jbl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 40. V Gorici, 10. oktobra 1899. „So8a" izbaja vsak petek a in veljfc s ppSto prejemaria all-v'Gorici na ddni po&iJjana: Vse leto . . . . . f. 4.50 Pol leta . . . .. • » 2.30 Cetvrt leta . . '. . ,,1.20 Pri oznanilib. in prav take pri „$o-tltWicafi" se pla^uje za navadno tristop- no vrsto: 8 kr. 5a se tiska 1 krai » $i j? n ji *> ti ZaveCe drke po prostoru. SOČA Posaiiiente Sfovilke se dotyyajo po W.AQWov. v;Gor?H, ˇ; tobakarniei v go^-spnskj ulicir tyizo „ijreh krpri". iii na, starem irgu.— 'V Trstii v tobakarnir ci'V,Vfa"' (Iclla caseinia 3". '•¦'"•' "¦"'- Dopisi naj se blagovoljno pddiljajo uredm&tvu „Sble" v.'Gorici v Muilingtoyi tipkarni, jMroirnina pit oprayniitvu„SiD$»H na, Ifarenji v Stio^a-vi hjSi it 2J# ft Rokopisi se no vraSajo; dopisi naj se blagovoljno 'frauknjejoi. — DelaWm in drugirn nepremoinini se narocniua zniia, akoie ogiaue pri oredftiktyu. ?-K:®i-i ¦fPJUlUniWOBl DrLavni zbor. Drzavni zbor, prerojen in bistveno spremenjim po zadnjih volitvah in po vstopu (ieskib poslancev — zacel je delovati in vse nade in bojazni v njein za-stopanib narodov so oztvele, da, so se skoro strastno , vnele s tern pricetkom. In kaj bi ne, ko je sploSno, , opraviCeno rneuenje, da se z uovim diiavnim zborom zafine tudi nova dob a za Avstrijo, katere se mnogi ; vesele, a mnogi tudi boje, nedabiimeli prvi zaneslji- I vib uzrokov za vesetje, uiti drugi za^bojazeu? Vse je Se ; nejusno in negotbvb in ravuo zato je zaninmnje tern j veee — ker vse hrepeni po treiiutku, ko se vzdigne j zagrinjalo, katero se zakriva Taaffe-jeve praye namere. Dos.cdanja znamenja obetajo vsakakor avstrijskim, Slovanom preobrat na bojje; da se je Taaife-ju po-sre&lo, privabjt brate Cehe v drzavm zbor, da sede v ministerstvu tudi mozje slovanskega eutja, da delajo: drugi dobroglasui avstrijski veljaki, kakor Hohemvart, Potocki in c)rugi % vlado v prijaznem sporazumljeuji in da se ustavoverci v skrfieiiem Stevilu pborpgujejo zoper vlado — vse to so ugodna znamenja. Zreci na nja klt&nio zueetemu dizavnemu zboru iz dna srea: bonis avibus! Ustavoverue novine razvrSfiajo politique stranke v poslanski zboruici tako-le: Ustavoverna stranka Steje 169 glasov, na strani jej stoj6 3 Rutenci, 2 demo-krata in % Italijana, o katerih se zauaSajo, da bodo vsaj v vseh drzavnopravnih vpraSanjih glasovali z u-stavoverci. Ustavoverna i>pozicijtt bo stela po tern takem 176 glasov. Na desuici zbornice se pa ze* dinijo sledeci oddelki v veliko Bavtonomisticno,' stran-ko: Klub Ceskih poslancev in fevdalcev z 59 udi, poljski klub z 57 in pravna stranka z 56 glasovi. Ce se piisteva tern 172 glasovom §e 5 glasov ministrov-poslancev, potem Steje viadna stranka 177 glasov, tedaj e n glas v e c i n e. -*- BSlovenskemu Narodu^ se pa pise z Danaja, — najbrze iz poslanskih kro? gov—-rda so ustavoverci dne 6. t m., to je na pred? vefier zborovega otvorjenja vse svoje ljudi skupaj zbobr Bali, a da jih je priSlo k saodu samo 151 alipodru-gib porocilih 161, njihov program pa da je podpisalo od teh samo 139, po demur je soditi, da je ustavoverna stranka ze 16 oslabela. Dalje se piSe BSlov. Narodu": Klub desnega centra pod Hohetrwartom je imel v ponedeljek krat> ko sejo in odlo^il volitev predsedni§tva do prihodnje seje. Imel bo lcacih 53 udov. V tem klubu so vpisani Siovenci in Dalmatiaci. V t e S k i dr^avnopravni klub so tudi MQravani in konservativnj veliki posestniki vstopili. Posvetovali so se pod predsedniStvom dr, R i e g r a. Navzofieu je bil tudi minister Pra2ak. Sklenilo se je, da se bode „Gcsky kiub na ri§sk rade" glede driavnopravni^ pra-§anj vselej doihenil z druzinii frakeijami avtonomist id ke stranke. Omeniti je, ka so se Bustavoverne" novine nekako privadile temu izrazu. Pri prvej zborovi seji so bjli navzofini vsi mi-nistri, Starosta, tirolski poslanee N e g r e 11 i — in ne kakor smo zadnjiC napatao i|orofiali pi, Elvert — je predsedoval in prvi polo^il slpvesno obljubp.— Po-zjlravil je na to z gorkiriu besedami zbornieo in spre-jel obljubo vseb poslancev. Tudi v gosposki zborniei se je blizo enako vr^ila prva s^eja, V svojem govoru je rekel predsednik grot' Trautmannsdorf iriej drugirn, da sedanji drzavui zbor bqde v prvi vrsti gojii de-janske praktifine interesc. \ Naslo.dnji dan s. t. iu. malo pred poludne zbe-ri'jo se vsi udje ubeh dr^avnih zbornic v veliki dvo-rani ce.sarske palaee; vsi so, v uajprazniCnejsi opravi. Tocuo ob poludne vstopi cesar, pred njim uadvojvode, ministri, glavni adjutanti in dvorni dostojanstvoniki v blii5(iecili uuifonnah. Trikratui uavduSeni iivio){lici pozdravljajo cesarja, kateri bore na to s povzdignje-nim glasom prestolni govor. V njem pozdravlja naj-prej ude obeh zbornic o pocetku novo dobe ustavnega ilelovanj-i. Izrazuje potcm fevojo zadovoljuost, da So poslanci preljubJjeucga mu Leskega kraljcstva, nc da bi lavnali zoper svoje pravno prepridauje iii vkljub razlicnosti svojega menenja, vstopili v dr^avni zbor. S tern je storjen veiik korak v dosego splosnega spo-. razumljenja in obene poravuave. „Jaz se trdno uade-jam", pravi vladar, „da se po sploSuej zmemosti in vzajemnem sppStovanj,i pravic posreCi Va§im lazpra-vam, da dejansko dosezete ta cilj, po katerem se je treba vedno spenjati v iuteresu ur^avne mogoCnosti, da se zagotovi po tern naLinu qd strani vseh narodov enako in enako radostno priznanje ustave." Prestopivsi k opravilom, katerih se bo treba lo-titi, omenja prestolni govor najprej nacrte postav o vojski. Razpravljaje te postaye uaj bode drzavnemu zbom vodilo, da je lastna moC najbolje poroStvo miru, v katerem morejo uzivati nuiodi sad svoje delavnosti in da mora biti cesarstvo vedno piipravljeno, zastaviti vso svojo moc, kedar gre za bvambo dri. interesov. LISTEK. Dalje naSrt postave, po kterem se zboljSajo do-bodki invalidom, preskrbi se pomoc vdovam in Biio-tam v vojni padlih vojakov, pomoro se reVnim dru2i-uam v vojno poklicaidh mo* o casu mobilizacij, vse to pa po vpeljavi vojpvto davScine, katera je u2edo-loLena po poytavi o vojski; in potem omenja tiidi po-stayo glede. oskrbovanja Bbsne in Hcrcegovine. •— Nft to prestopi nadr^avno gosiiodarstvo, katero bode ko* llkor mogoce var6no. V dr^avnem prorafiunu raz-kazani prcma,njkljej se pokrije s pdviskom dr^. dohodkov; nc bodo se delali uovi dolgovi, niti se ne bodo pre-napenjnle ljudske pridelovalue mofci. Vlnda bo podala nov predlog zastrau pretiravtiave izravnega davka. Dr-^avnenui zboru pa tiaj se posrofii, da se slednjifi iz-vCde zboljsauje dafincga sistema tako, da bodo dr-i^avna brcmena primernujse ra^loljewi. Skrbelo se bode, da b kolikor mogoce prospeli javni promct z domiiijitni nridfdki po ugodnejsili kup* aijskih pogodbah. Dogovori, ki so se v noveji dobi zaCelj, pputajo, da se ugodno mode trgovinske raz-mere z nein^kim ccsarstvpm'. Zihu^iijo novih pokvajin v daCno (coluo) zvczo in ustunovitoy' pbcuib inagacl-nov v Trstu vzbujajo na^lo, da se tr^n'o oiivi h&& kupfiijski promet. Dalje omenja prestolni govor, da bo parlamontu skrbeti za razvpj 2eleznic in olajsanjc brcmen,' Ui ji^ nalaga diiavrio poroStvo. VJada si na vso mod priz,adeva, kakor Jiitromo* gofie koncati dogpyorp zastrau izdeloyapja1 arlbersk e zelezuice, katera postaja ,6erfalje vaioejSa* Naznatijeni so daljo naCiti postav zastrau zlo2be zemljiSC; zastrau revizije 9brtuiSkib redoy zlasti v'iiii* men, da se'o2iv6 male bbrtnije'; zastrap yijedbe'raz-mer mej gpspodarji in #e]avci; ppstaVa 0'potiijlkijji. ia deloma tudi odpustu davka posojilhicam;' nafrti postav proti ncppSteriemu ravnanju pti ^ospjilih (ptoti dderuStvp) in zastran p|>rpScerij(a legalizacije tabii^lsir* hih dpkumentpy, feeder gre za iiianjSp! y'rednost';' ^e» uravnaya c^vil^ raynaye in kazenskega zakoriika in slpdnjiC zbolj§^nie diihcvenskih j}iaL. ^ Prestolni ^pvpr poudarja1, d«i so nisp mogli de* jplni zbpri sHUcati pred drlavoiih zborom, ker jezad. nja driavnozborska sesija dalje trajala in so se potem vrSile uove volitve. Zato priporoCa zmernp ia modro porabo Lasa v razpravah, da bodomogle postavodajhe skupSCine odsibraal rpdpp drugo za drugp zbprovati, Prestolni' gpyor iagotavjja, da so razme^e na zvunaj na vse strani mirue in nefcaljene. d'asejeber- B B R D A. (Konec.) Posestva in sodstvo v St. Florjanu sta bila dobila 1. 1575 brata Maks in Fiance Dorubeig. Za njiiua so posedali §t. Florjan plemeniti Formentini ip v novej§em casi baroni Tacco. V Pevmi so zlveli v XIII, stoletiji plenieniti gospodi Si^ sfried, Andrej, Buigfjiin, Oton in Henrik, ki je bil 1. 1325 glavar v Gorici. Po njegovi smerti so dobili Pcvmo Herbersteinci iz Solkana. Kako yazna so Berda, pokazalo se je zlasti v pbeh benaSkib vojskah. Sredi§6e takratnib dogodkpv je bil §t Martin, dobro uterjena vas se itirinii stolpi. Dolinost te stolpe braniti in popravljati so imele Stiri bli^nje ppeine. ^ato so pa tudi vsi bli^n|i prebivalci nahajali zayetije v Smartinski terdnjayi. — Spomladi 1. 1509je bii odvzel Marko ZatiSki Bene-canom vsa Berda. Hjib vpjskovodija Markp, Delfin je drugo leto brezi uspeha sku§al premagati St. Martin: prebivalci zdruzeni z avstrijskimi vojaki so ga potolkli in zapodili nazaj v GradiSce. V drugi vojski so napadli BeneCani ze koj spomladi 1. 1616 Berda. Aii general Trautmannsdorf je bil 2e popreje dobro zavaroval va^nej§e kraje z mail mi posadkami. Beneski vojskovodija Giustiniani je &1 s^er jpremagal J)obrovo (2Q, januarja); ali nred St. Martinom je bil pobit. Vsledi tega plane terdnjav-ski poveljnik France Morelli (oce goriSkega zgodpVi-narja Katla Morellija) se svojo stotnijo nad Dobrovo in jo sopet pridobi. Umikaje se opusto&lisofcenecani Berda in zato udarijp Avstrijci cez Idrjjo ter se ma-scujo nad futlauskiiui vasmi tija proti Cedadu. 20. a-prila 1616 udarili so Beuecani sopet v Berda jn pri-dedi do St. Flprjana ter ondi vse pomprili, kar so nasli. ZaCetkom naslednjega leta je hotel beuejki general Medici na vsak nacin osvojiti St. Martin. Zase-del je najpopieje vse ceste, po katerjji bi bili avstrijski vojaki lahko prisli na pomp6 terdnjavi. Zbral je potem svpje uajbpljse vojuke iu v noci 5. februarja 1617 hotel je iznenaditi posadko. Ali kmetje so to zapazili in posadko opozorili. Pod vodstvom GaSparja Neuhausa postavila se je ta krepko v bran naskaka-jofiemu spvra^uiku. Streljanje pnvabi yojake tudi iz drugih vasij in ti obdajo BeneCane na vseh straneh. Sedaj se spiaSijo sovraznikovi konji in narede veliko zmesnjayo. Vsledi tega so mprali konjiki odjezditi, pe&cipa so zgubili serOnost in se spuatili v beg. St. Martin je bil sopet svoboden in % njim vsa Berda, Mesto sovraznikov obiskovale so pozneje to de-zelico podnebne nesrece, ki navadno konOajo najboijSe brijske pridelke. 9. julija 1706 in 23. julija 1729 je bila po vseh Bordih tako straSua toca, da ni ostalo lista ua drcvesu. L. 1837 je bil straSeu yertincc v Berdih. V Kojskem je odkvil zvonikovp strphp in Ppd-aabotiuom je izrul veC uipgocnih hrastov. .,1,^.,.,^ w&aapx USHiyjJIIJIll l.,fILHM^III Vipavski tergi, Vipavska dolina spada natomo k goriski grofiji, kakot sploh ves tisti delKranjskega, iz katerega'se vode odtekajo v jadransko morje. In tes, ih pri; usta-novitvi gonSkp grofije (1. 1001) zdruzena'je bila' vsa vipavska dolina z GoriSkim. To zdrtticnje je trajalo yes cas, dokler je Jivela rodovina goriSkih grbfov. Se le cesar Ferdinahd'I. je loifiil t ^528 vipavsj^i ,okraj od oase grofije,' ter ga piidru^il ftranjs^i vpjvodini (kakor tudi skpro ves Kras). Goriski stahbvi so yefi-krat zahtevali, naj se liredi mej"as'proti Krairjskemu (kjer so legale gorilke enklavet St. Vid, .Bazdefto, Veliko in Malo UbeUsko). fakp so terjali tudi 1. 16106, W GbHlkim. Takrat je bil vipavskr bkraj edeh Izmedi Sesterih kantouov, katere je, opsegal. tedariji distjiikt hedu Francozbv jp* ostala §e vednb pri GprlSkem, dokler je nesb 2i.dktobra 1814 pbdredili pbstojnSkemu pkroiiju. Tudi v cerkvenera obziru je spadala Vipava pod gorisko Skofijo, bd kar je bila ta ustahevljena 1.1751. Tdda Skof Walland je tbiil, da ima premalo du^ov-SCine za svojo skotiio. Zato je prepustil 16 fair iju-tljanski Skofi^i, mea mi v^ TipavsW mfytf* T9 linska pogodba v svojih bistvenih dolot-bah izvrSila in «¦ da se je dogoalo zasedanje novopazarskega sandza- '-kata na podlagi iste pogodbe in v prijateljskem spo- : raznmljenji s Porto. Zdaj bo imela vlada skrbeti, da ; prospeSi razvoj naSih ekonomienifc zvez z Orijentom. | Prestolni govor sklepa z besedami: „Mnogi do- j kazi zveste Ijubezai in vdano3ti Mojih Ijudstev do i Mene in do Moje Hi§e in enako mej vseroi narodi fcdalje bolj vzbujena zelja po oni slogi, v kateri 4iv6 i mirno uze stoletja Moja Ijudstva, — so dobro deli I Mojemu srcn. Te izjave so jni porostvo, da se boste znali tudi Vi, navdani istega duha slnznosti in zmer- I nosti, zediniti na poljx ustavnei delavnosti, da se do- J seze miren in trajajoC razvoj obcnega blagostanja. Av- I strija, zvesta svojemu zgodovinskeinu poklicu bo zavetje pravicara svojih dezel in svojih Ijudstev v njih ne- 1 razdeljivi edinstveni zvezi, tempelj vsetej odprt pra- 1 vici in pravi svobodi.* 1 Poalanci so pogostoroa segali s pvitrjevanjom in I pohvalo v govor in ko je ccsar izgovoril, gronielo je | v krasni dvorani navdusenih zmokliccv. To korcani I aloveanosti so zopet spremljali trikratni iivioklici od- I hajajocega cesarja. I Prestolni govor obeta mnogo in ne saino tof I ampak kaze tudi na pripravljeno mnogovrstno, v vse I drzavne intense segajoce gradivo. Zdaj je na po«lan- I cih, da opraviCijo vanje stavljpno ljudsko zaupanje, a J pri tem naj ne upebajo toliko svojih pljuc" ?. ncnspe§- | nim besedovanjem, -— ampak zmerno in modrol naj porabijo cas, kakor jim priporoca krona, I in vest in Ijnbezen do svojih zastopaucev, pa neupog- I Jjiva zvestoba do sknpne staroslavne domoviue naj I vodijo in krepe njdiove dusevne mo6i, da bode njih I delovanje na vse straui uspesuo. I Kako naj se posestnikom brcmena zlajsajo? Javua bremena, ki tezijo na posestnikih, hoSemo lociti t dve veliki vrstif to je v drzavne ali cesarske davke in pa v dokiade k driavnim davkom; k prvim spadajo ne le posreduji in neposrednji davki, ampak tudi koleki in vsakovrstne druge dav§6ine, k drugim Si dokiade za dezelne zaloge, za vzdrzevanje cest, udskih sol, za zalaganje obcinskih stroskov, h Kate-rim pripadajo tudi bolnisnicni stioski. Da se ne bodo mogli zmanjsati drzavni neposrednji in posrednji davki, to je hisni, zeudjiscmi in pa vzitninski davki, to prihaja od tod, ker drzava potrebuje neizreceno dosti dchodkov za vsakovrstne potreoe, h katerim spa-dajo v prvo vrsto obresti za ogromni drzavni dolg, potem stroSki za vzdrzevanje vojske, zapla&lo pokoj-nin in pa plaS cele armade uradnikov, in v tem ozi-ru bomo morali bit; zadovoljni, ako se vladi posreci, da se vsi davki praviCno porazdele raed vse davko-plafievalce, kar storiti je ona obljubila. Druge dav§ci-ne pa, ki se tudi stekajo v drzavne blagajuice, kakor koleki in pristojbine (takse) se bodo lahko zdatno zmanjSale, kakor hitro bodo povsod vredjene in vpe-Ijane zemlpke kojige, ker potem ne bo treba proda-jati zemlji§6 na videz za posojen denar, ampak zasta- se je zgodilo vsledi bale papeza Pija VIII. „ln su- I pereminenti digaitatis specula", 27. julija 1830. I Eraj Vipava se omenja v zgodovini pervikrat | I. 1154. Takrat je darovala grofinja Hadwich pi. Bo- I gen pet kmetov pri Vipavi samostanu botrinjskemu I (Victring) na Koroskem. Kakor prica je podpisau tudi | nek nUiluinus (Ulvin) de Wippach* (Archiv f. oester- j reichische Geschichtsquellen Bd. XIX pg. 73). V Vi- I pavi sta bila dva gradu. Gorenji (sedaj razvalina) je I bil lastnina oglejskega patrijarha, v dolenjem pa so j se bill ze zgodaj ukoreoinili goriski grofi. Prav za j prav pa je spadala Vipava z okolico neposredno pod I patrijarhovo oblast. Tajejje postavijal svojega oskerb- j nika (in sodnika) ter dajul posamezisa zemljis6a v uzi- I tek svojim zvestim plemicein. Tako je podeiil patii- I jarh Rajmund della Torre 1.1276 Dietmarju pi. Grei- I fenfels (Reiffenberg?) goreDJi vipavski grad, 43 kme- I tov in vso desetino v Vipavi. L. 1320 pa je podeiil I patrijarh Pagano ravno ta beneficij Raiuerju pLOster- I witz. Se ve6 drugih plemicev je dobiio od patrijarha | manj§a posestva v Vipavi in okolici, n. pr. Vorcinau j Greifenfelski, Oton, Paukrac, Vrizii, Gotf.-ied in Ge- | rold Vipavski itd. Konrad Vogerski je dobii I. 1291 I v uiitek lep stolp v vipavskem gradu. V tergi Vipavi j bo imeli posamezna beneficija: Ezzeiin in Berthold ! Vipavski, Golloue pi. Stegberg itd. j Ravno tako so imeii tudi gotiski grofi svoje pod- I lQ?«ne plemiCe v Vipavi. Ti so stanovali v spodnjem I gradu, katerega je bil patrijarh Gregor zaj?gal 1.1268, j ker je bil takrat v vojski z guriskimi grofi. Tak goriski plemiC v Vipavi je bil I. 1274 Rudiger Vipavski. J h. 1298 je razUdii goriski gruf frijulskiin pleniidem ve6 beneficij ua Vipavskem. Tudi patrijurhov^ga gratia I so skubali goriski grofi poiastiti se, n. pr. 1. 1299, ! 1323, 1340. L. 1842 izivti grof Albert IV. vipav-ski | grad patrijarha Be-traudu iu ta iuu ga soput pre usti : pa dve Icti, a pogojem, da ga bode moral patrijaiho- j s vila se bodo lahko zemljisca in dala v zagotuvilo ali i hipoteko za isposcjene svote, kar prizadeva nianje : stroskov, kakor jili pozJrajo sedaj navidezna protlajil- • na pisma.. Na drugi strani pa se odstranijo vse prav- ; de, izvirajoie iz takih navideznih pisem. Ker bodo i zemljiske knjige utrdile posestne in lastninske pravi- ce, zmanj§ale se bodo tudi pravde za posest in last- nino, katere pozirajo dan dancs posestnikom mnogo denara. Torej bi se moralo za to skrbeti, da se zem- lji§ke knjige povsod Cem httreje nvedejo. Ta delo gre zdaj zarad premale dotacije dotifinega zaloga — i'na- I vadno se vsako leto pred koncetn leta posa§i, vsled I ieaar se mora vae deio ustaviti) — le polzevo pot. I Zato polagamo driavnini in dezeloim poslaucein na j sree, naj povzdigmjo o pravem dasu in na pravem j mestu svoj glas za to, da se ta dotaeija zdatno po- I mnozi, da bode mogofie zemljiske knjige vsaj v tiveh I letili v celi dezeli arciliti in izvesti. I Ako pa ni prawga upanja, da bi se kedaj znranj- I I Sali drzavni davki, je to vendar mogode pri dokla* | I dan na dr&vne davke, katere vse skupaj prestgajo j I svoto drfavnih davkov. I I Kako bi se dale dokiade zni^ati, to hocemo rcs- I no prctresati in objaviti. I Glede dezflnib doklad moramo koj opaziti. da | se bo dalo pri njih le malo doseci, dokler ne nehajo I doplafievanfa za zemljisfino-odvfzni zalog, kati»ra bo-I do §e marsikako leto trpela, in dokler bode pokiiva | nje bolniSnidnih stro§kov zabtetalo velikih svot, ka-1 tere se bodo §e le tedaj zdatno zmanjsnle, kedar se I prevstroji sedaj veljavna domovinska postava, ki je I za naso dezelo tako po^ubljiva. Z veliko varfinostjo bi I pa vendar tudi d»kLela lahko nekoliko prigospodariia I in upamo, da bodo nasi dezcini poslatici, katerim je I nasa reva dosta znana, vso skrb v to obraili in se I ustavljali vsem nepotrebnim stro§komT da se de^elne I dokiade po mogocnosti zmanjSajo. — I Ker je sedaj vse delo za uredjenje ali edkupilo I zemljiScnih slu^nosti kon^ano — razmotala se je le-I tos namreL tudi zmedena Strena doticne obravnave I za Dol-Otli§ko obemo — zbri§e se lahko svota, ki je I bila doscdaj v ta nameo odkazana, popolnoina iz de* I Mnih pretidarkov. Tako se bo dalo tudi kaj prihra-I niti pri dezelni kiuetiSki §oli, ker, kakor sl&iino, bo I dalo iQ lotos oskrbovanje §oli pridanih zernljiSd nekaj I Cistih dohodkov. I Obrnimo se sedaj k doktadam za obfiinske po- 1 trebe. One s2 vipavsko cerkev proStiji v I Gradcu (Strassbiirg) na Koroskem. Pape2 Pavel II. J je poterdil to izrodtev in §e vedno izverSrije patron-I stvo omenjeua proStija. StarejSa od Vipave je A j d o v s 6 i n a. Ze od ! nekdaj je pelj»Ia cesta iz Pauonije c>z HruSico po vi-j pavski doliui v Italijo. Ob tej cesti sezidali so Rira-! Ijani kraj Hubtja uterjeno postajo „Ad Ftigidum", da 1 so vojaki in popotuiki ondi prenocevali. Blizu tega u-! terjeuega taborja potolfie cesar Tbcodosij puntarjaEu- naSati urada, kateri se sedaj y mnogih iupanijah navadno po vsaki novi volitvi premika od ene v drugo periferijo, ali iz enega v drugi kouec Zupanije. Tako osnovane zupanije imele bodo veCjo veljavo, bodo za-mogle vzdr^avati sposobnega tajnika in skrbeti za po-licijsko varnost in policijski red, kar se sedaj skoro v vseh malih zupanijah pogre§a. Ker bi bile zupanije primerno veLe in vendar ne preveiike, oskrbovale bi lahko dobro njim odlocene posle lastnega in izrocenega podrocja in bi vendar manj stroska imele, kakor jih ima sedaj vcC malih zupanij skupaj, in vsled tega bi se obcinske dokiade zdatno zniaDJsale. Drugi veliki stro§ki so ti, katere prizadeva vzdrzevanje skladovnih cest, za katere se skoro v vseh o-krajih terjajo znamenite dokiade k izravnim davkom v denarju in v sluzbah. Pri vsem tem, pa niso skla-dovne teste v takem stanji, v katerem bi lahko bile in bi morale biti. Ti stro§ki bi se dali prav zdatno zmanjSati, ako bi se cestna postava temeljito preustrojila in posta-vila na nova nafiela. Po miScm inencnji morala bi se ta. postava tako preustrojiti. Gosp. c, k. okr. nadzornik Vodopi vec, kot predsednik pozdravi zbrane v kratkein govoru. Pred-stavlja nauzocna gg. de& Sols, nadzornika in glavarja tolminskega. — SkupScina izvoli dva zapisnikaija in predsednik izvoli si svojega namestnika. Sledilo je potem nadzoruikovo poroeilo; in za njim preSel je zbor na dnevni red: „o ucnih nafirthV—Sprejete so bile ie take tabele (nacrti), ki ne terjajo, da se po-dufiuje razen materinskega Se kateri dru-gijezik. (Cujete bovSki nemSkutarjil?) Tako so postopali, kakor smov „SoLiB citali, tudi ucltelji go-riSkega in sezanskega okraja, ter zahtevali ^nafirte" le za materinSeino.—S tem so javno dokazalina-Si u&telji, da cislajo mnenje pedagogov a la Komen-ski; da duh notranjskih wzwergleijev" Se ni proderl na Primorsko ; da „Ritter v. der traurigen Gestalt" v Ljubijani zamac uriva svoj „furor teutonicos"; poka-zali so naSi ufiitelji, da imajo izvrstne „vedetett, ki, izpostavljene na dobrih pozicijah, klicejo pri vsakej vee* Solskih knjig v nemSkem in slovensketn jeziku. V P. Markovi kojigi nSkupspravlanje Kraynskeh Pisaniz44 1. 1779 je prestavil Edling Devovopesen „Lubesn Jo-2efa Rinisk. Zesarja*. L. 1781 je izdal v Avgsburgu seianko »Der Isonz und die Lai bach". Blizu AjdovSeine stoji na okroglera gridi vipav- | ski Sv. Kriz. Svojo vastoost je dobil od tamoSujega i grada, o katerem ne vemo, kdo ga je sezidal. V za-ietku XVI. stoletija si ga je bil pridobil Vid della Torre (Thurn) in cesar Maks mu je podelil tudi on-daSnje sodstvo. Ker je bil posodil 1000 goldinarjev za bojne naineue, dal mu je cesar v zastavo dohodke | sodnije in vinskega daca v Krizi (1543). Takral je zadobil ILni celo niestne pravice. Vidov sin France proda 1. 1547 Ktii svojemu soiodniku Ahacu della Torre (iz pliberSke rodovine). In J. 1605 je Henrik Matija Thurn, preselivsi se na Cesko, prodal Kri2 grofu Hennanu Attemsu. Njegov sin Friderik dobi 1. 1634 sodstvo v kriski okolici in vseh vaseh CerniSke fere (ajdovskega okraja). On ustanovi 1. 1634 v Krizi samostan za Kapucine. Cerkev io samostan je zafiel zidati 1. 1637 in 1. 1643 ji je posvetil SkofMihaelde Kumberg. Razen svoje cerkve oskerbovali so kapucini pridige tudi v rudarskem mestu Idriji. Sedemnajset-krat na leto so Sli tije gori, zlasti v adventu in postu. Zato so jim pa dajali JdrijCani potrebnih dervi. V tern samostanu je 2ivel slovenski pisatelj Janez Lio-nelli SvetokriSki (fl714), ki je izdal odl. 1691—1707 (v Benetkah in Ljubijani) pet zvezkov svojih cerkve-nih govorov. Po svojem novcm posestvu so se zaeeli imeno-vati Attemsi tudi „baroui KriSki" in ustauovili so po-sebno rodovino, ki si je pridevala izkljucljivo ta na-slov. Iz uje se je rodil Jozef, ki je umerl 1. 1757 kakor Skof v Ljubijani. L. 1848 je zgubil Kri2 sod-nijo iu od tedaj seiu propada moCno. priloznosti podljeznenemu „zwerglerjuH: „Halt! wer da!" in Mzwergler" ne imajofi prave Blosungea je — ujet in peljejo ga kot Hadzi Lojo v zavetje ohladivSi mu vrofio krv v mrzlej Socl—'Tako je prav!— Po tej toclci se je versila volitev v c. k. okrajni Solski svet. Izvoljena stagg. Gr^elj in A. Fajgelj. Prilifino ali prav zaprav nepriliino dital je g. Likar, ucitelj v Cerknem — motiviran predlog, da naj se uciteljcin place povikSajo; a gosp. dez. Sol. nad-zornik ga je zavrnil, da ni predlog na praveiu mestu stavljen. Po obedu so se ucitelji razSli. Danilo. Iz Istre 8. okt. (Izv. dop.) Reva in beda in niL druzega nego reva in beda sta dan danes glavni predmet vsakej govorici. Jaz sem preprican, da bosta stiskala pasove tudi KraSevec in Vipavec prihodnjo pomlad, ali v takih stiskah kakor m u^e sedaj znajde srednje-isterski kmet, ni menda nobeden; prehude so in se strahom misli filovek, ki pozna tukajSnje razmere, kako in s cim se bodo te opankaste bozje stvari firez zimo prelivele. Uzc do gila tice od vseh zapuSCeni ljudje v dol-geh, izpile so jim karnjelske pijavke,—-ostudni mrLes, krpeveu bolj kot cloveku podoben, — ves sok in zdaj pa Se ta nesrefina letina.— Da boste inieli vsaj mali pojem— o niCevoBti le-toSnjih pridelkov, naj Vam sporofiim istiniti sluSaj, da je namrec letos oskibniStvo knez Auersperg-ovih po-sestev zaoralo 118 brent turSice — a pridelalo je ni niti d e s e t brent, dalje da se mora zadovoljiti po-sestnik, ki je v srednji letini do 230 Bpodov dobrega vina pridelal, z dvema spodoma. Da, prehodil sem lepega polja, obsejinih njiv in Vinogradov, ali hudo me je bolclo serce in Mostno sem ziltukajSnemuter-pinu v obraz, v katerem sta se iztazevala strah i obup —kajti suho in opaljeno bilo je vse—pa prav vse. „Fala Bogu! poginut demosvi—ako nasdobri car I ne poniore." To jim je edina tolaiba in ka^e •— da bode ta njihova zdja vsaj deloma vsliSana, kajti vla-da se je prepriLala, da preti v istini srednjej Istri Inula lakota in delajo se n^e priprave, da se bode reveftiin se ziiuiu pomagalo. 1 Ali pri tej priliki opozorili bi mi radi vlado, naj pri podelenji te podpore premiSljeno postopa—in se-danjim obcinskim poglavarjem in di'zclncmu odboru I poreSkcmu vsako mcSanje v to zadevo odstriie—kajti I tern odkritosreno povemo—nTimeo Danaosetdona fe- I rentes". 0 privatnih osobah naj pak ne bode tu niti I govorjenjii, kajti zuano je, da je vlada pred nekimi I leti o taki ptigodi tudi napomoc' pritekla revezem.— 1 A posredoval je nek privaten trgovec in govori I se, da je samo slabo, pokvarjeno turSico prodajal, I a za najboljo — od vlade placen bit. Ako kjc, dragi I prijatelji, je pri tukajSnjih trgovcih, veCinoma pri Kar- I njelih, kosmata vest doma. I Zastonj iSdeS zrda po celej Istri in to iz ediuega 1 uzroka—ker se ti AbrahamCki boje,da bi jih Karnjel, I prava Siba bozja Istrova, ne osleparil. I Zato bi pa mi, ki razmere isterske prav dobro I poznamo — in ko nam je blagor isterskih terpinov v rcsnici na sercu, piiporocali, naj Visoka vlada sama I po svojik organih ter po nasvetu duhovScme kmetu podporo deli, da se ne bi na kvar blagemu namenu in revnemu kmetu spet bak oderuh mastil. Za zdaj toliko prihodnjid kaj druzega—aaj torba je polna—samo lenoba v slazbi bozji jemoj atari p o-verba ni greh**) , j PoHtifini pregled* 2 DUNAJA. — 0 dr^avriem ibotn poro^a | obsirno uvodni 61auek v danasnji stevilki* Naj samo se dostavimo, da ve6ina dunajskill novin, katere so nam danes doSle v roke, prav ugodno sodi oprestolnem govoru, ker razvija program delavnosti na polji driavnega postavodajstva v takem zmislu, v kakorSnem je najnujnejsa po-treba, da se izvMe. Baron Hay merle, vrnivSi se z Italije, kder mu je kralj Humbert pripel na prsi veliki kriz Mavricijevega in Lazarjevega reda, prevzel je opravila vnanjega ministerstva namesti grofa Andrassy-ja. V PRAGI se je 4. t. m. sklenilo zboro-vanje trgovinskih. zbornic. Jednoglasno se je bila sprejela resolucya: Colno pogodbo bilo bi dobro samo tedaj z Nemdijo skleniti, ako se novi nemSki tarif zni^a in naS avstrijski tarif nemskemu primerno prenaredi, apreturno ravnanje pak se mora odpraviti, RUSKI kancelar, knez Gordakov in nemski kancelar, knez B i s m a r k, snideta se, kakor poroLajo novine, Se to jesen k pogovoru in to na posebno 2eljo dotiCnih vladarjev. Tako j *) Za fioga, 8pokorite ae; aaj imaroo tucU mi n»d taki- ' ni ipokorjeatoi gw8»iki neixmeroo v«w^» Ojp, w«q, sta se namre5 dogovorila nemSki in ruski cesar pri shodu v Aleksandrovem. SRBSKI knez Milan se je vrnil iz NiSa, kjer je bil skoro 11 mesecev, v Belgrad. NA PRUSKEM je znanih do zdaj 412 volitev za dezelni zbor. Izvoljenih je 116 konser-vativcev, 92 iz centra, 90 narbdnih liberalcev, 43 svobodnih konservativcev, 33 naprednjakov, 19 Poljakov, 1 demokrat, 19 jih je §e neznane polit. barve. Mej izvoljenci] so 3 sedanji in 3 bivSi ministri. Domade stvari. Kmetijsko drufitvo v Gorici bo imelo iz-redni oUm zbor dne 16. oktobra ob 11. uri predp. v pisarni kmetijskega druStva v Gorici, Dnevni red; 1. Ostavka gospoda grofa France-ta Coroniui-ja. 2. Volitev predsednika. 3. Razlidni predlogi, — Pripo-roCamo gg, druStvenikom, naj se oeleze kolikor mo-goLe vsi, in Le tudi v manjSini, naj skrbe, da raz-loLno povejo svoje menenje o homatljah, s katerimi se trudijo nekateri zagrizeni tmsprotniki slovenskega oddelka na§o kmetljske Sole dosefii, da se rajSl cell zavod razruSi, nego da uzivajo Slovenci na njem po-polno enakopravnoit, PoStarsko druStvo za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo bo imelo svoj letoSnji redni obcui zbor dne 15. t, m, ob 10. uri predpoldne v G o r i c I v gostilni pri „treh kronah" se uledefiiin dnovnim re-dom; 1, Predsedniltveno porocllo o preteklem dru-Stvenem letu; prebcre se ponovljena peticija nagoip. , ministra za trgovstvo in na driavni zbor. — 2. Bla-i gajnik poroCi o druStveui denarnici in o etanji dru-I Stvenikov. — 3. Piedlozijo se zapisniki letoSnjo du-najske konference in poica2e se fotograftCna podoba one adrese, ki jo je druStveni odbor poklonil due 24. aprila tcko6ega lela^Nj. VidiCanstvoum o priliki are-berne poroke. — 4. Razgovor o prenaredbi pravl!.— 5. Svobodni predlogi. — 6. Nova volitev poddruLniL-nih predstojnikov in svetovalcev, — Ju?.na in Rudol-fova geleznica ate dovolili dele^nikom polajSano voznino. Odlikovanje. Toma2 Hohenwartor, pro-fesor na celovSkcm giinnaziji kateri je poprej vcC let slU^boval na goriSkem gimnaziji, ter je bil tukaj za< radi svoje odlicne zmoznosti, zanimivega predavanja in stroge pravienosti zlasti marljivira dijakom jako priljubljen, je na svojo proSnjo stalno vpokojen. V priznanje dolgoletnega, zvestega eluibovanja podelil mu je cesar zlati zasluzni krizec s kroao. Uravnava zemljifidnega davka. Septembra meseca so se koncala na vsem Primorskem cenitvena dela, katerih je trebalo za uravnavo zemljiSCnega davka. Neutrudljivemu delovanju doticnih komisij se je posrefiilo, omagati v dobi od 1. aprila do konca septembra t. 1. vcenitev, katera obsega v grofiji goriSko* gradiSki 167.000 parcel obdelane zemlje in 35.000 oralov gozda, v triaSki okolici 20.000 vefi prvih, ka* kor na GoriSkem in slednjic v Istri eden miljon parcel obdelanega in 161,000 oralov gozdnega sveta. Tako poroca „Triester Zeitung" in za njo „L1 Isonzo" in drugi listi. — Iz podanih stevilk &e posnema, da so komudje zares hi tele; ali je pa njih delo tudi vse-skozi zanesljivo in praviCno, to je drugo vpraSanje — na katero nam bo bodocnost odgovor dala. Nam se zdi tolika alia pri tako vaznem delu, katero ima za mnogo let podlaga biti prihodujemU obdaceuju naSih zemljiSft — pretirana in nikakor ne na svojem mestu. Po njej se zares prihraui nekoliko tisoCakov komisij-skih stroSkov, — a na drugi strani nastane lahko davkoplacevalcem trajna krivica, katera se ne da z lepa poravnati. Da bt vladna gospoda tudi v takih opravilih tako hitela — ko gre za to, da se posest-niku kaj polajSa — ali n. pr. pri sodn^ah do njego-vih pravic pomaga, in ne samo tu, ko gre za izvrSi-tev postave, katere glavni namen je — pomnoii-tev driavnih dohodkov — koliko bolje bi nam biio v Avstiijil Premembe v uditeljstvu. G. Ponii, po-duCitelj na c. At, vadnici v Kopru, osUne tarn za u-iitelja. G. Merc in a, ufiitelj v Materiji pride zapod-l duiiteija na c. kr. ueraSko driavno Solo v GoriCo. .— I G. H r a s t, za podufiitelja na c. kr. nemSko meScan-sko Solo v Trut. G. Sirca, naduditelj v Cerknem za uaduCitelja v Komen; g. KorsiC, prov. uciteO v Kobariilu, zaprov. ufiitelja vKomen. G. Sluga, prov. uiitelj na Gorjauskem, za prov. uiite^ja v Storje. G. Bogatec, absolviran kandidat, za prov. uciteba v DivaCo; g. JvanfiiS, abs. kandidat, za prov. ufiite-Ija na Gorjansko. Gospodifina Kazafura, absolvira-na kandidatinja, za uditeljico v Sezano. Gospodiina P i t a m i c, absolv. kandidatinja, za uiiteljico V Se-iano. Gospod C v e k, nadufcitelj v Seiani, dobi zarad bolehnosti nedolo6ni dopust; G. Kogoj, naduCiteij v Tolminu gre v pokoj. Va§a reva, GoriSkemu doevniku BL'Idonzoa je | snia pobrafo m frftdivoj v ^ojej mi jeza$e]D ?r ,. zliCik za kavo; <> .. „ noznih podatavkov; 1 » „ zajemaln. zajuho, masiven: 1 n )! ;. za itileko ,, G anglezkib- Viktorija tas; najiinejo cizilirauiii; 2 okusna, salonska sveCnika: 1 britanija-srebern zvoucek se srebro-glasom; 1____,, „ ploscek za kruh, masiven; Vseh 42 kemadov je izdelanih iz najfinejega, prave^a britanija-srebra, ki je edina kovina, koja ostane vedno bela ter se tudi 25 let rabljena, ne razlocujo od pra-vega sr.bra; zatd se garantuje. V dokaz, da moje o-znanilo ne sloni na nolberii slepariji zavezujem se javno, da brez ugovora nazaj vzamom blago, ce bi komu ne bilo po volji. Jaz zavracam na mnoga zalivalna pisma, ki so mi dosla in koja bom za-poredoma objavil. Kdor hofie tedaj doliiti dobro in zanesljivo blago ''a svoj denar iu nekako slepar-sko saro, naj se obr> e samo do. A. FRAISS, Rothenthurmstrasse 9. nasproti knezoSkofijsko palace na Dunaji. ttttavatey m odgovorni urednik; JOSEF ZEI. -Tiska; ^Hilarijanska tiskarna* v Goriei. 1866