Naš položaj. Diaginja in naSe pla.e. — Vzroki dr«ginje. — Sedanji družabni red. — GrozeSa socialna revolucija. — Krščanski socializem. — Liberalizem. — Kapitalizem. — Učiteljs vo in kapiialistično-iioeroliii sistem. — Naša boduča smer (Poročal na zborovanju učit. društva v Celju dne 8. dec. 1919 ravn. B e r n o t iz Žalca.) Brez uvoda podam neka) resnic: leta 1914. sem imel mesečne plače 150 K, danes imam 1000 K. Takrat §em lahko kupil za mesečno plačo: najmanj 150 kg sladkorja, danes komai 80 kg; najmanj 300 kg moke, danes niti 200; najmanj 2 obleki, danes niti ene; najmanj 8 parov črevljev, danes niti treh; i. t. d.; navajam samo najvažnejše potrebščine — ali če premenimo račun: takrat sem dobil na dan 5 K, danes 33 K; takrat sem delal za eno obleko 12 do 15 dni, danes najmanj 45 dni; takrat sem delal za en par čevljev 3 in pol dne, danes najmanj 12 do 15 dni; itd. Mislim, da je pcpolnoma odveč še razlagati; vsakdo vidi, da je danes naše delo neprimerno slabše plačano kot je bilo pred vojno. Takrat smo tožili, razlagali in razgrinjaii svojo bedo na sestankih, v društvih, v našem časopisju, danes smo pa tihi kakor bi bili zadovoljni. Ta molk, to navidezno zadovoljnost pa utegneaio še arago piačati. Gospouje, ki naai režejo kruh, živijo v prepncanju, aa lmamo uovoij, da .mo zauovoijni. in vendar nismo. — Ne bora razgrinjal tu gorja, ki viaaa v našiti vrstan. Konstatiram samo: vsi naši aohoclki se porabijo za hrano, stanovanje, kurjayo; neaiogoce je pa nauoiaešcati obieko in urugo v _sti laeri, kot se raDi. fosieuica tega je: naše zaioge se lzcrpavajo, niinarno pa sreustev, oburžati ji_i na prejšnji visini: naš imetek se raanjša zvsakiradnem — revščina je veano vecja. (Kdor ,,siuži" drugaCe kot s poucevanjem, je mogoče izvzet, a mi hocemo biti samo učiteiji.) lsta se goai tudi uradništvu, ista delavcu, ista sploh vsakemu, ki ima odn.erjeno plačo. 1 udi poiožaj malega kmeta postaja našemu podoben. Tudi on ne more več obnavljati inventarja v izmeri obrabe. ln če boao trajale še nekaj časa te razmere, bo kmalu tičal zopet v dolgovih, kot je pred vojno. Vidimo tako, da venk del naroda pada y revščino. Narodno imetje, ki se je mogoče med vojno krčilo, se na danes gotovo ne kfci vec. te tn dei naroua pada v revšcino, mora zato logično drnorj jei bogateti. To se godi v istini. Gotovi sloji bogatijo, in ker ne bugatijo zaradi poinnožitve prouuciranega biaga, morejo bogateti ie na racun drugih. Tako viuirno, da se danes s silno naglho iocijo sloji na dva deia: eden bogati — drugi propada. Z vsakira uneai je razlika med oberna večja in s tcai tuui prepad. ki oba loči. Kam naj to veder' b_oj, ki propada, bi moral naposled propasti. Vemo pa, da človek noce živ pou zeailjo. ceravno plah, postaja v sai.iUui.raniL)i teiaboij Sh.n, temboij iiasilca, tea_boij brezobziren, ciai bliže se n_uia.a pogmu. Poginepane;ko pride gorje na višek, ^e ga poiasti obup — ta rnu da tuoc, ki podira stoietne uredbe, stoietne preusoube. lako je bi.a uteiae.jena prva po_i.i_ko-_ociaina revoiucija na Trancoskein, tako je utemeijena prva čisto sociaiiia revoiucija na Kuskem. Kazmeie, ki vladajo danes raed namJ. _o siguriie preuhodniie socialne revolucije. vetuo pa, da stno majhen narod, ki bi ležko ali pa sploh ne mogel prenesti krvavc-bre^glave revolucije iz obupa. In ve.idar deremo naravaost vanjo. Kuor ljut-i svojo domuvino, svoj rod, bo pač izkušal preprečiti gorje, ki giozi, ki nas lahko uniči. In kot udtelii in kot državljani iinamo dolžnost in prav i c o, da poizk-isimo odvrniti od sebe najhujše. Toda kako? Le pridigujte onim, ki ,,derejo", da je to nedoveško, nekulturno. Prisegajo sicer na najiepša laoralna načela, njiiiova usta so poaia narodnega in bogve še kakšnega ide.uizma — a pn vseni tem hladnokrvno režejo sočloveku meso s telesa, skrivajo biago, tirajo cens kvišku, da izmozgajo siromaka docela. Drugi podpirajo to početje iz sebičnosti ter mu dajejo potuho. — vse besede tem so bob ob steno! Da to preneha, je treba s i 1 e. Država bi že imela dovoij siie, a je noče ali pa ne more, uporabiti. Ir. v tein tiči ravno nevarnost! Sistem. ki danes vlada, naravnost p o d p i r a brezmejno bogatenje. Ce hočeiuo rešiti narod, državo, mora pasti ta sistem, mora prenehati bogatenje bogatih na račun ubožnih. To dosežemo samo potom boja. V tem boju bono pa močnin le, če se združimo vsi izkorisčanu proti skupnemu sovražniku. In res, izkoriščanci — proletarijat — v s t a j a. Delavski proletarec je organiziran v mogoCnili vrstah, bojuje se dan za dnem v vročem boju z izsesovalcem ter si trga drobtine pravic. Kmeliški proletarijat se organizira, naslonjen na delavskega in — duševni proletarijat? — Ta pa, ki bi pričakovali od njega iniciative — spi in čaka, kdaj bo padla raz kapitalistično mizo tudi zanj drobtinica. bicer se ogiaša.o že tudi iz uradniških vrst prav ostn glasovi (prim. Naš Uias"). 1 uui uciteij-tvo je nezauovoijno in ko_ne na tiaem — ne gre pa stvari do k o r e n i n e. \ecina učiteljstva pač ve, da je premalo piacaao, ua s tem ne more živeti, zameva visje preje.nke, trka in kaže na svoje ueio — ne zaveua se pa, da je ta napor naravnost — brezupen. bir ašna, a guia lstma! i_>a razunieiao to brezupnost svojih naporuv, laormn prestopiu aekoiikc urugaai. V vseh civiliziranih državah se dajo izluščiti iziued več ra_licntii dve glavni s.reaiijenji: l.-.vobodnjaštvo — liberalizem — z načeiom svoboua nad vse, 2. soeiaazea., ki utesajuje svobodo v dobrobit uovešiva po zakoain. Ta strnja se pa loci nan uvoje: a. svoboda je omejcna po cerkverah zakoraii: kršcanski sociaazeai, b) svodoua je omejena po zakonin cistega ciovecanstva, saiao po zakoau, ua je clovek Cioveku brat (sociaina ueaiokrucija.. Ker pa sia ti dve struji v positaicaa uukaj raziiLiii, smatramo lahko vsako za giavno. lako uobiiuu tri stremijeiija: 1. noerauzein, _. kršeanski sociaiiztiin, 3. sociaino ueiaokrac.jo. Cg.ejiao si posame_yia strcmljenja: l\racai_:____ botiaiueui lzkusa uiesaiti svobouo pu _a_-oiaa ccikve, lma goiovo naj_iiij3i naaiea puiaagau ciove_..vu, a vs>c ajcgovc vnuie paiaazira sirtiaajeaje pu aauviaui cefh.vc, i. j. ___t__a, ki gct uuce ravno iu -ircnnjciije pu^iaviu aa i_jt.aiao i>iu.VA.e. la leznja i.niiii pravcc ci^icga, picaicanega M _can_Kc^a suciaiiziaa ler puu.Ka -.titJimjeuie v -mer, Ki je uobua luiu i-ienKaiizciu. -V.ien__aaze_a, ki scvcua m i_.ovt.LCii z v-r_io-_.o, upira svoju lauc preuvida na neveuao-t. ociteij preganja  nt-vfcuuuit. _\uu je iah.o aaivcn, ua oi pn uat-ova. ou kit.n__aazaia, ua puvzuigae soio ai ucueij.tvor 3 lem bi si Kieritvan_eia saia Zituigau zaiiko. — ua te siraiii turej ia bpasai ui_eraii_exii je veliko obetal, a prinest.1 je _oije: i_vajanjc aji_guvia aacci: bvuuuua nau vse la «_c aiuguce v vsaKeai O-iru je vigio razvuj znanuiii, inau5>irije, tit_'->vaie v aepricaKovaae visaie. i>vooouaa irgovma je pot>_irua kuaKureaco. v ouraa_uo le _>v ju puujtjinik uruza s poujeuar_oai, t. j. kapnai se je druzu, vecai, oustajai tuugULea ai napusieu zaviauai nau \scui javaaa zivijenjcni. Licerali.eui je taivu pv-i.ak.al v zivijtnje kapiuu_e_u. xa pa, cua aiocnejsi je ou, ia_jt je uiauijai ..aoo.at-ga, lzraUijal je aciavca, uu^evaega kakor teiesnega, lzrabijai je iaait.ga -.ij.it.ia ln tako u^tvarii pr oietarijat. Kapnaazein — v .vojeai poaiepu po se ve^jai uoaoukih — je urai urzave v l iu p e r l ;i u z t iii, ki naai je pi inesei naposicu svetovno vojao. iNaivao je govomi, ua je vojae knv n. pr. le vnjeai, veiiKU biizje saio resnici, ce iraenujeiao a»ea knvci ia.eua: Krupp, skoua, crcuzot-icaejuer, iviorgan l. ur. Aii nain je v aberalizmu iskati rešitver' i_i_.eranzem, ki je v pos.edicah i_ioveten s .vapnaiizaioai, nam tega se ni poKazal. V aczeiaa, Kjer je viadai, ni ugo_u aa-im upraviceaua zatitevain. ue so pnsm aa kraaiu uruge stranke, ki nani ze pu -vojeui prugraiau niso aiogie puiaagau, ukrat so imeie pac nbeiaine straake za ni<_ o-iio lepia besed. v urzavan, kjer i_'ia se uanes _>nno iaoc, n. pr. v Aagaji, i raaciji, _.uru_. urz. Aiaenke, je uči.eij se veunu lziaozganec in uciteijstvo bijti z njiai oster uoj. (Miiaogreue oaienim sirajern piestop sinuikata iraacoskm uciittjev Uiau hjo.uou uauovi. v souansticni lauor Ueios -.poialau)/ Kazmere v novoustanovljenih republikaa so se v pomeai razvoju, zaio je itzi-u lzreu .asno _cubo. ln kako je pa pri nas sedaj? Pač vlaua be veuiiu Kapi.ali-em. \ju prevraiu je uua uo_a kriticna. Kupualisticnc siran- * To še ni Izvršeno dejstvo. Poročali bomo v cni priuounjiii st.vi.k pourobneie o smaikatih iranc. uiit. UreUni-Cvo.  ke so spoznale nevan.ost, ki se v njej nahajajo, ko se prominja sis.em. Treba je bilo potegnitl za seboj važen sloj: učiteljstvo — in napovedall so resiulacijo. Kar ncpričakovano so nam obljubili enakost z državnimi uradnikl ter nas omamili z najaižjimi petimi činovninii razredi. — Boj za kruu dobojevan, se je tai.rat razlegalo. — Pa miniia je kritična doba in z njo tudi — navdušenje za učiteljstvo. Frav pcčasi, previdno so _e množila znamcnja: uradniške čine, obljubtjene s tako veiikoduši<ustjo, so kar na lepetn ukinili. Za nas so p.stavili nove činovne razrede. PIa<.e so os.a.e pač enake z oniml 11.—7. čin. razr. c.ri. uradnikov. Uči.eljstvo je osupnilo, pa nav.ezadnje se ne pulimo za činovne razre..e. ampak za poš.eno plačo — iu $\o je takcrekcč brez incidenta. — V _\ar. predstavniš.vu so izdelali .iov načrt učiteljskih plai. Kekli so pač, da s_no državni uradiuki, a določili so za nas p._e_en plačilni sisiem. ln še nismo videli kopita! S čudno slepoto nas je tidaril Bog ro leto. — Smo pač ,,baje" drž. uradniki z vsemi dolžnostitni, samo plačani nismo po istem načinu kot drž. uradniki. (Miinogrede omenim, da srao že čuli glasove, sedaj nas imajo pravico prestavljatl kot šahovske figure — tudi tisto naredbo o aktivite.nih dokladah imamo še vsi v spominu.) — Fa price še lepše: pred kratkim smo čitali, da se izvetie temelji.a regulicija plač uraunlštva, obenem smo pa čiiali: ,,Tudi učiteijstva se bodo sedaj rcguiirale plače v ztniblu § 2. zakona, ki ga je že sprcjelo Nar. preds.avnlštvo. Tako torej, tni dobimo plače, kl so bile moguče v nekakem soglasju s prejšnjimi plačami drž. uradnikov, državni uradniki pa doLijo nove plače. In s tem smo tam, kjer smo bili pred prevratom. — Boj za krub dobojevan! — Kaj še — začeti se mora iznova — od kraja! V še lepšo ilustracijo sistema naj ouienim, da je višji šolskl svet pred kratkimponudil — res kar verjeti ne morctn — za vsako naduro — 2 K. Cudne pojme morajo ime.i res o nas, če se upajo ponuditi za naduro kot kakšnemu cestuemu pobalinu — par cigaret. In to v dobi, ko delavsivo zahteva in tudi dosledno izvojuje za vsako naduro — dvojno plačilo. Seveda je pa delavstvo drugače organizirano kot smo mi. In učheljstvo šc ne izpregleda, še ne vidi, da tnu nečejo priznatl polnopravnosti v uradniških činih, ne mogoče zaradi odpora posameznih ozkosrč;lb uradnikov >i__.Ih, ki nas ne vidijo radi v svoji sredl - je smešno to: certiiikatistov se ne branijo — ogromna večina nara pač gotovo privošči isie pravice — ne, atnpak vzrok tiči v sistemu: učkelj se ne sme dvigniti, ker po.em je nevarnost, da v svojem idealizmu ne dvigne tudi naroda, ki bi izprogledal ter nagnal svoje pijavke. Tako so vsi naši napori brezuspešni — brezupni. Tak je na delu liberalizem. Res, da se borijo razr.e struje proti njemu, res da tudi odlični pristaši liberalizma spoznavajo njega nevzdržnost ter revidirajo načela. Pošteni liberalci so izvečine že prelomiii s čistira liberalizmom. Vojna je pač pokazala, da je liberalizem, četudi navidezno čudovito mamljiv, vendar v posiedicah krut, brezobziren, grozen. (Primeri odločni nastop veljavnih liberalcev v boju proti draginji v zadnjem casu. _.a podoben nastop čistega liberalca ne boste dobiii, in če tako nastopi, ni več cisti libera_ec. Ločiti je tadi med naredbo ia njtno lZv^edbo. Naredba je lahko posledica poiožaja, izveaba se pa vrši po načelih. Nareube proti araginji gotovo niso iiberalne, so posiedica nezrosnega položaja. ^e se tudi izvajajo, potera jih izvajajo saiao ijuuje, kj ne pripadajo več cisteuiu liberahziau. Zanimivo bo sploh zasiedovati to zauevo; takšne naredbe in predvsern r.jin izvajanje so precizen politiški barometer.) Cisti liberalizem je zato danes premagano staiišce. hopoina svoboda je neluogOoa, ker ciovek še iii ciovek, aaipak žalibog še vedno samo prav rafinirana zver. — bvobodo je treba zato oihejiti z zakoni, ki preprecijo izrabijanje siabotnega, ki nas Shijo, ker pac še nisaio zreli prostovoijno storiti, da spoznamo v človeku — brata. S tem pa smo že prestopili prag čistih sociaiističnih načel. ':. tako viuimo, kako danes socialistična misel posega v vedno širše mase; vse pac v prepricanju, da je. dosedanji sistem zavozil v blato, iz katereaa nas inore rešiti sanio še sociaiizera. In proletarec, ki danes še ni scciaiist, pač ni zato, ker sociaiizma še ne pozna; videl ga je samo skozi očaia kapitalističnega časopisja, ki je socializmu seveda sovražno, ker se ga boji. Vemo n. pr. vsaj približno, da je biia korupcija v Rusiji že pred vojno strašna, vendar mase se še niso zganile, še niso biie zadete v živo. Le posamezniki so reagirali tein huje. Nihilizem ni bil nič drugega kot krik obupanca. Ko pa je padla vojna po Rusiji, je šele začel čutiti ruski aarod, kam ga je pritirai kapitaiizem. upn se niu je. Kerenski je hotei rešiti še K.apita_izmu pozicijo, a tuui njega je vzela nova aoba. bociaasti, ki so videli grozno raziiko med bogatim in ubožnim, to neverjetno korupcijo, so takoj spozaaii, da bi bii ves trud zaman, ce ne nastopijo aajraaikaiaejše pou: aa r i 1ajo niti več priii__e bogatenju. tiogatinu so vzeii iitietje ier obeneia tuui izpourezaii uiOžaost bogateu: tako je izkorišcanje nemogoce. In uutjstvovana je biia repubnka sovjetov na -.oaiunisticni pouiagi. (z.a nas je zanimivo, kaj so storiii ti »ziogiasai boijsevii\i" z uu.ujstvom-' btanove so razuemi z uzirom na aelov vec razreuov in v prvi razrea so uvrstiii ue.avce, ki tezko -le^ajo, ucitcije in zuravmke. — lako poj-ni pac sociaibein uciteijevo deiol 'lo iamo aaaiogreae, vraeia se k repubiiki covjetov!) lueja je postala mesp; in kapitalistični svet se je zgrozii. /.acutil je najvecjo r.evaraost, ce zaiaga iueja poiae pravicaosti. ia vrgii so v svet porocua o krvavin izgreuia boijševikov — gotovo, biez krvi ai sio — razpaiiii neveuae mase v srdu nau rdeciiai garuaiai, ki koijejo otroke itu. Kapuaiisucaa Angaja, rrancjja m /\iaerih.a so jiosiaie svo^e anaaue nau ailauo repiisinko, oz. orgaaiziraie ariaaue iz ouue*kov vojain ujttmkov in to vkijub -.aaiai protusiom lasirun uržavijanov — -ociaiistov. Danes pa vidiaio, ua oaa lacaa, ra_urapaaa Kusija, iirosiuio gaezuo saiuia krvavia boijsevi__ov, poui iz svojega ozeaaja vno orgaaiziraae armaae r-ut/iiaaiuuit. Aaiaate. — vojaa stopa v novo lazo. laeja socializina ziaaguje, -_apua_i_eai bo laoral v grob. Gotovo i>e uo se uranii, mogoce ue_ei_etja se, kuo ve, a leu je prebit. basaa siao večkrat: ,,Škoda Kusije, da jc priitiu lako, koako m uain iaiiKo poiaagaia y l^arizu." — Dancs viuaao, aa _\usija ni zaman. Ona pnaasa luc, re_uev ae samo nam, ampak vsemu človestvu. _-X)dal sem tako samo nekaj misli, ki so veciai itak znane, vendar v aobi, ko se vrsijo tako amekosezne izpreaicmbe, aciteij ae sme ostati ob strani. iNe pozaUuao, aa siao uciteiji naroua. Kazraisijajte o tem m izvajajte kuusekvence! Najprej si inorairio biti na jasaem o lastaein poiožaju, o našiti pnjateijia, o našin sovrazaiKiii. Vsak ucueij si mora biti na jasaeai, kaj lioce in tuui z a k a j to __oče, Kaj oukianja m z a k a j ouklanja. bicer aismo nic drugega kot ovce, ki greuo siepo za svojiia pastirjem. V to pa ni uovoij naša strogo pedagoška stanovska izobrazba, treba je tuai strokovno poiitiske izobrazbe. Tovariši — in posebno tovarišice — v tem -s.io pa nii aaiec za aeiavskim prohetanatoni. in to nam ni v ca_t! Kes je, ua cita vsak izmed nas časopisc, da ima svoj ,.iajužmaai" ki aanj pnsega, a to ni dovoij. luui orgaaiziraai ueiavec cita, politiskega mogoce še več kot mi, in venuar ustanavijajo poiitiške šoie, Oiskuzijske vecere i. ur. oemur' Gotovo za poiitisko osaiaosvojitev, za dosego pontiske Kimcnosti. i e nam manjKa. lmanio pac uruštva, ki pa imajo danes še veliko zio: nuaamo še piatiorme/) ki bi naj zaružila res vse uuteijstvo v tesni strokovai organizaciji. ivii potrebujemo Cisto strokovae organizacije po zgieuu deiavskega proietanata. luai nn smo proietarci. Kakor je izkoriščan deiavski in ki__etiški proletariat, ki po kapitaiisticneia zakonu ne uobi za svoje aeio enakovreunega piaciia, ampak samo toiiko, ua živi, ravnotako smo izkoriščani tudi mi, ki dosectaj in — kakor kaže — tudi v bodocnosti, aokler bo v veijavi kapUalistiuii usiav, ne dobimo piuO.la za svoj^ ueio, anipak samo iiajpriaiitivnejše živijeaske pogoje, da i ač nioremo delati. _.aatevati viaje place je popoinoma brezuspešno. Škoaa nio.i. Kapitaiizem nam urave piace ne da nikdar. _.ato pa je treba zastaviti boj pn koreniaah: naš boj mora veijati — sisiemu. Maš euin spas v tem boju pa je v tesni _vezi z ostalim proletanjatoiii, ki se bori proti istemu sistemu, ki izmozgava nas vse. Danes ne stavun noberega konkretnega predioga. Prvo je, da razmišijajenu. potein bo predlogov kniiiiu mrgoieio. L'i_nes predlagam samo nekaj resoiucij, ki so nacemega pomsna, te so: Učiteijstvo celjskega okraja, zbrano dne 8. decembra 1919 na svojein redneai društvenein zborovanju, 1. izjavlja, da stoji zaradi danaSnie draginje vkijub ,,sijajnim" plačain pred gmotnim poginom; 2. vidi vzrok bede proletarijata v sistemu, ki se ne more odločiri, da bi porezal živce razpaslemu bufeatenju; prepad ') OleJ članek ..Temeljna načela našega ujedinjeiija." Op. uredn. ,,V zemljepisnem delu naših beril ;r.ora ostati naša slovenska zemlja neoskrunjena, celotna, povečati se mora celo za beneško Slovenijo in mora obsegati vse dele, kjerkoli prebiva slovenski narod, in najsi leže v državnih mejah ali izven njih. Mejo slovenske zemlje tvori današnja živa slovenska jezikovna meja, to so zadnje koče, v katerih ima tirjati svoja pravico slov. narod, Od Devina po vznožju trdega Doberdoba, ob Soči do Brd, ob vznožju brdskih goric in po obronkih naše rnučeniške beneške Slovenije do zareze Pontablja, Zila z našimi Ziijani — to je naša zemija, in vsak košcek te zemlje mora naš šolar poznati z enako natancnostjp kot drugo slovensko zem.jo. KaUcCr govorimo o slovenski zemIji, ne smemo poznati državnih. mej! In u.orje nižje Cevina, kjer živi danes naš jezik in ana tirjati naš narod svojih pravic — je naše morje!" ,,ln naša zgodovinska knjiga ne sme poznati razcepljenega našega naroda: pnpoveduje naj mlaaini, da bo vstal kraij Matjaž, ki bo s svojo vojsko osvobodil naše brate in zedinil vso našo zemljo ..." ,,ln siovenska pesem! — O ,Soci' naj bo na prvem mestu ... Naj ne izostane iz našiii beru niti ena pesem, ki opeva naše neodrešene kraje!" ,,Na ceiu naj jim bo naš ,Naprej'; opišimo v najiepših besedah, ki jih zmoremo, svetost našega boja; pridenimo jim današnjo nacionalno jezikovno kartb naše ce_otne slovenske zemlje, da vsakdo grafično vicli izražen naš program — in podarimo to knjigo mladini od rodu do rodu, da bo iz nje črpala moč za bodočo borbo!" Prekrasne besede podpisujem z obema rokama. Vredne so, da jih tovarišisestavljalci šol. lista, oziroma šol. knjig, upoštevajo v polni meri pri svojem delu. S knjigo in živo besedo stoj, slovenski učiteij, med mladino in kaži ji na zvezdo, ki mora zasijati tudi iiašim bratom onkraj demarkacijske crte! Odpri šolska vrata na stežaj — s1ovenskemu iredentiztnu!