IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO -Urejuje uredniški odbor: predsednik Marjan Bizovičar, člani: Vida Detiček, Anica Klajnšek, Anton Ko-zoderc, Ivan Mazera, Franc Meško, Simon Pešec, Ivan Tušek, Franc Vrlič, Mirko Zupanič
Odgovorni urednik:
Inž. Stane Tone j c Naslov uredništva: Aluminij Kidričevo Tekoči račun pri NB Ptuj 604-19-1-320 Telefon 3 10 95/240 Rokopisov ne vračamo Tisk: tiskarna časopisnega podjetja »Mariborski tisk« Maribor
£t. 3
MAREC 1964
LETNIK II.
Obisk predsednika ZIS Petra
Stamboliča
Predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič je v spremstvu predsednika izvršnega sveta SR Slovenije Viktorja Avblja, podpredsednika izvršnega sveta SRS Janka Smoleta, člana ZIS Marina Cetiniča, Vujiče Gojinoviča, Alberta Jakopiča in Rika Jermana ter drugih obiskal 1. marca 1964 našo tovarno.
Gostje so prispeli nekaj pred 11. uro v tovarno. Pred upravnim poslopjem so goste pričakali predsednik OLO Maribor Marko Kržišnik, dipl. inž.j sekretar okrajnega komiteja ZKS Maribor Tone Kropušek, predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnik, direktor TGA Franjo Grünfeld', dipt inž:, in predstavnika organov samoupravljanja.' Takoj nàto je tovariš direktor povedel'goste na ogled podjetja. V tovarni glinice je sprejel goste'vod ja ekonomske enote Franc Auer, dipl. inž. Ob tolmačenju tehnološkega procesa smo predstavniki podjetja odgovarjali na vprašanja, ki so se nanašala predvsem na izvedbo rekonstrukcije tovarne, glinice in na probleme, ki so nastajali med izvajanjem rekonstrukcije. Gostje so z velikim zanimanjem sledili razlagi inž. Auerja o pomenu av-v tematizacije in možnosti vodenja celotnega proizvodnega procesa iz dvéh komandnih mest. Tovariš direktor pa je razložil vpliv kvalitete boksitov na proizvodni proces.
Po ogledu, tovarne glinice je kolona zavila proti tovarni aluminija. Najprej so si gostje ogledali elektrolizo — dvorano »A« pod vodstvom vodje ekonomske enote aluminija Franca Lejka, dipl. inženirja. Elektroliza ni • bila v pogonu zaradi redukcije električne energije. Gostom sč> razložili, kako veliko škodo bo utrpelo podjetje zaradi redukcije "električne energije. Iz elektrolize, dvorane' »A«, je vodil inž. Lejko goste v tovarno anodne mase. Tu jim je obrazložil proizvodni proces. Gostje so si nato tudi ogledali novo elektrolizo, dvorano' »B«. Ob razlagi tehnološkega procesa se je predsednik ZIS Petar Stambolič napotil k skupini črpaleev aluminija j tei si ogledal polnjenje črpalnega lonca z aluminijem. V livarni so si gostje ogledali livanje in odlitke aluminija.
Po končanem ogledu podjetja' ; smó skupno odšli v sejno dvora-
no upravnega odbora na razgovor, v katerem smo ponovno načeli probleme in situacijo našega podjetja ob redukciji električne energije. Največji poudarek je bil,na nepravilnostih distribucije električne energije, ki ima zmeraj za ppšledjico redukcijo električne energije. Obrazložili smo jim neenakopravni položaj našega podjetja nasproti dobaviteljem električne energije. Glede oskrbe z električno energijo je vsak od navzočih povedal svoje mnenje. Mnenja so bila sicer različna; osnovno pa je, da bo treba sistem elektrogospodarstva spremeniti in da bo še v nasled- , njih letih problem oskrbe z. električno energijo, kolikor ne bo naše gospodarstvo v Stanju, da v čim krajšem času zgradi nove proizvodne kapacitete' za proizvodnjo električne energije.
Predsednik ZIS Petar Stambolič je postavü tudi vprašanje, kako ima podjetje planiran razvoj. Direktor inž. Grünfeld mu je obrazložil, da bó potrebnih še nadaljnjih deset milijard investicij za povečanje proizvodnje glinice na 150.000 ton letno in-aluminija na 65.000 ton S tem, da je kapaciteta anodne mase zadostna za to količino proizvodnje, za kar pa bo potrebno novih 400 milijonov kWh električne energije. V nadaljnjih razgovorih so. posamezniki Smatrali, da bi naj podjetje bilo soinvestitor pri izgradnji elektrarn. Razprava je tekla tudi o transportu. Povedali smo, da' nismo brez težav in problemov kljub temu, da ima podjetje svoje vagone za prevoz premoga.
Petar Stambolič se je zanimal tudi za organizacijo samoupravnih organov, delitev dohodka, družbeni Standard, za strokovne kadre; skratka, razgovor je potekal zelo sproščeno. Zal nam čas hi dopuščal, da bi naše visoke goste .še podrobneje informirali o naših uspehih in težavah.
Z obiskom predsednika ZIS-Petra Stamboliča in drugimi go-
sti je kolektiv dobil ponovno priznanje, da v jugoslovanski skupnosti zavzema vidno mesto.
Simon Pešec
v naši tovarni
Gostje v tovarni: v sredi predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič, spremljata ga — na desni — predsednik okrajne skupščine Maribor Marko Kržišnik, levo pa direktor naše tovarne Franjo Griinfeld
Direktor inž. Grünfeld in Lojzka Stropnikova pozdravljata ob prihodu predsednika IS SRS Viktorja Avblja.
Razgovor z gosti v sejni dvorani
Posnetki: J. Vrabl
K
Zasedanje centralnega delavskega sveta
Izsek iz sistema "ventilov v objektu separacije
Skupni 8. marec
Centralni delavski svet je imel
14.	februarja 1964 dve redni seji.
Na prvi seji oziroma 20. redni seji je obravnaval izvršeno inventuro, ki jo je v celoti sprejel s predlogi oentralne popisne komisije. Delavski svet je nadalje odredil knjiženje viškov oziroma manjkov ter imenoval posebno komisijo za pregled inventurnih manjkov v strojnem vzdrževanju aluminija, ki je dolžna do prihodnje seje razčistiti knjiženje manjkov osnovnih sredstev, ki so bila v preteklem letu ukradena.
SPREJET ZAKLJUČNI RAČUN
IN POSLOVNO POROČILO
Najvažnejša točka 21. redne seje CDS je bila razprava o zaključnem računu podjetja, Vodja finančno računskega sektorja Millan Longbino jie navzočim članom CDS Obrazložil zaključni račun. Poslovne rezultate je primerjal z enakimi pozicijami leta 1062 in 'obrazložil vzrdke boljših oziroma slabših rezultatov.
O. poslovnih rezultatih leta 1963 bodo razpravljali vsi sveti proizvajalcev na svojih sejah, najvažnejši podatki bodo pa posebej objavljeni v časopisu, zato ne navajamo tukaj podrobnosti iz zaključnega računa.
Poslovno poročilo še ni bilo v celoti izdelano do seje centralnega delavskega sveta, zato je bilo sklenjeno, da bo delavski svet razpravljal o njem na nadaljevalni seji dne 17. 2. 1964. Na nadaljevalni seji so se člani delavskega sveta seznanili z analizo poslovnih rezultatov, finančnega in komercialnega poslovanja; celotno poslovno poročilo pa je bilo dostavljeno vsem svetom proizvajalcev proizvodnih in ekonomskih enot.
Po razpravi je centralni delavski svet potrdil predloženi zaključni račun in poslovno poročilo v nespremenjeni obliki, kot je to predlagal upravni odbor, in sklenil, da bodo predlogi kolektiva po poslovnem poročilu predmet posebne razprave.
NAGRADE ZA DELO PRI REKONSTRUKCIJI
Upravni odbor .. je predlagal centralnemu delavskemu svetu, naj * dodeli ekonomski enoti vzdrževalnih obratov in prometni sekciji kvoto za obračun nagrad za delo pri. rekonstrukciji. Zadolžil je finančno računski sektor, da izračuna kvoto za nagrade tako, da ugotovi razliko med nagradami, ki so bilie za prvo -polletje leta 1963 nižje za vzdrževalne • obrate za 19,66 %>. Tako ugotovljeno kvoto razdelijo sveti proizvajalcev proizvodnih enot ekonomske enote vzdrževalnih obratov in prometne sekcije med zaposlene.
TOPLI OBROK
Na 19. redni seji je imenoval centralni delavski svet posebno komisijo, ki je bila dolžna proučiti možnost uvedbe enolončnice v našem podjetju. Komisija je vso zadevo preštudirala in podala delavskemu svetu obširno poročilo. Iz poročila izhaja, da bi bilo možno organizirati enolončnico v našem podjetju, vendar je to zvezano s precejšnjimi investicijskimi vlaganji. Urediti bi bilo potrebno primerno kuhinjo, nabaviti posodo in druge pripomočke, ki so potrebni pri pripravljanju enolončnice, kar vse bi stalo okrog 7,722.000 dinarjev. Zaradi specifičnosti dela v podjetju je potrebno enolončnico dostavljati v posamezne obrate, kjer je potrebno urediti primerne jedilnice. Po predračunu je potrebnih za nabavo dostavnega avtomobila in za ureditev jedilnic z inventarjem 23 milijonov 500.000 dinarjev, tako bi torej znašala skupna investicijska sredstva preko 31,220.000 dinarjev. Delavski svet je razpravljal tudi o ceni enega obroka. Člani kolektiva bi naj plačali samo materialne stroške, ki bi znašali po obroku 70 dinarjev, dejanska cena enolončnice pa bi bila približno 150 dinarjev. Razliko bi morali kriti iz sklada.
Po daljši razpravi je CDS sklenil, da se načelno strinja z uvedbo enolončnice v našem podjetju in z ureditvijo prostorov. Centralnemu zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani je dal v izdelavo celotni elaborat za uvedbo enolončnice v našem podjetju, predsednika komisije Martina Učakarja pa je zadolžil, da poskrbi za naročilo elaborata, ki mora biti pripravljen do naslednje seje CDS.
POVEČANJE KAPACITET POČITNIŠKEGA DOMA
Centralni delavski svet ise je strinjal is predlogom upravnega odbora, da je potrebno razširiti kapacitete našega počitniškega doma »Aluminij« v Crikvenici. -To je možno doseči e nakupom sosednje stavbe »Vile Lade«, ki ja prodaja podjetje, »Merkur«, iz Zagreba. Centralni delavski' svet je imenoval1 posebno 'komisijo, ki ji predseduje Boris Salovjev, in si je dolžna ogledati', v kakšnem stanju je stavba, ki je naprodaj, in dobiti potrebne ponudbe oziroma ugotoviti prodajne pogoje.
Centralni delavski svet je vzel na znanje, da je upravni odbor po predhodnem pooblastilu CDS podal soglasje k otvoritvi novega delovnega mesta analitika za aluminij in zlitine s srednje strokovno izobrazbo v PE laboratorija aluminija d)n arnodne mase.
Na osnovi odloka o merilih za obračunavanje in plačevanje biološke amortizacije za regeneracijo gozdov je CDS določil višino v znesku 1100 dinarjev od m3 posekanega lesa za leto 1963 in 1964. Sredstva biološke amortizacije se lahko trošijo za obnovo in nego gozdov.
Zdravstvenemu domu Kidričevo je bila odobrena dotacija v znesku 1,567.000 din za nabavo medicinske *i opreme, in sicer: kolposkopa, prenosnega aparata za kisik, električnega kauterja, treh žarnic za UKW aparat za obsevanje, centrifuge za ožemanje perila in ooiorimetra. CDS je nadalje odobril nabavo aparata za štetje krvnih telesc v vrednosti 1,500.000 din, omare za sušenje rentgenskih filmov v vrednosti'230.000 din in strokovne medicinske literature v. vrednosti 58.000 din ter novega vrtalnega stroja tipa A/IROTOR za potrebe zobne ambulante. Navedena oprema ostane v lasti našega podjetja, dana pa bo v uporabo ‘Zdravstvenemu- domu Kidričevo.
V razpravi o delu Zobne ambulante v Kidričevem so člani CDS ugotavljali, da delavci našega podjetja čakajo na zobozdravstvene usluge oziroma so naročeni za zelo dolga razdobja, zato je bilo napisano pismo Zobni ambulanti, v katerem je med drugim rečeno: »Centralni delavski svet smatra, da bo z nabavo novega vrtalnega stroja pospešeno delo v zobni ambulanti, tako da bodo imeli člani našega delovnega kolektiva prednosti pri zobozdravstvenih uslugah in jim ne bo potrebno tako dolgo čakati od ene do druge usluge.«
Na eni izmed zadnjih seji je CDS sprejel .novo organizacijsko je bilo sprejetih nekaj novih de-sherno FE Livarne. S to shemo lovnih mest, ki niso bila ocenjena. Svet proizvajalcev PE Livarne je ta delovna mesta ocenil, ocenitev je sprejel svet proizvajalcev EE aluminija, delavski svet pa 'ni imel na ocenitev pripomb, zato je podal k njej soglasje.
CDS. je nadalje razpravljal o izvršenem testiranju in ò obiskovanju- tečaja za žerjavovodje. Sklenil je, da je tistim- delavcem, ki niso opravili izpita za žerjatvovodje v smislu Pravilnika o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu z žerjavi, odpovedati delovno razmerje, če zasedajo delovno mesto žerjavovodje. Ravno tako je odpovedati delavno razmerje
V.	dolgi koloni smo se tega dne v zgodnji dopoldanski uri pomikale skupno z ženami delovnega kolektiva .Tovarne dušika Ruše velikim objektom TGA naproti. Vodiči posameznih skupin so nam s polno prizadevnostjo prikazovali in pojasnjevali glavne značilnosti večjih pogonskih naprav, posebej pa rekonstruiranih objektov. Ne ždi se mi odveč, če poudarim, da so naprave, ki jih ugleda nepoučeno ali bolje rečeno, nestrokovno oko, vzbujale v notranjosti marsikatere žene nemir, hkrati pa vse večje spoštovanje do onih, ki so doprinesli k postavitvi teh velikih objektov, posebej pa onih, ki vsakodnevno s svojim delom v njih živijo.
Po končanem pohodu skozi TGA je bil ogled ptujskih muzejev. Kakor življenje nekdanjih graščakov Herbersteinov tako so nam etnografske zanimivosti Ptuja in njegove okolice nekoč
višem tistim delavcem, ki se niso udeležili testiranja po sklepu CDS z dne 5. 10. 1963 ih nimajo opravičljivega razloga, dočini imajo pravico do popravnega izpita o pismenosti tisti delavci, ki' ga prvič niso opravili. Delavce, ki so v podjetju zaposleni več kot 8 let ali so starejši več kot 45 let in mliso, pismeni, je premestiti na delovna mesta, kjer jim nepismenost ne predstavlja nevarnosti.
Svet proizvajalcev EE- vzdrževalnih obratov ijie predlagal, da CDS poda soglasje k novemu delovnemu mestu vodje vzdrževalne grupe. CDS je d generali-jah tega delovnega mesta razpravljal in ni podal soglasja, temveč je zadolžil upravni odbor, da poskrbi za formiranje takšne vzdrževalne grupe, 'ki bo sposobna vedno in db vsakem času poskrbeti za nemoteni pogon podjetja, predvsem pa za redno delo sitikalmilce itn ustmier-jevainice.
Martinu Učakarju je odobreno šolanje na II. stopnji Visoke šole za politične vede v Ljubljani, ki traja dve leti, pod enakimi pogoji je bilo to odobreno za Zdravka Turnška.
Ker v podjetju nimamo zaposlenega stalnega odgovornega urednika tovarniškega časopisa, je GDS sprejel -popravek Pravilnika o izdajanju časnika in določil honorar za odgovornega urednika. Istočasno je sklenil, da se honorarji za prispevke, objavljene v »Aluminiju«, povečajo za 3 dinarje po vrstici1.
Na znanje je bilo vzeto poročilo direktorja in komercialnega direktorja o službenem potovanju v inozemstvo, ki j.e bilo iz-' vršenO v času od 10. do 23. julija 1963.
Odobrene so bile dotacije, in sicer: Zvezi tabornikov, odred »Boris Kidrič«; Kidričevo, 160 tisoč din, NK »Aluminij« 3,150.000 din, osnovni organizaciji ZROP Kidričevo 150.000 din in Strelski družini Kidričevo 300.000 dinarjev. Vodjo PE gradbenega vzdrževanja je pa CDS zadolžil, da pregleda možnosti adaptacije kino dvorane v Kidričevem.
Za adaptacijo in popravilo restavracije je CDS odobril 36 mi-
in danes vzbujale veliko pozornost. .
Poseben vtis pa j è nedvomno napravil ria vse obiskovalke pohod skozi muzej NOB, kjer smo spoznale grenko življenje velikih ljudi, ki so se v dobi časa, ko je po tem ozemlju divjal tujec, uprli njegovemu nasilju.
Po ogledih že popisanih zanimivosti smo se žene v spremstvu vodičev Ul predstavnikov kolektivov Ruše-Kidričevo„ napotile v prostore grajske restavracije, kjer so nas za naš praznik lepo pogostili. V uvodu je o dnevu žena govoril predstavnik TGA, nakar sta dobili najstarejši članici obeh kolektivov šopek rož.
Praznovanje je bilo prisrčno in zares veselo. Žene obeh kolektivov smo se med seboj spoznale ter si želele, da bi se — če ne prej — vsaj tega dne prihodnjega leta spet srečale in skupaj pokramljale.	Zs
lijonov 180.000 din iz sklada skupne porabe.
Skladu za šolstvo občinske skupščine Ptuj je CDS dodelil
7,500.000	din dotacije.
Centralni delavski svet je poveril nalogo izdelave študije o integraciji našega podjetja s Kemično tovarno Ruše posebni komisiji, kamor so bili imenovani: inž. Franjo Grfinfeld, predsednik, Janko Babnik, inženir Franc Auer, Milan Longhi-no, Viktor Prelog in Martin Učakar kot člani.
Centralni delavski svet je naročil svetom proizvajalcev ekonomskih enot, da na svojih sejah razpravljajo o osnutku sta-* tuta in dajo svoje pripombe na osnutek komisiji za izdelavo statuta najdalje do 20. 2. 1964.
Določena je bila lokacija novega 40-S'tanovainjdkega bloka v Ptuju v podaljšku našega obstoječega 40-'Stamovarijskega bloka ob Ljutomerski cesti, ki jo je CDS sprejel in odobril črpanje sredstev pòi izdelanem gradbenem elaboratu iz Sklada skupne porabe. Istočasno je sklenil, da. ,je “s pripravami za gradnjo tretjega 40-staniovamijskega bloka počakati, ker /bo na eni izmed prihodnjih sej razpravljal o lokacijskem prostoru.
Centralni delavski svet je nazadnje sklenil, da je vsakemu članu našega delovnega kolektiva izplačati ob nastopu rednega letnega dopusta 20.000 din neto pod enakimi pogoji, kot je bilo to sklenjeno za leto 1963.
Člani CDS so še postavljali razna vprašanja, na katera jim bo odgovorjeno na prihodnji seji.
K.	n.
DALJNOVODI
Daljnovodi iz ■ aluminijski®; vrvi so v uporabi že dalj časa z napetostjo 380.000 V.
Američani in Švedi iiriajo poskusne .daljnovode s 500.000 V, a Westmghouise Electric Corp. pripravlja ob reki Ohio v Aple Grove W. Va. daljnovod s 750 tisoč volti, kot poskusni daljnovod, da se vse tehnične in gospodarske možnosti tako velike; prenosne napetosti analizirajo v praksi.
Še en sunek zime
Poročila o snežnih zametih so prihajala v minulih dneh iz vse države. Tudi naš kraj je zima ponovno obiskala.
KADROVSKA POLITIKA V NOVEM
STATUTE
Naš nadaljnji gospodarski razvoj, graditev socialističnih družbenih odnosov in izvajanja novih ustavnih načel terja od nas, da tudi pristopimo k načrtnemu reševanju kadrovskih problemov v'podjetju in v delovnih enotah.
To dejstvo, jè postalo še posebno aktualno v sedanjem obdobju, ko izpopolnjujejo tehnološki proces proizvodnje in dalje razvijamo decentralizirano upravljanje v našem kolektivu; Napravili smo že odločilne korake, ki kvalitetno spre-, minjajo odnoše med ljudmi v proizvodnji. Vše bolj še uveljavlja volja množice kot neposrednih proizvajalcev in upravljalcev. ‘
Omenjena dejstva so narekovala komisiji : za pripravo osnutka statuta temu primerno oblikovanje ustreznih določb, ki govorijo o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, upoštevaje ' specifičnost potreb podjetja.
Organi samoupravljanja izvajajo to svojo koncepcijo s; pomočjo svojih kadrovskih komisij, ki obstojajo v delovnih enotah in pri 'delavskem svcr tu, katerim nudijo, potrebne podlage za odločanje strokovne službe.
Na osnovi lega je bilo potrebno postaviti nadaljnja načela, kako bo delovni kolektiv, v najširšem smislu preko svojih organov samoupravljanja tj. delavskega sveta, upravnega odbora, svetov proizvajalcev delovnih enot in kadrovskih komisij formuliral ka-drovsko-socialno politiko na takšni osnovi, da še bodo urejevali notranji odnosi in reševali problemi, ki se pojavljajo v kolektivu..
Naloge organov upravljanja in kadrovska politika
V osnutku statuta je postavljeno, da pravilna kadrovska
politika in strokovno izobraže-. :vanje_ v podjetju predstavljata najvažnejšo osnovo pri poslovanju podjetja oziroma pri .formiranju poslovne politike. Zato je naloga organov uprava 1 jan ja, kakor tudi strokovnih služb, da Uresničujejo ta načela s planiranjem in programiranjem potreb strokovnih kadrov ter njih izobraževanja. S strokovnim usposabljanjem proizvajalcev za racionalnejšo uporabo proizvajalnih sredstev, metod dela, dviga storilnosti pri delu, izboljšanje organizacije dela, dopolnjevanje strokovnega znanja zaposlenih, upoštevajoč vse „ specifičnosti potreb podjetja.
Ko govorimo o nalogah organov upravljanja in strokovnih služb v podjetju pri formiranju kadrovske politike, pa moramo na drugi strani upoštevati tudi načela in dolžnosti kolektiva v pogledu teševa-:-nja kadrovskih problemov in izobraževanja.
Poznamo le pravice...
O teli načelih je. prav tako' govor v osnutku Statuta iti je poudarjeno pri dolžnostih članov delovnega kolektiva naslednje:
.-ggjtsda pri delu uporabljajo vse- svoje delovne in strokovne sposobnosti.
—. da delo organizirajo tako, da čim uspešneje' opravljajo : delovne naloge,
—, da skrbno in smotrno uporabljajo delovna Sredstva, ter z , njimi razpolagajo tako, da čim uspešneje .opravljajo delo, — da , vzdržujejo socialistične delovne odnose z medsebojnim razumevanjem, zaupanjem in vzajemnim sodelovanjem in “	! da se neprestano strokov-
no izobražujejo in izpopolnjujejo ter izpodbujajo k temu druge člane kolektiva in svoje.
Kabelske poti avtomatizacije v glinici
delovne izkušnje, posredujejo sodelavcem.
, V pfaksi se nam dogaja, da poznamo le pravice, premalo pa se zavedamo svojih obveznosti, ki jih imamo na delovnih mestih. Te svoje trditve pa ne morem posploševati v taki meri, da bi veljala za vse člane kolektiva. Konkretne naloge poleg strokovnega dela so za člane kolektiva primeren odnos do strokovnega izobraževanja, delovne discipline, razvijanja medsebojnih odnosov, aktivnega sodelovanja v upravljanju in nä drugem področju družbenega življenja. Tudi to jè značilno pri formiranju osebnosti človeka v sedanjem .času našega razvoja.
Ko bomo pričeli konkretno izvajati načela statuta in vseh drugih samoupravnih aktov v podjetju, l)o marsikdo prizadet, čer ne bo upošteval naših socialističnih smotrov tudi v kadrovski politiki in sledil njenim ciljem.
V	osnutku statuta je močan poudarek na samostojnosti dela sampupravnih organov "v delovnih enotah, to se bo odražalo tudi v bodočem kadrovanju v samih delovnih enotah.
Pravilnik o kadrovanju in napredo van ju
Da bi bili ti odnosi pravilno regulirani, so postavljena v statuiti le osnovna načela, vse drugo bo urejeval poseben pravilnik o kadrovanju in napredovanju. Ta pravilnik bo predvideval način sprejemanja novih 'sodelavcev in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, da ^bodo lahko zasedli posamezna delovna mesta. Določal bo postopek za napredovanje in s tem povezano izobraževanje ter strokovno izpopolnjevanje na delovnih mestih. Nadalje bo tudi predpisoval postopek za premeščanje . v delovnih enotah in v okviru podjetja.
Kadrovsko komisije v delovnih enotah, in pri delavskem s vetu bodo imele na osnovi statuta odgovorne, naloge pri reševanju kadrovske problematike ih pri Sprejemanju odgovarjajočih ukrepov, da bo kadrovanje iv kolektivu in delovnih, enotah doseglo svoj potrebni smoter. ;.
V	zvezi s tem moramo poudariti, da razvoj našega kolektiva in uvajanje novih proizvodnih ter tehnoloških procesov zahtevata Od proizvajalca, da dobro pozna podjetje, svoje delovno okolje', proizvodne procese, organizacijo dela, notranje odnose, vse normativne akte, ki urejajo delovna razmerja, pravice in dolžnosti, skratka vsé, kar se okrog njega dogaja.
- Dobra kadrovsko .. socialna politika pa mora urejevati tudi vprašanja nadaljnjega razvoja delavcev, njihovega napredovanja, njihov osebni položaj v podjetju in nadaljnjo eksistenco.
To vprašanje je zlasti važno v. našem kolektivu sedaj, ko' prenašamo odločanje oziroma pristojnosti ; s področja delov- • nih odnosov in materialne delitve nä organe samoupravljanja v delovnih enotah oziroma na neposredne proizvajalce..
V	našem kolektivu obstaja možnost, da vsakdo lahko razvija vse svoje delovne, organizacijske. in druge sposobnosti ter da lahko napreduje le na osnovi lastnih sposobnosti in pogojev, ki še zahtevajo za posamezna delovna mesta. V zvezi s tem pa je dolžnost kadrovske službe, da v okviru .kadrovske politike skrbi za si-, stematično in načrtno pripravo kadrov, in to v takšnem obsegu, da jè -možen izbor kadrov. To vprašanje bi naj urejeval, kot je omenjéno, pravilnik o kadrovanju in . napredovanju, ki je predviden v osnutku sta-tuta. Znano je, da uspeh na delovnem mestu ni odvisen samo od 'formalne kvalifikacije, am-
pak da igrajo važno vlogo dejanske delavčeve strokovne in duševne sposobnosti, smisel za organizacijo dela, prizadevnost, delovno izkustvo itd. Zato je potreben skrben izbor, da se ugotovi, ali je določena oseba primerna za določeno zadolžitev ali ne.
Kadrovska komisija pri delavskem svetu in v delovnih enotah
Pri izbiri ljudi moramo vedeti, da ima vsak človek vrsto sposobnosti, ki jih želi na tak ali drugačen način čim bolje izrabiti in s tem doseči čim boljše rezultate pri "delu in za sebe. 'Ugotovljenim potrebam po strokovnih kadrih moramo prilagoditi strokovno izobraževanje, da se bodo kadri usposobili čim prej,, čim ceneje, in čim bolj ustrezno konkretnim potrebam. Pri tem bodo imele odgovorno nalogo komisije za kadrovanje in štipendiranje! prvenstveno komisija pri delavskem svetu. Kadrovska komisija pri delavskem svetu bi imela naslednje določene pristojnosti: da bi ocenjevala predloge za napredovanje in premeščanje delavcev s ciljem Smotrnega zaposlovanja’ da bi sprejemala in obravnavala sistem delitve osebnih dohodkov ter ocenjevala vse predloge, ki se nanašajo na materialno stimulacijo članov kolektiva, da bi analizirala delovna . mesta ter lastnosti delavcev, ki so za delovna ihesta potrebna: spretnost, sposobnost, politična družbena zavest, strokovno znanje in splošno zanimanje za poverjeno delo, da bi odločala, če kandidati za razpisana delovna mesta odgovarjajo pogojem pravilnika o kadrovanju in napredovanju. Predlagala bi delavskemu svetu višino potrebnih sredstev v okviru podjetja za vzgojo kadra na osnovi predlogov kadrovskih komisij delovnih enot,'.' sklèpala o dodeljevanju štipendij delovnega. kolektiva in. drugim ‘šti-
pendistom na osnovi perspektivnega razvoja kadrov v podjetju oziroma V delovnih enotah. Iste naloge oziroma pristojnosti bi imele kadrovske komisije v delovnih enotah za svoje območje. Na osnovi zgoraj omenjenih primerov bomo morali _ posvetiti kadrovskim komisijam vso pozornost glede samega sestava in sistema dela, če hočemo uresničevati v življenju načela, ki jih vsebuje osnutek statuta v zvezi s kadrovsko politiko. Že prej smo ugotavljali, da je vsak član kolektiva upravijalec, ki ima v tej -vlogi pravico in dolžnost sodelovati pri odločanju, ki lahko pove svoje mnenje o stvareh, ki se tičejo podjetja, delovne enote in njega samega, na drugi strani je vsak član kolektiva proizvajalcev, ki mora izvrševati določene naloge v procesu proizvodnje in je pri tem disciplinsko podrejen svojemu nadrejenemu. Samo s tem ni mišljeno, da morajo biti le komandni odnosi, temveč pravilna delitev dela ozi-' roma dogovor, česar naj bi bil regulator statut podjetja. Prav' v teh dveh ugotovitvah je področje, kjer lahko v medsebojnih odnosih pride do raznih nesporazumov, ki jih želimo odpraviti. Osnova za to pa bi ' naj bile, kot jè omenjeno, določbe novega statuta, ki je v ' razpravi med kolektivom.
Te določbe: .skušajo oblikovati posamezna , stališča, ki jih želimo doseči v kadrovski politiki, in jim dati tisto mesto v statutu, ki bo osnova za nadaljnji razvoj pravilnega kadrovanja! v našem podjetju v novih pogojih razvijajočega samoupravljanja in ustvarjanja novih družbenih odnosov med rieposrednimitjl proizvajalci in upravljalni.
Zaradi tega; moramo posvetiti delovnemu človeku vso pozornost: tudi pri nadaljnjem oblikovanju njegove osebnosti in perspektivnem kadrovanju v našem podjetju.
Jože Šegula
Organizacija transporta v sodobnem
podjetju
Kot vedno pri obdelavi kakšnega , problema- razčiščujemo najprej posamezne pojme, določimo tudi- tukaj takoj na začetku, kaj. bomo Imenovali »transport«. Sama- beseda »transport« pomeni prevoz -oziroma premeščanje predmeta ali blaga. E Tu vsekakor mislimo ina premeščanj e-položaj a. To. premeščanje se lahko izvrši -s človeško silo, ravno talko 'pa'z-vozili lin napravami.. Pri vsakem premeščanju naletimo, vedno aia že znane ,eie- , mente transporta. -Ti elementi so naslednji: -
-uitovoir v i -vozilo. é-1-i v na- ; ■pravo,
—	prevoz, -
—	iztovor.
V.	ožjem smislu,. nazivamo transport tudi vsako -ročno prenašanje-, materiala in. predmetov. Tbldf tukaj naletimo na že omenjene elemente:
-. -- pmjeniamje. in /dviganje ' ustreza utovoru,
—	.prenašanje ustreza prevozu,
—	spuščanje in odlaganje ustreza iztovovu.
Transport je -torej razen 'prevažanja' šfe nakladanje, prekladanje': in; razkladanje. Vsako izvajanj e transporta ' stane, ker traja -odrejen-čas,,a izvaja ga Stroj in delavec odre j ene kvalifikacije. Bazen že. znanih stroškov pri transportu nastajajo še, indirektni Stroški, ki se pojavljajo pri eventualnem zalstoju.
Do zastojev prihaja v glavnem zaradi slabo organizi-raihega transporta ali pa .izaradi neenotnega vodenja posameznih transportnih organizacij sfcuh, enot.. Indirektni stroški večkrat . presegajo. normalne'stroške, rednega vzdrževanja transporta.
V organizaciji transporta v dobro organiziranem podjetju se srečujemo s štirimi organizacijskimi enotami, ki so združene v eno celoto:
—	železniški- transport .pre-
mik, dostava vagonov, odvoz’ in sestava vlakov..
—	cestni transport: traktorji, avtomobili, električni;:, in ostali vozički;
—	prekladanje in nakladanje:
-	.transportni: delavci-, dvigala in viličarji;
.vzdrževanje, transportnih
' .sradistev železniškega, cestnega ' transporta ter sred-; štev razkladanja in nafcla-■ danja.
; Za organizacijo vsake od omenjenih enot moramo vedeti vse potrebne podatke, -katere nam daje analiza:, ,
— kaj (prevažamo, ali prona-
-	' šam-o? - ~"
.— kakšno količino -skupno, m h -koliko enkratno? . od-kod — kam?
,Na- osnovi vseh teh podatkov moramo odločiti in odrediti tisti način, &:i. inam ustreza oràrio- • ma kako je najbolje; prevažati ali prenašati. Ravno tako je za nemoteno obratovanje celotnega transporta (prometa) važno,, pra-: Vilno Vzdrževanje ‘transportnih naprav ter poučevanje osebja, ki jizvaj a transportna dela-. Vse to ( narekuje,. da za vodenje transporta (prometà) v podjetju moramo imeti zadolženo osebo oziroma delovno enoto, ki je ob-' vezna, da rešuje probleme transporta. Enota je odgovorna za nemoten» odvijanje transporta ter za nadzorovanje istega. Enoti moramo dati vsa potrebna " pooblastila za najboljše izvrševanje 'transportnih. nalog. Ker je ta enota ozko povezana s proizvodnjo, je logično, da jo organizacijsko dodelimo k proizvodnji- .ali pa, da funkcionira kot samostojna enota, ki je podrejena vodji proizvodnje.
DOLŽNOSTI TRANSPORTA SO:
1 — .organiziranje ■ nemotenega transporta ter dokumentiranje izvršenega;
’—•vzdrževanje. pogojev za. ne-
Nas statut
Naš kolektiv bo tudi eden med prvimi, ki bo lahko rekel, da smo imeli statut izdelan, sprejet in potrjen do roka, ki je bil postavljen za izdelavo statutov teh internih zakonikov kolektiva.
To omenjani zato, ker naletimo v raznih^ časopisih, posebno pa o »Delavski enotnosti«, na razne informacije o drugih kolektivih, kjer lahko vidimo, da obstojajo tezkoče, posebno v manjših kolektivih, ki o smijem osnutku statuta še niso dosti razpravljali. Kar zadeva naš kolektiv, lahko trdimo, da gre priznanje aktivnosti pri izdelavi osnutka statuta komisiji, ki je bila postavljena za statut, vsem
političnim in delovnim organi-"	m. -v.^.;-A35 j * V
moten transport, poučevanje osebja, organizacija servisnega vzdrževanja, preventivnega vzdrževanja kot popravila celotne transportne opreme;
—	nadzor nad izvrševanjem transporta.
V	vsakem primeru je zadolženi -pristojen za izvrševanje vseh načinov transporta v .podjetju. To ne pomeni, da bo vedno vse " probleme reševal sam. Do rešitve pride s konsultira-njem, ravno tako pa z do sedaj pridobljenimi izkušnjami. Problemi, ki jiih odgovorna oseba za transport mora rešiti, so vsebovani v odločanju o prevozu:
—	različne surovine, material in predmeti;
—	stalne in enake zahtevane količine, mesta utovara in iztovora;
—	zahtevane količine v določenem času;
—	enake zahtevane količine v različnem času.
Kadarkoli' naletimo na stalno transportno pot, je treba težiti k najboljšemu mehaniziranemu prevozu', ki je dovolj elastičen za vsè bodoče probleme, ki jih lahko vnaprej predvidimo. Kadar pa naletimo na .stalno transportno pot različnih količin ih v različnem času, je potrebno izvršiti mehanizirani stalni transport ali pa transport s specialnim vozilom oziroma napravo. Za -ostale vrste transporta pride v poštev ustrezajoče vozilo ali- oprema. Pri reševanju problema transporta v višinah je pot stalna, količine so lahko stalne ali spremenljive, ne smejo pa biti večje od meje dovoljene obremenitve enega elementa tega procesa. V omenjenem primeru moramo skrbeti za varnost in zaščito delovnega mesta, pod katerim se transport odvija.
V	odvijanju transporta je važen pravočasen utovar in izto-v,or, tako da je zadrževanje,vozil čim krajše. Za hitrejše in lažje nakladanje in -razkladanje težkih predmetov nam služijo razikladalne oziroma nakladalne rampe. Kavno talko lahko koristimo valjčne ta jermenske transporterje za iztpvor oziroma utovor materiala ha višji ali nižji -nivo. Za razkladanje in nakladanje materiala v prahu se poslužujemo pneumatskih transportnih naprav. Za razkladanje (izpraznjevanje) tekočin pa nam služijo črpalke, cevovodi in rezervoarji.
V	grobih -potezah sem skušal prikazati organizacijo in metode dela v sodobno organiziranih večjih podjetjih. Organizacija transporta (prometa) v našem podjetju se nekoliko razlikuje od organizacije, ki sem jo tu navedel, ker posamezni elementi transporta pri nas ni-so v sklopu prometa (transporta). Dvigala, vozički, viličarji, transporterji so v -rokah posameznih obratov, vsied česar v določenih primerih prihaja do zastoja v razkladanju ta nakladanju.
Pri predstojeći reorganizaciji podjetja bi bilo potrebno proučiti organizacijo prometa (transporta) ter združiti vse elemente transporta v eno delovno enoto.
Anton Kurilič
zacijam kakor tudi celotnemu kolektivu.
Osnutek statuta je dobil vsak Član kolektiva v našem časopisu »Aluminij« z namenom, da ga lahko vsakdo prebere in temeljito preštudira ter se talco dobro pripravi na razpravo o njem na množičnih sestankih posameznih delovnih enot, s funkcionarji sindikata, političnih organizacij in raznih delavskih organizacij, pa še na sejah o razpravi osnutka statuta, ki so bile sklicane v ta namen.
Kakor je temeljito prebral osnutek našega statuta, je moral priznati, da se komisija, ki je bila imenovana za izdelavo osnutka statuta, poglobila o delo in upoštevala vse vidike, s katerimi se je naš kolektiv srečeval do sedaj in s katerimi se lahko sreča v bodoče. Ni pa rečeno, da je v osnutku zajeto vse in da bi moralo tudi vse tako ostati, saj ravno zato je bil ta osnutek statuta dan v razpravo vsem organizacijam v podjetju in članom kolektiva kot neposrednim proizvajalcem. Sklicane so bile seje, sklicani sestanki, na njih se je razpravljalo o marsikaterem členu osnutka statuta. Zdi se mi pa, da so bile vse te razprave v prekratkem času. Marsikaj bi se morda člani kolektiva pomenili, pogovorili bi se o tem in onem členu, če bi pravzaprav vsi razumeli, kaj osnutek statuta vsebuje. Tu mislim omeniti različne besede, zapisane v osnutku, ki so nam delavcem čisto tuje, so tudi celi členi in stavki, ki si jih delavec ni znal razložiti, na sestankih pa si mogoče niso upali spraševati, češ da se ne bi pred ljudmi osmešili. Zato sodim,, da se v eni ali dveh urah, ko so na množičnih sestankih razpravljali člani kolektiva o tezah našega statuta, ni 'veliko naredilo. Tudi na raznih sejah, ki so bile prirejene za obravnavo statuta, se ni dalo urediti vsega, kar bi pričakovali.
Mislim, da bi za razpravo o osnutku statuta morali najti več časa, posebno za množične sestanke, kjer bi naj obdelali člen za členom in bi naj vsak člen, ki ne bi bil vsem navzočim jasen, obdelal in raztolmačil član komisije za izdelavo osnutka statuta. Potem bi lahko rekli, da smo ga res temeljito predelali in bi se mogoče izognili v bodoče marsikakšnemu negodovanju, češ to in ono ni prav in to in Ono bi bilo lahko tako ali pa drugače.
Mogoče bo kdo rekel na ta moj članek, češ saj je v statutu vse lepo napisano, če pa ne razume, mu mi ne moremo pomagati. Ni , tako. Zavedati se moramo, da danes naši otroci obiskujejo drugačne šole, kot smo jih mi, in nas v znanju, če hočemo priznati resnico, v določenih rečeh prekašajo. Osnutek statuta je izdelan za raven današnje izobrazbe in tehnike. Zato menim, da bi našim članom kolektiva osnutek statuta morali tolmačiti bolj po domače, z navadnimi besedami, saj mislim, da vse tè nove, za marsikoga nerazumljive besede, izvirajo iz starih, navadnih besed, ki nam ne bi bile tako tuje.
Da me ne bi kdo napačno razumel, ne mislim kritizirati komisijo, ki je delala osnutek statuta, saj sem omenil, da je imela komisija polne roke dela in se je posluževala vseh mogočih pripomočkov, ampak tu lahko sami sebe kritiziramo. Je pa mogoče, da je med tolikimi členi le kakšen člen, ki ni sestavljen v duhu zvezne ustave in bi ga moral kolektiv dopolniti ali mogoče spremeniti. Ker, če hočemo razumeti, kaj je delavsko samoupravljanje, se moramo zavedati, da delavec ni samo proizvajalec, ampak tudi upravljalec in bi tudi pri razpravi o osnutku statuta moral ne samo sodelovati, temveč tudi odločati — v duhu zvezne ustave, seveda.
Anton Zadravec
Delo pri elektrolitski peči
V -	’
Kdo naj odloča v delovnih enotah?
Po predlogu statuta so delovne enote tehnološko in ekonomsko zaokrožene proizvodne oziroma storitvene enote, v katerih je možno ugotavljanje rezultatov njihovega poslovanja in imajo ekonomsko
samoupravne pristojnosti.
Vsaka proizvodna enota torej ne more biti delovna enota. Kolektiv delovne enote je neposreden nosilec najvažnejših funkcij, ki mu jih je zaupal delovni kolektiv podjetja.
Osnovna oblika upravljanja v delovnih enotah naj bi torej bilo neposredno odločanje delavcev delovne enote o vseh problemih proizvodnje in delitve, kakor tudi o odnosih med delavci. Vendar s tem, če delovna enota omogoči vsem svojim članom, da neposredno odločajo o vseh teh vprašanjih, to še ne pomeni, da je to ekonomsko tudi najbolj utemeljeno in potrebno. Sodelovanje vseh članov delovne enote je potrebno, kadar se razpravlja o važnih in odločilnih vprašanjih, vse ostale probleme pa mora reševati določen voljeni organ, po predlogu statuta naj bi to bil »svet proizvajalcev delovne enote«,
Kakor je potrebna določena racionalnost, produktivnost in ekonomičnost v proizvodnem procesu, tako je potrebna racionalnost in »produktivnost« tudi v delavskem samoupravljanju. Naše delovne enote so velike, prostorno slabo povezane ta predstavljajo pravzaprav tovarne -v tovarni. Veliko število članov in slaba časovna povezanost zaradi izmenskega dela povzročajo, da se kolektiv delovne enote ne more kompletno zbrati za reševanje še tako važnega in pomembnega problema. Nujno je torej, da kolektiv delovne enote formira do-
ločen samoupravni organ, kateremu zaupa opravljanje vseh tistih funkcij, katerih ne more opravljati sam.
Neposredno samoupravljanje se torej usklajuje, s posrednim, vendar tako, da se vloga neposrednega samoupravljanja ne Zmanjša, ampak se celo poveča. Posredno upravljanje pomaga neposrednemu, varčuje z energijo delovnega kolektiva in jo usmerja na vprašanja, ki so bistvenega pomena za kolektiv delovne enote. Zaradi tega statut predlaga, da bi kolektiv svojo pravico do neposrednega samoupravljanja uresničeval prek zborov proizvajalcev delovnih enot. Zbor bi sklicevali po potrebi po sklepu pristojnega sveta proizvajalcev ali ko to zahteva najmanj tretjina članov kolektiva, zaposlenih na območju, na katerem se sklicuje zbor. Na zboru kolektiv samostojno odloča v okvirih svojega območja o pomembnejših odločitvah, predvsem pa:
o spojitvi in odcepitvi obstoječih obratov v okviru delovne enote oziroma o ustanovitvi novih obratov,
—	o odpoklicu sveta delovne enote,
—	o perspektivnem razvoju podjetja,
—	o programu izgradnje objektov družbenega standarda,
—	o pomembni preusmeritvi proizvodnje.
Za obravnavanje vseh ostalih
vprašanj pa je pristojen svet proizvajalcev delovne enote, ki je kolektivni organ upravljanja in ima nalogo, da upravljan ječim bolj približa proizvajalcem. Svet proizvajalcev delovne enote ustanavlja za reševanje važnejših vprašanj in za pomembna delovna področja svoje stalne, pa tudi občasne komisije, katere obravnavajo vprašanja, predloge in pritožbe članov kolektiva delovne enote, obravnavajo osnutke samoupravnih aktov za njihovo področje, odločajo o zadevah, ki so jim poverjene z določbami samoupravnih aktov. Pristojnosti sveta proizvajalcev delovne enote obravnava 116. člen osnutka statuta.
2e na prvi pogled vidimo, da tu ni govora o formalnem prenosu nekaterih samoupravnih pravic delavskega sveta na decentralizirane organe upravljanja, ampak da daje statut tem organom široko področje delovanja in da lahko upravljalci odločajo' o vseh problemih proizvodnje in medsebojnih odnosov popolnoma suvereno.
V tem oziru imajo novi sveti proizvajalcev delovnih enot mnogo večje in odgovornejše pristojnosti od prejšnjih svetov proizvajalcev ekonomskih enot. Važno je tudi, d,a delovne enote po novih principih delitve formirajo lastne sklade po zadovoljitvi centralnih potreb. To je važen moment v afirmaciji novih organov upravljanja, kajti to jim ne daje samo prepotrebne materialne osnove,,ampak tudi ipogoje in spodbudo za čimbolj uspešno in koristno delovanje.
sj
Januarja letošnjega leta smo imeli v podjetju 18 delovnih poškodb. Dve sta se pripetili na poti v službo, dve pa na poti iz službe. Pri delu doma se je poškodovalo 15 članov kolektiva. V tem obdobju je bolehalo 126 oseb.
Zaradi nezgod in obolenj smo v januarju, izgubili 1580 delovnih dni; od tega je bilo zaradi poškodb v podjetju izgubljenih 321 delovnih dni, spričo ostalih obolenj ter poškodb pri domačem delu pa 1259 delovnih dni.
Skoda, ki jo je utrpelo naše podjetje (pri tem niso vračunani stroški zdravljenja) znaša 6 milijonov 964.640 dinarjev.
Analiza vzrokov poškodb kaže, da so .poškodbe pretežno subjektivne narave. Sicer smo jih imeli manj kot pa v ostalih mesecih prejšnjega leta, vendar
moramo pri tem seveda upoštevati, da smo imeli zastoj v elektrolizi. Takrat so delavci izrabljali letne dopuste. Nismo pa dosegli bistvene razlike v procentih na zaposlene pri znižanju delovnih poškodb. K znižanju delovnih poškodb je vplivat tudi prevoz delavcev z avtobusi podjetja, Delavci, so prišli na delo spočiti in so ' lahko svoje delo laže opravljali, kot so ga takrat, ko še ni bilo teh prevozov.
Montažna dela kapitalnega Tè-monta so v zaključni fazi, število zaposlenih v kooperantskih podjetjih se je znižalo. In s tem se je tudi zmanjšal stik naših delavcev z ostalimi izvajalci, kot je bil primer pri izgradnji nove elektrolize ali pa v obratu glinice.
Pri analiziranju delovnih nezgod moramo upoštevati najrazličnejše činitelje, ki lahko vplivajo na število delovnih poškodb. Četudi je poškodb manj, s tem
ni rečeno, da smo za. njih zmanjšanje storili dovolj. Delovno okolje delavca smo sicer izboljšali, zato je tudi vpliv delovne okolice' na nesreče mnogo , manjši in tako je tudi manj subjektivnih možnosti za poškodbe. Le-te so se znižale od števila poškodb v mesecih prejšnjega leta, ko smo bili na vrhuncu montaže in proizvodnje.
Da bi uspešneje delovali na področju varnosti pri delu, moramo vsi člani našega podjetja še mnogo storiti, predvsem pa upoštevati pravila, ki jih postavlja pred nas zakon o delovnih razmerjih in interni pravilnik podjetja. Upoštevajmo predloge mojstrov, ki imajo dolgoletne izkušnje na delovnih mestih, uporabijajmo zaščitna sredstva, ki nam jih daje podjetje na 'razpolago, in upoštevajmo HTV pravila, da se borno vračali zdravi in nepoškodovani k našim družinam.	S. A.
Zaradi bolezni izgubili 1580 delovnh dni
še
Kako pomaga TGA šolstvu v okraju, občini
in v lastnem podjetju
V prinaerjavi z gospodarsko. razvitimi državami je delež šolstva v narodnem dohodku sicer ugo- več pa zato, ker ta način financi den, ker se bistveno ne razliku je, vendar je vrednost procentualnega deleža v naši državi znatno manjša, ranja ž obeh. strani temelji m Kot država z dinamičnim razvojem gospodarstva in s sorazmerno nerazvitim sistemom izobraževanja prostovoljni osnovi, bi moralo dajati večji delež narodnega dohodka za izobraževanje.
Prav zato, ker v večini podjetij uvajamo sodobnejši način proizvajanja in prehajamo' od zastarelih in nerentabilnih procesov v polavtomatske in avtomatizirane tehnološke postopke, se pri uvajanju le-teh kaže potreba tudi po kadrih, ki bodo te sodobne in brezhibne stroje upravljali.
Pri nas s tem sistemom šolanja kadrov ni mogoče dobiti v tako kratkem času, kot to zahteva hiter razvoj v industriji, brez katerih tak razvoj tudi ni mogoč. V vsaki delovni organizaciji, tako tudi pri nas, zaposlujemo delavce, ki so se praktično izučili na delovnih mestih. Mnogo teh se je odločilo za izreden študij na raznih šolah. Tem kadrom manjkata le še teoretično znanje in podlaga za poglobljeno delo v lastnem delovnem okolju.
ZA IZOBRAŽEVANJE ODSLEJ 2,5 %
V ta namen so se pred leti ustanovili oddelki šol za odrasle, kot so dopisne šole raznih strok in poklicev pri tehniških in njim ustreznih šolah, ekonomske srednje šole za odraisle ter razne izredne šole Srednjih, višjih in visokih šol, ustanovili so se centri za izobraževanje v gospodarskih organizacijah. Za slednje izločajo gospodarske organizacije sredstva za izobraževanje v breme poslovnih stroškov. S tem nam je omogočena vloga pri izobraževanju kadrov, ki jo je za go1 spodarske organizacije «'predvidela resolucija zvezne ljudske skupščine o izobraževanju kadrov. Gospodarske organizacije lahko po tem zakonu o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Ur. È FLRJ, št. 8/61) uporabljajo za potrebe izobraževanja sredstva do 1% od bruto izplačanih osebnih dohodkov, ki obremenjujejo poslovne stroške. Razen tega daje možnost gospodarskim organizacijam, da izdvajajo za namene izobraževanja strokovnih kadrov znatno večja sredstva, in sicer iz sklada skupne porabe, sredstva osebnih dohodkov in druge vire. Ker pa so gospodarske organizacije uporabljale sredstva iz drugih virov,"to pomeni, da so bila namenjena sredstva iz sklada za kadre premajhna, bo v bodoče po sprejetem zakonu možno koristiti 2,5 %, pri čemer se bodo sredstva znatno zvišala. Ta zakon tudi določa, da je treba pri izdelavi investicijskih programov za nove objekte predvideti tudi sredstva za izobraževanje kadrov in za izgradnjo kapacitet, ki so za izobraževanje potrebna.
Tako so namenile gospodarske organizacije v letu 1963 v SRS sredstva iz različnih virov, kot je prikazano v tabeli:
	v 000 din	v %
iz 1% od bruto,		
Oseb. dohodkov	1,817.615	63,8
iz sklada skupne		
porabe	575.553	20,2
iz sredstev osebnih		
dohodkov	114:815	4,0
iz investicijskih		
sredstev	38.224	1,4
iz drugih virov	301.420	10,6
skupaj	2,847.627	100,0
MILIJONI ZA	ŠOLSTVO	
Naše podjetje	je v letu	1963
namenilo okrog 13 milijonov di-riarjev za izobraževanje v sklad za kadre. Od tega je bilo porabljeno za izobraževanje v podjetju skupno 5,639.245 din, kar zajemajo stroški za center, skripta, predavatelje, za vzdrževanje kapacitet za izobraževanje itd. V letu 1962 je bila v ta namen izkazana poraba 6,120.737 din. Zraven tega je podjetje v lanskem letu nakazalo dotacijo združenju za višje šole v Mariboru 5,946.000, ekonomsko srednjo šolo v Murski Soboti za nakup inventarja in učnih pripomočkov 250.000 din.
Za izgradnjo šol je podjetje prispevalo do sedaj velik delež v občini Ptuj. Za izgradnjo šole v Kidričevem je prispevalo podjetje v letu 1956/57 približno 72 milijonov dinarjev, po investicijskem programu za dograditev osemletke pa je bilo že leta 1962 odobreno 160,110.000 din in nakazano na sklad za šolstvo občine Ptuj iz sklada-skupne porabe. Tako bo letos dokončana osemletka v Kidričevem skoraj
deleža od osebnih dohodkov. V okviru republike je bilo v letu 1963 namenjeno 412 milijonov dinarjev od 2,848 milij. din v lastnih centrih za izobraževanje, seminarje, tečaje, predavanja itd. Za šole so gospodarske organizacije namenile 742,690.009 din ali 26,1*70, za štipendije 844 milijonov 583.000 din ali 29,7 % in za ostale namene 9,7 % ali 277 milijonov 866.000 din. Iz slednjega so tudi sredstva, ki so bila od-
Pri tem je tudi važno dejstvo, da potrebujejo gospodarske organizacije za izobraževanje na delovnem mestu in v svojih centrih, za štipendiranje ipd. precejšnja sredstva. Zato za skupno financiranje sredstva iz naštetih virov ne zadoščajo. Ker obveznosti gospodarskih organizacij niso določene, uporabljajo podjetja, ki so ustanovitelji šol oziroma njihovi soustanovitelji, mnogo več sredstev, kot znaša 1% od bruto osebnih dohodkov,
razna manjša podjetja pa teh sredstev ne porabijo. Zato se okoriščajo s kadri iz gospodarskih organizacij, ki imajo take službe urejene. Izmikajo pa se tako manjša podjetja sodelovanju za skupne interese in financiranje. Tako okoriščanje, najsi bo to v eni in-isti občini, ni v skladu z našimi družbeno-eko-nbmskimi odnosi. Vse kaže, da bi bilo treba te obveznosti določiti z ustreznimi predpisi.
Da bi v skladu s pomenom, ki ga imajo vzgojno izobraževalne dejavnosti za celotni družbeni razvoj ter za razvoj v gospodarski organizaciji, ustvarili solidno gmotno osnovo za te dejavnosti, je treba pri financiranju in dajanju raznih pomoči jasno določiti obveznosti vseh prizadetih činiteljev.
	
■fear	
	.-■i/. || §||l|| -J lil
	
Spl*	Si A s ■ iü
Zgodnja pomlad v naselju Kidričevo
izključno iz sredstev, namenje- dejstvo, da so gospodarske orga-
nih za čim uspešnejši razvoj šolstva v občini iz skladov podjetja.
Podjetje je prevzelo pokroviteljstvo nad osnovno šolo v Kidričevem in Žetalah. Za prvo je podjetje prispevalo za izgradnjo in dograditev osemletke, nabavilo je knjižno zbirko za obe šoli, prispevalo kot pomoč pri poslovanju šolske kuhinje v Kidričevem. Z dotacijo 1 milijon dinarjev je prispevalo k obnovitvi šole v Žetalah, tako da so tudi v tem haloškem predelu izboljšani pogoji za šolanje naših najmlajših — tudi naših bodočih kadrov za podjetje. S tem je dokazano pokroviteljstvo nad dvema šolama, ki ni lé simbolično, temveč tudi praktično.
IZOBRAŽEVANJE - POT K VEČJI STORILNOSTI
Sredstva za izobraževanje v lastnem centru še niso dokončna oblika skrbi za kadre. Podjetje štipendira na raznih srednjih in visokih šolah mnogo slušateljev in študentov. Z ozirom na široke možnosti /šolanja in stremljenje za pridobitev čim širšega' znanja bomo v podjetju nujno morali izdelati plan kadrov. Koriščenje sredstev v ta namen bi bilo potem mnogo bolj smotrno. Nov profil strokovnjaka v dobi avtomatizacije se v mnogočem razlikuje od prejšnjega, zato je to dvoje osnova za dvig znanja nasploh ter s tem dvig storilnosti. Potreba po kadrih se kaže ne le pri nas, temveč v večini podjetij. Nerazumljivo je potemtakem
nizacije v letu 1962 izkoristile le 74'% vseh možnih sredstev iz 1% stopljena občinam iz 1% bruto osebnega dohodka v podjetjih.
Iz gornjih primerov je videti, da So gospodarske organizacije v splošnem zainteresirane za kadre v lastnih podjetjih. Sistem financiranja šolstva pa še ni dokončno urejen, tako da se v mnogih primerih branijo prevzeti ustanoviteljstva in soustanoviteljstva raznih šol, zavodov ipd. gospodarski in družbeni činitelji, ki bi morali biti najbolj zainteresirani za izobraževanje kadra neke določene šole ih s tem tudi vezani na financiranje le-teh. Občine, v katerih so take šole, nimajo neposrednega ekonomskega interesa; za njih predstavlja'taka šola le sredstvo za reševanje mladinske problematike, ki nastopa vsako leto ob vpisu mladine iz osemletk.
Na drugi strani pa je financiranje š strani gospodarskih organizacij otežkočenp zaradi raztresenosti podjetij in zainteresiranosti le-teh za majhno število absolventov strokovnih šol, naj-
ZA LEŽAJE
Nova aluminijska zlitina dobro nadomešča bronco, svinčeno bronco, kot tudi belo litino. Celo boljša je bd navedenih, posebno za visoko obremenjene ležaje pri velikem številu vrtljajev, ima večjo trajnost, specifična obtežba je lahko večja, toplotna provodnost je večja kot pri bronci. Sestava te zlitine je
89,5	% Al, 2,75o/o Si, 0,75% Ni, 1 % Cu in 6,5 % SN.
Predavanja v izobraževalnem centru - po napotilu zdravnika
Centralni delavski svet je lansko jesen razpravljal o poročilu higienskega varstva pri delu. Iz poročila je sledilo, da se precej delavcev laže poškoduje pri delu v tovarni, na poti na delo ali pa tudi doma. Mnogokrat se je zgodilo, da so takšni delavci bili dalj časa v staležu bolnih in se jim poškodbe niso hitro celile, ker so menili, da je poškodba lažja in niso mirovali, temveč so doma delali. Zaradi tega je centralni delavski svet podjetja na svoji seji dne 5. oktobra 1963 sprejel sledeči s k 1 e p :
Centralni ddlavski svet sklene, da so dolžni vsi tisti delavci, ki jim ni potrebno zdravljenje v zdravstvenem domu in niso tako bedani, da bi morali ležati, prihajati v času bolovanja v izobraževalni center podjetja na predavanja o varnosti pri dein, ki se zanje tam organizirajo.
; — V od jo splošnega sektorja se zadolži, da stopi v stik z obratnim zdravnikom, ki bo odrejal, kateri delavci bodo prihajali v izobraževalni center. ,
Vodja izobraževalnega centra in vodja HTV oddelka sta dolžna pripraviti gradivo predavanj in predavanja organizirati.
Obratni zdravnik je pričel pošiljati delavce z lažjimi poškodbami v izobraževalni center, kjer je bila na razpolago literatura o varnosti pri delu, v primeru, če je pa prišlo več delavcev, so pa bila organizirana predavanja.
Vodja izobraževalnega centra je' predlagal upravnemu odboru, da bi o zgoraj navedenem sklepu ponovno razpravljal in določil, kako je postopati s tistimi delavci, ki kljub zdravnikovemu ' napotilu ne pridejo v izobraževalni center. — Nadalje predlaga, da bi bilo primerno, da bi imel izobraževalni center na razpolago nekaj časopisov, strokovnih revij in knjig kakor tudi Tazne filme o varnosti pri delu. Nadalje bi se lahko razširil sklep centralnega delavskega sveta tudi toliko, da zraven izobraževalnega , centra . in HTV službe organizirajo predavanja tudi o požarni varnosti, socialni službi in sindikatu.
Upravni1 odbor se je s predlogom vodje izobraževalnega centra v celoti strinjal in sklenil:
Upravni odbor sprejme program predavanij za bolnike v izobraževalnem centru, kot ga predlaga vodja izobraževalnega centra, in sklene, da je za izobraževalni center naročiti nekaj revij in časopisov, ki jih ie dati na razpolago delavcem, ki prihajajo pa napotilu zdravnika v izobraževalni center.
Vsem tistim delavcem, kn neopravičeno izostanejo oziroma ki ne gredo v izobraževalni center po napotilu zdravnika, je izostanek obravnavati kot neopravičeni izostanek z dela.
Upravni odbor
PRESKRBA V KIDRIČEVEM
Naselje Kidričevo je bilo grajeno vzporedno s tovarno glinice in aluminija v letih 1947 do 1954. Zgradili so 36 stanovanjskih zgradb — blokov in četvorčkov. Novo naselje je dalo približno 300 družinskih stanovanj, samski dom pa je sprejel nekaj več kot 100 samskih stanovalcev. Krajevna skupnost Kidričevo, ki obsega staro in novo naselje Kidričevo, del Njiverc, del Kungote in Strnišče, šteje po zadnjih podatkih ljudskega štetja okoli 2500 prebivalcev.
SLABA IZBIRA IN SLABE ZALOGE TRGOVINE Investitor pri gradnji stanovanjskih blokov je bila tukajšnja tovarna, ni pa bilo investitorja, ki bi prevzel gradnjo potrebnih trgovskih lokalov in lokalov uslužnostnih podjetij, Špecerijska trgovina je poslovala do leta 1955 v adaptiranem gospodarskem poslopju kmetijskega gospodarstva. Nato se je preselila v središče novega naselja, v preurejene prostore, ki so bili prvotno namenjeni za Stano-
nike, zlasti za one, ki so v službi, ki nimajo vrtov ter so odvisni od zelenjavne trgovine.
DRAGO IN SLABO SADJE OD OKOLIŠKIH KMETOV V poletni in jesenski sezoni pogrešamo v tej prodajalni večjo izbiro sadja. Zaradi tega smo nekako odvisni od zasebnih prodajalcev sadja iz bližnje okolice, ki nam dovažajo slabo kvalitetno, drugorazredno sadje, toda po cenah prvorazredne kakovosti. To sadje ni odtrgano, ampak po-
Ali se tako preskrbujemo ...?
Foto: Marjan Hudina'
vanje. Ti prostori so majhni in ne ustrezajo potrebam trgovine. Trgovini manjkajo predvsem primerna skladišča in prodajalna. Zaradi tega ne mòre biti za- , ložena z veliko izbiro blaga. V zalogi drži le najnujnejše, prehrambne artikle, nekaj galanterije in zelo malo manufakture. Tudi teh artiklov pogosto primanjkuje in potrošnik je primoran nakupovati v Ptuju ali Mariboru. Poleg omenjene trgovine v naselju posluje v starem nase-' lju še. ena manjša trgovina. Obe skupaj ne moreta nuditi večje izbire blaga. V Kidričevem potrebujemo za tukajšnje potrošnike in za potrošnike bližnje okolice dobro založeno trgovino špecerije z večjim oddelkom manufakture in oddelkom artiklov široke potrošnje, ki bi lahko ustregla željam in okusu potrošnikov.
. Pred leti so se zmestile v novo zgrajenem paviljonu: trgovina zelenjave, slaščičarna in mesnica. '
Mesnico preskrbuje Kmetijski kombinat Ptuj in je kar zadovoljivo založena.
Zelenjavna trgovina je podružnica Povrtnine Maribor. Ne. nudi potrošnikom kakovostne zelenjave. Največja 'pomanjkljivost je v tem, da zelenjavo dovažajo iz oddaljenih krajev oziroma iz zbirnega centra v Mariboru. Zlasti poleti, ko je sezona vrtnin na vrhuncu, je v naši prodajalni primanjkuje, kolikor pa je na razpolago, ni sveža. Vzrok takšnega stanja poleti je tudi manjša potrošnja, ker ima večina gospodinjstev svoje vrtove. Tem težje pa je za ostale potroš-
brano s tal, natolčeno in mnogokrat že nagnito. Vendar, žal, nimamo druge izbire ...
KRUH ODLIČEN
Pekarna »Vinko Reš« iz Ptuja ima v Kidričevem dve prodajalni, in sicer prodajalno kruha in slaščičarno. Če lahko izrečemo pohvalo, gre ta gotovo pekarni za kakovosten asortiman kruha, spečenega v Kidričevem.
Slaščičarna nudi le malo izbiro peciva. Razen tega prodaja za Mlekarno Ptuj tudi mleko. Do lanskega leta je potrošnike oskrbovalo kmetijsko gospodarstvo Kidričevo iz tukajšnjega obrata. To mleko je bilo dobro in polnomastno. Molža na kmetijskem gospodarstvu je namreč urejena z najmodernejšimi aparati in brezhibno higienična.
VČASIH SMO IMELI DOBRO MLEKO, ZDAJ PA ,. .	1
Odkar je Občina Ptuj uvedla obvezno pasteriziranje mleka, ga vozijo iz Kidričevega v zbiralnico ptujske mlekarne. Od tod pa potem dobavlja mlekarna pasterizirano mleko zopet nazaj v Kidričevo. Rezultat tega ukrepa je bil, da smo potrošniki v Kidričevem v letni sezoni kupovali mleko, ki se je pri kuhanju sesirilo. Mleko, ki ga kupujemo v zimski sezoni pa se velikokrat močno prismodi. Sprašujemo se, kaj je temu vzrok? Potrošniki Kidričevega močno pogrešamo prodajo mlečnih izdelkov (skute, smetane, sirov, masla, jogurta). Nedvomno bi se dobro obnesla prodajalna teh izdelkov dvakrat ali vsaj enkrat tedensko.
Kar se tiče 'obrtnih dejavnosti,
Posledica kulturno prosvetnega mrtvila
v Kidričevem
Razgovori in debate o kulturnoprosvetnem delu članov našega kolektiva in o kulturnoprosvetnih prireditvah za člane kolektiva niso izjemne. Udeleženci teh razprav -podajajo svoja mnenja, kakšna bi morala biti kulturna dejavnost v okviru naselja s strani članov kolektiva. Zelo radi poudarjajo poslanstvo našega kolektiva v družbenem življenju, češ da je največji v ptujski komuni in bi kot takšen moral reprezentirati po svojem članstvu tudi kulturno življenje.
Napačno se je omejevati pri razmišljanju o nedejavnosti pri kulturnoprosvetnem delu le na skupino ljudi, ki bi. naj prenašali odgovornost za »mrtvilo« v kulturnoprosvetnem življenju. Za amatersko. kultumoprosvetno delo je najvažnejša množičnost, ki naj s svojo- dinamiko-določa smeri kulturnega izživljanja.
ODRASLI BREZ ODRSKIH
PREDSTAV, OTROCI BREZ LUTK...
Predvsem si razčistimo pojme, ali so pogoji za kulturnoprosvet-no delo v našem kolektivu. Kljub temu, da ne mislimo, obravnavati dejavnost organizacije, ki ' po svoji dolžnosti mora skrbeti za to dejavnost, moramo omeniti DPD Svobodo v Kidričevem. To društvo je že nekaj let pešalo, zadnje leto pa je popolnoma prenehalo delovati. Kot rečeno, ne bomo obravnavali vzrokov za tak položaj, pač pa posledice, ki izhajajo' iz te nedejavnosti. Člani našega kolektiva, ki prebivajo na območju Kidričevega; so ostali brez vsake dejavnosti na področju kultumoprosvetnega dela. Prebivalci naselja in bližnje okolice so ostali brez odrskih prireditev, lutkovnega gledališča, ki je prepotrebno za naše najmlajše, pevskih sekcij, v katerih so se kaj radi zbirali člani našega kolektiva, in končno brez godbene sekcije, ki se je najdalje upirala krizi odmiranja. V takem 1 trenutnem položaju ni mogoče vključevanje novih sil v te sekcije, ki naj bi izpopolnile vrzel zaradi oddaljenosti od gledališč in drugih kulturnih ustanov v neposredni bližini (najbližje gledališče je v Mariboru, in sicer 25 km od Kidričevega).
Sredstva za kultumoprosvetno
dejavnost niso bila nikoli problem, ker je naš kolektiv za to dejavnost imel zmeraj dovolj posluha in je rad dajal iz leta vjeto sredstva za te namene.
Nekateri pripisujejo kulturno-prosvetno mrtvilo, nedelavnosti mladine v tem okolišu. Nekaj resnice je sicer tudi v tem, ne more pa to biti osnovni vzrok.
ČEMU PA JE V LOVRENCU BOLJŠE?
Naš kolektiv je v povprečju mlad in bi člani kolektiva lahko sodelovali v kulturnoprosvetnih sekcijah. Da je temu tako, nam potrjuje delovanje članov našega kolektiva v prosvetnem društvu v Lovrencu na Dravskem pplju. To društvo je oddaljeno Od Kidričevega le 4 km, deluje pa tam popolnoma drugače kot pri nas. V sekcijah tega društva so člani našega kolektiva zelo aktivni in so, lahko trdimo, nosilci dejavnosti na tem območju. In kakšni so gmotni pogoji za njihovo delo? Odkritosrčno povedano zdaleč slabši, kot so pri nas. Zdi se, da se Lovrenčani zavedajo potrebe po kulturni dejavnosti, kar za Kidričevljane ne moremo trditi.
Mogoče je nekoliko nerodno trditi, da ne čutimo potrebe po kulturnoprosvetnih prireditvah, gotovo pa je, da naš. je zelo malo, ki čutimo potrebo po sodelovanju. Amaterizem, temelji na udeležbi, zato. je jasno, da s takšnim nedelom, kot je bilo doslej, in odnosom ne. bomo rešili problema.
DOBILI BOMO ZLOŽLJIV ODER
Tovarniški odbor sindikata skuša začasno 'rešiti problem ' tako, da vabi gledališča in druge
lcultumoprosvetne skupine, vendar pa s tem problem še ni rešen. V preteklem letu smo imeli v Kidričevem nekaj gostovanj, ki so jih ljudje sprejeli z zadovoljstvom in izrazili željo, da bi večkrat pripravili take prireditve. V načrtu je izgraditev zložljivega odra v dvorani restavracije, kar bo omogočalo uprizarjanje kakovostnejših del. jj
TOVARNIŠKA GODBA?
Predlagajo, da bi ' obnovili godbo in da bi jo prevzelo podjetje oziroma tovarniški odbor sindikata. Predlog utemeljujejo s tem, da ima vsako, večje podjetje v svojem sestavu godbo na pihala. Predlog sicer ni nesprejemljiv, ni pa s tem rešeno vprašanje kultumoprosvetnega dela izven ograje podjetja.
Ce bi razčlenili pogovore in dejanski položaj na področju kultumoprosvetnega dela, bi najbrž-videli; da ta prepotrebna dejavnost ha našem območju ne živi le zaradi tega, ker smo postali preveč ravnodušni do vsega, kar se godi okoli naš. Zadovoljni smo s trenutnim reševanjem problema kuiturnoprošvet-nega.déla, ne vidimo pa, kakšna bi morala biti perspektiva te dejavnosti v delavskem centru komune, še manj pa smo pripravljeni sodelovati, da bi to dejavnost poživili.
Ne glede na to, kar je že narejenega in kar še mislimo opraviti, nam mora biti enkrat za vselej^ jasno, da je ta dejavnost mogoča le s sodelovanjem kakor samega kolektiva tako tudi celotnega prebivalstva našega naselja.
"Upamo, da bo prišel čas, ko bo kulturnoprosvetna dejavnost v našem «naselju združevala naš kolektiv tudi izven delovnega časa in ograje podjetja. Prepričani smo, da na to ne bo treba čakati dolgo, saj smo takšnega življenja več kot potrebni.
mi :i
•V
Člani našega kolektiva v oddelku za odrasle ekonomske srednje šole
Na pobudo nekaterih članov našega kolektiva, predvsem uslužbencev, in s pomočjo izobraževalnega centra ter ob podpori političnih organizacij je bil ustanovljen oddelek za odrasle ESŠ Kidričevo, ki deluje pod pokroviteljstvom ESŠ Murska Sobota.
Za oddelek je bilo veliko za- . nim-anje v našem podjetju, predvsem pri uslužbencih, ki še ni- . majo srednješolske ' izobrazbe. Bila je edinstvena priložnost za pridobitev primerne izobrazbe in s tem tudi usposobitve v komercialni in računovodski službi. V oddelku za odrasle EŠŠ v Kidričevem se je vpisalo 48 slušateljev, od teh 17 članov iz TGA, ostali pa so bili iz ptujskih podjetij, trgovin, iz Lovrenca na Dravskem polju ter ostalihJkrajev v občini. Že na ustanovnem sestanku iso poudarili, da šolanje ni lahko, da se bo treba odreči marsičemu, če hočemo dokončati to sodio. Bil je. tudi izvoljen petčlanski razredni odbor, katerega, naloga je bila urejati finameno poslovanje in poslovanje iz matično šolo. Ob vpisu je moral vplačati vsak slušatelj kavcijo v višini 5000 dinarjev, da bi si š tem ustvarili nekaj, finančnih sredstev. Kavcijo smo pozneje obračunavali v šolnino, ki je bila določena 3500 * V
dinarjev na slušatelja mesečno. V uičhem programu . so zajeti vsi predmeti, kateri nam bodo koristili v naših poklicih. Najteže je bilo v 1. semestru, ko se je bilo treba prilagoditi šoli in učenju, se odreči marsičemu in se iz jekleno voljo zagristi v učenje. Že po prvih kolokvijih iz matematike in slovenščine je odstopilo precej slušateljev..
Predavanja so se začela M. septembra 1962, in to 4-krait tedensko po 5. šolskih ur. Del predavateljev prihaja iz" Ptujia, drugi pa so. iz. podjetja. Že .po nekaj dnevih je nekaj slušateljev pustilo šolanje iz raznih, vzrokov, Prvi semester je trajal do 10. 1. 1963. Cas od io. 1. 1963 do 10. 2. 1963 je bil določen za izpite za -I. semester. Pio izpitih v I. semestru je odstopilo ponovno nekaj slušateljev, tako da -še nas je v II. semestru vpisalo le 24. Skopaj do konca II. serne-' strà je bilo število slušateljev isto, tik pred koncèm pa se je število ponovno zmanjšalo na 20. Po II.. Semestru so Slušatelji z uspehom .opravili izpite, razen nekaterih, ki so bili s kakšnim predmetom v zaostanku. Večina slušateljev .je opravila izpite za' II. semester pred vpisom v III. Z zmanjšanjem števila slušateljev se je povečala tudi šolnina mesečno na 6700 dinarjev. Ta znesek je bil za marsikoga previsok in iga mesečni družinski
našega oddelka smo ugotovili, da so zapuščali šolanje predvsem mladi ljudje, ki so imeli sicer perspektivo za šolanje, mricigo več časa, a,niso anali ce-®ifi te zadnje priložnosti, da si pridobijo srednješolsko izobrazbo^ Šolanje- traja sedaj 4 leta. Težijo za tem, da bi oddelke za odrasle ukiniii -zaradi dotoka mladih moči v' izredne■ Šole.
Izobraževanje z izrednim šolanjem zahteva' od slušateljev velik nap ar poleg vsakodnevnega 8-urnega dela in fefcrbi' ža družino,•'predvsem za matere. Prostega časa ni, nedelj ne poznat mo, za študij koristimo tudi redni dopust. V preteklem letu smo lahko izrabili za študij tudi izredni dopust, da ni bilo treba koristiti celotnega .rednega' dopusta za izpite. Širijo se govorice, da bodo ukinjeni izredni študijski dopusti, upamo pa, da bodo organi upravljanja imeli tudi v bodoče razumevanje in da bodo sledili pozivu SZDL, ki ga je v obliki odprtega pisma naslovila nà delovne organizacije.
Kljub naporom so uspehi v oddelku zadovoljivi-, vsaj tako trdi naš razrednik,'' ki je eden od tistih, po' čigar zaslugi oddelek sploh obstaja. Izpiti tečejo v redu, le, tu in tam je kakšen majhen spodrsljaj za preizkušnjo. živcev.
šo te na istem kot trgovina. Čevljarska delavnica, krojaška- in frizerska so prav tako utesnjene v premajhne prostore.
V Kidričevem bomo morali prej ko slej pričeta misliti na gradnjo trgovskih in drugih lokalov, da bi lahko zadovoljili naraščanje vsestranskih potreb prebivalstva,
Potrošnik
proračun ne bi zmogel.
Oddelek se je s prošnjo obrnil na U-O podjetja, -da bi po možnosti pomagal z dotacijo svojim članom. DS je v ta namen odobril predlog UO ’ za odobritev 25O.9OO dinarjev, tako da bo ostala šolnina' za naše uslužbence še ‘nadalje le -5000 dinarjev, Samoupravnim organom srno za razumevanje hvaležni,
Pio odhajanju ' slušateljev iz
V začetku so sé 'slušatelji srer cali s posameznimi predmeti, ki So jim bili tuji, zato so bile pri le-teh velike težave (knjigovodstvo, gospodarsko poslovanje, politična ekonomija). Vendar so te težave od isemestra do semestra manjše in pridobljeno znanje, .lahko. s. pridom sproti uporabljamo pri delu Ne bi mogli trditi, dà bom-o s'
v sorodno tovarno v Franciji
Službena pot
Iz našega kolektiva zelo redko katerega pošljemo na službeno potovanje v inozemstvo, predvsem s tako nalogo, kot sem jo imSl jaz ter moja tovariša Feliks Cucek in Alojz Zupanič. Ker nam je kolektiv zatipal nalogo, da si strokovno ogledamo tovarno glinice pri firmi ; »PECHINEY«, kjer je bil kupljen inžinering za rekonstrukcijo naše tovarne, smo se odzvali na prošnjo nekaterih članov kolektiva, da jim skupno predavamo o zapažanjih in vtisih v tem podjetju.
Predavanje je organiziral naš izobraževalni center in se ga : je udeležilo 50—60 naših delavcev. Obisk bi bil nedvomno večji, da ni ravno tiste dni pritiskala huda zima in je .vsak čakal, da pride čimprej domov v toplo šobo. Ker je še stalno povpraševanje, kdaj se bo predavanje ponovilo, sem se odločil, da v imenu nas treh in na prošnjo uredniškega odbora poizkusim napisati članek. Kot sem že na predavanju ugotovil, je zanimanje različno, tj. da se nekateri zanimajo izključno za strokovne štva/ri, drugi pa tudi za kraje in mesta, kjer smo potovali, zato bom skušal ustreči vsem.
Nekako okrog 1Ò. decembra sem dobil prepis sklepa uprav-, nega odbora, da potujem k firmi »PECHINEY« v Francijo. Takrat sem videl, da so govorice ' o tej stvari resnične in sem se začel takoj pripravljati na pot, namreč zamislil sem si, če me že kolektiv kam pošlje, potem sigurno z nalogo, da bosta kolektiv in skupnost nekatj od tega imela. Zato sem si vsak dan zapisoval v poseben blok stvari, ki bi jih moral tam videti. Seveda se je tega nazadnje nabralo toliko, da bi moral ostati v Franciji vsaj dva meseca, da bi lahko na vse odgovoril.
DOHITELI SMO SVOJ VLAK
Da bi vsak tisti, ki misli, kako lepo je iti na tako pot, vedel tudi za tisto, kar je treba na takem sprehodu žrtvovati, bom opisal najprej potovanje. Vlak, s katerim sem potoval, je neke vrste »Evropa ekspes« ki vozi iz Turčije, Grčije, preko Jugoslavije in Italije ter Švice ali pa preko Marseilla v Pariz. Naša pot je bila na vozni karti napisana: Ljubljana, Trst, Benetke, Milano, Genova, Ventimile, Monte Carlo, Marseille, Gardanne. Ker nisem naštel Pragerskega, si iz gornjega lahko predstavljate, kolikokrat moraš prestopiti, če na poti nimaš sreče.
Zataknilo se je v Ljubljani, ko je vlak imel najavljenih samo 200 minut zamude in smo namesto predvidenih 3 ur čakali 7 ur. Naslednja smola je bila v Tmsitu. Vlak, ki bi moral vzeti naše vagone, je odpeljal in smo morali čakati na naslednjega. Ker je bilo pred odhodom v Franici jo po 'teleprinterju zme-n j en o, is katerim vlakom pridemo v Marseille in da nas pridejo iskat na postajni, smo že mi-sllilli na to, kako bi jim poslali telegram, da je naša zvetza v zaostanku. Vendar pa moram reči, da vozijo vlaki v Italiji tako redno in tajko pogosto, da smo z raznimi kombinacijami dohiteli naš pravi vlak in tako pravočasno, prispeli v Marseille.
Kraje od Trsta do Benetk, Padove in Verone poznam iz
časov narodnoosvobodilne vojne,
vendar moram poudariti, da je tudi tukaj ogromno, spremenje-
pridobitvijp diplomé postali univerzalni, vendar trdimo, da si . bomo pridobili širše splošno in istrOkovno znanje; bi se danes zahteva od vsakega člana, naše družbe.
'Verjetno bo žal vsem tistim, ki’ so zapustili naše vrste ter iz raznih vzrokov nieo mogli ali niso hoteli vložiti truda, an denarnih sredstev v, svojo korist in v.korist naše družbe.
Maks Kmetec
nega. Razni namakalni in izsuševalni sistemi italijanske, žitnice so preurejeni. Začudili smo se, da nismo mogli med nepreglednimi polji videti enega neurejenega potoka ali poljske poti. Vsi kanali, ikamalčiki, prekopi in poti iso speljani v krasnih. . oblikah, potoki in ceste 'pa obsojene z drevoredi hitro rastočih topolov. Kjer so izrecno kmetijski predeli, je videti te na' večjih razdaljah velike kmečke enonadstropne hiše s pripadajočimi hlevi in drugimi pritiklinami. V takih hišah je prostora zia deset in več družin, ni pa opaziti, da bi bile po polju hiše talko raztresene, kakor smo vajeni tega pri nas v Sloveniji.
SEVERNOITALI JANŠKA MESTA V NOCI
V Benetkah se je začelo mračiti, .zato smo ostale kraje do San Rema videli v nočni razsvetljavi. Vendar tudi nočno, potovanje ima svoje prednosti, saj narri je omogočilo, da smo že od daleč, lahko opazili večja mesta,/ kot so Verona, Milano in Genova, ki se bleščijo v raznih ' barvnih odtenkih. Reklamni napisi so izvedeni v takih oblikah in barvah, da je že' več kilometrov vstran jasno vidno, kaj predstavlja reklama ali napis. Od mesta' Genove naprej, ki je obmo.rslbo mesto, pelje železnica na italijanski strani stalno ob morju. Vlaki brez izjeme postajajo na vsaki postaji, ker 'je v tem predelu tudi sedaj leto-viščarska sezona. Predeli, kolikor smo jih lahko videli v jutranji zarji1, so izredno lepo urejeni, ceste asfaltirane in ob njih nasajene palme, ki imajo nekatere trudi do 80 cm premera. Proti mestu San Remò, ki ga poznamo po raznih festivalih, smo že videli večje nasade nar geljnoiv. Ti nasadi potekajo vse do italijanisko-francorike meje. Največ teh nasadov je urejenih pod steklenimi' strehami, vmes so pa nasajene mandarine, ki so ravno v tern časti dozorevale. Seveda ne mranijka tudi v tem času druge zelenjave, kot je razno sočivje od solate, paradižnikov, pese itd.
V ITALIJI DOMA, V FRANCIJI NA DELU
Na italijansko-francoski meji smo lahko videli, kafko hodijo Sosedje drug k drugemu, kjer je dovolj samo potni list brez vizuma. Tu se pripelje cel vlak v glavnem žensk z italijanske: strani, ki hodijo v službo v Francijo; Največ jih dela v Franciji' v Nici in v Monte Carlu v raznih gostinskih 'obratih. Tudi na francoski strani nam pot ni šla nič kaj hitro naprej, predvsem do Nice. Od meje naprej in še nekaj postaj je en sam turistični objekt : Ažurna obala. V tem. časni je verjetno taka, kakor naša najjužnejša dalmatinska obala ali morda še toplejša. To srno lahko sMe- : pali, po tem, iker prihaja vlak za vlakom poln, turistov iz vseh krajev Francije im od drugod. Kakšne pomembne industrije v teh-turističnih predelih nismo, opazili. Od tu jo ubira železniška proga 'naravnost proti Marseillu, tako. da vozi tri ure vlak vstran od morja po predelih, ki; so podobni našim .primorskim. Tu so-ogromni nasadi vinogradov, ki so jih ravno v tem času začeli obrezovati. -in okopavati. .
Nasprotje v železniškem prometu v Franciji smo opazili takoj, ko ismo' .prestopili mejo. To pa zato, Iker je železniška vleka v Italiji že od' jugoslovanske meje elektrificirana vse do .zadnje postaje, med-■ tein ko .imajo v Franciji v južnih' predelili parne lokomotive, kurjene z mazutom. Na lokalnih vlakih tudi nismo nikjer opazili sprevodnikov, čeprav smo se vozili vsak dan v službo in iz nje z vlakom.
SREČANJE S STARIMI ZNANCI
Točno po voznem redu in napovedanem času smo prispeli
na glavni .kolodvor Marseille, ki jè menda večji od kateregakoli v Jugoslaviji in tudi sodobno urejen. Tu so nas čakali predstavniki firme Pechiney, predvsem tiste, ki so bili največkrat pri nas. Sprejem je bil nadvse prisrčen, saj smo se pozdravili kot največji prijatelji in znanci. Seveda so se takoj razpletli pogovori, kako je sedaj pri nas, predvsem kakšno je v reme,, ker smo prišli v zimskih plaščih, oni pa so. bili samo -v isufcnjjiičih.
Z obrazov so nam brali, da smo izmučeni od dolge poti, zato so nas zapeljali z avtomobili v mesto Gardanne na kosila, od tu pa v lllkrn oddaljeno mesto Aex na stanovanje.
Kljub temu, da smo bili potrebni poštene tople hrane, ker med potjo ni bilo zaradi ljubljanske zamude nikjer časa za obed. nam kosilo ni pase b iro teknilo. Povsem drugače pripravljajo^ hrano, Najbolj nam je bilo všeč ' vini'», [na katerega tudi naslednje dni nismo' pozabili.
Naslednji dam nas je predstavnik tovarne zjutraj pričakal pred hotelom in nas pospremil ria železniško postajo, da smo se z vlakom peljali v
Po sprejetju pravilnika s strani članstva je tovarniški odbor registriral Sklad pri NB Ptuj (Sliižba družbenega knjigovodstva), kateri smo morali dostaviti en izvod pravilnika zaradi evidence namenske porabe sredstev.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da se sredstva lahko koristijo le v namene, ki so navedeni v pravilniku.
Dosti je bilo razprav in predlogov, da bi se sklad razširil in opravičil izplačilo ob smrti sorodnikov, ki po pravilniku niso zajeti. Tovarniški odbor je o tem razpravljal in prišel do zaključka, da bi takšna razširitev privedla do težav v poslovanju, kar bi onemogočalo pravočasno izplačilo.
Omenimo za ilustracijo le en primer: Članu kolektiva umre oče, mati ali katerikoli drugi sorodnik, ki ni zajet v pravilniku (po predlogih bi naj ti sorodniki bili zajeti v pravilniku). Pravilnik predvideva, da je član kolektiva upravičen na določen znesek le v primeru, če je vzdrževal umrlega člana družine. Umrli član družine je imel posestvo in je živel v skupnem gospodinjstvu s članom našega kolektiva. Kako sedaj ugotoviti, kdo je koga vzdrževal? Razen takih bi se pojavljali tudi drugi, še bolj zapleteni primeri, ki bi onemogočali ekspeditivno delo upravnega odbora Sklada.
Kako pa je s sredstvi? Ce bi Sklad zajel druge sorodnike, bi mesečni delež 50 dinarjev, ki jih plačuje član kolektiva, bil zdaleč nezadosten. Res je, da so se v Skladu nabrala sredstva, ni pa S) tem rečeno, da jih ne potrebujemo v takšni višini. Ali ni možna v našem kolektivu nesreča, ki lahko terja več žrtev? To se lahko zgodi v vsakem kolektivu, pa tudi v našemi. Od kod črpati potem /sredstva? To je tehten razlog, da s sredstvi 'varčujemo in jih uporabljamo le za slučaje, ki so do sedaj po pravilniku predvideni.
Potrebno je pojasniti še eno zadevo — izposojanje teh sredstev. Tudi izposojanje ni'mogoče, saj sò ta sredstva deleži vseh članov kolektiva, zbrani za določene namene. Moramo razlikovati blagajno vzajemne 'pomoči, ki je
službo. Morda bo kdo vprašal, zalkaj mais miso vozili v službo z avtom, tako kot vozimo mi mjih, (kadar so tukaj, te Ptuja. Na to bo našel odgovor vsak sam, če bo prebral članek do kraja.
V tovarni nas je Sprejel vodja oddelka, Iki isfcrb i za vise z našim, podjetjem. Po opravljenih formalnostih smo se dogovorili,. 6 kalkio /nalogo smo prišli ih ikaj nas zanima. Glavna naša naloga je bilia, da vidimo, kako se ustav,i cela vrsta avtoklavov in : pripravi za., čiščenje fer. ikako se odvijajo vsa druga dola, da se serija pripravi, za ponovni, pogon. Po tej želji, sp nam pripravili program dela in smo ga naslednji dan skupno obravnavali. Po tem razgovoru' amo dobili .enega moj-sfbra lin tolmača na nemški jezik, da 'si Ogledamo tovarno in vse naprave.
NEKAJ GROBIH PODATKOV O PODJETJU
Predan bom začel opisovati strojno, opremo in proces proizvodnje,. bi rad navedel' nekaj .grobih podatkov o podjetju, tako da si lahko vsak bralec 'Ustvari priMièno sliko podjetja. Obenem pa mislim, da bo tuidi. marsikateremu jasno, da so' izplača pogledati v tako podjetje.
ustanovljena za te namene in poslovanje našega Sklada tovariške samopomoči.
Kljub temu, da smo pravilnik Sklada tovariške samopomoči dostavili vsem sindikalnim podružnicam, večina članov kolektiva z njegovimi členi ni seznanjena, zaradi česar ga objavljamo v celoti. Menimo, da je dobro, če ima vsak član kolektiva pravilnik sklada in se po njem tudi ravna.
Cl. 1. Sklad tovariške samopomoči sindikata Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo, se formira na osnovi mesečnega prispevka članov kolektiva v višini 50 din.
Čl. 2. Sredstva sklada tovariške samopomoči se uporabljajo kot pomoč v slučaju smrti:-
a)	člana kolektiva — njegovi ožji družini,
b)	ožjih članov družine' članov kolektiva — članom kolektiva,
c)	članov kolektiva, kateri nimajo ožjih svojcev — pogrebni stroški.
Čl. 3. Za ožje člane družine se smatrajo:
a)	žena — mož,
b)	otroci, ki jih vzdržuje član kolektiva in nimajo drugih dohodkov.
Čl. 4. Sredstva sklada tovariške samopomoči se nalagajo mesečno na poštno hranilno knjižico. Naložbe, dviganje sredstev ter izplačila izvršuje blagajnik tovarniškega odbora sindikata. (Opomba: v tem členu je nastala sprememba, in sicer da se sredstva ne nahajajo pri pošti, temveč pri NB Ptuj.)
čl. 5. S skladom tovariške samopomoči upravlja upravni odbor sklada, ki ga izvoli tovarniški odbor sindikata.
čl. 6. Mandatna doba upravnega odbora sklada tovariške samopomoči traja od redne letne skupščine sindikalne podružnice do_naslednje letne skupščine.
Čl. 7. Prispevki članov kolektiva za sklad, tovariške samopomoči se vplačujejo po plačilni Usti istočasno s sindikalno članarino.
Čl. 8. Izplačila se izvršujejo na podlagi predložene osmrtnice ter, ostale dokumentacije upravnemu odboru sklada, iz katerih je razvidno, da je zahtevek upravičen.
Kraj Gardainne, 'kjer stoji tovarna, "je 'oddaljen od morja [»krog 25 km in leži' severno od Marseilla. Konfiguracija zemlje ije podobna mašim obmorskim krajem: hribi so goli, apnenec, ki je povsod delno rdeče pobarvan, doline so posilite z rdečo .rodovitno pnsitjo. Prostor, 'kjer je . razmeščena tovarna, je blago nagnjen, kar je- ravno pripomoček za fanzine odtoke. Obseg prostora, ki ga zavzemajo tovarniške zgradbe, je Okrog % velikosti našega podjetja'. Nekaj 1 mesecev več kalkcr 80 (let proizvajajo v tej tovaimi .glinico. Danes zaposlujejo okrog, 700 delavcev in nameščencev. Dnevna proizvodnja glinice je 1.060 tion, kar. smo ilahk-o videli, te planov, ki so Obešeni po podjetju. Boksit, ki ga uporabljajo, dobivajo po železnici, in- cesti te približno 50 km oddaljenih rudnikov boksita,. ki- so laisrt' istega podjetja. Premog dobivajo od sosednjega podjetja, ki meji z edino ograjni ki smo jo videli na tem delu tovarne. Tako je prevoz premoga »d rudnika đo tovarmiiškeiga skladišča le 80 do 100 im. Tudi vodo dobivajo vso te/, rudnika, kj>er . imajo težave1, s talnimi vodami.
. (Prihodnjič riapre j)
Čl. 9. Višina izplačil:
a)	v slučaju smrti.člana kolektiva njegovi družini 70.000 din,
b)	v slučaju smrti žene-moža člana kolektiva, ki je zaposlen v našem podjetju, 40.000 din,
c)	v slučaju smrti otroka, ki ga vzdržuje član kolektiva, 20.000 din,
d)	v slučaju smrti člana kolektiva, ki nima ožjih svojcev, se krijejo pogrebni stroški do višine 40.000 din.
Čl. 10. Za sklad tovariške sa-' mopomoči se vodi pri blagajni tovarniškega odbora posebna blagajniška knjiga.
Čl. 11. Blagajniško poslovanje v sredstvi sklada nadzoruje nadzorni odbor tovarniškega odbora sindikata.
Čl. 12. Ta pravilnik je sprejel kolektiv Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo, meseca septembra 1961 ter stopi v veljavo s 1. X. 1961.
Sekretariat tovarniškega odbora je na svoji seji dne 8. janu-' arja 1964 razpravljal o morebitnih spremembah poslovanja s sredstvi Sklada ter podal naslednji predlog v razpravo članstvu (predlog dostavljen vsem sindikalnim podružnicam):
Da.se povišajo izplačila, in sicer:
—	ob smrti člana kolektiva od
70.000	na 90.000 din,
—	ob ‘smrti žene-moža člana kolektiva od 40.000 na 50.000 din,
. — izplačilo v slučaju storti otroka po tem predlogu se ne bi spremenilo, ker je sekretariat mišljenja, da je 20.000 din znesek, ki zadošča za kritje teh stroškov.
O tem predlogu bo članstvo razpravljalo na letnih občnih zborih v mesecu marcu.
Prav bi bilo, če bi članstvo takrat podalo svoje predloge, če ugotovi, da so potrebne razen podanih predlogov še druge spremembe.	mi
NAJLAŽJE KOLO NA SVETU
V Italiji trdijo, da je dirkalno kolo »Legnano« najlažje -kolo na svetu!. Vsi deli, razen okvirja kolesa, so iz aluminija,' tudi veriga! Tehta pa 3,46 kg.
A. K.
Pojasnila k pravilniku sklada
tovarniške samopomoči
Veliko je primerov, da se člani kolektiva oglašajo pri tovarniškem odboru sindikata s prošnjo, naj jim ta pomaga, ko jim v družini kdo umre. To je sicer prav, vendar tovarniški odbor v mnogih primerih ne more pomagati, ker je poslovanje s finančnimi sredstvi organizirano v smislu obstoječih predpisov. Ker je bilo vse več takšnih slučajev, je tovarniški odbor leta 1961 predlagal, da se ustahovi sklad tovarniške samopomoči, iz katerega bi črpali sredstva za pomoč članstvu v primeru smrti v družini. Posebno imenovana komisija s strani tovarniškega odbora je naredila predlog pravilnika, katerega so dobili člani kolektiva v razpravo in potrditev.
Obračun pri AMD Kidričevo
14. februarja je imelo AMD Kidričevo letno skupščino, na kateri so pregledali dosedanje delo. Obračun je bil kar precej kritičen, saj so poročila in razprave po njih bolj poudarjale napake in slabosti pri delu v preteklem letu kot pa uspehe, ki pa nikakor niso bili majhni.
Nedvomno je bilo društvo najbolj uspešno pri šolanju vuzniikov amaterjev in mopedistov. Baleig te dejavnosti je bilo društveno delo opaziti tudi na drugih področjih, ikot so: prometno varstvena vzgaja, gradnja garaž itd., saj sodi društvo med delavnejše organizacije v Kidričevem. V petih letih je društvo zelo napredovalo. Ob ustanovitvi je s prispevki članov (posojilom) kupilo prvi avto in motorno kolo za šolanje voznikov. Zdaj ima društvo nova osebna avtomobila zastava 750 in motorno kolo. V naselju Kidričevo II. ima' v upravljanju garaže.
Na letni skupščini je bil govor o prihodnjih dejavnostih. Med iprvimii bo šolanje voznikov amaterjev in mopedistov. Se večjo aktivnost pa moramo razviti na prometno varstvenem področju. V načrtu je predvajanje prometno vzgojnih filmov v kino dvoranah v Kidričevem, Majšperku in Cir-kovcih. Predvajali bi jih kot predfilme k rednim predstavam. Filme s posebno aktualno vsebino bi za šolsko mladino predvajali -še posebej.
V bodoče naj bi tudi AMD gojilo nekoliko več družabnosti med svojim članstvom, salj prav
te v našem -naselju in okolici zeflp manjka. V zadnjih letih smo se preveč »osamosvojili« in se »zaprli« vase. Na občnem zboru je bil govor o skupnih izletih z lastnimi vozili. Tisti filami, 'ki lastnega vozila nimajo, bodo lahko prisedli k drugim. Omenili so nekatere smeri, kot so gorska cesta čez Vršič in Mangart za 1. maj, vožnja na motto dirke v Criikvernico, Plitvička jeizera in še kam. Če bo dovollj zanimanja za talke skupinske izlete, bomo lahko od AMZ Slovenije dobili službeni avto z dežurnim mehanikom za spremstvo. Ko bo ta način razvedrila (in izpopolnjevanja) dovolj razvit, bo društvo poskusilo navezati tesnejše stike is kaikiim sorodnim društvom na Slovenskem Koroškem ali Štajerskem v sosednji Avstriji.
Letos bo treba dokončati gradbena dela pri- novih garažah ter pred zimo urediti plošča Za potrebe članov in tudi drugih lastnikov motornih vozil boanjo morali urediti zasilno delavnico v eni od garaž ter rampo za pranje in čiščenje na prostem.
Pred novo izvoljenim odborom so številne in odgovorne nalloge, ki jih bo lahko uresničil le, če bodo odborniki res pripravljeni delati in če bodo uživali podporo vsega članstva.' Nujno bo, da se vsi člani bolj zanimajo za društvo in seveda društvo tudi za člane, ne samo samo db letni skupščini ali pa Še to ne.
SREČNO POT!
-čk-
Želite postati planinec?
Z uvedbo 42-umega tednika in s tem v zvezi več prostih dni bo za nas »ravnince« koristno, ako se včasih povzpnemo tudi na kak hrib ali vrh. Pohorje, ki je prav blizu in za vsakega planinca začetnika zelo prikladno, nas vabi.
Kot nalašč za konec tedna je tura preko Pohorja primerna. Ako začnemo v soboto zjutraj pri vzpenjači, bomo v nedeljo zvečer končali pri Kremžarjevem vtrliu nad Slovenj Gradcem in se z vlakom vrnili nazaj. Kako prijetno se bomo počutili v ponedeljek in delo bo zopet lažje ,m mikavnejše. Tak izlet bo vsakomur koristil, za nekatere pa postaja prava nujnost. Visi, ki pri svojem delu pretežno sedijo, bodisi za pisalno mizo ali komandnim prostorom, bi morali več misliti na svoj oddih v uaravi. Za kogar je Pohorje že »predaleč«, ilma še bliže »štajerski Triglav« — Donačko goro in Boč. Ne bi bilo odveč, ako bi tovarniški odbor sindikata ustanovil sekcijo planinskega društva, ki bi še povezala s ptujskim ali mariborskim planinskim društvom.
Pred leti je bila določena
smer Slovenske gorske transverzale, ki se začne na vzhodnem Pohorju in konča na Slavniku na Primorskem. Smer je določena tako, da mora transverzalist obiskati vse naše važnejše vrhove. Obisk nam oskrbnik koče potrdi s posebnim žigom v »Dnevnik slovenske gorske »transverzale«. Ko je planinec obiskal vse obvezne postojanke, pošlje »Dnevnik« PZS in dobi značko. Vsak planinec, ki si »prisluži« značko«, lahko smelo trdi, da pozna naše slovenske planine in vrhove. Ne bo ga potrebno prepričevati, da je Slovenija res lep in privlačen del naše domovine.
-čk-
ZA NOGOMETAŠE
Za nogometaše so v Nemčiji začeli izdelovati ščitnike za noge iz aluminija. En pair takih ščitnikov, podloženih s penasto gumo in jermenj-em, tehta le 1,2 kg.
STROKOVNA KNJIŽNICA TGA KIDRIČEVO V mesecu januarju in febru-arjü 1964 so prispele v strokovno knjižnico sledeče knjige in strokovni časopisi:
Knjige — št.:
1076 — Zbirka propisa o higiensko tehničkoj zaštiti I
1078 — Zbirka propisa o higiensko tehničkoj zaštiti II
1080 — Ugovor u kupovini i prodaji
1082 — Zakon o privrednim prestupima
1085 —, Zakon o zastarelosti potraživanja
1084	— Zbirke svih propisa o
taksama
1085	— Komentar zakona o
stanbenim odnosima
Strokovni časopisi:
Tehnika št. 1, 2 1964 — Beograd Pregled št. 1, 2 — 1964 — Ameriška ambasada Beograd Kemija u industriji št. 8, 11, 12'
1963	in št. 1 1964 — Zagreb Kemijska industrija št. 1 1964
- — Beograd
Elektrotechnische Zeitschrift št.
À —, 1, 2, 3, 4 1964.— Berlin Elektrotehnische Zeitschrift št.
B — 1, 2, 3, 4 1964 — Berlin Elektronik št. 1, 2 1964 — München
Funkschau št. 1, 2, 3, 4 1964 — München
Angewandte Chemie št. 1, 2, 3.
1964	— Frankfurt
Chemie ing. technik št. i- 1964 — Berlin
Aluminium št. 10, 11 1963 in 1, 2 1964 — Düsseldorf Revue de aluminium št. 5 1963 Francija
A CE C revue-, št. 1963 — Francija
Cvetni metali št. 1, 2 1964 -— Moskva
AEG mitteilungen št. 11/12 1963 Wien
Brown Doveri mitteilungen št. 11/12 1963 - - Baden Siemens Zeitschrift št. 2 1964 — Erlangen * I. II.
KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO
ima v mesecu aprilu 1964 sledeči program:
I.	in 2. DRZNE PREVARE, ruski barvni -kinemaskopski film;
4.	in 5. TAJNI SODELAVEC, ameriški črno-beli film;
8.	in 9. KUTUZOV, ruski črno-beli film;
II.	in 12 NEZNANA ŽENA, egiptovski črnobeli film;
15.	in 16. DR., jugoslovanski črnobeli film;
18.	in 19. RIO BRAVO, ameriški barvni vistaviz. film, traja. 3 ure;
22. in 23. KROG PREVAR, angleški barvni kinemaskopski film;
25. in 26. SEVER-SEVEROZA-HOD, - ameriški barvni vistaviz. film;
29,	in 30. SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO, nemški črnobeli film, in
izven programa 1, do 3. V. IZ OCl V OČI, jugoslovanski črnobeli film.
Personalne spremembe
Člani kolektiva, ki dopolnijo v -miairau 1964 najdaljšo neprekinjeno delovno dobo v tovarni:
18	let: Mirko Koser, nastopil službo 1. 3. 1946;
17	let: Alojz Dajnko, -nastopil službo 25. 5, 1947, Franc Klaj-derič 3. 3. 1947; Anton Kokol 17. 3. 1947, Jakob Komet 25. 3. 1947, Aloijlz Kristovič 22. 3. 1947, Janez Lesjak, 18. 3. 1947, Jože Srpčič 18. 3. 1947 in Ferdinand Zalar 20. 3. 1947;
16	let: Anton Leskovar, nastopil službo 10. 3. 1948, Zdravko Zavrtanik 17. 3. 1948.
15	let: Štefan Dončec, nastopil službo 30. 3. 1949, Franc Kolednik 3. 3. 1949, Ana Plajmšek
2.	3. 1949 in Štefan Svenšek
26.	3. 1949;
14	let: Mirko Adamčič, nastopil službo 2. 3. 1950, Ludvik Anžell 15. 3. 1950, Konrad Kajnih 1. 3. 1930, Jože Toplak. 1. 3. 1950;
12	let: Janez Cafuta, nastopil službo 10. 3. 1952, in Adolf Vodušek 8. 3. 1952;
10 let: Anton Temeni, nastopil službo 11. 3. 1954.
Novi člani kolektiva: Emil Valenko, urar, Renata Hostnik, kemoHtehnik.
Odšli iz podjetja: Jože Emeršič in Ivan Belšak iz PE elektrolize, Ivan Lorber iz PE livarne .in Jože Peršuh iz PE el. vzdrževanja.
Naši 50-letniki: Evgen Andire-jek, irojen 20. 3. 1914, in Ivan Herikovič, rojen 3. 3. 1914.
Novi družinski člani: Jože Petrovič je dobil Branka, Franc Bratuša — Marjano, Ivan Krajnc — Ano, Jože Drevenšek — Cecilijo, Franc Dobnik. — Franceta, Stanko Breg — Milana, Anton Tomažič —• Damico, Anton Murko —- Darinko in Anton Lozar — Marjeto. M. T.
OBVESTILO
Obveščamo vse člane našega kolektiva, da lahko svoje prispevke za »ALUMINIJ« oddajo v pisarni svoje proizvodne enote (obrata), te pa naprej uredniškemu odboru (telefoni: 240, 405, 420, 230).
Uredniški odbor želi čimveč prispevkov članov kolektiva iz proizvodnje. Kdor želi v zvezi s prispevki pojasnila, jih dohi, če pokliče eno od gornjih telefonskih številk.
LESTEV, KI GRE V TORBO
Eden od mnogih ameriških radovednežev je postal, zaradi te svoje lastnosti izumitelj. Ker v veliki -gneči ni mogel videti čez igiavè sògledalcev, je izumil lestev, ki gre v aktovko. Lestev je iz aluminija. Razstavljena je 0,75 m visoka in zelo stabilna; Telita le 2 kg!
POGOVOR 0 STATUTU
■— 'Poslušaj, Franček, ali si že kaj bral osnutek našega statuta?
—	Seveda sem že.
.— No, pa si odkril kaj takega, na kar so pozabili?
—	To ne, pač pa so celo tako natančni, da mi zagotavljajo nekaj, kar je po naravnih zakonih že vsakomur zagotovljeno.
—	Me pa res zanima, kaj bi lahko bilo io?
--gjir Ja, v 188. členu nam na podlagi socialnega zavarovanja zagotavljajo starost.
28 kg ALUMINIJA V AMERIŠKEM AVTOMOBILU
Današnja potrošnja aluminija na osebnih avtomobilih v ZDA znaša ca. 28 kg. Ako upoštevamo vse aluminijske dele posameznih tipov avtomobilov na /svetu, znaša potrošnja na avtomobil ca. 118 kig. Pri letni proizvodnji 6 milijonov avtomobilov dobimo ca. 750.000 ton letne potrošnje aluminija za osebne avtomobile!
PLETILKE
Pletilne igle iz -aluminija so v zadnjem čaisu velika moda pri ženah v Angliji. Ne samo da so lahke, tudi elefesirame so v lepih živih barvali! Neka firma v Angliji izdela tedensko 2,250.000 takih igel'.
Tako smo g radi li letno kopališče
Naše novo letno (kopališče bo letos vstopilo v svojo drugo sezono. Služi ne le razvedrilu in rekreaciji naših delavcev in njihovih družin, temveč tudi športu. Otroci in mladina si v soncu in vodi nabirajo moči in kdo- ve, če ne bomo imeli v Kidričevem Čez leto še talente za telesnovzgojne discipline v vodi.
Na sliki: malčki so vzradoščeni gledali, kako smo gradili letno kopališče.