S11. it®«- ip--.?»gjunanimi »M i* » - »> Izhaja raaefs ne«8aS| in t>ra£fi!lccv vsak d e ri 6b 10. urS «ž©3?©I«žRe. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska nHca st. Gv I., Učiteljska tiskarna, popise frankirati in podpisali, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročil« popust. P$š!ftSifS pE&šs&e V g&s©ušsi&. v UubUanl, v terah 13. decembra 1M1 g^r Poseki essss Stav. 50 p sr = K 2« Let® V. lugoslov. s©«§Jali»® - ciBChrattiiie steznike. Teže^ostslf« 3H2, Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 330, za pol leta K 168, za četrt leta K i-'4, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540. Reklamacije za lisi so poštnine proste, Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna. BaBEEasE3B59B&&£SBZ3aaB93 Pismo Iz Belgrade« Situacija. Boj za socijalno zakonodajo. — Protidelavski nastop demokratov. — Delo v odsekih. — To in ono. V Belgradu, dne 10. dec. 1921. dospele tile do pred krvavih nemirov, državne finance so razdrapane, delavstvo in uradništvo strada... pa niti besede ni o teh stvareh pri raztovarjanju o novi vladi! Tu derao- Vladna kriza, ki ni bila kriza in o kateri sem zadnjič pisal pred par tedni, je slednjič le postala kriza. Ker demokrati niso hoteli pustiti pasti g. Pribičeviča kot ministra 110- tranjih zadev, je i-sijo celega kabineta. To se je zgodilo pred kakimi 8 dnevi. Kralj je na to poveril mandat za sestavo nove vlade zopet g. Pašiču. Pašie sc je posvetoval s Turki, Korošcem, Protičem, zemljoradniki in samostojneži tor nazadnje z demokrati. Videl pa je, da njegovo grozdje še ni dozorelo in je zato vrnil svoj mandat kralju. Kralj je nato (v četrtek) poveril g. Davidovicu (predsedniku demokratskega kluba) mandat, da sestavi vlado. Davidovič se je dosedaj posvetoval z radikalci, Turki in samostojneži; osmega zvečer je poklical k sebi tudi predsednika socialističnega kluba sodr. E. Kristana in ga vprašal, če bi socijalisti bili pripravljeni vstopiti v demokratsko vlado. Sodr. Kristan je g. Davidovicu odgovoril, da klub sicer o tej stvari ni sklepal, da pa je po njegovem mnenju izključeno, da bi mogli socijalisti v kako koli vlado. Sodr. Kristan je nato o tem izvesti! v petek klub, ki je po kratki debati soglasno sklenil, da ni razloga, da bi klub spremenil svojo dosedanji) opozicijonalno taktiko in da zato ne more biti niti govora o kakem vstopu v vlado. Tozadevni pismeni odgovor priobčimo na drugem mestu. Kako se bo kriza nadalje razvila je težko prorokovati. Ali po našem imieniu je gotovo, da tudi g. Davido-viču ne bo vspelo sestaviti vlade. Zdi se liani, da bo Pašie zopet prišel na površje. On se je le zato začasno umaknil, ker ima jutri (11. t. m.) radikalna stranka svoj kongres, na katerem bo imel Pašie, če je vlada v krizi, napram opoziciji veliko lažje stališče, kakor pa, če bi radikalno-demokratska vlada vladala. Radikalna opozicija je zelo protidemo-kratsko razpoložena, kar pa Pašič ni. Stari zvitorepec bo ostal le zmagovalec nad lastno opozicijo in nad demokrati. Žalostno je vse to in zločin nad narodom, kar se tu godi. P^iravno je res. kar trde radikalci, da je Pri-bičevičf-v policijski sistem za državo nevaren, je pa vendar na drugi strani resnica, da se pri celi tej krizi ne gre za kaka stvarna, ampak samo osebna vprašanja. Korita, ministrski stolčki... Razmere na Hrvaškem so ašič podal deini- | krat — tu radikalec, to je geslo! Petdeset violic na Terazijali in petdeset politikov nanje in — vseh kriz bo konec! Partizanstvo, osebno koritolovstvo: vse bi izginilo na --'h in dobili bi vlado novega režima, a ne novih koritarjev ... >}• V zakonodavnem odboru je po hudem boju, posebno z reakcionarnimi radikalci, na čelu jim mali Laziča Markovič zmagalo nekaj so-cija!"o;Da, gospa, takoj prideva!« Potem sem skočil k gospodu Chautalu, ga'zgrabil za roke in dejal: »Pomirite se, ljubi gospod Chantal, dragi prijatelj, pomirite se! Cuj-te me vendar, poklicala Vas je žena, doli morava, brž se pomirite!« Zastokal je: »Da, da ... že grem... uboga deklica!... Saj grem... kar povejte, da pridem takoj 1“ Jel si je skrbno sušiti obut/, še vedno s cunjo, s katero smo že dve ali tri leta brisali črte s tablice. Ko je obrnil nato proti meni svoj belo in rdeče progasti obraz, sem videl, da so nos, lica in čelo pokriti s prahom krede, oči pa nabrekle, zardele In polne solz. Prijel sem ga za roko, ga vedel v spalnico in šepetal: »Prisrčno Vas prosim oproščenja, gospod Char.ta!, da sem Vas užalil..., a jaz nisem mogel vedeti... jaz nisem vedel...« Stresel mi je desnico: »Da... da ... pridejo včasih trenotki, ko smo tako občutljivi...« Potem je potopil svoj obraz v umivalnik. Vendar se mi je zdelo, ko ga je dvignil iz vode, da še ul za v družbo; iskal sem izgovorov in dejal, ko se je mirno ogledoval v zrcalu: »Porečeva, da Vam je radio v oko peščeno zrnce, potem lahko tudi spodaj jokate, kolikor se Vam bo ljubilo.« Nato je šel z menoj dol in si mel oči s svojim žepnim robcem. Spi a* sevali so ga po vzroku in vsakdo je hotel poiskati peščeno zrnce, ki ga ni bilo mogoče najti, in pripovedovali so o podobnih slučajih, ioer je bilo celo potrebno poklicati zdravnika. Sedel sem k gospodični Bisernici iii sem jo opazoval, pri čemer me je mučila žareča radovednost, ki je postajala že skoro bolestna. Morala je biti res prelestna, z blagimi, mirn.mi očmi, ki so bile videti tako velike, kakor bi jih ne mogla zapreti kot delajo to drugi smrtniki. Posameznosti njene obleke so bile nekam smešne, nosila je v celem nekako obleke starih dcvic. Pristojala ji je slabo, ni jc pa napravljala nerodne in glupastc Zopet se mi je zdelo, da ji vicr.m v notranjost, kakor sem pravkar zrl v dušo gospoda Cantala, in njeno preprosto, skromno, požrtvovalno življenje je ležalo pred menoj od njenega rojstva pa do danes. In vendar je gorela v meni želja, da jo vprašam; moral sem izvedeti, ali je tudi ona njega ljubila. Ali je tudi ona, kakor on, trpela v dolgem prikritem odpovedovanju, katerega mnogokrat ni videti, spoznati ali slutiti, ki pa se pojavlja ponoči v samoti temačne sobe s solzami. Pogledal sem jo, videl sem utripati njeno srce in se vprašal, ali ni to milo, čisto obličje marsikak večer zarito v blazine jokalo in ihtelo in mlado telo drhtelo v odejah v mrzličnem obupu in tesnobi. Dejal sem ji popolnoma potihoma, kakor otroci, ki razbijejo dragocen predmet, da bi videli, kaj je v njem: >'Ako bi bili videli, kako je gospod Chantal pravkar jokal, gotovo bi čutili z njim.« Strepetala je: »Kako, jokal je?« »Da, jokal jc.« »In zakaj9« To je vprašala zelo razburjeno. Odgovoril sem: »Radi Vas.« »Radi mene?« »Da, pripovedoval mi je, kako zelo Vas je ljubil in kako hudo mu je bilo, poročiti svojo sedanjo ženo namesto Vas.« Njen bledi obraz se jc podaljšal. : Njene vedno odprte mirne oči so so zaprle tako nenadoma in tako hitro, da sem mislil, da se zapro za vedno. Zdrknila je s stola in se zgrudila lahno in počasi na preprogo, kakov da je pal na tla svilen šal. Kriknil sem: »Pomagajte, pomagajte! Gospodična Bisernica se je onesvestila!« Gospa Cliantalova in obe deklici so pritekle in dočim so iskale vodo, kis in oteračo, sem vzel svoj klobuk in odšel Slev. 281. nem redu neki načrti In neke naka- } ne, ki tangirajo interese delavskega razreda do mozga. Tako je na primer od nekaterih strani nameravano poslabšanje zakona o delovnem času stvar, ki ne more ostati brez odločilnega vpliva na držanje našega kluba. Izjeme od osemurnega delavnika, ki jih predvideva predlog gosp. dr. Laze Markoviča, ne pomenijo le poslabšanja kakšne obstoječe pomanjkljivosti, ampak grobo socijalno reakcijo, ki izigrava materialne in moralne potrebe delavstva in po nepotrebnem provocira delavske mase. ne koristi pa nikomur, ker je industrijalni razvoj po vseh deželah dokazal, da se s takimi protisocialnimi ukrepi nikakor ne more zaščititi obstanek male obrti. Nad vse značilna za socijalno reakcionarno mišljenje v nekaterih krogih parlamentarne večine je pa ideja, da naj bi se odpravilo ministrstvo za socijalno politiko. Vam, gospod minister, gotovo ne bo težko ugotoviti, kje obstajajo taki nazori. In zdi se nam primerno naglasiti, da bi morala vsaka vlada, ki bi nastopna to pot, računati z najenegičnej- šlm opozicijonahnm nastopom soci-jalue demokracije. Socialistični klub ne precenjuje nobene institucije v buržoazni državi; ali ministrstvo za socijalno politiko pomeni v obstoječih razmerah vendar skromno pridobitev delavstva in sploh gaspodar-sko slabejšega ljudstva, ker omogoča postopno koncentracijo del socl-jalnega značaja, več ali manj pospešuje socijalno zakonodajstvo in daje možnost za njega oraktično izvrševanje. Razpustitve tega centralnega mesta ne bi moglo delavstvo smatrati za nič drugega, kot za nameravano antisocijalno in delavstvu sovražno dejanje, za inauguracijo odločno socijalno reakcionarnega kurza, in to bi seveda moralo biti merodajno za taktični nastop Socialističnega Kluba. Ker ste. gospod minister, na tem, da sestavite novo vlado, mislim, da Vas bo mišljenje našega kluba o teh rečeh zanimalo. Sprejmite, gospod minister, Izraz mojega odličnega spoštovanja. Za SociJalističnI Klub: Etbin Kristan, predsednik, Mezdni bo] tobačnega delavstva. Kakor smo že večkrat poročali, živi naše tobačno delavstvo v skrajno slabem položaju. Naša organizacija tobačnega delavstva pa ni mogla odločilno posieči v te razmere, ker med tobačnim delavstvom ni fcnela večine. Meseca septembra, ko |e draginja tako zelo narastla, so pa postale razmere tako neznosne, da je tudi nasprotna organizacija J. S. Z. uivdela, da je treba nekaj napraviti, ter se je izjavila, da je pripravljena * nami nastopiti za povišanje plače. Naša organizacija je to ponudbo sprejela ter šla takoj na delo, da s svoje strani napravi, kar je mogoče. Naši sodrugi so se zavedali, da bi bilo brezuspešno, če bi le ljubljansko delavstvo nastopilo v boj, zato so takoj pisali na »Savez monopol-skih delavcev« v Belgrad, da v tem boju pomaga. Še več, odposlali so v Belgrad posebnega delegata z nalogo, da čimbolj zainteresira bratski »Savez« nam v pomoč. Savez ni le obljubil pomoči, temveč je skupno z našim delegatom s. Skrlom odpo-sta depntacijo, ki je Sla k moncpolskl upravi in k ministrstvu financ z zahtevo, naj se plače tobačnemu delavstvu vsaj za 50 odstotkov povijajo. Deputaciji se je pridružil tudi Bftstopnik Glavnega radničkega sa-veza s. Pavičevič ter zastopnik srb-*ke socialistične stranke s. Obrado-vič. Ta deputacija je na vseh merodajnih mestih razložila obupni položaj tobačnega delavstva ter zagrozila, če se razmere ne izpremene — najskrajnejši boj. ki ga bo vse delavstvo podpiralo. Ko je gospoda videla, da je stvar resna, so naši delegaciji obljubili, da bodo delavskim zahtevam »po možnosti« ugodili. Kakor razvidno, je naša organizacija napela vse moči v dosego izboljšanja in mirno lahko rečemo, da jo uspeh tobačnega delavstva uspeh naše organizacije. Tudi dogovora z nasprotno organizacijo (J. S. Z.) se je naša organizacija lojalno in polteno držala, dasi je bila prav mnogokrat izzivana od nasprotnikov. Pristaši J. S. Z. so razšiijali po tovarni najbolj nesramne intrige, naša organizacija pa nanje ni odgovarjala, ker je vedela, da bi šel uspeh takoj po vodi, kakor hitro bi gospoda v Belgradu videla, da se delavci med seboj prepirajo. Voljni pa nismo mirno gledati, da se nas bo zato, ker smo se požrtvovalno trudili za vse, ho samo za naše člane, žrtvovali napor, trošili denar, v zahvalo tako sramotno blatilo. V sredo, 14, t. m. ob 5. url zvečer ima delavstvo tobačne tovarne javen shod v »Unionu«. Naši zastopniki bodo delavstvu ob tej priliki položili račune o svojem delu. Delavci in delavke, ki bodo pošteno sodili, jim bodo gotovo dali svoje priznanje. Poudarjamo še enkrat: v tem mezdnem boju naša organizacija ni delala za to, da si pridobi članov, temveč, da izboljša res bedni položaj delavstva. Uspeh, ki smo ga dosegli ni bogve kako sijajen, vendar je za prvo silo nekoliko pomoči. Drugih namenov nismo zasledovali, v kolikor je uspeh zadovoljiv, smo zadovoljni tudi ml. Laž in zavijanje pa prepuščamo drugim, da si z njtmi spletejo venec zmage. Mezdno gibanje med rudarfi. V nedeljo, dne 4. novembra so sc vršili rudarski shodi v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Vsi shodi so bili precej dobro obiskani. Na shodih so se povsod sprejele resolucije enoglsano, v katerih se je sklenilo, da napravi Unijsko vodstvo vlogo na pokrajinsko upravo in priloži sklenjene resolucije, ki zahtevajo, da sc regulirajo draginjske doklade v smislu točke 8. pogodbe z dne 19. Januarja 1921. Unijsko vodstvo je vložilo takoj 6. t. m. omenjeno vlo- Stopal sem z velikimi koraki, pri srcu sem bil razburjen in imel sem polno glavo očitkov in obžalovanja. Z druge strani pa sem bil zopet zadovoljen; zdelo se mi Ja, da sem Izvršil hvalevredno in potrebno delanje. Večkrat sem se vprašal: »Ali sem delal prav? Ali sem storil krivico? Nosila sta svojo staro ljubezen v svojih dušah, kakor kroglo v aaceljeri rani. Ali ne bosta sedaj srečnejša? Bilo je prepozno, da bi se mogle njiju muke zopet vzbuditi, in Se dovolj zgodaj za njiju, da se spominjata svojih bolečin z ginjenjem. In mogoče se bosta lepega večera prihodnje pomladi, ko bo prodiral žarek lune skozi veje k njiju nogam ▼ mlado travo, v spominu na zamorjene. krute mladostne bolesti priiela *a roke in morda bo to kratko ljubimkanje vlilo v njiju žile nekaj tistega drgeta, ki ga nista smela spoznati, in ki jima bo, vstalima mrtve-coma. v tem trenotku dal občutiti bežno nebeško slutnjo opojnosti, ki navda ljubeča človeka v enem trepetu s toliko blaženostjo, kakor je ne morejo doživeti drugi ljudje vse svoje življenje. | go pri pokrajinski upravi s prlpom-I bo, da naproša pokrajinskega namestnika, da potrebno ukrene ter da se točka 8. uveljavi. Kakor izvemo iz zanesljivega vira. je zadeva v teku ter bo vprašanje regulacije dra-ginjskih doklad v najkrajšem času za rudarje kakor tudi za poduradni-ke rešeno. Velenje. V Velenjah je bila razprava dne 9. t m. glede rudarjev pri državnih rudnikih v Velenjah iz Za-bukovici. Dosedanji sistem tamošnje | aprovizacije kot draginjska doklada ' se bo na zahtevo podjetnika odpravila, delavci dobijo pa draginisko doklado, kakor je to pri Trboveljski premogokopni družbi in sicer bo zaenkrat draginjska doklada znašala 27 kron za delavca in delavko, družinske člane za žene 15 K, za otroke 13 K. Ko se draginjske doklade povišajo pri Trboveljski premogokopni družbi, se bodo povišale tudi pri državnih rudnikih. Zaenkrat so rudarji v Velenjah in Zabukovci mesečno za približno 150 K na škodi, če pa se poviša draginjska doklada In dobe rudarji to razliko, ki je nastala vsled povišanja cen, pa bodo dobili to v gotovini, kar so imeli poprej v natu-raliji. Največje težkoče pa je delalo to pri obravnavi, da so razni rokodelci bili uvrščeni v kategorijo kopačev In bi bili vsled tega tudi izgubili na dnevnih plačah. To pa se je končno umililo toliko, da so pristali na to, da se jim bo sicer dnevno mezdo načunalo samo 35 K, kar pa je več imel dosedaj rokodelec, pa se bo dajalo posebej za vsak storjeni šilit kot premijo. Tudi Je vodstvo pristalo na to, da, če ustanove rudarji svoje komsurrino društvo, jim bodo dati prostora proti najnižji odškodni- ni. Seveda je še vseeno med delavstvom teh rudnikov precej nezadovoljstva vsled odprave aprovizacije, ali organizacija in njihovi zaupniki so storili to, kar Je bilo mogo*če. Ker rudnika med letom nista imela posebno dobro konjunkturo in sta vsled tega pasivna In je centralna uprava v Belgradu grozila z ustavitvijo obratov, tudi zaupniki niso mogli iti tako daleč kakor bi želeli razni rudarji, ki notranjega položaja ne poznajo tako kakor bi bilo potreba Pri tej obravnavi se je tudi pokazalo, kako potrebno bi bilo in tudi ko- ristno za podjetja, če bi Imeli obratne svete, Id bi bili opravičeni sodelovati tudi v upravi. Mežice. Dne_2l. novembra se je vršila tukaj obravnava radi vloženih zahtev Unijskega vodstva. Po tridnevni razpravi, ki pa je bila časih tako burna, da so zaupniki mislili, da se sporazum sploh ne bo dosegel, se je končno vendar prišlo do pogodbe, pri kateri bodo pridobili delavci skupno 28% povišanja. Uvedel se bo približno tak sistem kakor v Trbovljah. Sem celjskega občinskega svela. V sredo, dne 7. t. m. se je vršila redna seja obč. sveta. Sejo je otvoril ob 6. uri župan g. dr. Hrašovec. Najprej je poročal referent g. Gobec o sodišču za pobijanje draginje ter predlagal sledečo resolucijo. Da se neznosna draginja kruha in moke v Sloveniji omili in se prepreči preteče pomanjkanje teh glavnih živil, zahtevamo: 1. da se obrne pokrajinska uprava za Slovenijo nemudoma na železniško ministrstvo kakor na ministrstvo za socialno skrb z zahtevo, da nemudoma da za pošiljatev žita in moke v Slovenijo na razpolago primerno število kritih vagonov, dalje da se naroči postajam v Sisku (tu v sporazumu z Južno železnico), v Srl-jemu in Vojvodini (tu v sporazumu s prizadetimi ravnateljstvi državnih železnic), naj obravnavajo pošiljatve žita in moke v Slovenijo in sploh v pasivne pokrajine kot brzovozno blago. Da se preprečijo eventualne zlorabe zlasti eventuehti izvoz, naj se uvedejo za take pošiljatve petreb-na izkazila, pri katerih je upoštevati v prvi vrsti zadružne organizacije in mlinske industrije. 2. Da da železniško ministrstvo promet z žitom in moko pod specijel-no kontrolo. Glede ekspedicije naj se takoj preišče, koliko zahtevajo in dobijo železniški organi za dobavo vozov, kako se zlorabljajo decimalne tehtnice na železniških postajah v Srijemu in Vojvodini za oškodovanje kupcev, zakaj ni na razpolago kritih vagonov za transporte žita, in odpravi vse te nedostatke. 3. Da ministrstvo za socialno skrb prepreči s strogimi odredbami veriženje z žitom v Srijemu, Vojvodini in Srbiji ter v ostalih pokrajinah, ker je notorično, da stoje žitne cene v naši državi nad svetovno normalo. 4. Da se začasno odpravi carina na uvoz cenejšega inozemskega žita In moke ter se s tem doseže regulacija žitnih cen v naši državi. K resoluciji in predlogu }e predlagal s. Koren, da naj se to strogo uvede In izvrši ter skliče anketa vseh gospodarskih organizacij celjskih. G. Sedlar (dem) priporoča naj celo delo prevzame sedanji tržni in obrtni odsek. Se sprejme. Nato sledi poročilo finančnega odseka. Za uboge otroke v mestni ljudski šoli se da 10.000 K podpore, Dijaškemu domu v Zagrebu pa 10.000 K. Prošnja za popust takse hotelirju Martinoviču se odkloni. Vloga kapucincev za popustitev stroškov za električne poprave priporoča referent v odobritev. Obč. odb. s. Leskošek ugovarja temu, ter navaja, da imajo cerkve in samostani dovolj imetja, da si elek. razsvetljavo plačajo, ker so na tem intere-sirani edinole oni sami in njih verniki. Mi kapucinske cerkve ne rabimo, ker imamo v mestu dve. Torej, kdor hodi h kapucincem, naj pomaga plačati. (Medklic g. Janič: Kapucini so kulturni napredek). G. dr. Ogrizek SLS toplo zagovarja predlog referenta. Glasovali so za predlog kle-likalci, nar. seciji in demokrati. Rudarska šola se proda državi za 2 milijona kron. Personalni odsek predlaga razpis mesta uradnika v knjigovodstvu. Se sprejme. Vcniz. g. Marnu sc dovolijo draginjske doklade od 1. I. 1921 kakor drugim. Mestnim uslužbencem se plača nabavni prispevek v obliki ene mesečne plače za one. ki so najmanj leto dni zaposleni ter 50% onim, ki so manj kakor eno leto v službi. Se sprejme. To velja samo za inagistratno osobje, ne pa za obč. podjetja kakor plinarna, elektrarna in klavnica. Inkasantu Urhu se plača provizija za elektrarno 1% za plinarno in klavnico Vz %. Se sprejme. Mestnim hlapcem se plača zviša od 1600 na 2200 K počenši s 1. jan. 1922 mesečno. Gozdni od.^ek. Uslužbencu Gallu se zviša plača od 1500 na 2200 mesečno. Mehki les se proda prosilcem na ta način, da plačajo eno tretjino pri nakupu lesa, eno tretjino pri dovozu polovice lesa ter ostali znesek, ko je les na prostor postavljen. Na koncu seje je s. Leskošek in-terpeliral župana zakaj ne izprazni policija otroškega vrtca, v katerem se policija nahaja. G. župan je odgovoril, da je stvar v evidenci in se izvede: policiji se je ponovno naročilo, da prostore izprazni. Nato je s. Leskošek pozival g. podžupana kot predsednika stanov, oblasti, da po uredbi policijo deložira. Politiine vesti. + O osemurnem delavniku je razpravljal zakonodajni odbor v Belgradu dne 10. t. m. in sicer o § 6 zakona o zaščiti delavstva. Poslanec sodrug Divac se je izjavil proti predlogu sekcije, ker se s tem krši princip 8-uniega delovnega časa. Smatral je za nepotrebno, da se vrši debata o tem predlogu, in izjavil, ako se bi ta predlog sprejel, da socialisti v znak protesta zapustijo sejo. Po dolgi debati je bil predlog, kakor ga je predlagala sekcija sprejet s 13 proti 11 glasovom. Proti so glasovali socialisti, zemljoradnikl, Jugoslovenski klub. republikanci in | od demokratov Augjelič, Magovče-vič in poročevalec dr. Čubrovič. Po glasovanju so socialisti v znak protesta zapustili dvorano. + K občinskim volitvam v Zagrebu. Pričakovati je bilo, da zmaga pri volitvah Hrvatski blok (Radi-čevci, zajedničarji in frankovci). Ni čuda. Ta buržoazni blok je uganjal in uganja ves čas tako demagogijo med nevednim hrvaškim ljudstvom, kakršne menda zlepa ne najdemo v drugih deželah, razen klerikalne v Sloveniji. Zaradi pregleda je treba omeniti, da je socialistični blok, ki je prej dobil 2 mandata, dobil sedaj le enega, komunisti pa, ki so prej imeli 18 mandatov, so dobili sedaj le 2. Po vsem tem si moremo o tem razmerju napraviti to-le sliko: Komunistični pristaši so bili po večini nezavedni ljudje brez socialističnega prepričanja, kajti sicer ne bi bilo mogoče, da so izgubili sedaj kar IG mandatov od 18 in da so njihovi volilcl volili sedaj v tolikih množinah realc-cljonarno hrvatsko buržoazijo. Med socialističnimi volilcl pa je bil, ka- r Na Kreti jc Izbruhnil oboro^ žen upor. Grškim vladnim četam slaba nrede. I- Sporazum zaradi Tihega mor* ja. Dne 9. t. m. je sprejel Vivianl Briandovo noto, v kateri pristaja r ran c i ja na sporazum štirih velesil glede Tihega oceana. + Pacifiški dogovor. Dne 9. t. m. je bil v V/ashingtonu podpisan pacifiški dogovor. | t'Va »en ti o S o šter š I č. lj n.i mm tsamsamagams^. ssJ kor razvidno, odstotek takih volll- cev, ki niso bili prepričani socialistični volilci in jih je zaradi tega mogla buržoazna demagogija zvabiti na svojo pot, zelo majhen, zdaleka manjši kot oni pri komunistih. Sicer pa pri tem zopet lahko ugotavljamo žalostne posledice razkola med proletariatom, ki je koristil In koristi lc združeni buržoazijt. 4- Kongres radikalne stranke v Belgradu. V nedeljo je radikalna stranka v Belgradu imela svoj stran-kin zbor. Navzočih je bilo okrog 1000 delegatov, med njimi tudi nekaj Slovencev. Poročilo imenuje dr. Sajovica. Zboru je predsedoval Nikola Pa-šič, ki je obširno poročal o zunanji politiki in na vse pretege hvalil delovanje radikalne stranke in svoje »uspehe« v zadevi Primorja, Reke in Albanije. O notranji politiki je govoril Ljuba Jovanovič, ki je nagla-šal stremljenje za edinstvenost države. Momčilo Ninčič je hvalil svoje finančne zmožnosti. — Po vsem sodeč, si je Pašič na zboru utrdil svoje stališče, kar zna ugodno vplivati na hitro rešitev vladne krize v tem smislu, da se demokrati In radikalci vseeno še pogode glede portfelja notranjega ministrstva. Značilno je da Stojana Protiča ni bilo na končresu + Jugoslovanska armada. Iz proračunskega načrta za l. 1922 je razvidno, da šteje naša vojska 6399 aktivnih oficirjev, za katerih plače je potrebno 23,977.076 din. Za vojaške uradnike pa je potrebno 1,224.079 dinarjev, število orožništva znaša okoli 20.000. — Lep militarizem! -r- Atentat na novega japonskega • ministrskega predsednika je bil iz- ! vršen v Tolci j m. Predsednik ni bil j kakor njegov prednik ubit. Japonska | buržoazija žanje svojo setev. ! Na Vrhniki so pretečeni torek po-: kopali s. Valentina Šušteršiča. Kdo je bil Brlinčkov Tini? Malo sodru-, gov je, ki so njegovo delo poznali I Bil je kremenit značaj, zvest svoji ideji od mladih let do zadnje ure, do visoke starosti, bil je 86 1. star, ko je umrl in na zadnjo uro, ko so se mu ponudili v tolažbo oni, ki so ga vse življenje črtili, sosede in druge teren jalke hujskali nanj. To hujskanje je bilo tako silno, da so se ženice kri-* Žale, kadar so slišale o ujem ali ga videle, ali pa so njegovo bajto opljuvale, ko so hodile mimo nje. In taki ljudje so se mu ponudili, da bi ga v zadnjih trenutkih tolažili. Tine pa je bil kremenit značaj in do zadnjega je bil toliko zaveden, da je odklonil to ljubeznivost. Nihče ni Valentina Šušteršiča tako poznal, kot rajni sodrug Železni« kar. S sodrugom Železnikarjem sta velikokrat razpravljala o socializ* rnu. Četudi vsak dan truden od dela, je vedno zvečer sedel in čital delav* sko časopisje; bil je zvest naročnik od prvega poroda slovenskega socialističnega časopisja. Vrhniški sodrugi so ga na njego-t vi zadnji poti spremili, noseč mu venec z rdečimi trakovi. Tudi to ni bilo po volji onim, ki so ga vse njegovo življenje preganjali in mu itak težko življenje še bolj grenili. A Tine se je zavedal, da je dokončal svoje življenje in, da ie vsaka tolažba le hinavščina. Blag mu spomini Dnevne vesti. »Bankokrati snubijo rudarje,« tako pravi v »Novem času« neki dopis iz Trbovelj, baje iz krogov »rudarjev 11. skupine.« Dopis je v resnici prav surova klerikalna snubitev bivših komunističnih rudarjev, da naj za božjo voljo ne gredo k »socialna-trijotom«, ampak h klerikalcem. Za tiste, ki ne bi hoteli na noben način h klerikalcem, pa pravi dopis, naj pa že rajši gredo navsezadnje k dr. Žerjavovi »Samostojni delavski uniji,« (dopisnik si pač misli: samo da so razcepljeni 1 Op. ur.) samo k »soci-alpatrijotom pa ne! Kajti ti so več ko od vraga! Shode prirejajo po revirjih, bankokrati so, (naj si, kdor tako laže o naši »bankokraciji«, pride to našo »bankokracijo« osrledaii, da mu ne bo treba lagati. Op. ur.) »Social-patrijotje«, tako pravi obrekovalec v »Novem času«, so danes pri vladnih koritih ali vsaj blizu njih. Moč imajo v rokah — čemu takoj ne odpravijo neznosnih razmer, ki vladajo pri nas?! Mi vemo, da bi jih lahko, če bi jim šlo res za naš želodec, a gre se jim samo za naše glasove!!« — Kdo r na moč v rokah, to vemo. Socialisti gotovo ne s svolimi 10 poslanci od 419 poslancev! Ce bi jo imeli vsaj toliko kot klerikalci, ki imajo 24 poslancev, bi delavske razmere danes ne bile tako obupne kakor pa so! In če bi ne bilo še tistih 10 socialistov, bi bilo še mnogo slabše. O klerikalcih pa delav^vo že itak ve, da so pustili 14 delavcev po-streljati, ker so se bili solidarno borili Z3. kos kruha s souiuj^i železni-čarji! Gospoda klerikalna! Med raz-. redno-zavednimi rudarii zastonj iščete takih, ki bi kdajkoli svoje socialistično prepričanje izdali in se prodali klerikalizmu! Za osemurni delavnik piše »Novi čas«. Njegova zahteva po uve splošnega osemurnega delavnika, pa ni, kakor se more po c^rfs?" diti, nič kaj preveč odkrita, -ploh je pa čudno, kako Je bilo In je še danes v drugih klerikalnih listih (»Straža«, »Domoljub«) mogoče, da pišejo in so pisali po navadi vedno zoper osemurni delavnik. Klerikalna stranka naj že vendar oficijelno pove, da li je ona odločna zastopnica osemurnega delavnika, ali ne! Pisati za osemurni delavnik samo v »Novem času«, zato ker naj je slučajno ta list »delavski«, in pa ponavljanje besed: »Zahtevamo socialno zakonodajo za zaščito delavca,« to še ni iskreno. — Delavec. Znižanje delavskih nadzorstvenih mest. V smislu novega zakonskega načrta o delavskem nadzorstvu se Sle v. 281. zniža število delavskih inšpekcij od 20 na 10. „ 0 _ .. Smrtna nesreča, G. Frane Verzel. železniški uradnik na Jeseničan, je v nedeljo, dne 11. t. m. v gorovju pri Martulku padel v prepad. Raz bil si je črepinjo in polomil roke tei obležal mrtev. Prepeljali so ga v KVanisko "oro, kjer bo pogreb danes ob 11 dopoldne. Pokojnik je bil sin sodr. Alojzija Vergela, železničarja v Spodnji Šiški. Prizadeti rodbini1 iskreno sožalje! Statistika jo tu, Kdaj pa pomoč? Oddelek za zaščito dece in mladeži pri min. za soc. pol, je dobil številčni pregled decn ki potrebuje pomoči. Po starosti jc take dece do dveh let 9994, od 2 do 7 let 31240, od 7 do 12 let 46351 in od 12 do 11 let 21811. V tem številu ni zapopadena deca iz Iirvatske, Slavonije in Medjimurja, M je bila na tem ozemlju razdeljena za prehrano iz Bosne in Hercegovine še v času Avstrije. Število te znaša okoli 7000. 15. decembra se opusti poštna uabiraSnica Šmihel, pošta Žužemberk. Zaradi tega se uvrste od iste-dneva kraji Šmihel* Kleče t ni Šmarje ta v drugi selski dostavni okraj pošte Žužemberk. Po njih bodo dostavljali vsak pondeljek, sredo in petek. Stavka lesnih delavcev. Zagrebški »J ut aru ji list« poroča iz Drvarja, da je celokupno delavstvo goz-dno-industrijske-ga podjetja Dober-lin-Drvar pričelo mezdno stavko. Stavka okoli 3000 delavcev. Krajevna organizacija jSDS Sp. šiške izraža tem potom svoje sožalje s. Wergelnu in družini ob prilik! smrtne ponesrečbe sina. — Predsednik. Popis hiš, stanovanj, poslovnih prostorov In navzočega prebivalstva v Ljubljani. Mestni magistrat kot stanovanjska oblast I. instance, je odredil popis vseli stanovanj in poslovnih prostorov v obljudenih stavbah ter vsega navzočega prebivalstva po stanju dne 20. decembra 1.1. Vsak hišni gospodar dobi svojo hišno polo in toliko popisnic stanovanj (poslovnih prostorov), kolikor ima strank v hiši Te popisnice razdeli strankam, ki jih naj takoj izpolnijo in potem takoj vrnejo hišnemu gospodarju ali njegovemu namestniku. Kedaj in kje bodo hišni gospodarji oddajali te izpolnjene pole, bo pravočasno objavljeno. Vsakdo mora te pole najtočneje in po resnici izpolniti. ker se sicer po veljavni stanovanjski uredbi kaznuje z denarno globo do 50.000 K, oziroma z zaporom do 6 mesecev. Hišni gospodarji, kakor tudi lastnik barak, vagonov, šup itd., v katerih prebivajo (prenočujejo) ljudje, ki bi teh pol morebiti ne dobili do 20. t. m., naj se nemudoma zglase v mestni posvetovalnici. Okoliščina, če bi kdo pomotoma ne dobil teh pol, nikogar ne odveže dolžnosti, da ne bi izpolnil hišne in stanovanjske popisnice. Po izvršenem popisu se bodo stanovanfa pregledala po preglednih komisijah, ki se bodo izkazale s posebno legitimacijo mestnega magistrata. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je Iskalo v tednu od 27. novembra do 3 decembra dela 162 moških in 61 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 63 moških in 42 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 164. Dela iščejo: pisarniške moči, rudarji, kovinarji, natakarji, natakarice, peki, mlinarji, mesarji, dninarji, dninarice, trgovski sotrud-niki, prodajalke, viničarske družine, vzgojiteljice, šivilje, služkinje, kuharice. vajenci, vajenke. — V deio se sprejmejo: mizarji, usnjarji, lončarji, ključavničarji za orodje, žagarji-ga-teristi, čevljarji, zidarji, tesarji, rudarji, drvarji, kuharice, služkinje, vajenci, vajenke itd. Obratno ravnateljstvo južne železnico objavlja: V svrho zveze na brzovlak št. 4 Beograd-Zagreb, ki prihaja v Zagreb d. k. ob 6.07 i» ima počenši s 15. decembrom 1921 direktni voz Beograd-Ljubljana gl. k., se ukine s 15. decembrom 1921 na progi Zagreb j. k. — Zidani most potniški vlak št. 56 in vozi inesto tega na progi Zagreb j. k. — Zidani most potniški vim- št. 516a. Vlak št. 516a odb^a iz Zagreba j. k. ob 8.12 in prihaja v Zidani most ob 10.44. Z Zidanega mosta odhaja direktni voz Beograd-Ljubljana gl. k. z brzoviakotn St. 15 ob 10.50 in prihaja v Ljubljano gl. k. ob 11.57. Brzovlak št. 15 ima L, II. in 111. razred. Žalostna usoda delavca ali zločin kapitalistične družbe. Iz Gruberjevega prekopa na Kodeljevem so v nedeljo izvlekli pred tremi tedni pogrešanega 74-letncga vdovca Ivana Glavana, mestnega delavca. Domnevajo, da je Glavan iz obupa skočil v '0(poziv vsem oblikujočim umetnikom v Sloveniji. Kakor mi poročajo, niso bili povabljeni vsi slov. oblikujoči umetniki na občni zbor strokovnega udruženja vseh jugoslovenskih umetnikov za Slovenijo v sredo 23. novembra, kar seveda ne odgovarja pravilnemu postopanju. Zato prosim vse prizadete gospode umetnike, cia mi takoj prijavite svoje imena in tudi imena onih gospodov, ki so bili navzoči, pa morebiti nezadovoljni. Pozneje se skliče skupni sestanek, na katerem se bo razpravljalo obširneje in dognalo prave vzroke. Dalje se bo sestavil tudi obširni seznam vseh slov. umetnikov s pravo in dokončano akademično izobrazbo (ti podatki se bodo črpali direktno potom akademij) in drugo. Eventualne nepravilnosti se bodo sporočile takoj merodajnim faktorjem in na željo tudi po časopisih. — Akad. slikar Sterle Franjo, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. SI. nadstropje. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo 14. decembra ob 20. uri v mali dvoiani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. zvečer informacije na Sv. Petra cesti 12, pritličje desno. Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba priredi v nedeljo, dne 18. decembra ob 8. zvečer v »Unionski« dvorani koncert. Občinstvo že danes opozarjamo na to koncertno prireditev najstarejšega hrvatskega pevskega društva. Maribor« Cankarjeva proslava. Splošna del. kulturna zveza Svoboda, podr. Maribor, priredi v nedeljo 18. t. m. ob 10. uri dop. v kazinski dvorani Cankarjevo proslavo. Predavali bodo prof. Iv. Favai in posl. R. Golouh. Kot tretja točka: recitacija iz Cankarjevih' del ob sodelovanju gg. Bratine, člana nar. gledališča v Mariboru. Cene prostorom od 2—5 din., stojišče 1 din., za dijake 50 par. Ves čisti dobiček gre za Cankarjev spomenik v Ljubljani. — Predprodaja vstopnic pri Hoferju in Zl. Brišnik-ovj. — z ozirom na ta namen vabilc obilni udeležbi odbor. Stavbinski delavci, pozor! (Iz Celja.) Draginja narašča od dne do dne. V vseh drugih podjetjih se je delavcem nekaj izboljšalo v mezdah (od 25—30%), samo-v naši stavbin-ski stroki srno ostali zadnji. To pa zato, ker naši stavbeniki, namesto da bi mu privoščili košček kruha, vržejo delavca na cesto, češ: Nimam dela! To surovost zapomni si vsak stavbinski delavec! Tudi ti si iz krvi in mesa kakor podjetnik. Želodec potrebuje ravno toliko hrane kakor pred to zadnjo draginjo! in kako si naj kupiš živila, ki jih vsak dan enakomerno potrebuješ, če so cene poskočile celo za 100 odstotkov, in tl. stavbinski delavec, si pa še zmiraj | pri starem. Pa kaj mojstrom in stav-! benikom, če delavec strada?! To ju ' nič ne boli, samo da je njun žep poln, tako poln, da si lahko kupujeta cele gozde, hiše (celo po dve), katere pred vojno nista imela in v njih sedaj razkošno živita. Da se pa kdo ne bi zmotil, ker smo v svoji narodni državi, in mislil, da slovenski podjetniki niso taki izkoriščevalci, kot so bili Nemci, moramo konštatirati, da so še večji, ker odirajo slovensko delavstvo. Marsikateri od celjskih mojstrov na primer je še pred vojno sam delal. Vojna pa mu je dala uživati in postal je mojster. In ravno taki so med vsemi še najhujši priganjači delavstva. Stavbinski delavec! Sezona se bliža! Glej da se ne boš več dal izkoriščati in drži skupaj s svojimi sotrpini! Podjetnikom povejmo. da naj skusijo še sami malto metati in delati! Bodo videli, kako je ta kruh težak! — Več siavbinsklh delavcev. 82 strank«. Ljubljanskim sodrugom! Po sklepu seje načelstva z dne 9. t. m. vabimo vse ljubljanske sodruge na občni zbor Ljubljanske krajevne organizacijo JSDS, ki se bo vršil danes dne 13. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Vstop samo z izkaznico! Udeleže naj se pa vsi, ker je razen volitve odbora na dnevnem redu tudi volitev delegatov na strankin zbor. — Centralno tajništvo JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. Zborovanje krajevne politične organizacije JSDS v Ljubliani bo v , , KAPRE J._________________ sredo 14. t. m. ob pol 8. zvečer y veliki dvorani Mestnega doma. Na dnevnem redu bodo m. dr. občinske zadeve in volitev del. za strankin zbor. Vsi člani in članice dobe še posebej primerna vabila. — Za predsedstvo: J. Kocmur s. r., J. Kocijan s. r. Vič-Glince. Danes, dne 13. decembra ob pol 8. uri zvečer se bo vršilo predavanje univ. prof. dr. Webra o »Kritiki razvojnega nauka«. II. del v društveni sobi podružnice »Svoboda« Vič-Glince. Vstop je vsakomur prost Udeležite se predavanja mnogoštevilno. Celjski zaupniki pozor! Krajevna organizacija JSDS v Celju sklicuje na četrtek, dne 15. t. m. ob 6. uri zvečer vse zaupnike politične, strokovne, kulturne in gospodarske organizacije na sejo oziroma zaupniški sestanek v gostilno »Svetel« v Gaberju. Vabilo velja tudi za vse soci-jalistične občinske odbornike, ki naj pridejo na sestanek. Vsied izredne važnosd dnevnega reda, vabi k polni udeležbi odbor. — Sklicatelja: Koren Franjo, predsednik, Čebular Rudolf, tajnik. V Rogaški Slatini se bo vršil v sredo, dne 14. decembra shod kmečke delavske zveze. Dnevni red: 1. Politični položaj. 2. Naloge soc.-dem. občinskih odbornikov na deželi. 3. Volitev novega odbora. Govorili bodo ss. Koren Franjo in Leskošek iz Celja. Dolžnost vsakega občinskega odbornika je, da se shoda udeleži. — Okrožno tajništvo KDZ v Celju. V&$tf?sSS5 Vič uri Ljubljani. Krajevna politična organizacija JSDS vabi vse člane na sestanek, ki sc bo vršil v četrtek dne 15. t. m. ob 20. uri v gostilni »Amerika« na Viču. Vsled važnega dnevnega reda je nujno potrebno. da se sestanka vsak član točno in gotovo udeleži. — Odbor. CespedarsStfe« = Repatriacija predvojnih av-stro-oBrskih posojil. Ker je Jadranska banka, podružnica v Ljubljani, opustila posle repatriacije, se poživljajo v Ljubljani stanujoče stranke, katere so svoječasno pri njej deponirale rentne* knjižice poštne hranilnice, glaseče'se na predvojna posojila, da iste pri njeni blagajni dvignejo, da zamorejo zadostiti naredbi generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu z dne 14. novembra 1921 D. št. 17663 v Uradnem listu za Slovenijo št. 144 od 2. decembra t. L Rok protesta poteče 15. decembra tl. — jugoslovanski izvoz se je zvišal. Po primerjalnem pregledu naše zunanje trgovine za 1. 1920 in prvih 6 mesecev 1921 se vidi, da je v tem letu uvoz in izvoz narastek Povečanje pri izvozu je znatno večje, kakor povečanje pri uvozu. Povečanje pri uvozu znaša 243 miiiinnov, povečanje pri izvozu pa 695 milijonov. Povečanje izvoza je še povoljnejše na-pram uvozu glede količine blaga. Glede vrednosti blaga je bilo razmerje med našim uvozom in izvozom po letih nastopno: leta 1919: 4.34:1, leta 1920: 3.98:1, leta 1921 pa: 1.80:1. Neugodnost naše trgovske bilance je danes veliko manjša, dočim sc naš izvoz znatno jači. = 5-disiarski bankovci se vzamejo iz prometa. Iz Beograda poročajo: Narodna banka SHS je v sporazumu s finančnim ministrom sklenila vzeti v roku 3 mesecev iz prometa 5-dinarske (20-kronske) novčanice. Sprejemanje in izmenjavo bodo vršile Narodna banka in njene podružnice. Teh novčanic je v prometu za okoli 250 milijonov dinarjev. Novčanice se vzamejo iz prometa, ker je ugotovljeno 12 vrst falzifikatov teh novčanic. = Posestnikom obvoznic 7% državnega posojila. Finančni minister je naročil ravnateljstvu državnih dolgov izdelati pravilnik, po katerem bi se vršilo izplačevanje kuponov na obveznice državnega 7% investicijskega »asojila. Izplačevale bodo tudi blagajne finančnih delegacij, okrožne in srezke finančne uprave davčni uradi in čekovni zavodi ter poštne hranilnice in to na zelo enostaven in hiter način. = Avstrija In Rusija. Avstrija ima svoj gospodarski dogovor z Rusijo, kar dokazu'« da politična vprašanja ne morejo ovirati vzpo-stavlienja gospodarskih odnošajev. = Rekord papirnatega denarja. V sovjetski Rusiji imajo v prometu za petdeset triljonov rubljev papirnatega denarja. = Podružnica ruske državne banke v Berlinu. V Berlinu bo osnovala ruska državna banka svojo podružnico. Si ra n 3. Brzojavi, KRIZA VLADE. V vladni krizi ni bistevnih iz-prememb. Davldovič menda še vedno upa, da bo sestavil kabinet. Radikalci sicer odklanjajo zahteve demokratov z vso odločnostjo. Tudi na radikalskem kongresu so Protičevi pristaši zahtevali zlom z demokrati. Pašič, ki predseduje radikalskemu kongresu jih je pa potolažil, da morajo radikalci vztrajati na ustavi, ker so jo sklepali z demokrati. Radikalci popolnoma uvidevajoL da je njih vladavina v nevarnosti, ce opu-ste sedanjo zvezo. Tudi volitve v Zagrebu, dasi so plod političnega trenutnega razpoloženja, ne pomenijo mnogo, ker kažejo sliko politične nekonstantnosti. Radikalci po vecinj so uevrjeni, da se to razpoloženje v Hrvaški da parirati s količkaj premeteno taktiko. Iz vsega je razvidno, da se tudi radikalci boje^ volilnega kabineta ter bodo skušali še nadalje obdržati približno dosedanje vladno razmerje. Kriza vlade še ni odločena. LDU. Belgrad, 12. dec. Tekom današnjega dne se politični položaj ni izpremenil uiti najina nje. Znano je samo, da jc mandatov krone Ljuba Davidovi č poslal Nikoli Pašiču pismo, v katerem navaja svoje stališče, kako in pod kakimi pogoji naj bi se sestavila nova vlada. Zaprosil je Nikolo Pašiča, naj rnu do jutri zvečer sporoči končni odgovor. KONGRES RADIKALCEV. LDU. Belgrad, 12. dec. Na kongresu narodne radikalne stranke, ki se vrši v Belgradu, je govoril Nikola Pašič o naši zunanji politiki. Iz tega govora prinaša današnja »Tribuna« obširen Izvleček, glasom katerega je Nikola Pašič izjavil nastopno: Naša zunanja politika je ista kakor je bila že prej. Svojih ciljev ni izpremenila, kakor tudi ni Izpremenila svojih potov. Cilj njen je naše popolno narodno ttedinjenje. Mi smo se pripravljali in borili zanj z največjimi napori. Sedaj, ko smo to dosegli, je naša težnja obvarovati ga. Borid smo se, da se uedinimo, sedaj se hočemo boriti, da to edinstvo obvarujemo. Ko govorim o boju, ne pome-uja to, da se moramo boriti samo z orožjem. Ml moramo imeti vedno v mislih,' da žele naši sovražniki, da bi nas razedinili. Zato nas sedaj hvalijo v upanju, da bi lo sami storili, ako bi zavestno delali v njihovo korist. Zatem je govoril Nikola Pašič o mirovni konferenci v Parizu, na kateri smo imeli v početku zelo ugodne izglede, vendar pa je bil VVilsonov princip narodne samoodločbe potisnjen na stran radi posebnih interesov posameznih sil. Razmere in od-nošaji med posameznimi silami na mirovni konferenci so bili taki, da smo pri narodnih pravicah na sevro-zapadu morali privoliti v občutne žrtve. Prepričan pa sem, jc rekel Pašič, da ni daleč čas, ko bo mednarodni mir in pomirjenje narekovala samo pravica in ne strategicne meje. Z Bolgarsko je razmejitev končana. Od nje se zahteva samo lojalna izpolnitev mirovne pogodbe. Mi želimo živeti ž njo v miru in dobrih sosednih odnošajih in ji nočemo nikdar storiti zla. Rumunski narod je že stoletja dober sosed našemu narodu. Težkoče, ki smo jih imeli pri razmejitvi v Banatu, se bodo prebrodile s prijateljskim sporazumom. Naše meje napram Madžarski še niso definitivno določene. Določena razmejitvena komisija dela na terenu ter značuje meje na podlagi mirovne pogodbe. Zlasti moramo poskrbeti, da z ozirom na Subotico za- varujemo pri določitvi meje vse gospodarske In prometne interese tega našega mesta. V pogledu odnošajev napram Italiji smo imeli zelo veliko oviro v tajni londonski pogodbi od leta 1915., ki je nismo priznavali za obvezno, vendar pa nista Anglija iu Francija hoteli oporekati veljavnosti svojih podpisov na njej, vsled česar se je mora! VVilson umakniti, ker je ostal osamljen, mi pa smo morali računati s tem dejstvom. Po dolgih pogajanjih, v katerih so morebiti bile tudi na naši strani pogreške, je došlo v stremljenju po čim manjši škodi v tern pogledu za ceno naših težkih žrtev do zaključcnja rapallskc pogodbe v novembru lanskega leta. Ml zahtevamo popolno izvršitev ra padske pogodbe, to je evakuacijo Dalmacije po Italijanih, in zahtevamo v istini ustvaritev svobouhe reške države. V tem se razlikuje naše pojmovanje od italijanskega. Italija bi želela, da se ž njo uredc mnoga druga vprašanja, gospodarska in trgovinska. zlasti z ozirom na Reko. Mi smo vedno stali na principu »Balkan balkanskim narodom«, vsled česar, zahteavmo neodvisnost Albanije, pravo neodvisnost brez umešavanja kake zainteresirane sile v notranje posle Albanije, zlasti brez zasedanja katerekoli točke albanskega ozemlja po katerikoli sili, ki bi si hotela na ta način zajamčiti nadzorstvo in vpliv na Albanijo. Albance je treba prepustiti same sebi, ob svojem času se bodo naučili ceniti svojo neodvisnost ter jo varovati pred tujimi vplivi. Naša zunanja politika se ima gibati v smeri čim točnejšega spoštovanja in izpolnitve sklenjenih pogodb, to je v varovanju težkih pridobitev. S tem ciljem moramo napeti vse sile pri konsolidaciji razmer v državi in pri čim uspešnejšem zdravljenju vojnih ran. Narodna radikalna stranka se hoče varovati pretiranih obljub narodu ter hoče zastaviti vse svoje sile za čim koristnejše delo za narod in njegove interese. Delo brez pretiranih obljub in ne obljube brez dela je splošno načelo. po katerem se vodi narodna radikalna stranica. PLEBISCIT V ŠOPRONJU. LDU. Budimpešta, 11. dec. Iz Šo« pronja poročajo: Generalska komisija je za dobo ljudskega glasovanja odredila za vse glasovalno ozemlje mejno zaporo, ki se prične v pondc-ljclc opoldne, Zaradltega morejo pripotovati z avstrijske kakor tudi madžarske strani samo oni, ki imajo legitimacijo za glasovanje in pa oni, ki imajo dovoljenje predsednika generalne komisije. VLADNA KRIŽA V RUMUNJJL LDU. Bukarešta, 12. dec. Minister zunanjih poslov Tako Janesctt . in minister za pravosodje sta podala danes dopoldne ministrskemu predsedniku svojo ostavko. Verjetno je, . da poveri kralj sestavo novega kabineta zopet dosedanjemu ministru zunanjih poslov. GROZOTE V RUSIJI. LDU. Moskva, 12. dec. Z vseh ozemelj, kjer vlada lakota, poročajo, da se je položaj poslabšal. V samat« skl guberniji ljudje silovito umirajo. Na Čuvaškem divjajo skorbut, di-senterija in kolera. PROTI NASELJEVANJU V AMERIKO. LDU. Pariz, U. dec. Po vest! lista »New York Herald« iz Washiug-tona je poslanec Johnson predložil i reprezcntacijski zbornici zakonski 1 načrt ki predvideva prepoved pri- I seljevanja za tri leta. Iz "Gdališke pisarne. Ker je obolela ga. Thierryjeva, odpada v torek, dne 13. t. m. predstava opere »Car-men« in se bo namesto nje plesal balet »Labodje jezero« za red B. Šoštanj« (Cankarjeva proslava.) O predavana pesnika Podbevška na Cankarjevi proslavi piše celjska »Nova grdoba«, da je Podbevšek na »najnesramnejši način napadel državo SHS.« Sicer se nam ne zdi vredno reagirati na tako infamno laž, toda vprašati hočemo pisatelja članka, če nima toliko politične in intelektualne izobrazbe sploh, da bi bil predavanje prav razumel. Čudno, da se pritoževatelj, »državni element«, ne poslužl »Obznane«. Iz napada »Nove dobe« je šoštanjsko delavstvo zopet uvidelo, kakih umazanih sredstev se naša buržuazija poslužuje, da uduši resnico, kar pa nas le vzpodbuja na vztrajnost v boju proti kapitalističnem razpadu. Od celjskega proletarijata pa pričakujemo, da si izsili Cankarjevo proslavo s predavateljem, ker sc tem bomo razkrinkali kliko in kompromitirali »Novo grdobo«. Pr-val je. Doroteja Mušnik je stanovala na Prevaljah št. 110. Dne 29. listopada so ji pa vzeli stanovanje brez vsakršnega povoda. Je to revna ženska, ki že tri leta brez bergljic ne more hoditi, pa tudi za nobeno delo ni sposobna. Prošnjo za občinsko podporo ima že 12 lot na občini Prevalje, pa ne dobi nobene podpore, čeprav spada v prevaljsko občino. Od Česa naj živi tak človek, ki ne dobi od nikoder nobene pomoči? Ali naj mogoče živi od božje »štimc«, kakor gospod Lahovnik? No, sedaj je uboga ženica dob'la »pomoč«, ko so jo vrgli na cesto, da je brez stanovanja! Takšno srce ima klerikalna občinska oblast na Prevaljah! Obračunajmo že vendar enkrat pri občinskih volitvah s to klerikalno oblastjo! a FinIIhW Pl II KISill! I!lillsli!bi|! sprejmejo strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. Neimfržllivi kavčukovi podpeiniki za čevlje. lili i>ri$ord£asno ivr^feo p r-,SJ£S3UU 5*0^7« s LSuliitaBia PsSra Etssigs š- 7. i za rodbinsko in obrtno rabo, vse poSPržibiššis*© za šivilje, krojače, čevljarje. Sralte, krivd?, like. vilice, nože i, t. i HiJSIl ^■“11 Medli* latov« & Zanki, •i* fifffiii ffi I P?®«5 *. Zaaft! siaovs. ii Milil m ^©vsrna kemičnih Is* ryšsis Is aru ter »akm ■gOBBggMgBE—i Na niz,e cene! Na nižje cene! j>.c* w0 sva nu.sni i.^ u »■ Tovarna kemičnih in rušsi. barv ter lak©v €«ff9trs8a: d z e, z Skladišče: Ncvissd. j Telefon 64. Brzojavi: MERAKL, Ljubljana. Telefon 64. EfnafSnč Eaki„ Praw> ffrncž« Barva za pede.'|tega lesa: i Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse ’ vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL", Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAFL“, Brunoline. Ceniki se saSssno k® raspešISjEš® I = ===== Vj**B >r ii 1 s sa m® WBtBOUt Obralno ravnateljstvo lužne železnice Ljubljana Telefon 64. razpisuje dobavo sledečih množin in dimenzij meh- >• J2 C.0 o 13 > a -X’ o I« (JO a> ■*-* n o VULKAN gvgratea gamilevih fedeEttcv u Kranju gg^seas»»ggcg^a^gagg^sges^ H COSULICH-LINE (prej ftUSTRO-AKSERIKftMft) Trst-Amerika prevaža potnike v New-York redno „ _____________________ 3 krat, v Južno-Aineriko po 1 krat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. glavni zastopnik za Slovenijo s Lju ijtui, Kolfdvorsfca ulica 26. SIMON KMETEC, IzdeEuie slu© p©dpefBiik@a DRaB3BH2CBS3«KS{iaeiiSSIBIS3aiBllRKIKIB Rl Sl B33BBSBBB K Č sto domače isod etje! ~ BRBtBSB Kdor hočo imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peti, naj se obrne na tvrdko TONE MALGAJ litija Mii in plini [teto! is li (Psthioflo nasteliU) Trgonina zlatnine $ in i E31CBB3 b BI izdeluje strelca šžu stavbena kil&s« časnikarska cie avmica dimenzije dolžina širina debelina naročilo v naročilo v m cm mm komadih m 8 4-3 15-16 33 70C0 154 4-7 1516 33 6000 150 6 15-16 33 5000 133 5-7 24 in vee 33 4500 250 4-3 15-16 36 1500 40 5-2 15-16 36 4000 120 5-8 26-27 36 100U 55 5-7 24 in več 36 500 30 4-3 28-30 40 300 15 5-7 32 40 500 37 4-3 16-17 45 500 16 5-7 17 45 500 22 4-3 26-27 45 5000 256 5-7 26-27 45 2000 136 4-3 15-16 66 500 k2 5-2 15-16 66 1000 53 4-3 28-30 66 300 25 5'2 28-30 66 500 50 4-6 20 in več 90 150 17 12 20 180 15 65 10 20 190 10 4 10 20 210 15 6’5 9-10 20 220 4 2 Vsota . . . 40-793 1600-- Opomba da 2 dolžini da 2 dolžini Pogoji: Rezane desko morajo biti od zdravega lesa bele barve (ne rudečega, ne rujavega). Les ne sme biti vrtinčasto raščen, se ne sme luščiti od sredice, ne sme biti od vršičkov _ ... . ... V .i • |._______________ /1 Inrlu ■ ■KOBESO Hofsr Sl St^ild'ter mora ^ '3rez po?oslih pre^nil1 v,ev brf~z ™zp?.,, tol illUltt UIU KfX I 11 v , . • morajo odgovarjati dimenzijam, paralelno žagan, ter najmanj 80% smrekovega lesa. . . Dobavitelj mora celotno dobavo njemu v dobavo izmene K©Iodu©rifta Esiiea št« S Jam fss ii. 4 in vse k istim spadajoče predmete, posamezne dele, igle, peresa, dobite edino pri Vajence za zvonolivarno spre mejo Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana. _ vrstni stroji m izvršujejo kiju- ■ najkasneje do 10. januarja ivzz na oDratno ravnateljstvo južne čavničarska dela po nizki ceni. železnice oddelek VI. Ponudbe sc lahko glasijo na dobavo celotna ali pa samo delnih množin tega razpisa. Ljubljana, 30. novembra 1921. Obratno ravnateljstvo iužne žel. Ljubljana. Bračič 1. r. Vsak pokvarjen gramofon ali godbeni avtomat ne popravi v lsstni delavnici, oz tudi na licu mesta, strokovno pod j; nsst'cm in ceno. Izvršijo sc tudi druga v preclz. mehaniko spadajoča dela. Krojaški pomočnik za fino, malo delo, ki bi delal doma, se ,iEe za tako Sen naslon. Vpiasa se Yelika izber gramofonskih plošč. Ugodna zamena. pri k. Ptin% Ljubljana, s ,dna utica 3 mm delic, zlaiar in draguljar LjubSIana priporoča svoio liaiitsto Id MiaA za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za p oz lato-vanje in p o s r e b r o v a 11 s e. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje Uidi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. 'KZ7 .BRUMAT UUBUKNa Manufaktura in tkanina Mestni trg 2§a \miim ~ res Ist rev e n a isefrusa 2 ometeno zaves© sprejema tUSmitE© VlCg® vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih IC \ i j?entni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitnlizirajo polletno. \ ečje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. P©S©i!t§? daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. (vpiiana zadruga z crnajjemm poroituem) sprejema ki 1 cteii 10 4V hranilne Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1033 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež....................K 41.647*42 Društveni sklad...................K 30.939 4o Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2,329.207 94. Cia n postane laliko vsak, kdor plača vstopnino K 2‘50 in delež K 40’-. Pisarna v Zagorju SSev. 99- :-- n M banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. ==--------------------------------------------------------- Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. ——n— >1—nr» Izdajatelj: l\au Mlinar. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor. Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opati ia, »ar-, »Mr.—nr.wnra»gJ3g>a—»—* Sarajevo, Splita Šibenik^ Zadar5 Zagreb^ ................. Trst, Wien. - - - " ~ ' ' Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tn-in inozemstvu. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik; Maks Žagati