno veselje v vinskih okrajih Južne in Zahodne Nemčije pod pritiskom uvoza na trg zopet močno padlo. * * * PRIDELOVALCI PESE IN. SLADKOR NE TOVARNE V JUGOSLAVIJI. Obe skupini se bosta v kratkem sestali in se bosta posvetovali o pridelovanju sladkorne pese ter o vprašanjih tranporta in cen. Pridelovalci pese se bojijo v prvi vrsti, da bi morali prisilno prodajati v svojo škodo, kakor se je to dos-lej vsled poplav itd. že večkrat zgodilo. m ipUZDOlD', Točaj 2. aprilti tV3l) Povpra- ševanje Din Ponudb« Din dkvizk *-gardam 1 »>• *«kL 22725 Berlin IM... 13*50 J 3 53 Rruseilj 1 belga . . 7-8970 Budimpešta 1 p*ngrt . —. 98894 Gurih 100 fr 105)4-40 1097 40 Dunaj 1 iilfag 7-9659 7 9958 London 1 funt • . 275 40 Hewyork 1 dolar 56'40 5!V60 Pmi 100 fr 220-62 222-62 Praga 100 kron 167*39 168 19 Tr»t 100 lir - *— 236*72 Devizno tržišče. Kadi praznika je borzni sestanek v sredo (25. t. m.) odpadel tako, da so bili v minulem tednu zopet samo štirje sestanki, na katerih je bilo zaključeno deviz za preko 12-144 milijonov dinarjev, tedaj za celih sedem milijonov manje nego v predzadnjem tednu. Ker je od celotedenskega prometa odpadlo na Narodno banko skoro istotoliko kot v predzadnjem tednu (6-459 milijona Din), je pripisati omenjeni padec deviznega prometa predvsem ul timu«, čvrstejšim tečajem in le deloma manjšim ponudbam v privatnem blagu. Dočim je Narodna banlka posredovala največ v Pragi (:V053), Berlinu (1-472) in Dunaju (1-077), je bilo v privatnem blagu zaključenega največ Londona (2-662), zatem Newyorka (1-066) in Trsta (1-109). Višina na poedinih borznih sestankih doseženega prometa je razvidna iz nastopnih prometnih številk: dne 24. marca Din 3,799.520-69 London—Wien; dne 26. marca Din 3,504.620-13 Newyork —London; dne 27. marca Din 2,210.875 44 par Praga—Berlin; dne 28. marca Din 2,629.163-83 Praga—London. V primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih) je bil izkazan padec oziroma porast prometa pretečenega tedna v posameznih devizah na ta način (vse v milijonih dinarjev): Prvo mesto zavzema to pot izjemoma Praga s 3-053 (2-724) in London s 2-882 (8-564) šele drugo mesto, nakar sledi Berlin z 1-510 (1-032), Newyork 1-207 (0-964), Dunaj z 1-157 (2-352), Trst z 1-109 (2-295), dalje Curih z 0-792 (1-631) ter končno Pariz 0-409 (0 055) in malenkost Budimpešte. Kot že omenjeno so bili skoro vsi tečaji važnejših deviz na Ljubljanski borzi skozi celi pretekli teden'v stalnem porastu izvzeinši Curiha, ki je vztrajal na bazi 1096*90 in Budimpešte, ki je od .ponedeljka (9*8905) na petek (9-8877) za malenkost popustila. Od ostalih deviz so bili povprečni začetni tečaji (dne 24. t. m.) in končni (28. t. m.) sledeči: Amsterdam 22-70—22-72, Berlin 13-505—13-515, Bruselj 7-8905 do 7-8987, Dunaj 7-9726—7-9781, London 275-36—275-44, Newyork 56*48—56*505 in Pariz 221-50—221-62. Edino Praga je bila tekom prejšnjega tedna trgovana 'večinoma po tečaju 167-79 in se je šele od četrtka na petek učvrstila na 167-79, dočim izkazuje deviza Trst še znatnejši tečajni dvig (od 296-25 dne 24. t. m. na 296-77 dne 28. t. m.) in sicer za celih 52 točk. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Večina tečajev na tukajšnji borzi kotiranih papirjev je ostala neizpremenje-na razen Praštedione, ki je 26. t. m. beležila 865 Din, 27. t. m. 870 Din ter 28. t. m. 885 Din za denar in Tvornica za dušik, ki je od 26. t. m. dalje notirala 230 Din za denar in 250 Din za blago. Tudi Celjska posojilnica, Celje, je 28. t. m. notirala 160 Din za denar in sicer ex coupon 1929. Tekom minulega tedna je zabeležilo 8% in 7% Blairovo posojilo tele tečaje (vsakokrat za blago): 96—86, 97—87, 97-50—87-50 in 98—87-50 Din. Zaključeno je bilo 28. t. m. 8% Blairovo posojilo po tečaju 98 ter Kranjska industrijska družba dne 26. t. m. po 260 dinarjev. Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez posebnega zanimanja. Lesno tržišče. Pomladanska sezona se je pričela. Seveda ni primere z lansko in predlansko sezono. Medtem, ko se je lani iskalo vsakovrstno blago (posebno v mehkem lesu) je letošnja sezona pričela s povpraševanjem po tramih, to pa iz enostavnega razloga, ker se trami v toliki množini, kakor v Sloveniji, drugod ne producirajo. Seveda tudi cene še niso take kot v pretečenih sezonah. V drugem lesu vlada pa še vedno stagnacija. Sedaj, ko je Italija proglasila Reko za svobodno luko za gotovo dobo, da jo s tem gospodarsko dvigne in konkurira s Sušakom, postaja z ozirom na neugodne situacijo na 'csnem tržišču abistinit&v pfojektirane in že odobrene železniške proge Brod—Mo ra vica skrajno aktuelna, ker bi blagodejno vplivala na naš izvoz, posebno iz Slovenije. Prodalo se je ta teden 1 vagon desk, 7 vagonov goriva in 1 vagon pragov. Povpraševanja: Tesan smrekov les na živ rob: 7 kom. 22/27 cin, dolžina 1250 ni; 14 kom. 20/25 cm, dolžina 7 m; 2 kom. 20/25 cm, dolžina 9 m; 90 ikoni. 9/18 oni, dolžina 420 m; 12 .kom. 10/28 cm, dolžina 420 m; 500 kom. remelj nov 4/8 cm, dolžina 4 m; 100 komadov r' meljnov G/8 cm, dolžina 4 m. Smrekovi n ;i na živ rob rezana: 4 kom. 940 X 0-35 X 0-25 m; 8 kom. 6 40 X 0 35X 025 metra; 36 kom. 940 X 022 X 0-29 m; 72 komadov 6-40 X 022 X 020 m; 40 kom. 100 X 022 X 022 m; 672 kom. remejnov od 4-50 X 7 X 7 m. 1 vagon remeljnov, 80/80 min, dolžina 5 m. Cena Iranko vagon meja via Postojna tranzit. 'A vagona moralov, dolžina 4 m, 68/68, ca. 10—12 m* iin % vagona moralov, dolžina 5 m, 08/68, ca. 10—12 in3. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit. Trami, merkantilni, ipo približni slede&i noti: 4/4 20 kom. 7 m in 20 kom. od 8 m; 4/5 20 kom. 8 m; 5/6 60 kom. 5 m; 6/7 50 komadov 5 m; 5/7 20 kom. 5 m; 7/8 10 kom. 6 m; 7/9 10 kom. 6 m. Cena leo vagon italijanska meja. Dobava takoj. 1500 do 2000 komadov hrastovih pragov: 250 X 25 X 15 X 16 cm. Dobava do konca aprila 1930. Cena fco vagon nakladalna postaja. 1 vagon ca. 15 mr hrastovih plohov, I., H., suhih dve leti, od 220 m naprej od 30 cin širine naprej, z 10% od 25 do 29 cin, v debelinah 70, 80, 90 ram, največ 70 in 90 mm. Cena fco vagon italijanska meja. Hrastvoi pragovi. 230 X 22 X 14 X 14 era. Cena fco vagon nakladalna postaja. Večjo množino topolovih hlodov od 2 ia dolžine naprej, kvaliteta po mogočnosti I/IIa. Cena fco vagon Sušak pristanišče. Hrastovi remeljni: 80 cm dolgi, 40% 71 X 71 mm, 40% 76 X 76 mm in 20% 81 X 81 mm, hlago mora 'biti izdelano iz suhega blaga, izključeno srce, raapokline in beljave. Nadalje tudi suh jesen, javor in bela bukev brez srca in razpok v dimenzijah 43 X 43 mm, dolžine od 510, 660, 715, 765, 815 nun. Ozke frize: do 90 cm dolžina, to je kratke, 5, G, 7 .in 8 cm široke, ipapolnomu brez grč, na obe strani breiz ‘beljave in razpok. Ca. 1000 m3 desk, smreka - jelka. 4 m, tombante (izključeno gnilo in razbito in / izpadajočimi grčami), medija 22/23 cm, v Orienta ih širinah 17, 19, 22, 25, 28, 30, 33 cm, paralelno, ostrorobo, očeljeno, in sicer: 30% od 12 mm, 30% od 18 mm, 30% od 24 mm, 10% od 28, 38, 48 mm. Cena fco vagon via Postojna tranzit. 6 vagonov škoret, 12 mm, od 8 do 20 cm širine, medija 14 cm, v dolžinah 150, 225, 3, 3 60, 6 m, tombante (brez izpadajočih grč), paralelnih, ostrorobih, očeljenih, dobava v aprilu, oziroma do 15. maja 1930. Cena fco vagon meja via Kotoriiba. Potrebuje se za čimprejšnjo dobavo hrastove pragove sledečih dimenzij: 130 X 0-18 X 012 m, komadov preko 2000. Cena fco vagon meja via Postojna tran/zit. Ca. 70 nr' buikovih neobroblijemih plohov, suhih, I., 11., III., od 15 cm širine naprej, medija 26 oni, ca. ena tretjina od 2 do t m, ca. dve tretjini nad 4 m dolžine in sicer: 20% od 27 nun, ca. 30% od 38 min, ca. 50% od 58 mm. Cena franko vagon .prihod SuSak pristanišče. 1 vagon bukovih teatonov, debelina 20 in 15 mm, dolžina 1-20 in 1 m. Cena fco vagon meja via Postojna tranzit. 6 vagonov bukovih dog, debelina 20 mm in 15 mm, dolžina 130 in 1 m. Cena fco vagon meja via Postojna tranzit. Trami: debelina 3/3, dolžina 4 m 100 kam., 5 m 100 kom., 6 m 100 ikoni., 7 m 30 kom; debelina 3/4, dolžina 4 m 100 kom., 6 m 100 kom., 7 m 50 kom.; debelina 4/4, dolžina 4 m 50 kom., 5 m 150 kom., 6 m 50 kom., 7 m 50 kom.; debelina 4/5, dolžina 5 m 150 kom., 6 m 75 kom., 7 m 50 kom.; debelina 5/6, dolžina 4 m 30 kom., 5 m 30 kom., 6 m 30 kom., 7 m 30 kom., 8 m 10 kom.; debelina 5/7, dolžina 5 m 20 kom.; debelina 6/7, dolžina 5 m 20 kom.; debelina 6/8, dolžina 5 m 20 (kom., 6 m 10 kom., 7 m 5 kam., 8 m 10 kom., 10 m 10 kom.; debelina 7/9, dolžina 6 m 10 kom., 7 m 10 kom, 8 m 10 kom., 9 m 10 kom., 10 in 10 kam., 11 m 5 kom.; debelina 8/10, dolžina 7 m 3 kom., 8 m 3 kom., 10 m 5 kom., 11 m 3 kam., 13 m 3 kom., 14 m 3 kom.; debelina 9/11, dolžina 11 m 3 kam, 12 m 3 kom., 14 m 3 ikom. Cena naj se glasi ico vagon Sušak pristanišče; debelina 8/8, dolžina 4 m 100 komadov, 5 m 100 kom., 6 m 100 kom.; debelina 8/10, dolžina 4 m 100 .kom., 5 m 100 kom.; 6 m 100 kom.; debelina 10/10, dolžina 4 m 70 kom, 5 m 70 kom., 6 m 70 koin., 7 m 40 kam., 8 m 40 kom., 9 m 40 kom., 10 m 40 kom. Cena fco vagon nakladalna postaja. Zaboji: I. 137 X 140 X 125 min; 205 X 140 X 125 mm; 275 X 140 X 125 mm; 340 X 140 X 125 mm; 270 X 210 X 125 m; 275 X 275 X 125 mm; 410 X 210 X 125 mm; 340 X 275 X 125 mm; 410 X 275 X 125 mm; 410 X 345 X 125 milimetrov. Debelina desk: dna in pokrov 6 mm, stranice 8 mm, čelo 9 mm. — Vsi deli morajo bi' TRGOVSKI LIST, 3. aprila 1930, 24 mm dimenzije, 4 m dolžine, III.—[V., 14.200 ni3 nad mero; 24 mm dimenzije, 1 do 35 mi dolžine, kratke, 15.700 m3 kratke; 18 mm dimenzije, 4 m dolžine, 16—40 oni širine, 37.000 ni3 nad mero; 18 mm dimenzije, 4 m dolžine, 10 Ki cm širine, 2200 nr' pod mero; 18 mm dimenzije, 4 m dolžine, 12—40 cm širine, 5500 m3 nad mero; 18 mm dimenzije, 1—3 50 m dolžine, kratke, 2200 in3 kratke; 12 mm dimenzije, 5 m dolžine, 16 do 35 cm širine, 9000 m3 nad mero; 12 mm dimenzije, 4 m dolžine, mešane, 16—40 cm širine, 34.900 nad mero; 12 mm dimenzije, 4 m dolžine, orient, 17—32 cm širine, 69.770 cm nad mero; 12 nun dimenzije, 4 m dolžine, III.—IV., 6400 m3 nad mero; 12 mm dimenzije, 1—3 50 m dolžine, 3500 m3 kratke. Mecesen, I., II., III.; 48 in 58 min, nekaj malega 24 in 28 mm, širina od 18 cm naprej, eventuelno od 16 cm naprej, blago obrobljeno in neobrobljeno. Tega blaga bi bilo ca. 1 vagon. — Za vse tozadevno blago se razume cena Iranko vagon nakladalna postaja. 100 m3 hrastovih neobrobljenih plohov, I., II., v debelinah 90, 110, 130 mm, od 2-50 ni dolžine naprej in od 25 cm širine naprej. Borovina: Dobava takoj do konca aprila: 50X50 mm, 4—6 m, večina 4 m, ca. 40 m3; 50X78 mm, 4—6 m, večina 4 m, ca. 50 m3; 90X90 mm, 4—6 m, večina 4 m, ca. 60 m3; 100X100 mm, 4—6 m, večina 4 m, ca. 70 m3; 20 mm (Schalbretter), liožani., 15 do 30 cm, 4 do 6 m, ca. 60 m3; 50 mm fostni, 16 do 28 cm, 4 do 6 m, ca. 30 m3; Boules, 35, 45, 50, 60 mm, 4 do 6 m, ca. 60 m3. prodanih pšeničnih inlevskih izdelkov. Več mlinov je močno zaposlenih z inlei-\ijo pšenice za producente same, ki dovažajo prav živahno svoje zaloge pšenice v mline, ker se je razširjala vest, da bo od prvega aprila dalje plačati na davku 15 Din od vsakih 100 kg pšenice. Kakšen vpliv bo imela la nova davščina, če se bo počela pobirali, na nadaljni razvoj ceno pšenice, se danes ne more predvideti. Promet s koruzo je bil v minulem tednu razmeroma Uidi prav malenkosten, čeprav beleži borza v Chicagu in Budimpešti nekoliko višje cene pri čvrsti tendenci. Izvoz popolnoma stagnira in dokler ta ne oživi, je malo verjetnosti na izboljšanje pojožaja. Kupčija za pšenično moko za prompt-no dobavo je sedaj pred velikonočnimi prazniki tnalo živahnejša, le za temnejše moke Se vedno ni odjemalcev . Na Ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 4 vagone koruze. Cene so bile sledeče: Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 260—262-50. Bačka pšenica: 78 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 255—257-50. Bačka pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 250 252 50. Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 202-50—205 - 1’šenična moka 0/G: Iranko Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga Din 405—410. ti na eni strani str ugani in iz enega komada, dna in pokrovi pa pri zadnjih petih zabojih tudi po dva do tri komade. — II. 600 X 590 X 620 mm 1); 430 X 350 X 200 111111 2); 450 X 400 X 420 mm 3); 840 X 550 X 440 mm 4); 630 X 450 X 300 mm 5); 480 X 450 X 480 mm 6); 640 X 450 X 400 111111 7). Debelina desk: pri zaboju štev. 2) deli A cole in pri teh zabojih ni letvic (Leisten). — Prj vseh drugih zabojih pa so debeline pokrovov, dna in stanic 'A cole, čelo pa X cole. — Vsak zaboj ima po 12 letvic 4—6 cm širine. Pri drugem zaboju morajo biti stranice in čelo samo iz ene desko, pokrov pa iz dveh. Vsi drugi dedi so lahko iz dveh komadov. Vsi deli morajo biti na eni strani strugani, les mora biti suh in zdrav. Poedini deli zabojev morajo biti zvezani z močno žico, n. pr. 20, 25, ali 30 komadov skupaj. — Na prvi deski mora biti označeno, kateri vrsti pripada ta del. — III. Smrekove, jelkove deščice, lepo izdelane, izključeno gnilo in razbito, tolerirajo se lahko rdeče lise, na obeh konceh pravokotno očeljeno, z ne izpadajočimi grčami, suho in polnomerno. — Dolžine: 34 do 36 cm; širine: 27 do 29 cm (1 komad), debeline 16 mm. — Vezava: 30 komadov povezano z 2 mm debelo žico, zaznamovane z žigom, katerega dostavi kupec. — Cena: za 1 m3 fco vagon nakladalna postaja. — IV. Dobava: celotna (stalna). Dolžine: 68, 70 in tudi 72 cm. Širine: od 10 do 22 cm, s 16 cm DB (dno in pokrov) po dve deščici na 32 cm. Debeline: 65 mm. — V. Dolžine: 68 do 72 cm. Širine: 27 do 28 cm, enodelne debeline 8 mm. — VI. Mesečne dobave: 2 dna in pokrova 394 X 276 X 8111111 enodelno; 2 stranici 394 X 140 X 11 nun enodelno; 2 pokrova 254 X 140 X 12 mm. - VII. Tip A: 53.000 kom., Tip B: 47.000 kom., Tip C: 36.000 kom.; Tip A 690 X 425 X 480 mm = 0 0312 m3; Tip B 775 X 370 X 585 mm = 00355 ni3; Tip C 725 X 470 X 675 mm = 0 0426 m3. Dimenzije: debeline 15 mm za vsak zaboj 12 letvic s širino 15 in 20 mm. Tip A ,iz 3 delov, Tip B in C tudi iz 4 do 5 delov. — Cena Ico vagon italijanska meja neocarinajeno. 1 vagon smrekovih letvic 30 X 35 111111 in 35 X 40 mm, vezano, dolžina od 3 do 4 in, največ 4 m. Ponudbe: Hrastove frize, ca. 2 vagona mesečno: debelina 27 nun, dolžina od 25 cm do 50 cm, širine 4, 5, 6, 7, 8, 9 cm z nadmero pri širini 5 mm in pri dolžini 2 cm, I/1I vrste, blago je nesortirano. — Cena fco vagon nakladalna postaja. 1 vagon lepih borovih hlodov. 2 vagona bukovega oglja. 1 vagon bukove braške (prahu). 40 vagonov bukovih cepamic z 10% okroglic in 20 vagonov cerovih in hrastovih cepa-nic; vse frank') vagon Postojna ali Sušak pristanišče. Seznam razpoložljivega lesa: 48 111111 dimenzije, 4 m dolžine, 32 cm širine, 6500 m3 nad mero; 38 mm dimenzije, 4 111 dolžine, 16 do 32 cm širine, 5200 m3 nad mero; 28 111111 dimenzije, 4 m dolžine, 16—40 cm širine, 2500 m3 nad mero; 24 mm dimenzije, 5 111 dolžine, 16—35 0111 širine, 1800 m3 nad mero; 24 mm dimenzije, 4 111 dolžine, mešane, 16 do 40 cm šiirne, 142.200 1113 nad mero; 24 111111 dimenzije, 4 111 dolž. orient, 17—33 cm šir„ 97.100 m3 nad mero; 24 mm dimenzije, 4 m dolžine, 10—16 cm širine, 93.600 m3 pod mero; 24 mm dimenzije, 4 111 dolžine, hoblar-ji, 10—16 cm širine, 10.700 in3 pod mero; Koruza času primerno salia: s kvalitetno garancijo do namembne postaje, promptna dobava, plačilo v 30 dneh Din 147-50—150. Koruza času primerno suha: s kvalitetno garancijo do namembno postaje, dobava meseca aprila, plačilo v 30 dneh Din 152 50 do, Din 155-50. Ječmen bački ozimni: 66/67 kg Din 172 50 do 175 50. Ječmen bački ozimni: 62/63 kg Din 167-50 do 170 Oves bački: navadna voznina Din 195 da. 197 50. MARIBORSKI TRG, ONE 28. MARCA 1980. Slauinarji so pripeljali iz 17 občin na 51 vozeli 135 zaklanih svinj in 1 telico, kmetje pa 25 s krompirjem in čebulo in 2 s sadjem naložena voza na trg, drugače pa je bil trg bolj srednje založen in precej slabo obiskan. Cene mesu so ostale neizipremenjene — pač pa so pri slaninarjih, kakor običajno popoldne padle. Perutnine 111 drugih domačih živali je bilo okoli 300 komadov. Cene so bile piščancem 12-50—30, kokošem 40—50, gosem in racam GO—80, puranom pa SO do 125 Din za komad. Domačim zajcem 10—35, kozličem 75—125, grlicam 35, kanarčkom 50—100 Din za komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike. To pot se je krompir prodajal že po 4 Din za mernik (2 in pol kilograma), oziroma 0'50—L50 Din kg, solata 6—8, čebula L50—3, česen 10 do 13, kislo zelje 4, kisla repa 2, hren 8 do 10 Din za kg, glavnata solata 0-50—1-50, ohrovt 1—L50, karfijol 5—10 Din za komad, jajca 1—1"50 Din komad. Sadje: jabolka 5—10 Din za kg, oranže 1 do 2-50, limone 0-75—1-50 Din za komad, cvetlice 0-50—6, z lonci vred 10—50 Din za konnad. Drevesca (jablane, hruške, marelce, breskve, črešnje, češplje in slive) 12—25, vinski trli 1-50—2-50, rože 1-50—10 Din za komad. Lesene in lončene robe je bilo vseeno precej na trgu in se je prodajala po 1 do 80, brezove metle i'75—2-25, lesene giablje 7—0, lesene vile 12—15, topo-rišča 10 Din za komad. Seno in slama na mariborskem trgu, V sredo 26. marca je bilo 10 voz sena, 2 voza otave, 6 voz slame; v soboto 29. marca ipa 16 voz sena, 4 voze otave in 7 voz slame na trgu. Cene so bile senu 75 do 125, otavi 65—75, slami pa 65—70 Din za 100 kg. žitno tržišče. V zadnjem tednu je kupčija s pšenico in koruzo radi splošne nejasne situacije skoraj popolnoma stagnirala. Mlini so nakupovali le najmanjše količine pšenice, kolikor so potrebovali za kritje že Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo ! Tehnično in higijenično najmo-derneje urejena j kisarna v Jugoslaviji | Pisarno: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, U. nedstr. Telefon šle,. 2389. r Objava S tem vljudno obveščam vso upravičeno malopro-dajalce soli v mestu Ljubljana in srezu Ljubljana, da od 1. aprila 1930 daljo oddajam sol v svojem skjadjSču v Ljubljani, Emonska cesta 2, proti vsakokratni predložitvi kontrolne knjižice in takojšnjemu plačilu odpadajoče kupno vrednosti. Vellkoprodaja monopolske soli Ivan Jelačin Ljubljana, Emonska cesta St. 2. tudi Vaše znance, da jih popolnoma brezplačno in za vodno osvobodim neprijetnega znojenja nog j.tN' ZNAMKA SO in če se je tu