»silo delavcev ^goji, izobraževanju 1 ^anosti Slovenije, Dijana, giarca 1983 -S - letnik XXXIV Med drugim preberite • ZA POVEZANOST IZOBRAŽEVANJA IN DELA, str. 2 • PROTI NEPREMIŠLJENIM POSEGOM, str. 2 • KAKŠNA BO NOVA PODOBA JUGOSLOVANSKEGA ŠOLSTVA?, str. 3 • ZELENA LUČ ZA FAKULTATIVNI POUK TUJIH JEZIKOV V OSNOVNI ŠOLI, str. 4 • RAZVID DEL IN NALOG OSNOVNE ŠOLE, str. 5 • NAŠI MEDSEBOJNI ODNOSI, str. 11 [- Tri želje izobraževanju ■,|*ddaja o usmerjenem izobrazi, 5nju, v kateri je ljubljanska ^ lv'zija predstavila razpravo v ,|P*arjevem domu 6. in 13. ja-lrja t.l., me je kot pedago-|(,te delavca vznemirila. Iz ce-^ oddaje je marsikdo dobil vi 'daje naše šolstvo zašlo v ne-'favljivo krizo, obenem pa je j), ';ija mnogim gledalcem za-' J iHla prave težave, ki tarejo to j) Jr°čje. ' nasprotju z oddajo želim lfPtej vliti bralcem malo več ./'niizma — brez tega pa v šoli Ure. Priznati je treba, da tare šolstvo veliko težav, ki jih lsarrio bolj ali manj uspešno evati. Zaradi hitrega na-dka znanosti in tehnologije in adi spreminjanja družbenih Tiosuv sta vzgoja in izobraže-pje v tem stoletju nenehno v ^akšni krizi, ki jo skušamo ^iti z raznimi reformami. ^Ijub vsem težavam pa naše ‘štvo po učinkovitosti ne zao-'la za šolstvom na tujem; to tr-lev potrjujejo med drugim tale ^a' I'aši otroci, ki preidejo na šole tujini, nimajo na splošno pri ehodu kakih posebnih težav, ^en nekaj časa pri jeziku. Študente, ki se vrnejo z nada-1Vanja študija v tujini, najprej jišam, kako so se v začetku Antili, ali se jim je zdelo, da ‘ajo v primerjavi s tamkajš-,rri> študenti pomanjkljivo po-e)šnjo izobrazbo. Doslej mi je 1 vsak povedal, da je prinesel z )!tia povsem zadostno poprejš-e znanje in da glede tega ni kakih posebnih težav, k naših šol že zmeraj prihaja v !l kovnem merilu primemo 'Posobljen kader. O tem pri-i° številne publikacije mlajših tjatistvenih in kulturnih delav-v domačem in tujem tisku, !Pehi naših delavcev v tujini itd. razgledan še v kakih drugih strokah in družbenih pojavih, s svojo osebnostjo in zgledom mora vzgojno vplivati na mladino, ki mu je zaupana, in kar je najpomembnejše, svoj poklic in svoje gojence mora imeti — rad. Te zahteve do pedagoškega temu je dal tudi pamet zanjo,« (Poslovna morala in gospodarska reforma, Delo, 23. 8: 1965, str. 3). Taka praksa je povzročila veliko škodo ne samo šolstvu, kjer je izdatno prispevala k razvrednotenju pedagoškega dela, prav malo spremenilo: namesto kilogramov dobivamo kiloponde elaboratov. Zaradi razvrednotenja pedagoškega dela odklanja velik del mladine vsak študij, ki vodi v pedagoške poklice; neštetokrat je bilo slišati: »Ne, tega pa ne bom Odkod torej podcenjevanje l^ega šolskega sistema v pri-1 |erjavi z drugimi? Vzrokov za to jVeč; poleg razvade, da se pri-> ^tjamo vsemu, kar je tuje, na-uarn samo tegale: Vsak dan be-o nakupu tujih licenc. Tako Tfestano pranje možgan utr-vtis, da so naše šole neučin-°v‘te in da ne zmoremo niti aJbolj preprostih tehnoloških popkov. To pa ni res! Lahko ■“»n, da imamo pri nas spojne strokovnjake, ki znajo zalivati avtomobilske žaromete, sne kuharske recepte, prvo- ,stne recepte za tobačne izdelke i: itd. Za vse to in podobno ku-^mo tuje licence in po nepolnem razmetavamo devize. ti dopustno vrednotenje :j« ^agoškega dela ,ffkrv' pogoj za dobro šolo je I ber pedagoški kader. Dober . | agog na katerikoli smeri in )V. Pnji mora dobro poznati svojo ^ voko, spremljati mora razvoj stroke, biti nadpovprečno Zvonimir Dumančič: Gozd, 1970 kadra so velike; družba mora z vsemi mogočimi sredstvi pospeševati uresničevanje teh zahtev in opravljeno pedagoško delo tudi ustrezno ovrednotiti. To zadnje pa se v splošnem ne dogaja. Ne samo pri nas, temveč tudi skoraj povsod po svetu smo priče nedopustnemu razvrednotenju pedagoškega dela. Vzrokov za razvrednotenje pedagoškega dela je veliko in so v glavnem znani; v tem sestavku jih bom obravnaval le nekaj. O njih sem pisal že pred osemnajstimi leti. »Posameznikom, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe, se na njihovih delovnih mestih krat-komalo uradno lahko prizna ustrezna šolska izobrazba po kakih precej nedoločenih, ohlapnih in problematičnih merilih. Oseba, ki zna dobro oganizirati svojo okolico ali samo svoje omizje, lahko doseže priznanje visokošolske izobrazbe tudi, če nima osnovne šole. Človek bi razumel, če bi se taki primeri pojavljali takoj po vojni, ko so ljudje zaradi nje v resnici izgubili čas in možnosti za šolanje. Toda prav tedaj tega pojava ni bilo. Tedaj so organizirali posebne šole, v katerih so si ljudje v krajšem času, toda ob trdem delu pridobili potrebno šolsko znanje. Z administrativnim priznavanjem šolske izobrazbe smo pač legalizirali tisti zlati birokratski pregovor iz cesarsko kraljevih časov:»Komur je bog dal službo, ampak tudi zunaj njega, zlasti v gospodarstvu, kjer so tako izoblikovani povzpetniki odločali o ,sprejemanju za družbo poraznih poslovnih odločitev. In naprej: »Ne neposredno po vojni, ampak šele v zadnjih letih je izbruhnilo pri nas skrajno neodgovorno, nepremišljeno in nesmiselno ustanavljanje neštetih kakovostno podpovprečnih šolskih institucij vseh mogočih tipov, ki so praktično bolj ali manj samo tovarne za spričevala. Vse to absorbira ogromna družbena sredstva, ki jih potem primanjkuje za redno šolstvo. Nadalje je v zadnjih letih izbruhnila epidemija ustanavljanja cele množice znanstveno nepomembnih inštitutov, zavodov itd. Vse to je absorbiralo ogromna družbena sredstva in to dostikrat z enim samim ciljem: da se zagotovijo raznim sodelavcem lepi denarci na podlagi prodajanja znanosti na kilograme. Vse to je izredno škodovalo resnemu znanstvenemu raziskovanju, ker mu je odvzelo potrebna materialna sredstva in ker ga je kompromitiralo pri neinformiranih množicah.« (Isti vir.) Jasno je, da se je od leta 1965 marsikaj izboljšalo. Izginilo je priznavanje šolske izobrazbe, šole so veliko bolje gmotno oskrbljene, precej se je tudi izboljšalo nagrajevanje pedagoških delavcev. Le glede elebora-tov »raziskovalcev« se je zlasti na področju družbenih znanosti študiral, ker nočem učiti v šoli.« Razvrednotenje pedagoških poklicev je nekoč zelo ogrožalo normalen razvoj celih znanstvenih panog. V fiziki npr. je tedaj skoraj usahnil vpis na visoke šole; v tej stiski so si fiziki pomagali tako, da so uvedli poleg tedanjega še študij tehnične fizike in'tako povečali število vpisanih študentov. Podobno so ukrepiali matematiki z uvedbo študija tehnične matematike; od tedaj so začeli prihajati ž univerz matematiki z naslovom inženir matematike in matematiki z naslovom profesor matematike. Taki ukrepi so sicer reševali ogroženo znanstveno področje, so pa po svoje precej prispevali k razvrednotenju pedagoških poklicev. Za malomeš-čana je namreč inženir matematike vse kaj drugega kot navaden profesor matematike. Posebne šole za najsposobnejše niso rešitev Med nedavnimi razpravami o organizaciji usmerjenega srednješolskega izobraževanja je bilo slišati pobudo, da bi uvedli take usmeritve in šole, na katerih bi učili najsposobnejši srednješolski profesorji najbolj nadarjene dijake. Taka pobuda je s pedagoškega vidika nesprejemljiva, ker bi, če bi bila uresničena, dosti prispevala k razvrednotenju pedagoškega dela in k demoraliza- ciji tako učiteljev v teh šolah kakor tudi učencev. Ob poskusu uresničevanja te pobude v srednjem šolstvu se bodo 'sprožila tale vprašanja: Kateri so ti najsposobnejši srednješolski profesorji? Kdo jih bo odbiral za šole z najbolj zahtevnimi programi? Po katerih merilih jih bo odbiral? Kakšne bodo v praksi posledice diskriminacije med najsposobnejšimi in manj sposobnimi srednješolskimi profesorji? Itd. itd. Modrih in za šolsko prakso uporabnih odgovorov na ta vprašanja ni. Druga skupina vprašanj se nanaša na'stopnjo nadarjenosti učencev. Kdo in po katerih merilih bo odbiral najbolj nadarjene otroke in to pri štirinajstih letih? Ah naj res velja za manj nadarjenega dijak, ki je vpisan na šolo z manj zahtevnim programom, in nasprotno, ali zahtevnejšim programom? Itd. itd. Ob taki diskriminaciji štirinajstletne mladine slutim v prihodnji praksi tolikšne možnosti nezasluženih ‘ privilegijev in še več socialnih krivic, dajo moram kot vzgojitelj odločno odkloniti. Vprašanje vzgoje nadpovprečno nadarjenih gojencev je treba reševati precej drugače; toda o tem pozneje. Razvrednotenje znižuje kakovost izobrazbe Vsesplošno razvrednotenje pedagoških poklicev je privedlo do take stopnje neizobraženosti, da jo že marsikje krepko občutijo. Vsepovsod je slišati pritožbe glede znanja absolventov. Pritožujejo se, da izredno slabo obvladajo materinščino, da so skoraj nepismeni, da premalo obvladajo tuje jezike, da niso sposobni samostojnega mišljenja, da nimajo delovnih navad in celo, da premalo poznajo svoje strokovno področje. Ne da bi se hotel vtikati v druga področja, ki jih premalo poznam, navajam, kaj menijo o tem predstavniki nemških strokovnih združenj matematikov, fizikov, kemikov, biologov itd. »Kakovost zaključnih izpitov, posebno mature, se zmanjšuje. Veliko skrb zbuja usihanje znanja v matematiki in naravoslovnih in tehničnih predmetih. To zaostajanje kakovosti ugotavljajo pri začetnikih na visokih šolah in pri učencih v podjetjih in pri obrtnikih. Potrjuje ga dolgoletno spremljanje učinkovitosti študija na številnih visokih šolah. Zato je neizogibno potfebno: ... da v šolah znatno povečajo obseg matematično-naravoslovno-teh-ničnega pouka in izboljšajo njegovo vsebino in metodo; da se poveča ponudba matematično-naravoslovno-tehnične vsebine v poklicnem, dopolnilnem in stalnem izobraževanju odraslih.« (Physikalische Blatter — Naši razgledi, 12. 2. 1982, str. 149.) Položaj, ki so ga prikazali nemški strokovnjaki v matematiki, naravoslovju in tehniki, je torej dokaj črn; zelo verjetno je, da ni nič boljše na drugih znanstvenih področjih in da so tudi strokovnjaki s teh področij pošiljali javnosti podobne pozive. S pozivi nemških strokovnjakov se povsem strinjam, razen s tistim, ko zahtevajo povečanje obsega pouka. Tako povečanje odklanjam iz dveh razlogov. Prvič, ker s povečanjem obsega pouka na slabi šoli ne pridobimo nič. Drugič, ker s povečanjem obsega pouka povečamo prenatrpanost učenega načrta. S tem smo pa pri novem poglavju. HazDrememmio licence in učitelje Poleg razvrednotenja pedagoških poklicev je prenatrpanost učnih načrtov in preobremenjenost učenega kadra težka okoliščina, ki zavira uspešnost izobraževanja. O tem sem pisal že pred tridesetimi leti, žal pa se ni do tedaj nič spremenilo na bolje, prej bi se upal trditi, da je dandanes še slabše. »Preobremenjevanje dijakov na naših srednjih šolah s šolskim delom je doseglo že tako stopnjo, da je preraslo v problem, s katerim se ne ukvarjajo samo šolske oblasti, ampak vsa naša javnost, ... stalno narašča obseg učne tvarine in tudi število različnih predmetov. Zaradi od tod izvirajoče preobremenitve učnega načrta in pomanjkanja časa se mora dijak naučiti zelo mnogo učne tvarine, ki je pa s ponavljanjem ne more dovolj utrditi, ne privzgoji pa si sposobnosti študi-ranja in samostojnega dela... Zlasti je treba kritizirati veliko obsežnost nekaterih učbenikov ... Posebno žalostno je naraščanje kratkovidnosti naših otrok. V osnovni šoli je 3,93 % kratkovidnih otrok, v srednji šoli pa jih je že kar 11 odstotkov... Zaradi preobremenjenosti z obveznim šolskim delom ne morejo dijaki posvečati dovolj časa za zunajšolsko uveljavljanje, za glasbo, Šport, tuje jezike, razvre-drilo itd., kar je za normalen telesni in duševni razvoj mladostnika nujno potrebno.« (Ne zašo-lajmo naše mladine! Slovenski poročevalec, 5. L 1954, str. 7.) Razbremenitev učencev in pedagoških delavcev štejem med prve pogoje uspešnega izobraževanja. Mladino je treba razbremeniti z zmanjšanjem števila za vse v razredu obveznih predmetov na bistveno manjše število učnih predmetov in z zmanjšanjem števila za vse obveznih učnih ur na največ okoli 20 na teden, kar pomeni ob prostih sobotah okoli štiri ure na dan? Z zmanjšanjem za vse v razredu obvezne obremenitve bi ustvarili ugodne možnosti za dobfer osebni razvoj vseh in zato tudi Nadaljevanje m 2. strani Stran 2 PRED PROBLEMSKO KONFERENCO ZKS O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU Za povezanost izobraževanjc pela Tri želje izobraževanju Nadaljevanje s 1. strani najbolj nadarjenih gojencev. V ta namen bo treba organizirati ob reanem, za vse v razredu obveznem učnem programu razne oblike dopolnilnega izobraževanja v skladu z možnostmi, željami staršev in nagnjenostjo posameznih gojencev. Priložnosti za individualno dopolnilno izobraževanje je pri nas že precej tako v šolah kakor tudi zunaj njih. V tej zvezi naj opozorim na bogato mladinsko literaturo in na nesebično delo z mladino v naših strokovnih društvih. Tak gibljiv sistem izobraževanja bi omogočil vsakemu gojencu in brez kakršnekoli škodljive diskriminacije, da bi razvijal svoje nagnjenosti in talente, to pa na vseh šolah ne glede na vrsto in stopnjo zahtevnosti. Razbremeniti pa je treba tudi pedagoške delavce; znano je namreč, da so ti tako preobremenjeni s pedagoškim in čezmernim administrativnim delom, da so na koncu šolskega leta preveč izčrpani; Razbremeniti jih je treba toliko, da bodo imeli čas za svoje nadaljnje izobraževanje in da se bodo lahko posvečali skrbi za posamezne gojence tako za manj kakor tudi za najbolj nadarjene. Marsikaj navedenega ne velja samo za pedagoške, temveč tudi za vse druge poklice. Družba in vsak posameznik se mora zavedati, da je vsako izobraževanje proces, ki traja vse življenje in ki ne sme prenehati z odhodom iz šolskih klopi. Razvoj znanosti, tehnologije in družbenih odnosov je dandanes tako hiter, da nikomur ne more tfeč zadoščati v šoli pridobljena usposobljenost. Zato bi bilo treba v vseh poklicih predvideti čas in možnosti za nadaljnje izobraževanje tako nekako ali vsaj tako kot za toplo malico. Tri želje Ob koncu želim našemu sistemu izobraževanja troje: • V vseh vrstah in stopnjah šol naj se zmanjša količina za vse v razredu obveznega šolskega dela in omogoči razne oblike izbirnega dopolnilnega izobraževanja. Tako bo omogočen uspešnejši individualni razvoj vseh in zato tudi manj in najbolj nadarjenih. Vsaka šola naj privzgaja predvsem ustvarjalno dejavnost in delovne navade. • Na vseh šolah naj se razbremeni pedagoške delavce čezmernega pedagoškega in odvečnega administrativnega dela. Tako bodo ustvarjene boljše možnosti za njihovo nadaljnje izobraževanje in za intenzivnejše delo s posameznimi, zlasti bolj prizadevnimi gojenci. • Po končanem šolanju naj omogoči vsakemu občanu ustrezno nadaljnje izobraževanje. ALOJZ VADNAL Kako se uresničuje usmeritev kongresov zveze komunistov in sprejetih dogovorov pri reformi vzgoje in izobraževanja v usmerjenem izoraževanju? Koliko so komunisti usposobljeni in pripravljeni uresničevati zasnove usmerjenega izobraževanja v okoljih, kjer žive in delajo? To naj bi ugotavljali v pripravah na problemsko konferenco o usmerjenem izobraževanju, ki bo letošnjega 13. aprila, ne samo komunisti v vzgoji in izobraževanju, temveč predvsem komunisti v organizacijah združenega dela. Teh pa bo na problemski konferenci kar dve tretjini; zato da se ne bodo — tako kot se je dogajalo doslej —vse prevečkrat pogovarjali le šolniki med seboj o znanih, neštetokrat predelanih zadevah, ne-da bi jim prisluhnili tudi drugi delavci v združenem delu. Podlaga za razpravljanje na tem pomembnem sestanku so teze z naslovom Nekatera idejnopolitična vprašanja na področju usmerjenega izobraževanja in naloge komunistov, objavljene letošnjega 11. marca v Komunistu, do 4. aprila pa bo delovna skupina zbirala pripombe iz javne razprave, ki naj bi pripomogla k dokončnemu oblikovanju tez. Vprašanju, kako naj bi pripravili problemsko konferenco in poudarkom tega, kar je v tezah najpomembnejše, je bil namenjen tudi nedavni posvet z izvršnimi sekretarji predsedstva občinskih komitejev zveze komunistov, letošnjega 11. marca. Vodila ga je izvršna sekretarka pri predsedstvu CK ZKJ Katja Vadnal, ki je razčlenila vsebino tez in osvetlila temeljni področji, ki jima bodo namenili na pro- blemski konferenci posebno pozornost. Na njej naj bi ugotovili, kako se v tako imenovanih »konkretnih izpeljavah« usmerjenega izobraževanja uresničujejo temeljna idejnopolitična izhodišča o preobrazbi vzgoje in izobraževanja, ki jih je sprejela zveza komunistov. Pretehtali naj bi tudi, kako se uresničujejo načela in vsebina zakona o usmerjenem izobraževanju in vsebina zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja ter priporočila in usmeritve skupščine SR Slovenije. Vsepovsod ugotavljajo, da ob uresničevanju zasnov usmerjenega izobraževanja zadevamo ob slabosti, napake in nasprotovanja pa tudi na take poti reševanja težav, ki ne ustrezajo našemu demokratičnemu sistemu. Ocene o vseh teh vprašanjih pa je treba poenotiti in ugotoviti tudi to, kako vplivajo na preobrazbo vzgoje in izobraževanja in na razvoj usmerjenega izobraževanja zmanjšane gmotne možnosti. Kako glede na celotno politiko-gospodarske ustalitve zagotoviti, da bo usmerjeno izobraževanje vendarle dobilo najpotrebnejše, da bo imelo v resnici prednostni položaj in take možnosti, kakršne so nujne za izpeljavo temeljnih ciljev preobrazbe. Tudi o tem naj bi povedali svoje mnenje delegati na konferenci, kritično ocenili uspehe pa tudi zastoje in na podlagi tega sprejeli idejnopolitično usmeritev za delovanje pri nadaljnjem uveljavljanju in razvoju usmerjenega izobraževanja v zdajšnjih gospodarskih razmerah. Dogovorili naj bi se, kako naj bi spodbudili družbenopolitično dejavnost, da bi se zadeve hitreje uresničevale Proti nepremišljenim posegom S posveta o izobraževanju pedagoških delavcev Javna razprava o novih programskih zasnovah in sistemu izobraževanja pedagoških delavcev, ki je potekala med drugim tudi na straneh našega glasila, doslej ni privedla do enotnih stališč in sklepov. Stališče, ki je nastalo v koordinacijskem odboru za usklajevanje programskih zasnov pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, po katerem naj bi zaradi vsebinske sorodnosti združili programe pedagoške, splošno kulturne in družboslovno jezikovne usmeritve v en sam program z izbranimi predmeti — je podprl ga je tudi Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, je naletelo na šolah, ki pripravljajo za pedagoške poklice, na odpor. Najbolj ostro so se postavile po robu srednje pedagoške šole, ki so videle v teh predlogih spet novo reorganizacijo, če ne celo odpravo srednjega pedagoškega šolstva. Poglobljeni obravnavi teh vprašanj, predvsem pa idejnopolitičnih izhodišč za izobraževanje pedagoških delavcev, je bil namenjen posvet, ki sta ga 3. marca 1983 sklicala republiški odbor Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti ter svet republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za spremljanje in proučevanje vprašanj znanosti, izobraževanja in kulture. Na posvet so bili povabljeni predstavniki srednjih, višjih in visokih šol, ki izobražujejo pedagoške delavce, posebne izobraževalo skupnosti in Izobraževalni skupnost Slovenije, predstavnike obeh univerz in republiških organizacij, ki se ukvarjajo z vzgojo in izpbbraževanjem. V uvodni besedi je Boris Lipu-žič povzel stališča o izobraževanju pedagoških delavcev, ki so se izrazila v dosedanji razpravi njihove dobre in slabe strani. Opozoril je na mnoge vidike, ki jih moramo upoštevati, ko oblikujemo sistem izobraževanja in usposabljanja pedagoških delavcev. Razvijanji tega' šišterha: je družbeno in strokovno zelo od- govorna naloga. Kakršnakoli racionalizacija izobraževanja, ki bi ogrozila celostno usposobitev pedagoških delavcev za delo v osnovni šoli in v usmerjenem izobraževanju, ne bi smela dobiti strokovne in širše družbene podpore; to je eden od temeljnih sklepov njegovega razmišljanja. Razprava, ki je sledila, je pokazala, da načelnih idejnopolitičnih razhajanj v pogledih na-pedagoško izobraževanje sicer ni, so pa precejšnje razlike v zamislih. Kako izoblikovati nov sistem izobraževanja pedagoških delavcev. Tudi načelna razprava na tem posvetu ni mogla dati vseh potrebnih odgovorov. Do njih bodo privedle šele strokovne razprave in posveti, ki bodo v bližnji prihodnosti. goških delavcev. Učitelji se ne rodijo, za to delo jih moramo izobraziti, vzgojiti, usposobiti. Ce hočemo spremeniti šolo, moramo imeti bolje usposobljene učitelje. Učiteljska izobrazba je sicer interdisciplinarna, težišče pa je vendarle na pedagoški usposobljenosti. Za tako usposobljenost pa nekaj naučenega pedagoškega znanja ne zadošča. Dandanes moramo pri oblikovanju sistema izobraževanja peda- goških in andragoških delavcev upoštevati tudi to, da postaja množična tudi srednja šola. Sistem pedagoškega šolstva mora biti torej enoten, hkrati pa prilagojen različnim zahtevam posameznih stopenj vzgoje in izobraževanja. Spremembe bi imele dolgoročne posledice Spremembe v pedagoškem šolstvu ne smejo biti sad trenutnih razmer niti zamisli, ki ne bi bile družbeno in strokovno ovrednotene tudi v širšem krogu. Preveč odgovorno je poseganje v sistem usposabljanja učiteljev in drugih pedagoških delavcev, saj se posledice takih sprememb kažejo ne samo v diplomantih teh šol, marveč tudi v celih rodovih mladine, ki jih bodo učili in vzgajali. Predstavniki mariborske pedagoške akademije oziroma univerze v Mariboru, ki so poudarili to resnico, so opozorili tudi, da ne bi smeli spreminjati pedagoškega šolstva, ne da bi prej temeljiteje strokovno ovrednotili njegovo dosedanje uspešnost in objektivno ocenili sedanje izobraževanje učiteljev. Ko razmišljamo o spremembah pedagoškega šolstva, moramo imeti pred seboj tudi potrebe na^ šega dolgoročnega družbenega razvoja. Vsak poskus, da bi krčili ali osiromašili pedagoško pripravo prihodnjih učiteljev, moramo odločno ■ odkloniti, je poudaril predstavnik Zveze društev peda- Prcdstavniki srednjih pedagoških šol so se tudi na posvetu uprli nepremišljenim posegom v šolstvo in ponovno reformi srednjega pedagoškega izobraževanja, ki bi po njihovem mnenju na predlaganih temeljih ne vodila naprej, marveč korak nazaj. Izkušnje nekdanjih učiteljev, gimnazij s pedagoškimi oddelki, gimnazij pedagoške smeri in sedanjih srednjih pedagoških šol — toliko organizacijskih sprememb je doživelo to šolstvo v nekaj kratkih desetletjih — nas lahko naučijo marsičesa, če se le hočemo od njih kaj naučiti. Nedomišljeno eksperimentiranje bi rušilo, kar so s trudom dosegli z leti in kar daje uspehe, ki jih nihče ne zanika. Več razpravljalcev je kritično obravnavalo formalističen način lotevanja teh vprašanj. Zaradi njega so se zaostrile tudi mnoge v javni razpravi. Vsiljena naglica, s katero hočejo nato vsiliti svoje zamisli, ni v prid sami stvari. Tako tudi »paket« pedagoških znanj, ki ga dodajamo k drugim programom, sam po sebi ne more imeti čudežne moči, da bi oblikoval dobrega učitelja. Za njegovo usposobitev so poleg programov pomembni še mnogi drugi dejavniki, ki oblikujejo in o tem, kako delovati v vseh družbenih okoljih, ki so včlenjena v uresničevanje zasnove usmerjenega izobraževanja. načela izobraževanja za samoupravljanje pa rastejo C1 ^ vsebine in načini izobraževaf 9 Pi mladega človeka med šolanjem, med njimi tudi pedagoška praksa. Usposabljanje učiteljev — širše družbeno vprašanje Predstavniki Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo so opozorili na to, da se z razvojem vzgoje in izobraževanja odpirajo nova vprašanja tudi pri izobraževanju pedagoških delavcev, na katera ne moremo iskati odgovora v preteklosti. Ne glede na različne posebne izobraževalne skupnosti, v katere spadajo programi pedagoškega izobraževanja, moramo priti do enotnega sistema izobraževanja pedagoških in andragoških delavcev. Premagati bo treba dosedanjo ločenost izobraževanja učiteljev za osnovne šole in za srednje izobraževanje ter notranje povezati vse stopnje pedagoškega šolstva. Ta sistem mora biti odprt; saj moramo poskrbeti tudi ža učitelje strokovnih predmetov, ki bodo prihajali na šole iz proizvodnih in drugih organizacij. Za šole, s tem pa tudi učitelje, so odgovorni pravzaprav tudi uporabniki in izvajalci izobraževanja vseh posebnih izobraževalnih skupnosti. Stališča, ki jih je objavil Republiški komite za vzgojo in izobraževanja ter telesno kulturo, torej niso nekaj dokončnega, pač pa le prispevek k javni razpravi, ki naj išče celostno rešitev teh vprašanj. Posvet, ki so ga pripravili sindikati, je bil torej samo korak naprej pri iskanju te celostne rešitve. Več od njega tudi ni bilo mogoče pričakovati. Sledili bodo še novi strokovni posveti. Programska zasnova za izobraževanje pedagoških delavcev, ki je sprožila polemično razpravo, je očitno globoko povezana s celotnim sistemom izobraževanja pedagoških in andragoških delavcev. To so zadeve širšega družbenega pomena in torej predpostavljajo širšo strokovno in družbeno razpravo. JOŽE VALENTINČIČ Tri vsebinska vprašanja Tisti, ki bodo razpravljali na problemski konferenci, naj bi na podlagi stvarnih razmer opozorili na nerešena vprašanja, ki se pojavljajo v okoljih, kjer žive in delajo posebno pozornost pa namenili predvsem trem vsebinskim vprašanjem: razumevanju načela izobraževanja za delo, uresničevanju družbeno-gospo-darskih odnosov svobodne menjave dela in samoupravnemu načrtovanju kadrovsko izobraževalnih potreb. Zadnje poglavje v tezah je namenjeno idejnopolitični oceni delovanja komunistov v usmerjenem izobraževanju; je samokritično, v njem pa preberemo tudi tole misel: »Zaradi številnih organov, inštitucij in akcij imamo sicer občutek, da smo dobro organizirani, ker pa je v našem delu še vse preveč formalizma in forumskega dela, smo v bistvu neorganizirani in akcijsko slabo učinkoviti. Komunisti se prehitro zadovoljimo že s tem, da se za akcijo dogovorimo, njeno nadaljnje uresničevanje pa nas ne zanima več.« Prvo izmed ključnih zadev, na katere opozarja to besedilo, je še zmeraj obnavljanje vprašanja, kaj pomeni izobraževanje za delo in iz dela in kritika tega načela v izpeljavi »izobraževanja za izobraževanje«. V tem prvem vsebinskem sklopu naj bi se, kot je dejala Katja Vadnal, osredotočili predvsem na misel o potrebnosti preobrazbe vzgoje in izobraževanja. To preobrazbo zahtevajo hitrejši tehnološki razvoj, okrepljen družbenogospodarski položaj in politične in idejne moči delavskega razreda kot temeljnega nosilca preobrazbe proizvajalnih in družbenogospodarskih odnosov. In ne nazadnje: terja jo tudi nuja po odpravljanju zgodovinske odtuje-noti vzgoje in izobraževanja od materialne proizvodnje in njeno vključevanje v celoten sitem samoupravno združenega dela. Iz Kritično o zastojih Čedalje očitnejša postaja* 1^ resnica, da smo se v dosedafl) loki uresničevanju reforme ukvaria^ predvsem z načrtovanjem 1 ain braževanja za pridobitev izob jj zbe s šolo, zanemarjali pa s Os) programe, ki povezujejo * Sn, izoraževanja s svetom dela " anj pravi programe izpopolnjev* ta, in usposabljanja z delom, sn, Teze opozarjajo tudi na df zastoje, ki se kažejo na prime* izobraževanju ob delu na visj L visoki stopnji (na teh je za*!,h odstotkov študentov manj ko* r*i je bilo lani), na strukturna 11 ^ kladja, ki se kažejo ob vpis1 n proizvodne in neproizvo* 0d usmeritve idr., na pomen rovskega načrtovanja, ka* ol vostnega usmerjanja v izobrUei vanje, pa tudi na to, da Udi manjka strokovnih in metod^pi ških izhodišč za uveljavlja 'H načel usmerjanja v izobraž« ia nju. , dp Kritične besede so namenj* tudi prepočasnemu -spremi11 nju družbeno-gospodarskih 1 nosov v šolstvu, Saj so številni stoji, ki se kažejo pri izpelja' temeljnih izhodišč preobra; tudi posledica prepočasnega a*v sničevanja svobodne menj* 5 dela v vzgoji in izobraževal tv Posledice tega so že očitne: a*1 Ja stransko pojmovanje prO$ *■ mov, zasnovano na proračun* te državni logiki, težave pri P E io’ izoblikoval v sklepe; ti naj bi* li]< kot so poudarili na tem sestal Itj čimbolj akcijski, spodbujali tie bi k obveznemu uresničevanj >ol k razmišljanju. M. K. na Razprava o novi programi zasnovi Pri pripravi programskih zasnov za izobraževanje pedagoških delavcev bi morali upoštevati vsaj dve temeljni izhodišči: • Izobraževanje prihodnjih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja mora biti celostno in enotno urejeno. • Dosedanjega enotnega srednjega pedagoškega šolstva ne kaže razbijati in okrniti s programoma vzgojitelj predšolskih otrok, (ki vključuje smeri varuh in vzgojitelj) in učitelj (ki vključuje smeri učitelj razrednega pouka, učitelj naravoslovno matematične in učitelj družboslovno jezikovne smeri). Ponovne reforme izobraževanja delavcev na področju vzgoje in izobraževanja se ne smemo lotevati, ne da bi bili izpolnjeni temeljni pogoji, sicer bo to nevaren, nepreverjen poskus, ki nas lahko drago stane. Treba je: — opredeliti temeljna znanja za pedagoškega delavca na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja; povzročile vsaj tele negati' t posledice, ki jih do zdaj ni * ier opaziti: ie — za pedagoški poklic jj] bodo odločali manj sposobnih „| bo pomenilo negativno selek* v razmerju učitelj — drugi po' ci; lir: 'ei -^ta zem dosedanji navidezni dU; g( učitelj na eni Stranj --UUllUJJ liti Clll Nlltu*’ p, stroka na drugi — bo zamen) l še večja nevarnost, ko bo dualizmov več in se bodo pre* jjj sli neposredno v stroko; ^ — posamezna podre L* vzgoji*!in izobraževanja bo ^ ločili po horizontali in vertik* ^ ločili bomo izobraževa* učiteljev na področju n ara', '■slonja in družboslovja; (]t — vzgojiteljice in učitelj110 zrednega pouka bodo deležni* k pedagoškega znanja, priho^ učitelji srednjih šol pa manj,*' U1SP prav naj bi prav tu stanje izb0 k šali; — nasilno združevanje P*1 gramov bo vodilo k predme** izdelati sistem in programe - ' kom, ki bodo prav gotovo p° po vertikali do vrha; — izdelati evqJ*acijo dosežkov in dela dosedanjih enotnih srednjih pedagoških šol; — razčleniti »vzgojne« usmerjenosti pedagoškega procesa in specialnih metodik v visokem šolstvu; — ovrednotiti dosežke ne samo enotnih srednjih pedagoških šol, temveč tudi družboslovno jezikoslovnega programa in naravoslovno matematičnega, pri tem pa posebej upoštevati povezave z učiteljskim poklicem. Predvidene spremembe bodo zročali veliko težav, zahteval0' bo tudi podreditev posameZ**ta programov. Ali mora biti to P*1 gram pedagoške usmeritve? Zdi se, da za zdaj ne kaže P novno reformirati srednjega t ,a dagoškega izobraževali: |j( ampak prej razmišljati o pre01' denih spremembah v višjefl1 visokem šolstvu. Enotne sred*1; pedagoške šole niso popolna *■ u| šitev, vendar boljša od predlač’ ^ nih sprememb. JOŽE ŠKORJANC in IGOR MAJERLE 4VNA razprava o skupnih programskih jedrih (akšna bo lova podoba jugoslovanskega šolstva? n opravljen je predlog skupnih programskih jeder za predšolsko vzgojo, za osnovno šolo in skupno ai ^ojno-izobrazbeno osnovo srednjega usmerjenega izobraževanja v Jugoslaviji gramskih jeder, Zavod SR Slovenije za šolstvo pa je dobil nalo- ^rizadevanja, da bi programsko bolj poenotili šolstvo v Jugoslaviji, |aiajo že skoraj štiri leta. Kljub skupnim usmeritvam so se vse zadnje . ^etletje razraščale razlike (tudi nepotrebne) med republikami in . krajinami tako glede programskih in sistemskih sprememb, glede 18 čas uvajanja novosti pa tudi glede oblikovanja vzgojno-izobraže-I, #^jega sistema. s t>a bi uskladile mnenja in našle skupno pot ob upoštevanju poseb-'hti posameznih republik in pokrajin in vendarle ohranile enotne ''tieritve, in kjer je mogoče tudi skupne vsebine vzgoje in izobraže-. 9|>ja,-so vse republike in pokrajini združile svoja prizadevanja, za pri-(avb skupnih programskih jeder za osnovno izobraževanje in skupne S|,ove za srednje usmerjeno izobraževanje. išf Leta 1980 so bili v ta namen 3! ^eljito razčlenjeni vsi učni na-ot hi v osnovnem in srednjem izo-i fl taževanju. Izbrane komisije so »s1 ttiesebojnem sodelovanju in /oi°d vodstvom medrepubliško-k “krajinske komisije za reformo, izobraževanja pripravile prvi. >r2 redlog skupnih programskih n -der. Podpisani dogovor vseh d^^ublik in pokrajin o skupnih Ija 'novah vzgoje in izobraževanih in v začetku leta 1981 ki naj bi opomogel vzgoji in izobraževanju je še pospešil to dejavnost. Leta 1982 je sledil drugi predlog skupnih programskih jeder, vendar tudi ta ni ustrezal:.Na temelju pripomb in stalile javne razprave so oblikovali ' tetjo različico predloga skupnih programskih jeder, ki jo je medrepubliško-pokrajinska komisija poslala v obravnavo vsem republikam in pokrajinam sredi decembra 1982. SR Slovenija je ves čas sodelovala pri pripravah skupnih pro- go, da oblikuje programska jedra za matematiko in naravoslovje. Pripravljeno besedilo tretje različice predloga skupnih programskih jeder za osnovno šolo in za srednje usmerjeno izobraževanje v Jugoslaviji je pred nahi. O predlogu bodo razpravljali na vseh ravneh v republikah in pokrajinah. V uvodu predloga je poudarjeno, da so skupna pro-. gramska jedra le skupna osnova, ki naj bo zajeta v učne načrte vseh republik in pokrajin, še posebno, ko gre za skupne cilje, naloge in bistvene vsebine. Predlog zajema: skupne vzgojno-izobra-ževalne smotre in naloge vsakega programskega področja, skupne programske vsebine ali natančneje jedra vsakega področja in učnega predmeta in pojasnilo k vsakemu programskemu jedru z metodičnimi navodili. V tem tretjem predlogu skupnih jeder je tokrat (prvič) dodan še orien- = k skupni politiki n)1 ^EZNI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU, ZNANOSTI IN KULTURI i:notna, vendar ne uniformirana šola agi- tacijski predmetnik, ki naj bi bil, po mnenju medrepubliško-po-krajinske komisije, usmeritev pri oblikovanju predmetnikov v posameznih republikah in pokrajinah. Zvedeli smo, da ves čas, ko so pripravljali predlog skupnih programskih jeder, niso vsebine jeder povezovali s pripravo predmetnika, to pa pomeni, da je bil orientacijski predmetnik pripravljen, ne da bi se o tem posvetovale delovne skupine. O »Predlogu skupnih programskih jeder za predšolsko vzgojo, za osnovno šolo in skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo v usmerjenem izobraževanju« je razpravljal pred nedavnim zvezni odbor Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi. O predlogu pa sta kritično razpravljala tudi strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje in republiški družbeni svet za vzgojo in izobraževanje. n)1 Zvezni odbor Sindikata delav-'aC (v v vzgoji in izobraževanju, : h* ^nosti in kulturi je letošnjega ■ marca temeljito obravnaval iifl* Medlog skupnih programskih P :der za osnovno šolo in skupno id zgoj n, o- i zo brazb e n o osnovo eži ^merjenega izobraževanja, do-ak “ment, o katerem poteka javna Oprava po vsej Jugoslaviji, jd Iz uvodne obrazložitve Milije L* neževiča, sekretarja prosvet-J; 'ga sveta Srbije, iz večurnega u - Opravljanja, v katerem je sode-ivalo veliko članov zveznega ID '“bora, se je nazadnje v sklepih ,!! ^biikovalo mnenje, da je bese-ii lilo predloga skupnih program-a! 0’h jeder solidna podlaga za te-Oljilo strokovno in družbeno-n-l '“litično razpravo o oblikovanju 'z8oj n o-i zobraže val nega siste-ki bo imel veliko več skupnih ^ebin kot do sedaj. Ko so oce-n 'Jevali ta dokument, so menili, Ji 7 je bilo opravljeno veliko, pio-'Osko delo, pa tudi to, da je na-eien pravi korak; zadnji čas je 'aitireč, da začnemo uresničevati 'ališča 10. in 12. kongresa (tl 'Veze komunistov Jugoslavije in : | 'e lotimo družbene akcije, s ka-ero bi odpravili čedalje večje, jc '“Potrebne in nedopustne ra-: j 'Le v vzgoji in izobraževanju ^adih rodov. J01 , »Zaradi tako imenovanih spe-'Sčnosti se otroci iz Pančeva ne ju b()rejo vpisati na fakultete v uii °e°gradu, študenti istih profilov ■nj 7 ne morejo brez diferencialnih 0 l ^Pitov iz beograjskih fakultet na rd pLe, iz niških na zagrebške in labljanske itd. Razlikujejo se \{0 r°grami za peke, mesarje, mle-bd tarK geodete, avtomehanike ild i11- Združeno delo se razburja, vaL, ne ve» kakšno znanje pred-ra\avlja posamezna diploma. Po-^kod se končujejo isti poklici z (“go, drugod pa s četrto stop-nir Tudi fakultete ne vedo, 0zo-rili, da v predlogu ni dovolj dorečena opredelitev skupnih programskih jeder. Priporočali so, naj bi skupna programska jedra opredelila temeljne smotre in bistvene vsebine za zahtevano raven znanja, in zajela najboljše dosežke v Jugoslaviji in v svetu. Programska jedra naj bi, po mnenju razpravljalcev, razširjala vsebine družboslovnih znanj, ki krepijo skupnost naših narodov in narodnosti in naj se ne bi spuščala v podrobnosti kot so določanje števila ur in drugih nadrobnosti. Razpravljavci so nenehno priporočali, naj bi se vsebine nenehno dopolnjevale glede na najboljše izkušnje republik in pokrajin in dopuščale možnost ustvarjalnega oblikovanja vzgojno-izobraževalnega procesa. Z vso resnostjo so opozorili, da ne bi bilo smotrno vztrajati na načelu »paritete« pri vedah, ki poudarjajo narodnost, ker bi to lahko povzročilo nepotrebne politične zaplete. Pri drugih predmetih, ki niso tako občutljivi, pa si lahko privoščimo veliko več poenotenja. Veliko večji prispevek k poenotenju bomo dosegli po mnenju razpravljalcev, če bomo poenotili nekatera sistemsko organizacijska vprašanja, poenotenje namreč naj ne bi veljalo le za izobraževalne vsebine, temveč tudi za interesne in druge dejavnosti, ki rabijo pri poklicnem usmerjanju mladih. Razpravljavci so predlagali, da bi bilo treba razmisliti in oceniti, kako bi se dalo v opredelitve programskih jeder vključiti najboljše dosežke ene ali druge republike ali pokrajine na posameznem področju in izpeljati poenotenje po tej in ne nasprotni poti. Sestavljavci so pripravili pred- log z najboljšimi nameni, poskušali so poenotiti podobo jugoslovanske šole; to pa je vse prej kot lahko delo, še posebno, če upoštevamo, da so nenehno krmarili med dvema nezdravima skrajnostma, ki ne bi pripomogli k ustreznim rešitvam. Eno je gotovo: veliko je bilo zahtevnega dela in skupnih prizadevanj, ki zaslužijo vso pohvalo; zavedati pa se je treba, da bo treba še veliko narediti, če bomoželeli izoblikovati tak dokument, ki bo zarisal edino mogočo — skupno pot za naše jugoslovansko šolstvo kjer ne bo razlik za vsako ceno, temveč bodo upoštevane tudi posebnosti vseh republik in pokrajin. Veliko dobronamernih misli je bilo izrečenih v dozdajšnjih razpravah in še veliko bo povedanega v prihodnjih z željo, da z dobro voljo in z združenimi močmi oblikujemo primerno, sodobno jugoslovansKo šolo—za sedanjost in prihodnost. TEA DOMINKO PREJELI SMO Za drugačno vrednotenje tujega jezika Učitelji so zaskrbljeni nad neuspehi Z reformo srednjih šol je postal tuji jezik v prvem letniku skupne vzgojno-izobrazbene osnove obvezen učni predmet za vse usmeritve v srednjem programu, čeprav gredo lahko učenci v drugi letnik določenih smeri z negativno oceno. To določilo je prineslo veliko težav učiteljem, hkrati pa negativno vpliva na vse pedagoško delo učiteljev tujega jezika. V prvem letniku skupne vzgojno-izobrazbene osnove so učenci z najrazličnejšim uspehom iz 8. razreda osnovne šole in najrazličnejših sposobnosti. Zaradi tega morajo učitelji vseh predmetov uporabljati različne metode, da bi si vsi učenci pridobili čim več znanja, teoretičnega in praktičnega, da bi vzljubili predmet in čutili veselje pri ustvarjanju. Tudi učitelji tujih jezikov so pripravljeni poskusiti čim več metod, ki bi poučevanje tujih jezikov nacedile bolj življenjsko, aktivirale učence in jih navdale z zadovoljstvom ob njihovih uspehih, pa čeprav v začetku pri nekaterih še tako skromnih. Vendar pa so učitelji tujega jezika v prvem letu reforme izgubljali voljo in omagovali pod breme- pedagoških neuspehov. In je ruai letos. Kako učenca pripraviti k učenju tujega jezika, kako ga motivirati? Mnogi prinesejo izredno slabo znanje tujega jezika iz osnovne šole, saj so imeli ocene zadostno ali celo nezadostno. Večina teh učencev je že v osnovni šoli čutila odpor do tujega jezika, ki se jim zdaj celo stopnjuje. Zavest, da gredo lahko v drugi razred usmerjenega izobraževanja z negativno no m taKo oceno, pa čeprav samo v določene smeri v določenih usmeritvah (to jih ne moti, saj so trdno prepričani, da želijo ravno tisto smer, kjer jim pozitivna ocena iz tujega jezika ni potrebna), dela učence objestne. Pri pouku tujega jezika slabo sledijo, in sicer vsako uro manj, ker si ne pridobivajo novega znanja, norčujejo se iz tistih svojih sošolcev, ki se tudi jo, češ, zakaj se sploh učiš tuji jezik, ali ga boš potreboval? Ker se dolgočasijo postajajo ti učenci zelo nemirni ali celo predrzni in motijo pouk. Učitelj jih lahko menda umiri z določenimi ukrepi, ne more pa jih pripraviti k učenju. Večina učencev ostaja pri svojem motu: Zakaj bi se trudil, če mi ni treba? Pri tem jih podpirajo starši, saj tudi ti gledajo na uporabo znanja ozko, prakticistično. Želja, da bi bil njihov otrok pozneje bogata osebnost s čim bolj poglobljenim znanjem in človeško širino, je zelo šibka ali pa je sploh ni. Ali ni žalostno^ da so naši predniki znali enega ali celo dva tuja jezika, ker so to zahtevale politične in gospodarske razmere od našega nesvobodnega človeka, zdaj pa ni mogoče naučiti učencev niti enega tujega jezika, ki naj bi ga potem uporabljal kot svoboden človek?! Gotovo je večina učencev za to sposobnih, a nočejo. Verjetno bi jim bila pozitivna ocena kot pogoj za vpis v srednje programe usmerjenega izobraževanja in prav tako za prehod iz 1. razreda v 2. razred vseh srednjih programov usmerjenega izobraževanja še največja spodbuda za učenje in drugačno delo pri tujem jeziku. Premalo je, če učencu damo možnost, da si pridobi čim širše znanje, pri tem pa mu dovoljujemo, da to znanje meče v smeti kot kruh. Ali mu dajmo manj tega »kruha« ali pa ga naredimo »lačnega«. Res, da lahko naredi učitelj marsikaj in da lahko navduši učence za delo, če je močna osebnost z znanjem in s pedagoško usposobljenostjo; pri tem pa mu morajo pomagati tudi zunanje okoliščine. Že obvezna pozitivna ocena iz tujega jezika v prvem letniku bi bila verjetno kar močan motiv za učenje tujega jezika. Hkrati pa zdajšnji način ocenjevanja diskriminira predmet in učitelje tujih jezikov do vseh drugih predmetov. Le malokdo dela, če se njegovo delo ne ocenjuje in nagrajuje, celo pri odraslih, kaj šele pri odraščajočih učencih, ki potrebujejo kratkoročne cilje, da dosežejo svoj dokončni cilj. Verjetno bi bilo treba gledati tudi na učitelja kot na človeka. Učitelj praktik naj bi imel več besede pri oblikovanju svojega dela in delovnih razmer. Učitelj si želi uspeha pri delu, zato ga nedelavnost učencev spravlja v obup. Če je še tako kritičen do sebe, pa ne more iskati vzrokov takega neznanja učencev le v svojem pedagoškem delu. Saj se trudi, a verjetno zaman. S strahom se sprašuje, kako naj poučuje, kako naj ocenjuje, kako naj sestavi šolske naloge, da ne bo več kot tretjina ocen negativnih, in da bo šolska naloga resnično preverjanje znanja iz predelane snovi. Vsak dober delavec se trudi, da bi odpravil tiste ovire, ki zmanjšujejo uspehe njegovega dela, drugačno ravnanje bi pomenilo le oportunizem. Zato je razumljivo, da se tudi mi, učitelji tujih jezikov obračamo na tiste, ki so pristojni za to, da dobi poučevanje tujega jezika v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi drugačno mesto. Počasi bo moral vsakdo spoznati, da je za vsako delo, tudi za učenje, potreben trud. In ne nazadnje; uspeh dela ni odvisen le od enega, temveč od vseh, ki so kakorkoli povezani pri delu. Aktiv učiteljev angleškega jezika občin AJDOVŠČINA, NOVA GORICA, POSTOJNA, SEŽANA, TOLMIN P. S. Učitelji tujih jezikov so obravnavali to pismo na seminarju učiteljev angleškega jezika v Radovljici. Vsi učitelji, ki so se udeležili seminarja (od 24. do 26. januarja), so podprli zahteve v tem pismu in ga podpisali. V KRATKEM IZIDE KNJIGA Spoznavanje jezika_________________________________ Napisal jo je mag. Milan Dolgan, predavatelj na oddelku za razredni pouk na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Knjiga ima 270 strani. Vsebuje predgovor, obravnava besedotvor-je, slovarstvo, primerjave in razčlenjenost slovenskega jezika, glasoslovje, naglas in poudarek, izvajanje besedil in nauk o verzu. Namenjena je študentom, zaposlenim učiteljem in vsem, ki želijo poglabljati svoje razumevanje in estetsko občutenje jezika. Ker izide v samozaložbi, je cena nizka: 350 din. (Nekoliko dražja bo v knjigarnah; prodajala jo bo Mladinska knjiga). Naročite jo lahko na naslov: Milan Dolgan, Ljubljana, Melikova 84. Zelena luč za fakultativni pouk tujih jezikov v osnovni šoli________________________________^ Odkar je strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji seji dne 15. 9. 1982 sprejel učne načrte za fakultativne predmete, je vsem učencem omogočeno, da se poleg obveznega prvega tujega jezika, ki se ga učijo od 5. do 8. razreda osnovne šole, odločijo še za fakultativno učenje drugega tujega jezika. Ta jezik se učenci lahko učijo že od 3. razreda naprej in imajo po končanem 8. razredu »realne možnosti za uspešno nadaljnje učenje izbranega jezika«. (Učni načrt za fakultativne predmete, Zavod SRS za šolstvo 1982, 3. zvezek, stran 64.) Učenci lahko izbirajo med naslednjimi jeziki: italijanskim, madžarskim, ruskim, nemškim, angleškim, francoskim, latinskim; lahko pa se odločijo tudi za mednarodni jezik esperanto ali za srbskohrvatski jezik. " izbira je dovolj široka, da omogoča odločitev glede na različno motivacijo učencev: zaradi bližine tuje dežele in tesnejših stikov z njo, zaradi posebnega nagnjenja do učenja jezikov ali zaradi potrebe znanja jezikov za poklicno izobraževanje. Z učnimi načrti so nakazane optimalne možnosti za učenje jezikov. Kaj pa realizacija? Na Za- vodu SRS za šolstvo smo dobili naslednja pojasnila: Fakultativni pouk tujih jezikov kot tudi drugih predmetov sodi v razširjeni program osnovne šole. Pouk fakultativnih predmetov organizira šola od 1. do 8. razreda v skladu z interesi in sposobnostmi učencev, interesi staršev in potrebami in možnostmi družbenega okolja. Praviloma so učengi vključeni v fakultativni pouk enega in izjemoma dveh predmetov. Pouk vodijo učitelji ali zunanji sodelavci. Za financiranje je dogovorjeno tako, da se za plačilo predavatelja zberejo sredstva iz občinske izobraževalne skupnosti, dodatne deleže pa prispevajo starši, šola (če sama ustvarja sredstva) in združeno delo (če je šola odprta navzven). Zavod za šolstvo bo lahko šele v prihodnjem letu sistematično spremljal organizacijo fakultativnega pouka na šolah. Za zdaj je v Ljubljani redno organiziran fakultativni pouk latinščine na štirih osnovnih šolah: na osnovni šoli Mirana Jarca, na osnovni šoli dr. Jožeta Potrča, na osnovni šoli Majde Vrhovnik in na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Najštevilnejše so skupine na osnovni šoli Prežihovega Voranca, kjer se v začetnih in nadaljevalnih tečajih uči latinskega jezika 114 Rozeta, tolčen baker, razstavni izdelek Vzgojnega zavoda iz Smlednika ŠOŠTANJ: 15. REPUBLIŠKA RAZSTAVA LIKOVNI SVET OTROK »Življenje in delo v naši šoli« Na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju bodo letos petnajstič zapored odprli republiško likovno razstavo, ki jo prirejajo vsako leto v spomin na rojaka, partizanskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika^ Kajuha, ki je padel nedaleč od Šoštanja. Razstavo, ki bo tudi letos pod pokroviteljstvom uredništva Pionirskega lista iz Ljubljane, bodo slovesno odprli v soboto, 26. marca ob 1L uri v prostoru, ki so ga uredili letos in ga opremili s fotografijami in dokumenti kulturniške skupine XIV. divizije. Kot sta povedala ravnatelj šole Karel Kordeš in njegov pomočnik Tone Bahor — ki imata največ dela še zlasti zato, ker bo letošnja razstava jubilejna — je za razstavo prispelo okrog 3000 likovnih del v najrazličnejših tehnikah iz 89 slovenskih osnovnih šol, vzgojnih zavodov in šol s prilagojenim učnim programom. Komisija je v sestavi Helene Berce-Golob, pedagoške svetovalke za likovno vzgojo Zavoda SR Slovenije za šolstvo, Iva Mršnika, akademskega slikarja in predavatelja na Pedagoški akademiji v Ljubljani, in Tonke Tacol, likovne pedagoginje iz Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani, za razstavo izbrala 350 del, ki so, kot je že uvodoma omenjeno, izdelana na temo »Življenje in delo na naši šoli«. Tudi pri organizaciji letošnje razstave sodelujejo Zavod SRS za šolstvo izvršni svet občine Velenje, občinska Zveza prijateljev mladine Velenje, izobraževalna skupnost, kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij občine Velenje ter Krajevna skupnost Šoštanj —žal niso dobili pričakovanega prispevka od Republiške kulturne skupnosti Slovenije. S pomočjo le-teh, ki so prispevali tudi denar za razstavo, bodo na svečanem odprtju podelili sedmim šolam in likovnim pedagogom sedem enakovrednih nagrad. Nagrade s priznanjem prejmejo: Osnovna šola Simon Jenko Kranj, likovna pedagoginja Jolanda Pibernik, Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani, likovna pedagoginja Tonka Tacol, Osnovna šola Veljka Vlahoviča Titovo Velenje, likovni pedagog Tone Skok, Vzgojni zavod Smlednik, likovni pedagog Slavko Zupan, Osnovna šola s prilagojenim programom Matevž Langus iz Kamne Gorice, likovna pedagoginja Meta Vovk, Osnovna šola Veljka Vlahoviča Maribor, likovna pedagoginja Ana Kranjc, in Osnovna šola Anice Černejeve iz Makol, likovna pedagoginja Bernardina Pajk. Tudi ob letošnji razstavi bo izšel katalog v 800 izvodih, katerega izdajo sta omogočili izobraževalna in kulturna skupnost občine Velenje. Ob koncu naj zapišemo šč to, da bodo vsi likovni pedagogi pa tudi vsak učenec razstavljavec prejeli katalog v spomin za sodelovanje na letošnji 15. jubilejni razstavi Likovni svet otrok. VIKTOR KOJC učencev v 8 skupinah. Na osnovni šoli Toneta Trtnika-Tomaža v Sostrem pri Ljubljani, kjer je sicer obvezni tuji jezik nemščina, izvajajo fakultativni pouk angleščine že od leta 1979. Zakaj so se na tej šoli odločili za angleški jezik, nam je povedala tovarišica Novakova, pomočnica ravnatelja: »S fakultativnim poukom angleškega jezika smo začeli z namenom, da učencem, ki to želijo, omogočimo prehod na šole v usmerjenem izobraževanju z izbiro enega ali drugega tujega jezika. Pouk poteka po učnem načrtu angleškega jezika v osnovni šoli, ocene vpišemo v spričevala, za kar smo dobili dovoljenje Zavoda SRS za šolstvo. V posameznem razredu je od 10 do 17 učencev, pouk financira šola iz fonda za interesne dejavnosti. V skladu z dosedanjo prakso menimo, da naši učenci, ki odhajajo na šole usmerjenega izobraževanja, niso povsem v enakopravnem položaju z učenci, ki so se v osnovni šoli učili angleškega jezika, saj se vsako leto dogaja, da imajo naši učenci težave pri vpisu ravno zaradi nemškega jezika.« učiteljico angleškega jezika mi je pravzaprav dal dodatno spodbudo, da napišem ta članek. V razredu je bilo čutiti posebne ozračje, h kateremu je veliko prispeval sproščen odnos učiteljice do učencev. Učenci so očitne motivirani za učenje, saj se jih večina vrača popoldne v šolo tudi iz bolj oddaljenih vasi. Ti učenci hkrati govorno usvajajo dva tuja jezika in spoznavajo pravopisne značilnosti dveh jezikov. Vprašali smo učiteljico, kako učenci to zmorejo. Seveda se v prvem letu rado dogaja, da pri pouku nemščine uporabijo angleško besedo namesto nemške in nasprotno. Tudi v pravopisu se občasno pojavljajo napake. Sicei pa se učenci učijo z veseljem in zanimanjem, za kar jih učiteljica tudi primerno nagradi. Fakultativni pouk tujih jezikov ni naslednik jezikovnih krožkov. Jezikovni krožki prav na osnovnih šolah niso imeli pravega uspeha, čeprav se kot zunajšolska dejavnost uspešno razvijajo. Lep primer za to so npr. jezikovni tečaji v Pionirskem domu v Ljubljani in jezikovni tečaji v organizaciji delavskih univerz. Za delo v jezikovnih krožkih je namreč prav tako potrebno načrtno delo, zagotovljena jim morajo biti primerna učna sredstva, predvsem pa tudi ustrezno usposobljeni pedagogi. Krožki na šolah niso izpolnjevali vseh teh pogojev, zato so jih šole tudi prej ali slej opustile. Učni načrt za fakultativne jezike ima jasno postavljene vzgoj-no-izobraževalne smotre. Pouk je usmerjen v določene praktične aktivnosti in takšne oblike medsebojnega sporazumevanja, ki so učencem osnovne šole zares dostopni in niso le deklarirani. Učni načrt na strani 14 navaja: »Znane drugih jezikov učencem omogoča: — sporazumevanje z vrstniki in odraslimi, katerih jezik se uči; — spremljanje TV in radijskih oddaj, poslušanje gramofonskih plošč in magnetofonskih posnetkov v drugih jezikih; — branje stopnji znanja primernih knjig, časopisov in revij; — medsebojno spoznavanje z otroki ob mednarodnih manifestacijah; — poglabljanje sožitja prebivalcev na narodnostno mešanih področjih, itd.« Z jezikovnega vidika je posebno pomemben tale smoter: »Znanje drugih jezikov učencem omogoča boljšo lingvistično osveščenost in podlago za hitrejše in učinkovitejše učenje še drugih jezikov.« Z jezikovnim učenjem si učenci razvijajo sposobnost logičnega mišljenja in sklepanja. Izkušnje, ki si jih učenec pridaj ob spoznavanju sistema in za^j nitosti enega tujega jezika, ^ nedvomno pomagajo tudi P1 učenju drugega ali tretjega P ka. Učni načrti za fakultati''* predmete so nastajali v času p1' nove učnih načrtov za osno'® šolo (1980—1982). Delo je strokovno vodila prs‘ sednica predmetne komisije | tuje jezike Fedora Umek, $ podkomisij ter nastajanje uefl1 načrtov pa je spremljala in koo1! dinirala svetovalka za tuje jezi| pri Zavodu SRS za šolstvo venka Seliškar. Člani predrti* j nih skupin so poleg vzgojno-i^ i braževalnih smotrov in vzgoji11; izobraževalnih vsebin sesta'i tudi navodila s smernicami I potek in organizacijo pouka * zbrali za vsak jezik primer1!1! učne materiale. Iz navodil C nega načrta povzemam nekate1: temeljne postavke (str. 66—651 »Pouk drugih jezikov v okvil fakultativnih predmetov se 11 svoji didaktično-metodični I snovni obravnavi močno tA kuje od pouka tujega jezika P1, rednem programu, saj je tre^ glede na zgodnejše učenje po11 še v večji meri prilagoditi psih' fizičnim sposobnostim in zrelo* učencev. Med najpomembneje naloge na začetni stopnji (3. in-razred) sodi razvijanje motiv* cije pri učencih. Če bo za učen0 učenje drugih jezikov zanimi0 in prijetno, bodo kasneje 1^‘ obvladali zahtevnejše naloge-nasprotnem primeru pa se lahl11 zgodi, da bodo učenci za ved111 izgubili veselje za učenje kov.« Poleg tega je v navodilih doH čeno, naj bo pouk organiziran’ manjših skupinah (največ * učencev), kar daje primeri možnosti za učenje jezikov. Uf! telj ocenjuje znanje učencev' skladu s pravilnikom o ocenjevanju in v skladu z merili za p* samezno stopnjo izobraževanji Kaj je člane predmetnih koflj sij vodilo k odločitvi, začeti s tj kultativnim poukom jezikov i\ 3. razredu osnovne šole? Z zgodnejšim začetkom p(j prečimo, da bi se učenec v 5. n zredu začel učiti dva tuja jezi* hkrati. Ob učenju tujih jezik! pride namreč do interferen med materinim in tujim jezikoj in to na dveh nivojih — fonojj škem in sintaktičnem. Če se nec začne učiti dva tuja jezil hkrati, pride še do interferen! med obema tujima jezikoma, kj lahko moteče deluje na pro^: usvajanja in učenja jezika. Poleg tega pa je v zgodni šolski dobi otrokov odnos do p! snemanja tujih glasov, ritma1® intonacije bolj spontan kot času predpubertete in pubertet Učencu tega starostnega obdobja je tudi intuitivno usvajari jezika brez posredovanja mak rinščine in podrobne razM slovnice bližje kot kasneje. 1 Kaj si od fakultativnega pori tujih jezikov na osnovni š1’ lahko obetamo? Fakultativni pouk tujih jri kov gotovo predstavlja obogk-tev vzgojno-izobraževalnsf dela osnovne šole in omog^ učencem izbiro tistega jezika.11 bi se ga radi učili iz svojega itri resa. Za predmetne učitelje pa n nedvomno pomeni nov izziv,sl je za fakultativni pouk pred'1: deno uvajanje in preizkuša11)1 novih učnih gradiv ob vključev) nju različnih medijev in uvajafi1 posebnih tehnik dela. S tem bodo dane možno*1 primerjave med metodami d^ in rezultati učenja pri obvezni in fakultativnem pouku. , In ker gre končno pri ot>* oblikah za učenje jezika je lalrii pričakovati, da bodo meto"1 dela pri fakultativnem pouku P1®! zitivno vplivale na metode d*1* pri obveznem pouku in obrni0 -no. MARJANA KORDAŠ Pedagoška akademija Ljubljana SKUPNA KOMISIJA UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA ZA OSNOVNE ŠOLE Ljubljana, Črtomirova 12 razvid del in nalog osnovne šole izpopolnjena obiika DELAVCEM V OSNOVNIH ŠOLAH, KI SO PRISTOPILE K NOVEMU SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU 1. Skupna komisija je v sodelovanju s sodelavcem Pedagoškega inštituta Benjaminom Jurmanom pripravila izpopolnjeno obliko razvida del in nalog za osnovno šolo. Da je treba dopolniti razvid, se je pokazalo že med javno razpravo o osnutku sporazuma, vendar je moralo preteči nekaj časa, da smo si nabrali nove izkušnje, ki so pripomogle k dopolnitvi razvida. Delavci na večjih šolah so se pritoževali, da nekatera področja niso dovolj dobro obdelana, posebno veliko pripomb pa je bilo k vodenju šolske prehrane. Pri obdelavi tega področja smo sodelovali s člani Društva predmetnih učiteljev gospodinjstva SR Slovenije. Delovna skupina članic društva je tudi opravila končno redakcijo besedila nalog v zvezi s pripravo šolske prehrane in njenim vodenjem. Tu naj posebej poudarimo, da vse naloge, povezane z vodenjem, tako kot so opisane, lahko opravlja le delavec, ki je samo vodja šolske prehrane. Takega delavca pa imajo praviloma šole, ki pripravljajo najmanj 1000 do 1100 prehranskih enot. Pri drugačni organizaciji tega dela ali vodenja šolske prehrane pa opravlja delavec po našem mnenju le najpomembnejše naloge ip je temu ustrezno tudi nagrajen. V izpopolnjeni različici razvida del in nalog boste našli dopolnjena besedila delovnih nalog tudi za druga področja, spremenjene opise teh nalog in nove delovne naloge. Upamo, da vam bo pripomoček v oporo pri dopolnjevanju vaših razvidov del in nalog. Pri tem delu vam želimo kar največ uspeha. , ^ * 2. Skupna komisija dobiva tudi različna vprašanja, povezana s prilogami sporazuma. Pojasnila o teh vprašanjih bodo prav gotovo zanimala večino pedagoških delavcev, zato se je komisija na svoji seji drie 16. 2.1983 odločila, da ob objavi, dopolnjenega razvida del in nalog sporoči tudi tale stališča: — Poprava izdelkov: Normativ je predviden za popravljanje izdelkov 32 učencev. Letno število ur, ki pripadajo učitelju za popravo izdelkov v enem oddelku, določimo tako, da normativ debmo z 32 in po- * množimo s številom učencev določenega oddelka. * — Varstvo in skrb za učila: Komisija meni, da pripada 60 delovnih ur za varstvo, skrb in vzdrževanje učil in odgovornost za materialno vrednost teh pripomočkov za vsako po normativih opremljeno učilnico ali kabinet za tehnični pouk. Normativ se lahko zniža, če učilnice niso ustrezno ali popolno opremljene. Ure pripadajo učitelju tudi tedaj, ko dela v učilnici sam, saj je tudi tedaj gmotno in moralno odgovoren drugim delavcem šole, da je zbirka učil zmeraj brezhibna in urejena. — Sodelovanje pedagoških svetovalcev v komisijah za napredovanje: Komisija meni, da posebna navodila za sodelovanje v komisijah, ki vodijo postopke za napredovanje pedagoških delavcev, niso potrebna. Menimo da ne more biti težav in nesporazumov, če poznamo učitelja in njegovo delo, saj so merila v prilogi sporazuma dovolj jasna. O takem stališču bomo obvestili Zavod SR Slovenije za šolstvo in njegove organizacijske enote. Toliko vam sporočamo tokrat. O nekaterih drugih zadevah smo vas obvestili z dopisom št. 182/83 z dne 10.2.1983, ki ga imajo vodstva šol. Vaša vprašanja (predvsem v pisni obliki) pričakujemo na znanem naslovu (Črtomir©va 12, Ljubljana), lahko pa se oglasite tudi po telefonu (št. 061/316-087). Pri delu vam želimo veliko dobre volje in uspehov! SKUPNA KOMISIJA 11 1 —s ’. j ■L fi V < ,:i r , /i- :i ' j t/'**" -K * r~ i I. Delovne naloge s področja vodenja 4F Zap. št. Toc- Zap. v sam. kovna št. DELOVNE NALOGE spor. vrednost 1 1. Oblikovanje letnega delovnega načrta šole: 1 13 — opredelitev potreb po vzgojno-izobraževalnem delu na koncu tekočega šolskega leta za prihodnje šolsko leto — opredelitev števila delovnih ur po šolskem koledarju za pedagoško-administrativno in tehnično osebje osnovne šole — uskladitev števila delovnih ur z urami, ki izvirajo iz potreb šole po vseh vrstah vzgojno-izobraževal-nega deta in na tej podlagi objava prostih del in nalog — vsebinsko oblikovanje delovjiega načrta osnovne šole — uskladitev finančne vrednosti načrta z merili Izobraževalne skupnosti Slovenije Zap. št. Toč- Zap. v sam. kovna št. DELOVNE NALOGE spor. vrednost —, končno oblikovanje letnega delovnega načrta šole -i in izpeljava postopka za njegovo samoupravno potrditev. t 2. Načrtovanje, organiziranje usklajevanje in nadzira- v nje vzgojno-izobraževalnega, administrativnega in-tehničnega dela šole: - v L?*' " — organiziranje in usmerjanje izdelave letnih vzgo}-8L| nih načrtov razrednikov, delovnih načrtov vodij^g aktivov, mentorjev in šolskih svetovalnih delavcev — naloga administrativnih delavcev šole, da pravoča-sno in pravilno izdelajo poročila, vodijo usUezrto.*., dokumentacijo, izdelujejo analize in statistične evidence — naloga tehničnih delavcev šole, da opravljajo pomembnejša sprotna in izredna vzdrževalna dela v šolskem letu — usklajevanje dela in izvajanje nadzora nad uresničevanjem načrtovanih nalog. 3. Vodenje in organiziranje pedagoškega dela šole: — organiziranje dela učiteljskega zbora strokovnih aktivov, razrednikov in šolskih svetovalnih delavcev — spremljanje uresničevanja celotnega dela osnovne šole — nadzor nad pravilnostjo izvajanja predmetnika in učnih načrtov — organiziranje šole v naravi. 3 • /;s ■ • ,j ib |Uv "v/si imu . -jj n V' • j i j|,.\ 13 4. Organiziranje in usmerjanje samoupravnega dela šole: — priprava delovnega gradiva za samoupravne organe šole — nadzor nad izvajanjem sklepov samoupravnih organov šole — organiziranje sprotnega samoupravnega dela šole — nadzorovanje zakonitosti samoupravnih odločitev. 5. Vodenje gospodarske, finančne in kadrovske politike šole: 5 13 — priprava finančnega načrta šole, načrta nabave osnovnih sredstev in načrta za investicijska in vzdrževalna dela ter nadzor nad izvajanjem teh del — delitev dela, ugotavljanje potreb po kadrih, razporejanje, ocenjevanje, napredovanje in izobraževanje delavcev — usklajevanje gospodarske, finančne in kadrovske politike šole z letnim delovnim načrtom, sklepi samoupravnih organov in zakonskimi predpisi. 6. Povezovanje šole' z družbeno-političnimi, samoupravnimi, socialnimi in kulturnimi organizacijami in proizvodnimi delovnimi organizacijami v krajevni skupnosti in občini: 6 13 — usklajevanje obveznosti šole s samoupravnimi skupnostmi in z drugimi organi v občini — povezovanje šole z delom socialnih in kulturnih ustanov v krajevni skupnosti in občini — povezava šole s proizvodnimi delovnimi organizacijami. » 7. Povezovanje šole s prosvetno-pedagoškimi, kadrovskimi in znanstvenimi organizacijami v regiji in republiki: —• usklajevanje dela šole z navodili in zahtevami pedagoške službe — povezovanje s kadrovskimi šolami zaradi zaposlovanja novih učiteljev in stalnega izobraževanja zaposlenih učiteljev — povezava šole z raziskovalnimi organizacijami zaradi uvajanja novosti in sodelovanja pri raziskovalnih projektih. 7 13 8. Organiziranje pedagoškega, strokovnega in družbenega izobraževanja delavcev šole: 8 13 — organiziranje predavanj s področja strokovne pe-- dagoške in družbenb-politične tematike na šoli s pomočjo notranjih ali zunanjih predavateljev — spremljanje, usmerjanje in zagotavljanje udeležbe učiteljem na seminarjih, strokovnih posvetih in drugih oblikah izobraževanja zunaj šole — usmerjanje delavcev šole v razne oblike izobraževanja, ki jih organizirajo sindikati, socialistična zveza, zveza komunistov in podobno — organiziranje strokovnih ekskurzij za učiteljski zbor. 9. Usklajevanje interesov delavcev šole, starševin učencev z interesi šole kot organizacije posebnega družbenega pomena: 9 13 — načrtovanje, usklajevanje in usmerjanje dela med šolo in starši 'n ■ — pripravljanje gradiva za svet staršev in usklajevanje interesov med šolo in starši : — proučevanje pritožb staršev in oblikovanje rešitev 1 tovrstnih problemov i . .. — usklajevanje interesov širše škupnosti v šolskem- okolišu z vzgojno-izobraževalnimi nalogami šole."i >- Neposredno organiziranje sprotnega vzgojno-izobra- ževalnega, administrativnega in tehničnega dela šole: — organiziranje dnevnega sprotnega vzgojno-izo-braževalnega dela šole — dajanje konkretnih navodil za sprotno administrativno in tehnično delo šole — nadzor nad delom in organizacijo šole — pomoč delavcem pri reševanju dnevnih organizacijskih in vzgojno-izobraževalnih problemov — podpisovanje uradnih listin in drugih dokumentov. 11 12 12. Razvijanje šole z vidika uvajanja novosti v vzgojno- izobraževalno, administrativno in tehnično delo šole: 12 13 — uvajanje novosti v delo šole in skrb za modernizacijo dela — spodbujanje delavcev k uvajanju smotrnih postopkov v svoje delo — spodbujanje pedagoških delavcev šole k pisanju strokovnih prispevkov v pedagoški tisk — spodbujanje delavcev šole k inovacijski dejavnosti. 13. Vodenje razvida o opravljenem delu v skladu z letnim delovnim načrtom: — usmerjanje vsakega delavca šole k vodenju razvida o opravljenih nalogah in porabljenih delovnih urah — nadzor nad delom po individualnih delovnih načrtih učiteljev, razrednikov in delavcev šolske svetovalne službe — nadzor nad pravilnim, sprotnim in natančnim vodenjem dokumentacije šole. 13 10 14. Hospitiranje pri pouku, interesnih dejavnosti in drugem pedagoškem delu: — hospitiranje pri delu učiteljev rednih oddelkov in oddelkov podaljšanega bivanja — analiziranje in ocenjevanje dela učiteljev in učencev % — svetovanje in usmerjanje učiteljev k delu. ki vključuje pozitivne izkušnje vzgojno-izobraže-valne prakse — organiziranje prakse študentov kadrovskih šol na šoli. 15. Organiziranje dela v zvezi s SLO, CZ in družbeno samozaščito: 15 11 — vključevanje vsebine SLO v vzgojno-izobraže-valno delo šole — priprava in prilagajanje obrambnega načrta razmeram, v katerih deluje šola — izbiranje .in usposabljanje nosilcev posameznih nalog pri SLO in CZ — usklajevanje akcij SLO in CŽ na šoli z akcijanji v krajevni skupnosti in občini — organizacija obrambnih dni in drugih akcij v zvezi s SLO in CZ na šoli. 16. Vodenje šolske kronike: 16 6 — zbiranje gradiva iz življenja in dela šole v tekočem šolskem letu — izbiranje prejetih in zbranih prispevkov — vpisovanje v posebno za šolsko kroniko namenjeno knjigo. 17. Oblikovanje urnika: 17 12 — ugotavljanje števila učnih ur za posamezen učni predmet — razdeljevanje pedagoških ur med pedagoške delavce šole — pedagoško oblikovanje urnika. 18. Organiziranje in vodenje interesnih dejavnosti, organizacij in drugih oblik svobodnih dejavnosti učencev na šoli: — zbiranje potreb po interesnih dejavnostih učencev in njihovo usklajevanje z možnostmi šole — priprava programov za dogovorjene interesne dejavnosti :— iskanje strokovnih mentorjev učencem znotraj in zunaj šole — sodelovanje z mentorji in preverjanje njihove uspešnosti — otganizacija taborjenj, kolonij in delovnih akcij učencev. 18 12 10. Zastopanje šole pred pravnimi, upravnimi in družbeno-političnimi ustanovami: 10 13 — spremljanje družbeno-političnih odločitev krajevne skupnosti in občine in njihovo usklajevanje z življenjem in delom šole — zakonito predstavljanje šole pred javnostjo. 19. Organiziranje nadomeščanja učiteljev, ki so odsotni od pouka: 19 8 , — dnevni nadzor nad prisotnostjo učiteljev — urejanje nadomeščanja odsotnim učiteljem — odrejanje dela v podaljšanem delovnem času — organiziranje normalnega poteka dela na šoli. 20. Vodenje razvida o opravljenih pedagoških in delovnih urah delavcev šole: — priprava formularjev in drugih obrazcev za evidentiranje delovnih ur 20 7 —r organiziranje pohodnih enot, vključevanje mladincev v enote narodne in civilne zaščite — organiziranje dela podmladka Rdečega križa. Društva prijateljev mladine, klubov OZN itd. — dajanje navodil učiteljem o vodenju razvida — nadzor nad razvidom delovnih ur učiteljev in drugih delavcev šole. 32. Organiziranje mentorstva šolskim organizacijam in društvom: — pomoč mentorjem in učiteljem pri pripravi načrta 32 11 21. Izdelava in oblikovanje statističnih in drugih poročil šole: — zbiranje podatkov za sprotna standardna statistična poročila šole — izpolnjevanje statističnih obrazcev — pisna razlaga številčnih podatkov. 21 10 ia organizacijo dela šolskim organizacijam in društvom — vključevanje v njihove zahtevnejše akcije in izvedbe zahtevnih programov — usmerjanje in svetovanje mentorjem za izboljšanje dela — povezava šolskih organizacij in društev z organi- 22. Vodenje, urejanje in hranjenje najpomembnejše do- zacijami in društvi v krajevni skupnosti in občini. kumentacije šole: — dajanje navodil za pravilno izpolnjevanje pedagoške dokumentacije — nadzor nad sprotnim izvajanjem nalog v zvezi s pedagoško dokumentacijo šole — arhiviranje predpisane dokumentacije šole. 22 • '■: C V 8 33. Strokovno in družbeno izpopolnjevanje vodstva šole: — obiskovanje seminarjev, simpozijev in posvetov s področja vodenja, organizacije dela in ekonomike gospodarjenja — obiskovanje posvetov, ki jih organizirajo družbe-no-politične organizacije v občini, regiji ali repu- 33 7 23. Usmerjanje dela šolske svetovalne službe, razredni- 23 bliki. kov, strokovnih in razrednih aktivov: — usmerjanje svetovalnega dela k najbolj pereči problematiki šole' — usklajevanje dela šolske svetovalne službe z delom učiteljev in vodstva šole ter prizadevanji staršev , — vodenje rednih mesečnih in stalnih posvetovalnih sestankov s strokovnimi in razrednimi aktivi — sodelovanje na učiteljskih zborih, oddelčnih konferencah in drugih oblikah dela. 13 34. Upravljanje podružnične šole: — organiziranje poslov za normalno delovanje podružnične šole (kurjava, čiščenje prostorov, prehrana učencev itd.) —r ugotavljanje potreb po učilih — nadzor nad izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela (če je več učiteljev) — gospodarno upravljanje podružnične šole — povezovanje podružnične šole s krajevno skupnostjo 34 12 24. Priprava in vodenje najrazličnejših pedagoških konferenc: — vsebinsko in časovno načrtovanje konferenc — priprava sklepov in skrb za njihovo uresničevanje — stalno sodelovanje z vodstvom šole. 24 11 II. Delovne naloge s področja — usklajevanje dela različnih konferenc. pedagoškega dela 25. Opravljanje upravnih, gospodarskih in administrativ- 25 9 — razdelitev delovnih nalog, ki izvirajo iz sprotne pošte , — razvid nad izpolnjevanjem sprotnih nalog' Zap. št. DELOVNE NALOGE Zap. št. v sam. spor. Toč- kovna vrednost — sestavljanje konceptov za odgovore na pošto ali dajanje nasvetov o vsebini odgovorov — dnevno posvetovanje z administrativnimi in tehničnim osebjem o gospodarski problematiki šole. 35. Priprava letnega delovnega načrta učitelja: — načrtovanje pedagoških ur za rezredni pouk; dopolnilni, dodatni in fakultativni pouk — načrtovanje vsebine in obsega dela glede na spre- 70 12 26. Ugotavljanje potreb po učilih in organiziranje nabave ^ novih učil: — ugotavljanje potreb po predmetnih in razrednih področjih po novih učilih — oblikovanje seznama novih učil glede na denarne možnosti šole — priprava prednostnega reda nabave, nabava in registracija učil. 26 7 jete obveznosti v zvezi z interesnimi dejavnostmi — načrtovanje dela za druge dejavnosti (nadomeščanje, dežurstvo, prireditve, dodatna pomoč učencev itd.) — priprava podrobnih učnih načrtov, prilagojenih vzgojni in izobraževalni tematiki posameznih oddelkov in razredov. 36. Priprava na vzgojno-izobraževalno delo: — izdelava dnevnih priprav na podlagi podrobnega učnega načrta — priprava aplikacij in izbor priročnega gradiva — priprava učil in eksperimentov — priprava pisnih nalog, kontrolk. testov znanja in podobno — poprava izdelkov. 71 9 27. Organiziranje nabave osnovnih sredstev in porabnega . gradiva: — ugotavljanje potreb po osnovnih sredstvih in po količini porabnega gradiva za normalno delovanje šole — priprava prednostnega reda za nakup osnovnih sredstev — porazdelitev količine porabnega gradiva po mesecih in nabava po mesecih — nabava in registracija osnovnih sredstev glede na denarne zmožnosti šole. 27 7 37. Izdelava podrobnega učnega načrta, prilagojenega časovni razporeditvi snovi in razredu: — prilagoditev podrobnega učnega načrta časovni razporeditvi snovi in delovnim razmeram — določitev rokov za pisno, ustno in praktično preverjanje znanja — usklajevanje podrobnega učnega načrta s pripravami. 72 10 28. Sodelovanje na aktivih ravnateljev in pomočnikov v občini ali regiji: — proučevanje predloženega dnevnega reda sestankov * — sodelovanje na aktivu ravnateljev in pri razprav-Ijanju — prenos informacij in dogovorov na šolo. 28 K-ta ' V 5 38. Izvajanje rednega, dopolnilnega, dodatnega in fakultativnega pouka: — podajanje učne snovi — uporaba učil in aplikacij — izvajanje poskusov — utrjevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja — pomoč podpovprečnim in nadarjenim učencem — pomoč učencem z učnimi in vzgojnimi težavami — izvajanje popravnih izpitov. 73 11 29. Nadzor nad izdajanjem naročilnic: — vodenje okvirnega razvida ©porabljenih sredstvih za učila, osnovna sredstva in porabna gradiva — vodenje razvida o prednostnem redu nabave učil in osnovnih sredstev. ’ : 29 d-', ‘i,\ n:,.'--} ■ 'ji/OV 6 30. Načrtovanje šolskih in drugih prireditev ter razstav:. — načrtovanje prireditev v šoli in zunaj nje — načrtovanje prizorišča za izvajanje — nadzor nad izvajanjem. . . . \rll M AJ. 8 39. Izvajanje interesnih dejavnosti: — spoznavanje skupine učencev in individualnih razlik med njimi — oblikovanje načrta za delo te skupine — izvajanje delovnega načrta po programu in glede na postavljeni cilj (zadovoljstvo-uspeh) — predstavitev doseženih uspehov v okviru šolskih in zunajšolskit prireditev. 74 9 31. Organiziranje in vodenje samoupravnih, političnih, vojaških in humanitarnih dejavnosti učencev na šoli: — organiziranje dela šolskih in razrednih skupnosti — organiziranje dela pionirske in mladinske organi- 31 11 začne 40. Izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v oddelkih podaljšanega bivanja, izvajanje samostojnega učenja — organizacija in pomoč učencem pri samostojnem učenju — organiziranje in načrtovanje rekreacijskih odmorov .. .. — organiziacija in izvedba usmerjenega prostega časa — usklajevanje dela v oddelkih podaljšanega bivanja z delom učiteljev,,..i, 41. Izvajanje dežurstva in varstva: , 76 6 — izvajanje jutranjega varstva učencev — vzgoja in varstvo otrok pri delitvi obrokov prehrane > — izvajanje dežurstva med odmori — izvajanje dežurstva ob raznih prireditvah in praznovanjih. 42. Izvajanje spremstva učencev: 77 6 spremstvo skupine učencev na tekmovanjih in raznih srečanjih — spremstvo oddelkov na ekskurzijah — spremstvo učencev na izletih, športnih in obrambnih dnevih: 43. Izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti zunaj rednega pouka: 78 g — vodenje oddelkov na ekskurzijah — izvajanje halog v okviru športnih in obrambnih dni — izvajanje nalog v šoli v naravi. 44. Vodenje administracije in dokumentacije učiteljevega dela: 79 — vodenje obvezne dokumentacije (priprave, vpisovanje učnih tem, vpisovanje ocen, vpisovanje vzgojnih ukrepov itd.) — vodenje dodatne dokumentacije po nalogu vodstva šple — oblikovanje poročila o predelani snovi in specifičnostih posameznih oddelkov pri dojemanju učne snovi. 45. Povezava učiteljevega dela z delbm staršev in delavci raznih inštitucij: — izvajanje govorilnih ur — sodelovanje na roditeljskih sestankih — povezava s strokovnimi, kulturnimi, športnimi in z drugimi ustanovami, organizacijami in društvi zunaj šole. 80 5 10 46. Sodelovanje pri reševanju notranje pedagoške problematike šole: 81 10 — priprava in sodelovanje na različnih pedagoških konferencah — priprava, sodelovanje ali vodenje delovnih sestankov — strokovno izpopolnjevanje na aktivih — medsebojno hospitiranje — sodelovanje z vodstvom in šolskimi svetovalnimi delavci. 47. Vodenje in izvajanje šolskih in drugih prireditev: 82 8 — priprava vsebine za prireditev v šoli ali zunaj nje — priprava učencev in usklajevanje dela — priprava prizorišča in pripomočkov. 51. Vodenje samoupravnih, političnih, vojaških in humanitarnih dejavnosti učencev: 87 9 — usmerjanje in oblikovanje dela šolske skupnosti in razrednih skupnosti — usmerjanje in oblikovanje dela pionirske in mladinske organizacije — usmerjanje in oblikovanje dela Rdečega križa, klubov OZN itd. — sodelovanje in izvajanje nalog pohodnih enot itd. usmerjanje dela tabornikov itd. 52. Strokovno in družbeno izobraževanje učiteljev: 88 7 — priprava in izvajanje predavanj v aktivih na šoli — sodelovanje na predavanjih notranjih in zunanjih predavateljev, ki jih organizira šola — sodelovanje na posvetih, ki jih organizirajo druž-beno-politične organizacije v občini, regiji ali republiki. 53. Oblikovanje letnega vzgojnega načrta oddelčnega kolektiva: 89 12 — analiza stanja razreda — izvajanje vzgojnih nalog in analize stanja razreda — določitev metod vzgojnega dela v razredu. 54. Izvajanje razrednega vzgojnega dela: 90 10 — vodenje razrednih in skupinskih roditeljskih sestankov — povezovanje svojega dela z delom učiteljev, vodstva šole, starši in šolskimi svetovalnimi delavci — organizacija oddelčnih konferenc, govorilnih ur in občasnih sestankov razreda — izvajanje vseh vzgojnih ukrepov — individualno svetovanje in poklicno usmerjanje učencev. 55. Vodenje razredniške dokumentacije in administracije: 91 6 — vodenje razredniške dokumentacije (imenik, dnevnik, tednik, redovalnice, matični list, izkazi) — priprava razrednih podatkov za statistike, poročila itd. — pisanje mnenj. 56. Pomoč vodstvu šole pri izbiranju in organiziranju strokovno pedagoškega in širšega vzgojno-izobraževalnega izobraževanja pedagoških delavcev šole: 92 12 — izbira predavanj s področja strokovno pedagoškega dela — iskanje notranjih in zunanjih predavateljev za ta predavanja — usmerjanje delavcev šole na posvete, seminarje in kongrese — lastno nastopanje na raznovrstnih oblikah izobraževanja z ustreznimi prispevki 57. Razvijanje šole z vidika uvajanja novosti v vzgojno- izobraževalno delo: 93 12 — uvajanje novosti v delo šole zaradi modernizacije vzgojno-izobraževalnega dela — spodbujanje pedagoških delavcev šole k uporabi bolj učinkovitih in smotrnih postopkov in metod pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela — pomoč delavcem šole pri oblikovanju strokovnih prispevkov za objgvo — pomoč pedagoškim delavcem pri razvijanju njihovih novosti. 48. Urejanje kabinetov, zbirk, raznih prostorov in šolske okolice: — urejanje učil).zbirk, priročnih knjižic in delavnic — urejanje igrišč, nasadov itd. — urejanje fototemnice, radijske postaje itd. 49. Izdajanje šolskega glasila: — spodbujanje, svetovanje in usmerjanje učencev pri pripra,vj .prispevkov , — zbiranje in selekcija prispevkov ter oblikovanje temeljne zamisli o razporeditvi prispevkov v glasilu — korekturno delo, priprava likovne opreme — organizacija razmnoževanja in razpošiljanje glasila. 58. Mentorsko delo učiteljev: 94 .— uvajanje pripravnikov v organizacijo dela šole, v dokumentacijo in delovne priprave — usmerjanje pripravnikov v vsebino širšega in podrobnega učnega načrta — hospitiranje pri pripravnikih in njihovo usmerjanje v okviru metodike pouka , — vključevanje pripravnikov v hospitiranje pri svojih učnih urah — pomoč pripravnikom pri načrtovanju učne snovi, vzgojno-izobraževalnih nalog in reševanju problemov — seznanjanje pripravnikov s pravilniki in samoupravnimi akti šole. 50. Izvajanje mentorstva šolskim organizacijam in društvom: 86 9 — pomoč pri pripravi načrta dela šolskih organizacij in društev — pomoč pri vodenju dokumentacije in pripravi poročil — svetovanje pri izvedbi posameznih akcij — izbor, in usr -.nanje dela tekmovalnih in drugih 59. Svetovalno delo učiteljev zunaj šole: 95 . 13 — prenašanje pozitivnih izkušenj pedagoške prakse na šoli v pedagoško delo šol v občini ali regiji — vodenje aktivov učiteljev v šoli ali zunaj nje — uvajanje svojih novosti v pedagoško delo šole — objavljanje in sprotno spremljanje strokovne in pedagoške literature --- 'm -‘S np«;* 'o- ‘ ' - / 60. Oblikovanje ietnega načrta delovanja šolske knjižnice: — priprava načrta nabave novih knjig za povečanje knjižnega sklada — načrtovanje izvedbe bralne značke — načrtovanje vzgojnih ur za spodbujanje in animacijo učencev pri seznanjanju z literaturo — načrtovanje knjižnih razstav in drugih nalog pri prireditvah — načrtovanje bralnih in pravljičnih ur — načrtovanje, organizacije razdelitve učbenikov med učence. 61. Izdajanje in sprejemanje knjig v knjižnici: — izdajanje knjig učencem in vodenje razvida o sposojenih knjigah — spremljanje vrnjenih knjig in vodenje razvida o vračilih — pravilno razporejanje knjig na knjižnih policah — pobiranje odškodnine za namerno obrabo knjig. 62. Obdelava spratne periodike: — sprejem periodičnega gradiva in vpis v kartoteko za periodiko — signiranje periodike in postavitev na polico — vodenje kartoteke izposojene periodike — arhiviranje letnikov in skrb za odpis — vpis letnikov v interno knjigo. 63. Vodenje knjižnice in čitalnice: — spremljanje novosti na knjižnem trgu — - izbor in nabava novih knjig — oprema knjig in vodenje inventarnega kataloga — priprava knjig za vezavo in popravilo poškodovanih knjig — odpis zastarelih, poškodovanih in odtujenih knjig — vodenje priročne knjižnice za čitalnico. 64. Nabava knjig in katalogov: — obisk knjigarn in sodelovanje s predstavniki založb — pregled sprejetih knjižnih novosti in periodike — nabava knjig in katalogov. 65. Vodenje predpisane administracije in dokumentacije knjižnice: — oprema na novo nabavljenih knjig in označitev lastništva — priprava in izpolnjevanje bralčevih kartonov, knjižnih listkov in katalognih listkov, bralčeva izkaznica — vodenje dnevnika — priprava opominov in izdelava raznih poročil. 96 97 98 D 99 100 101 12 7 8 11 7 7 sodelovanje z učitelji glede preverjanja prebranih knjig in evidenca o tem — podelitev bralnih značk 72. Organiziranje razdeljevanja učbenikov: 106 '6 — zbiranje potreb po učbenikih, ki jih sporočijo učitelji - razporejanje učbenikov po oddelkih in predmetih — zamenjava učbenikov. 73. Delo v strokovno pedagoški knjižnici: N 9 informacije in izposoja gradiv pedagoškim delavcem izpopolnjevanje priročnih knjižnic za posamezne predmetne skupine — pomoč učiteljem pri zbiranju knjižnega gradiva za določene učne teme - sprotno obveščanje delavcev šole o novi strokovni lileraturi - vodenje in sprotno administrativno delo strokovne knjižnice. 74. Strokovno in družbeno izobraževanje knjižničarjev: 107 — branje sprotne mladinske literature in seznanjanje s strokovno literaturo - obiskovanje strokovnih predavanj, posvetov simpozijev in seminarjev ....... - obiskovanje posvetov, ki jih za knjižničarje organizirajo družbeno-politične organizacije. 75. Pomoč vodstvu šole pri izbiranju in organiziranju izobraževanja v zvezi s knjižničarstvom: izbiranje predavanj iz področja knjižničarstva za pedagoške delavce šole iskanje notranjih in zunanjih predavateljev za ta predavanja - usmerjanje delavcev šole na razne posvete, seminarje in simpozije - lastno nastopanje na raznovrstnih oblikah izobraževanja z ustreznimi prispevki 108 . ;r$ 76. Mentorsko delo knjižničarjev: 110 - uvajanje začetnikov v organizacijo strokovnega in pedagoškega dela v knjižnici - usmerjanje začetnikov v sestavo in organizacijo knjižnice ter v administracijo in dokumentacijo seznanjanje začetnikov s knjigarnami in predstavniki založb — pomoč začetniku pri organizaciji dela v njegovi ■ knjižnici seznanjanje začetnika s predpisi, ki veljajo za knjižnice, in s samoupravnimi akti. 4 2 3 ; 'j ■ V v , k 66. Obdelava knjižničnega gradiva: 102 — inventarizacija in katalogizacija S — klasifikacija po UDK normah in starostnih stopnjah — urejanje katalogov in izdelava gesel — priprava katalognih listkov za vse vrste katalogov. 67. Priprava na pedagoško delo v knjižnici: — izdelava priprav za pedagoške ure — pregled in branje nove literature — priprava aplikacij in izbor priročnega gradiva za različne oblike pedagoškega dela. 68. Izvajanje knjižne vzgoje: — izvajanje pedagoških ur v knjižnici za učence od 1. do 8. razreda — razvijanje različnih oblik pedagoškega dela (ure pravljic, knjižne uganke, kvizi itd.) — organiziranje srečanja s književniki in z drugimi ustvarjalci — organiziranje raznih oblik dela v čitalnici. 69. Organizacije in izvajanje pedagoškega dela v,knjižnici: — spremljanje vzgojno-izobraževalnega dela šole — svetovanje učencem pri izbiri ustrezne literature — seznanjanje učiteljev in učencev s knjižnimi novostmi — vzgajanje učencev v samostojne uporabnike knjižnice in samostojne uporabnike knjig. 70. Organiziranje in priprava različnih knjižnih razstav: — priprava razstav glede na jubileje književnikov ali zgodovinskih datumov — izbor knjig in prostora ter estetska razporeditev knjig — obveščanje učencev o razstavi, usmerjanje učencev k ogledu razstave in vodenje učencev skozi razstavo. N 104 103 9 9 10 77. Razvijanje šole z vidika uvajanja novosti v vzgojno-izobraževalno delo z vidika knjižničarstva: - uvajanje novosti v vzgojno-izobraževalno delo šole z vidika knjižničarstva — spodbujanje pedagoških delavcev šole k uvajanju učinkovitejših metod in postopkov, ki so jrovezani s knjigo pomoč delavcem šole pri oblikovanju strokovnih prispevkov za objavo. 78. Svetovalno delo knjižničarjev zunaj šole: - prenašanje pozitivnih izkušenj svoje pedagoške prakse v knjižnici na knjižničarje osnovnih šol in občini in regiji — sodelovanje na aktivih knjižničarjev v občini ali regiji ali njihovo vodenje - uvajanje svojih novosti v pedagoško delo v knjižnici - objavljanje in sprotno spremljanje literature, povezane z delom v knjižnici — organiziranje vzornih nastopov povezanih z urami pravljic, s kvizi, pogovori z avtorji mladinskih del in podobnim. 109 12 111 13 ' F ' }: 79. Oblikovanje letnega delovnega načrta šolske prehrane: — oblikovanje načrta prehranskih storitev po potrebah in razpoložljivih zmogljivostih — kalkuliranje stroškov za opredelitev potreb po hrani učencev in delavcev šole za šolsko leto — načrtovanje nabave živil, posode in drugih pripomočkov in čistil — izdelava-organizacijskega modela (družinski ali samopostrežni) z vidika priprave, delitve in kulture uživanja obrokov — načrtovanje izpopolnjevanja in vzdrževanja kuhinjskih naprav in drugih delovnih sredstev N 12 r-t 71. Organiziranje bralne značke: — izbor knjig za bralno značko po stopnjah in razredih 105 8 80. Oblikovanje prehranskega režima osnovne šole: — izdelava in analiza ankete o prehranskih navadah učencev v šolskem okolišu in aplikacija N 11 — priprava jedilnikov z vidika usklajevanja s šolsko zdravstveno službo z domačo prehrano ter razpoložljivih možnosti kuhinje in finančnih možnesti šole oblikovanje jedilnikov za določena periodična obdobja z vidika bioloških, energetskih in kulinaričnih zahtev — predložitev jedilnikov v potrditev komisiji za šolsko prehrano. 81. Izvajanje ustreznega organiziranja priprave hrane: N 10 — organizira delo kuhinjskega osebja tako, da pravilno porablja živila In delovne naprave — določa tehnologijo priprave hrane od skladišča do končne priprave — organizira in usmerja delo kuhinjskega osebja — usklajuje delo in nadzoruje uresničevanje načrtovanih nalog. 82. Izvajanje ustrezne organizacije razdeljevanja obrokov: N 9 — organizira ekonomičen in pravilen prenos jedi iz kuhinje do razdeljevalnih mest v šoli in v dislociranih enotah — organizira količinsko (po normativu) in estetsko porazdeljevanje obrokov vsak dan vodi razvid o ostankih jedi in ustrezno vzgojno ukrepa. | 83. Organizacija transporta hrane: N 7 — načrtovanje za transport ustreznih jedilnikov glede na kakovost, higieno in videz — organiziranje pravočasne in zaporedne priprave jedi — organiziranje ustreznega in pravočasnega transporta do odjemalnega mesta. 84. Nabavljanje živil in ustrezno skladiščenje: N 9 — načrtovanje in organiziranje sprotne nabave živil in pravilno uskladiščenje — sodelovanje z dobavitelji in najrazličnejšimi trgovskimi organizacijami — organiziranje in ustrezno uskladiščenje živil z vidika tehnoloških lastnosti in higiensko tehničnih predpisov —- reklamiranje živil zaradi neustrezne količine, kakovosti, trajanja in higienske dostave — osebno posredovanje pri nesporazumih z dobavitelji. 85. Izvajanje higienskega režima v kuhinji in pripadojo- čih prostorih: N 12 — nadziranje osebne higiene kuhinjskega osebja — nadziranje higiene delovnih površin, posode in naprav — h'S'ensk° tehničnih predpisov pri delu — nadziranje higienskega pripravljanja, razdeljevanja in transporta hrane — odlaganje vzorcev hrane v hladilno skrinjo za morebitno analizo. 86. Vodenje razvida uskladiščenih živil in čistil: N 6 — vodenje razvida zalog živil in čistil v skladiščih in uvajanje učencev v to delo — razvid pokvarljivega blaga — razvid dnevne porabe živil 87. Materialno knjigovodstvo v zvezi s prometom živil: N 6 — osebno prevzemanje živil in nadziranje njihove kakovosti — organiziranje vodenja kartoteke zaloge živil in čistil;.uvajanje učencev v to delo — mesečni odpis porabe živil in usklajevanja s finančnim obračunom. 88. Priprava kalkulacij in cenikov za obroke: N 8 — analiza stroškov posameznega obroka — oblikovanje in izračun cene za posamezen obrok — predložitev predloga cene obrokov ustreznemu samoupravnemu ogranu šole v potrditev. 89. Občasna dela: N 8 — priprava prehranskega načrta za šolo v naravi, športne dni, delovne akcije, obrambni dan ipd. — organiziranje pogostitve ob prireditvah in praznikih — osebna pomoč pri delu kuhinje v kritičnih razmerah. 90. Kadrovske zadeve: N 6 — priprava urnika za delo kuhinjskega osebja, ustrezna razdelitev dela med kuhinjske delavce — urejanje nadomeščanja zaradi bolezni in dopustov. I , po 91. Samoupravno organiziranje kulturnega razdeljevanja in uživanje hrane: — priprava časovnega razporeda delitve obrokov za skupine učencev in zaposlenih delavcev - obveščanje učencev in delavcev o poteku delitve z urnikom skupin - nadzorovanje kulturne delitve in uživanja obrokov - nadzorovanje higiene in priprave jedilnice med menjavo skupin - analiziranje kulturnega vedenja učencev pri obrokih - priprava predlogov na izboljšanje. 92. Pedagoško delo pri vodenju šolske prehrane: N 11 — svetovanje posameznim učencem in celotnim razrednima kolektivom o miselnosti spreminjanja neustreznih prehranskih navad — svetovanje in izobraževanje staršev za uvajanje pravilnih prehranskih navad v družino in za izbiro pravilnih sestavin sestavljanje obrokov — pomoč učiteljem pri urejanju prehranskih navad učencev. 93. Strokovno in družbeno izobraževanje vodje šolske prehrane: N 7 — izobraževanje vodje šolske prehrane z obiskovanjem seminarjev in posvetov s področja tehnologije in organizacije prehrane — individualno študijsko izpopolnjevanje s pomočjo strokovne literature in tehnološko prehrambene dokumentacije. 94. Sodelovanje z vodstvom šole in samoupravnimi organi šole: n g — pomoč vodstvu šole pri načrtovanju sredstev za šolsko prehrano in iskanje kompenzacij — priprava predlogov samoupravnim organom iz področja prehrane v skladu z veljavno zakonodajo- 95. Izobraževalno delo: n j 2 — seznanjanje kuhinjskega osebja s tehnološkimi lastnostmi novih živil in njihovo uporabo pri sestavi jedi — demonstriranje priprave jedi iz novih živil in uvajanje teh jedi v jedilnik glede na potrebe učencev usposabljanje učiteljev in učencev za pomoč pri delitvi hrane — usmerjanje kuhinjskih delavcev v ustrezne tečaje. 96. Mentorsko delo vodje šolske prehrane: N 12 — uvajanje začetnikov v vodenje šolske prehrane — seznanjanje začetnikov z nalogami, načinom dela in z dokumentacijo pri vodenju šolske prehrane — seznanjanje začetnikov z načinom vzpostavljanja stikov s strokovnimi službami, s starši, učitelji in dobavitelji hrane — pomoč začetnikom pri reševanju zahtevnejših nalog s področja šolske prehrane. 97. Razvijanje šole z vidika uvajanja novosti v tehnologijo in organizacijo šolske prehrane: N 12 — uvajanje novih živil v šolsko prehrano in sestava novih jedi —- svetovanje učiteljskemu zboru in vodstvu šole pri sprejemanju odločitev v zvezi z režimom šolske prehrane — uvajanje nove organizacije dela v kuhinji in bolj kulturnih oblik uživanja jedi uvajanje svojih zamisli v tehnologijo in organizacijo šolske prehrane. 98. Usmerjanje širšega svetovalnega dela s področja prehrane: n prenašanje pozitivnih izkušenj svoje prakse v aktiv vodij šolske prehrane v občini in regiji, v strokovna društva in ustrezne organe družbenopolitičnih skupnosti objavljanje svojih prispevkov o vodenju šolske prehrane v strokovnih in drugih glasilih — sodelovanje in svetovanje potrošniškim svetom v krajevni skupnosti z vidika kulture, prehrane in načrtovanja virov prehrane. pomoč vodstvu šole pri pripravi letnega delovnega načrta z vidika zahtev šolske prehrane 99. Priprava letnega delovnega načrta šolskega svetovalnega dela: 35 12 — opredelitev sprotnih nalog svetovalnega dela glede na razvijanje vzgojno-izobraževalnega dela šole — opredelitev posebnih nalog svetovalnega dela na podlagi pereče vzgojno-izobraževalne problematike šole — opredelitev nalog z vidika uvajanja novosti v življenje in delo šole — opredelitev nalog zaradi razreševanja in odkrivanja zakonitosti življenja in dela šole. 100. Načrtovanje posodabljanja osnovne šole s pomočjo svetovalnega dela: 36 12 — uvajanje novosti v vzgojno-izobraževalno delo šole s področja metodike, didaktike, teorije, vzgoje, socialne in pedagoške psihologije in psihoso-ciologije — vplivanje na organizacijo dela in njeno izboljšanje s proučevanjem in analiziranjem življenja in dela šole — vplivanje na spreminjanje tradicionalnih pojmovanj učiteljev in vodstva šole o strokovnem razvoju, o organizaciji dela in podobnem. 101. Razbremenjevanje pedagoških delavcev pri urejanju socialne problematike učencev: 37 10 — pomoč socialno ogroženim učencem — delo z vzgojno in socialno motenimi učenci — pomoč učencem, ki se težko vključijo v življenje in delo šole. 102. Organiziranje in izvajanje sprejema šolskih novincev: — povezovanje z delavci VVZ zaradi sprejema šolskih novincev — priprava na organizacijo vpisa šolskih novincev — zbiranje podatkov o otrokovem razvoju — priprava predloga o sprejemu otrok v 1. razred, o njihovi odklonitvi šolanja za eno leto in njihovi napotitvi na komisijo za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju — pomoč otrokom v mali šoli ali v 1. razred osnovne spole pri odklanjanju njihovih posebnih razvojnih zaostankov. 103. Organiziranje in izvajanje poklicnega usmerjanja: — izvedba in analiza vpisov v 1. letnik usmerjenega izobraževanja — delo z učenci, ki končujejo šolsko obveznost v nižjih razredih osnovne šole — sodelovanje z razredniki učencev, ki končujejo šolsko obveznost proučevanje poklicnih interesov učencev seznanjanje učencev, staršev in učiteljev z njihovimi sposobnostmi, šolskim uspehom in družbenimi potrebami iskanje štipendij za socialno ogrožene in nadarjene učence. 38 39 11 11 — pisanje in odlaganje zapisnikov pogovorov s starši, skupinskih roditeljskih sestankov itd. — nabava in odlaganje testov, formularjev in drugih pomembnih listin — korespondenca s starši, z drugimi šolami in zunanjimi ustanovami — vodenje dnevnika o svojem delu ali operativnega lista. 108. Priprava na šolsko svetovalno delo: — vsak dan načrtovanje' sprotnega dela po letnem delovnem načrtu — priprava za roditeljske sestanke, oddelčne konference, pedagoške konference in na delo v komisijah zunaj šole — priprava na individualne pogovore z učenci, učitelji, starši, vodstvom šole ali zunanjimi delavci in strankami. 44 9 109. Povezovanje šolskega svetovalnega dela z delom učiteljev, staršev in strokovnjakov zunanjih ustanov: 45 10 — pomoč učiteljem zaradi odstranjevanja negativne vzgojno-izobraževalne problematike ali zaradi izboljšanja njihovega vzgojnega dela — pomoč staršem zaradi pravilnega vzgojnega ravnanja s šoloobveznimi učenci in usklajevanje dela med šolo in domom — iskanje pomoči zunanjih sodelavcev pri zahtevni vzgojni problematiki ali dajanje informacij tem sodelavcem za pomoč pri njihovem delu. 110. Povezovanje svetovalnega dela šole z organizacijo in . vodenjem šole: — svetovanje vodstvu šole pri uvajanju novih oblik organizacije dela, pri odločanju o pomembnejših vprašanjih vzgojno-izobraževalnega dela in pri nastopanju pred javnostjo — iskanje in uvajanje novih oblik organizacije dela, ki spreminjajo dotedanji režim šole — pomoč vodstvu šole pri uvajanju novoti splošnega družbenega pomenavv (celodnevna šola, novi učni predmeti itd.) 46 10 111. Organiziranje neposrednega izobraževanja zaradi izboljšanja delovnih razmer za svetovalno delo: 47 10 — organiziranje in izvajanje predavanj za starše o razvojnih značilnostih otrok o učnih težavah itd. •— organiziranje in izvajanje predavanj za starše o razvojnih značilnostih otrok o učnih težavah itd. — organiziranje in izvajanje predavanj za učitelje zaradi lažjega uvajanja novosti v življenje in delo šole in podobno — organiziranje novih oblik izobraževanja neposredno na skupnih roditeljskih sestankih, skupinah učiteljev, oddelčnih konferencah in podobno. 104. Pomoč učencem z učnimi in vzgojnimi težavami: 40 9 — odkrivanje učnih in vzgojnih težav učencev z ne-harmoničnim razvojem — pomoč tem učencem s treningi, individualno terapijo in z osebnim svetovanjem - sodelovanje z učitelji pri iskanju metod in postopkov za približevanje učne snovi učencem z učnimi težavami — sodelovanje z razredniki pri iskanju ustreznih vzgojnih poti za oblikovanje vzgojno motenih učencev. 105. Razvijanje in svetovanje učencem v njihovih posebnih zadevah: 41 9 — odkrivanje in razvijanje nadarjenih učencev — pomoč telesno delno prizadetim učencem — pomoč učencem, ki zaidejo v osebne konflikte doma, v šoli in drugod — pomoč umsko prizadetim učencem bodisi pri usmerjanju v posebno šolo bodisi pri pridobivanju znanja po učnih programih. 112. Strokovno in družbeno izobraževanje šolskih svetovalnih delavcev: — izobraževanje šolskih svetovalnih delavcev z obiskovanjem posvetov, simpozijev ali kongresov ali individualno študijsko izpopolnjevanje s pomočjo literature — obiskovanje posvetov, ki jih organizirajo družbe-no-politične organizacije v regiji ali republiki zaradi prenosa novih družbenih zamisli in vrednost v osnovno šolo. 113. Pomoč vodstvu šole pri izbiranju in organiziranju pedagoškega, strokovnega in družbenega izobraževanja pedagoških delavcev šole: — izubira predavanj s področja svetovalnega, razvojnega in humanističnega področja dela — iskanje zunanjih predavateljev za ta predavanja — seznanjanje in usmerjanje delavcev šole na razne posvete, seminarje in kongrese — nastopanje na raznovrstnih oblikah izobraževanja z ustreznimi prispevki. 48 49 7 12 106. Proučevanje, odkrivanje in obveščanje pedagoškega kadra in vodstva šole o zakonitostih življenja in dela šole: 42 12 — odkrivanje negativnih posledic življenja in dela šole — seznanjanje vodstva šole in učiteljev z nujnostjo spreminjanja teh zakonitosti — iskanje ustreznih metod za vzgojno-izobraževalno delo ali organizacijo šole, s katerimi bi bilo mogoče odstraniti vpliv negativnih zakonitosti. 107. Vodenje administracije in dokumentacije o šolskem svetovalnem delu: 43 7 — vodenje personalne mape ali dosjeja za vsakega učenca — vodenje dokumentacije o šolski prehrani in letovanjih za učence, ki potrebujejo razne oblike po- 7 moči fdenarne 114. Povezovanje šole s socialnimi, kulturnimi, proizvodnimi in humanitarnimi organizacijami zunaj šole: 52 12 — povezovanje šole z delom socialnih in upravnih ustanov v krajevni skupnosti, občini ali regiji — povezovanje šole s proizvodnimi delovnimi organizacijami — povezovanje šole s humanitarnimi in strokovnimi organizacijami v šolskem okolišu. 115. Usmerjanje dela šolske svetovalne službe: — usmerjanje šolskega svetovalnega dela k najbolj pereči problematiki šole — usklajevanje dela šolske svetovalne službe z delom učiteljev in delom vodstva šole — sodelovanje na vseh kolektivih oblikah, kjer se rešuje organizacijske probleme šole, povezane s perečo vzgojno-izobraževalno problematiko šole. 116. Mentorsko delo šolskih svetovalnih delavcev: — uvajanje začetnikov v šolsko svetovalno delo — seznanjanje začetnikov z nalogami, načinom dela in dokumentacijo v šolskem svetovalnem delu — seznanjanje začetnikov z načinom vzpostavljanja stikov z učitelji, vodstvom šole, zunanjimi sodelavci in starši — pomoč pri reševanju zahtevnejših problemov pri 53 12 — priprava na roditeljske sestanke, oddelčne konference, pedagoške konference in na delo v komisijah zunaj šole — priprava na individualne pogovore z učenci logo-pati, učitelji in starši, vodstvom šole ah zunanjimi sodelavci — priprava pripomočkov za logopedsko obravnavo (učila, akustični aparati, didaktični materiali). 61 D 9 šolskem svetovalnem delu v pripravniški dobi začetnika. VSl i j 127. Spremljanje logopatov: — nadzorovanje govora logopatov v kasnejših razredih — svetovanje in pomoč učiteljem pri delu z nekdanjim logopatom — pomoč svetovalnim delavcem pri usmerjanju logopatov v poklic. 117. Razvijanje šole z vidika uvajanja novosti v svetovalno in širše vzgojno-izobraževalno delo: — uvajanje novosti v delo šole zaradi modernizacije vzgojno-izobraževalnih dejavnosti — spodbujanje pedagoških delavcev šole k uvajanju učinkovitejših in smotrnejših postopkov in metod v vzgojno-izobraževalno delo šole — pomoč delavcem šole pri oblikovanju strokovnih prispevkov za objavo — pomoč pedagoškim delavcem šole pri razvijanju njihovih novosti. — ,;1BX • s' 'O N 8 50 12 128. Usposabljanje učiteljev za delo z logopati: — delo učiteljev z legasteniki pri opismenjevanju — delo učiteljev z govorno prizadetimi — delo učiteljev z otroci MCD, asfatiki itd. N 8 129. Povezovanje logopedskega dela z delom učiteljev, staršev in strokovnjakov zunanjih ustanov: — pomoč učiteljem pri delu z logopati in legasteniki — pomoč staršem pri ravnanju z učenci logopati in usklajevanje dela med šolo in domom — iskanje pomoči zunanjih sodelavcev pri zahtevni logopatski problematiki. 118. Usmerjanje širšega šolskega svetovalnega dela v občini ali regiji: — prenašanje pozitivnih izkušenj svoje prakse v šolskem svetovalnem delu na aktive šolskih svetovalnih delavcev — uvajanje svojih novosti v prakso šolskega svetovalnega dela — objavljanje in sprotno spremljanje novosti na področju svetovalnega dela — organiziranje ožjih posvetov o reševanju zahtevnih problemov šolskega svetovalnega dela v občini ali regiji. 54 13 62 9 130. Povezava logopedskega dela z delom šolskih svetovalnih delavcev in vodstvom šole: — usklajevanje logopedskega in svetovalnega dela — sodelovanje pri usmerjanju težkih logopatov v ustrezne zavode — svetovanje vodstvu šole pri uvajanju novih oblik organizacije dela v zvezi z logopati in legasteniki. 63 10 119. Priprava letnega delovnega načrta za logopedsko delo: — opredelitev sprotnih nalog logopedskega dela — opredelitev posebnih nalog logopedskega dela z vidika vzgojno-izobraževalne problematike šole — opredelitev nalog z vidika preventivnih ukrepov glede spremljanja govornih navad učencev 55 12 131. Organiziranje neposrednega izobraževanja zaradi izboljšanja delovnih razmer za logopedsko delo: — organiziranje in izvajanje predavanj za starše o govornih motnjah in značilnostih logopatov — organiziranje in izvajanje predavanj za učitelje za ustreznejše ravnanje in pedagoško delo z logopati in legasteniki — organiziranje izobraževanja po skupinskih roditeljskih sestankih in strokovnih aktivih o problematiki govornih motenj in o uspešnosti korekcije. 64 10 120. Razbremenjevanje učiteljev z obravnavanjem govorno motenih otrok: — neposredna pomoč učencem z govornimi motnjami (govorne vaje) — delo z učenci legasteniki — pomoč učencem, ki se zaradi raznih motenj težko vključujejo v življenje in delo šole (MCD, dis-fatiki, itd.). 56 D 9 132. Strokovno in družbeno izobraževanje na področju logopedskega dela: — izobraževanje logopedov z obiskovanjem posvetov, simpozijev in kongresov — individualno študijsko izpopolnjevanje z literaturo 65 7 121. Organiziranje in izvedba logopedskih pregledov šolskih novincev: — obiskovanje posvetov, ki jih organizirajo druž-beno-politične organizacije. — pregled šolskih novincev — detekcija logopatov — diagnostika in načrtovanje pomoči. 57 11 133. Pomoč vodstvu šole pri izbiranju in organiziranju strokovnih predavanj, povezanih s specialno pedagoško in sorodno vzgojno-izobraževalno tematiko: 122. Priprava individualnih načrtov za obravnavo posameznih govorno motenih otrok: — študij dokumentacije o govorno motenem učencu — priprava programa — načrtovanje sodelovanja z učitelji, starši in svetovalnimi delavci. N 9 — izbira predavanj s področja specialno-pedago-škega razvojnega in humanističnega področja — iskanje notranjih in zunanjih predavateljev za ta predavanja — usmerjanje delavcev šole na razne posvete, seminarje in kongrese — nastopanje na raznovrstnih oblikah izobraževanja s svojimi prispevki. 66 12 123. Pomoč učencem z govornimi motnjami: — sestava urnika govornih vaj — vodenje individualne in skupinske korekcije govorno motenih otrok — seznanjanje učiteljev in staršev s pravilnim ravnanjem z govorno motenimi otroki. 58 D 9 134. Mentorsko delo šolskih logopedov: — uvajanje začetnikov v šolsko logopedsko delo — seznanjanje začetnikov z nalogami, načinom dela in dokumentacijo pri logopedskem delu v šoli — seznanjanje začetnikov z načinom vzpostavljanja 68 12 124. Svetovanje in usmerjanje učencev z govornimi motnjami: — usmerjanje težje prizadetih otrok v ustanove za govorno motene — pomoč govorno motenim pri vraščanju v kolektiv 59 9 stikov z učitelji, vodstvom šole, šolskimi svetovalnimi delavci in zunanjimi sodelavci in starši — pomoč začetnikom pri reševanju zahtevnejših problemov logopedskega dela v obdobju pripravniškega staža. — svetovanje učencem logopatom v njihovih osebnih zadevah. D 135. Razvijanje dela z vidika uvajanja novosti v specialno pedagoško in vzgojno-izobraževalno delo šole: 67 •12 125. Vodenje administracije in dokumentacije o logoped-skem delu: — zbiranje dokumentacije o učencu logopatu — pisanje in odlaganje zapisnikov pogovorov s starši učencev logopatov — korespondenca s starši in zunanjimi ustanovami — vodenje dnevnika o svojem delu 60 D 6 — uvajanje novosti v delo šole zaradi pravilnega ravnanja z govorno motenimi učenci — spodbujanje pedagoških delavcev šole k uvajanju ustreznih metod za doseganje boljših uspehov pri delu z govorno motenimi učene, — pomoč delavcem šole pri oblikovanju strokovnih prispevkov. — izpopolnjevanje kartotečnega lista. 136. Usmerjanje širšega logopedskega dela v občini ali 126. Priprava na logopedsko delo: — vsak dan načrtovanje sprotnega dela po letnem delovnem načrtu regiji: — prenašanje pozitivnih izkušenj svoje prakse v logopedskem delu na aktiv logopedov — uvajanje svojih novosti v logopedsko delo na šoli 69 13 8 z^o — objavljanje in sprotno spremljanje novosti na področju logopedskega dela — organiziranje posvetov logopedov v občini ali regiji glede reševanja zahtevnih problemov s področja logopedije. delovne naloge mentorjev delovne naloge svetovalcev . dopolnjeno besedilo delovne naloge spremenjen opis delovne naloge nova delovna naloga Delovne naloge s področja administrativnega dela 137. Sestavjjanje letnega gospodarsko-finančnega načrta šole: izračun finančne kvote za osebne dohodke delavcev šole in prispevke iz osebnih dohodkov 112 13 — opredelitev finančne vrednosti materialnih stroškov (porabni material, drobni inventar, vzdrževanje itd.) — opredelitev stroškov energije — opredelitev stroškov za nabavo osnovnih sredstev na osnovi amortizacije in posojil. 138. Pomoč vodstvu šole pri vodenju gospodarske in finančne politike šole: izračun ekonomske cene vzgojno-izobraževalnih storitev šole po letnem delovnem načrtu N 12 — utemeljevanje posameznih postavk ekonomske cene — tolmačenje glavnih postavk letnega finančnega načrta šole. 139. Izvajanje gospodarske in finančne politike šole: — iz:vajanje finančnega načrta šole 113 u — izvajanje nabave osnovnih sredstev nadzor nad investicijskimi in vzdrževalnimi stroški šole. 140. Vodenje finančnega knjigovodstva šole: — spremljanje realizacije finančnega načrta — kontiranje finančnih dokumentov 114 n — knjiženje poslovnih dogodkov na finančne kartice D — izdelava bruto bilance — zaključevanje finančnih kartic. 141. Oblikovanje zaključnega in periodičnih obračunov: — ugotavljanje celotnega prihodka, odhodka in čistega dohodka U6 13 — opredelitev in razvrstitev različnih vrši stroškov D —- oblikovanje ekonomskih kazalcev in finančnih poročil — izpolnjevanje obrazcev za SDK — priprava predloga za razporeditev čistega dohodka — pošiljanje poročil družbeno-političnim skupnostim. 142. Vodenje finančne dokumentacije računovodstva: — nastavitev finančnih kartic in glavne knjige 117 7 — odlaganje finančnih dokumentov (računi, virmani itd.) ■ g nastavitev evidence za odplačevanje potrošniških in stanovanjskih posojil — vodenje bančnih izpiskov, knjige računov itd. 143. Izvajan je posojilnih poslov v zvezi z nabavo osnovnih investicij, stanovanjskih in drugih posojil itd. — sodelovanje z delavci pristojnih bank v zvezi z iskanjem posojil — priprava finančne dokumentacije za pridobitev posojil 120 11 — izvajanje odplačil stanovanjskih in drugih posojil D — izdelava amortizacijskih načrtov za vračanje posojil. 144. Vodenje knjigovodske administracije: — oblikovanje poročil za SDK — urejanje pomembnejših terjatev 121 7 — sestavljanje mesečnih poročil o izplačanih osebnih dohodkih S — sestavljanje letnega poročila o investicijah itd. 145. Izdelava finančnega dela statističnih in drugih poročil: — priprava podatkov za sprotna finančna poročila 122 9 — pisna razlaga dobljenih finančnih kazalcev D — obrazložitev stvarnih vzrokov raznih odstopanj. 146. Pomoč pri izvajanju inventure osnovnih sredstev: — priprava popisa c~oovnih sredstev, drobnega in- — ugotavljanje razlik med knjižnim stanjem in stvarnim po končanem delu inventurne komisije — predlog za odpis primanjkljajev in knjiženje presežkov — sestavljanje inventurnega elaborata — revalorizacija osnovnih sredstev. D 147. Izvajanje računovodske korespondence: — pregled dnevne pošte in razdelitev nalog podrejenim — sestavljanje konceptov za odgovore na pošto, ki zahteva finančne podatke — organiziranje tipkanja odgovorov in pravočasna odprema pošte. 123 D 6 148. Vodenje dela v računovodstvu: usklajevanje dela med delavci v računovodstvu — dajanje navodil delavcem v knjigovodstvu — organiziranje nadomeščanja delavcev — vsak dan posvetovanje z vodstvom šole o finančnih in gospodarskih težavah. N 10 149. Vodenje materialnega knjigovodstva šole: — spremljanje nabave osnovnih sredstev, drobnega inventarja in porabnega materiala — nastavitev materialnih kartic in knjiženje vpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja v inventurno knjigo. 115 S 11 150. Izvajanje evidence osnovnih sredstev: — vodenje knjige nabave osnovnih sredstev — izdelava predračunov amortizacije in obračuna amortizacije osnovnih sredstev — izdelava revalorizacije osnovnih sredstev — evidentiranje osnovnih sredstev in vodenje kartoteke o osnovnih sredstvih. N 9 151. Izvajanje evidence drobnega inventarja: — vodenje knjige drobnega inventarja — izdelava odpisov — vodenje kartoteke drobnega inventarja. N 9 152. Izvajanje evidence porabnega materiala: — vodenje kartoteke porabnega materiala — nadzor nad zalogami porabnega materiala. N 9 153. Evidentiranje materialnih stroškov: •— evidentiranje stroškov porabnega materiala — evidentiranje stroškov osnovnih sredstev in drobnega inventarja — knjiženje nabave in porabe živil N 6 154. Nadzor nad izvajanjem nabave osnovnih'sredstev in porabnega materiala: — nadzor nad dobavljenimi osnovnimi sredstvi — usmerjanje nabave po načrtu oziroma po tekočih mesecih — nadzor nad zalogami. N 6 155. Vodenje obračuna porabnega materiala: — zbiranje dnevnih izdajnic porabnega materiala — sestavljanje mesečnega obračuna porabnega materiala — razknjiževanje porabnega materiala na materialnih karticah. 131 D 6 156. Druga opravila s, področja materialnega knjigovod- — priprava inventurnih listov za osnovna sredstva in drobni inventar — redno mesečno primerjanje knjigovodskega stanja s stanjem v skladiščni kartoteki — ustrezno označevanje inventarja in osnovnih sredstev — priprava poročil o osnovnih sredstvih, drobnem inventarju in porabnem materialu. N 6 157. Obračun osebnih dohodkov delavcev šole: — izračun osebnih dohodkov na podlagi razvida opravljenih delovnih ur ’ — obračun prispevkov, ki izvirajo iz osebnih dohod- kov — obračun nadomestil,osebnega dohodka . — nakazovanje osebnih dohodkov na tekoče račune ali hranilne knjižice. 118 D 10 158. Administrativno delo pri izplačilu osebnih dohodkov: — tipkanje virmanskih nalogov — vodenje administrativnih prepovedi — nastavitev kartonov o izplačilu osebnih dohodkov — priprava plačilnih list. 7 159. Knjiženje osebnih dohodkov: — izstavljanje potrdil o osebnih dohodkih , — izdelava raznih poročil s področja osebnifi dohodkov. 173. Organiziranje nabave porabnega materiala in sredstev za pouk: — ugotavljanje potreb po porabnem materialu za administracijo in sredstvi za pouk — skrb za stalno ustrezno zalogo materialov — nabava teh materialov po načrtu za tekoče mesece. i 'n 5 160. Izstavljanje gotovinskih izplačil: — izplačila osebnih dohodkov — izplačila akontacij za potne stroške in dnevnice — izplačila računov za odkup kmetijskih proizvodov — plačila storitev in podobno. 127 9 174. Izdajanje naročilnic in drugih dokumentov: — pisanje naročilnic, potnih nalogov in drugih dokumentov — opremljanje teh dokumentov — obveščanje vodstva šole o namenu izdanih dokumentov. 161. Vodenje blagajne in blagajniškega dnevnika: — sprejemanje denarja in raznih plačil — odvajanje blagajniških presežkov banki — ohranjanje blagajniškega minimuma v blagajni šole — vpisovanje blagajniških prejemkov in izdatkov. 128 6 134 5 175. Tipkanje in urejanje vseh zapisnikov samoupravnih organov, pedagoških in drugih konferenc: — udeležba na vseh sestankih samoupravnih organov — pisanje zapisnikov, tipkanje in razmnoževanje čistopisov — razporejanje zapisnikov delavcem šole in enotam. 162. Dviganje denarja v banki: — dviganje denarja za osebne dohodke delavcev in druga izplačila s pomočjo čekov — pisanje čekov, fizično dviganje denarja in ku-vertiranje — dviganje občasnih denarnih kvot za pokritje računov in manjših stroškov. 130 5 135 7 176. Izdajanje potrdil, pisarniškega materiala in raznih 163. Obračun nadomestil materialnih stroškov: — obračun dnevnic, kilometrin in drugih stroškov — izdelava pregledov -materialnih stroškov — izplačevanje povračil materialnih stroškov. N 7 — izdajanje potrdil o šolanju, otroških dodatkih, osebnih dohodkih, času zaposlitve itd. — izdajanje pisarniškega in drugega materiala učiteljem — izdajanje spričeval, matičnih listov, izkazov, pohval itd. 136 6 164. Zbiranje in odpošiljanje podatkov pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju: 129 5 — priprava poročil o delavčevih osebnih dohodkih — izpolnitev zahtevka za delavčevo pokojnino. 177. Opravljanje nekaterih administrativnih in upravnih zadev šole: 165. Vodenje obveznosti do dobaviteljev (saldakonti 220): — vodenje knjige prejetih računov — likvidiranje prejetih računov — vodenje kartoteke dobaviteljev N 10 — personalno delo — evidenca sklepov in samoupravnih zapisnikov in aktov — pogodbe o delu in sklepi o nastavitvi in razporeditvi delavcev šole. 137 7 — evidenca nad plačevanjem obveznosti do dobaviteljev v zakonskem roku. 178. Vodenje poštne in dostavne knjige, dnevnika in druge dokumentacije: 166. Vodenje terjatev do dolžnikov (saldakonti 125): — vodenje knjige izdanih računov — evidenca nad pravočasnim izstavljanjem računov — vodenje izterjave. N 9 — odpiranje, pregled in razporeditev dnevne pošte delavcem šole — vodenje delovodnika ki poštne knjige — vodenje dostavne knjige. 138 5 167. Izvajanje knjiženja na saldakontih: — knjiženje bančnih izpiskov raznih plačii — knjiženje plačil učencev N 8 — odpošiljanje opominov staršem za zapadla plačila. 168. Druga dela pri saldakontih: — seštevanje kartic (dolžnikov) — seštevanje dnevnikov N 7 — izdelava zbirnika in priprava temeljnice za glavno knjigo. 169. Izdelava nekaterih poročil na področju saldakontov: — izdelava poročil o stanju dobaviteljev — izdelava nekaterih poročil OIS — izdelava seznamov plačil ob periodičnih in zaključnem računu do 15. v naslednjem mesecu za potrebe plačane realizacije. N 7 170. Spremljanje finančnih predpisov: — spremljanje predpisov in sprememb finančnih predpisov v Uradnem listu SRS in SFRJ — proučevanje obrazložitev predpisov v knjigovodskih priročnikih 125 9 — proučevanje navodil SDK o poslovnem in finančnem delovanju, šole. 171. Strokovno in družbeno izobraževanje na področju financ: — strokovno izobraževanje na predavanjih, seminarjih in posvetih — obiskovanje posvetov, ki jih prirejajo družbenopolitične organizacije v občini in regiji 126 7 — samostojno izpopolnjevanje na podlagi strokovne literature, komentarjev in predpisov. 172. Priprava in urejanje uradnih listin, pisarniškega materiala in porabnega materiala za pedagoške delavce šole: — organiziranje nabave obrazcev za statistična in druga poročila 132 6 — organizacije nabave dnevnikov, tednikov, redovalnic, zvezkov za priprave, umikov itd. — organiziranje nabave porabnega materiala (gob, krede, pisal, lepila itd.) — organiziranje nabave pisarniškega materiala (pisem, znamk, papirja, matric itd.). 179. Vodenje tajniške dokumentacije in administracije: — urejanje personalnih dokumentov zaposlenih delavcev — tipkanje in odpremljanje dopisov oziroma pošte 139 7 — vodenje razvida o učencih in delavcih šole — vodenje razvida o selitvah in dokumentacije ^o tem — odpošiljanje dokumentacije ustreznim ustanovam. 180. Urejanje arhiva šole in odlaganje dokumentacije: — arhiviranje pedagoške dokumentacije šole (dnevniki, tedniki, imeniki itd.) — urejanje arhiva zapisnikov pedagoških sestankov in sestankov samoupravnih organov in samoupravnih organov in samoupravnih aktov — odlaganje pošte ali dopisov. 140 5 181. Izvajanje razvidov, ki so potrebni za sprejetje organizacijskih in samoupravnih odločitev: — vodenje razvida o številu učencev, oddelkov — priprava seznamov učencev po oddelkih, krajevnih skupnostih — vodenje razvida o socialni sestavi učencev — evidentiranje potreb po vključevanju v oddelke podaljšanega bivanja — zbiranje prijav za letovanje, tečaje in šolo v naravi — vodenje razvida o zdravstvenih pregledih zaposlenih delavcev. 141 6 182. Opravljanje reprezentančnih nalog: — sprejem strank in usmerjanje k ustreznim akterjem — prisostvovanje raznim sestankom med vodstvom šole in zunanjimi strankami — primerna pogostitev strank. 142 3 183. Sprejemanje in evidentiranje naročil: — spremljanje in predajanje telefonskih in drugih sporočil — obveščanje učiteljev o strankah, ki jih iščejo — naročanje strank po nalogu vodstva šole ali koga drugega. 143 4 184. Modeliranje človeških odnosov: — znati mora pravilno usmerjati informacije, zadržati zaupne informacije h- ustrezno sporočiti — pomagati delavcem šole pri administrativnih zadevah — posredovati ali blažiti nasprotja med vodstvom šole in delavci 144 6 .185. Sodelovanje pri sestavi nekaterih nepedagoških statističnih poročil: — zbiranje podatkov za sprotna standardna poročila šole 145 7 — poročila o značilnostih zaposlenih delavcev (delovna doba, število, pripravniki, izobrazba, stan itd.) — zbiranje podatkov za poročila občinski izobraževalni skupnosti — Oblikovanje seznamov učencev za zdravstveni dom zaradi sistematičnih zdravniških pregledov — izpopolnjevanje statističnih obrazcev in popisna razlaga k priloženemu gradivu. 186. Opravljanje administrativnih pisarniških poslov za • področje administracije: — tipkanje dopisov, poročil in izpolnjevanje obrazcev 146 5 — razmnoževanje delovnega gradiva, zApisnikov in gradiva za razne konference in sestanke — razmnoževanje pedagoškega gradiva za učitelje. 187. Administrativno delo v zvezi z ocenjevanjem kako48 vosti delavcev šole: — hranjenje, izdajanje in zbiranje ocenjevalnih lest- vic delavcev šole, ravnatelja in ocenjevalne komisije 147 5 — vrednotenje in izračun odstotka kakovosti za posameznega delavca na posamezni lestvici — priprava zapisnika za ocenjevalno komisijo. D dopolnjeno besedilo delovne naloge S spremenjen opis delovne naloge N nova delovna naloga Delovne naloge s področja tehničnega dela 188. Urejanje šolske stavbe in inventarja v njej: — razporejanje inventarja v prostorih po navodilih vodstva šole 148 3 — nadzor nad najrazličnejšimi napeljavami in stanjem opreme — priprava prostorov za namen, ki mu rabijo. 189. Vzdrževanje šolske stavbe, objektov in igrišč: — popravljanje napeljav in inventarja — popravljanje posameznih delov opreme prostorov 149 3 — opravljanje vzdrževalnih de! na stavbah — vzdrževanje igrišč in nadzor nad komunalnimi napravami. 190. Nabava porabnega materiala za vzdrževanje zgradb in osnovnih sredstev: — priprava naročilnic za ustrezne trgovske organizacije — nadzor nad fizično velikostjo zalog porabnega materiala — nabava osnovnih sredstev 150 7 — nabava porabnega materiala za čiščenje prostorov — nabava porabnega materiala za vzdrževanje objektov 191. Izvajanje nabave novih učil in izvajanje servisnih del: — dogovor z ravnateljem in ustreznim učiteljem o nabavi ustreznega učila — priprava naročilnice in nabava učil 151 4 — izvedba servisa in lastna priprava učila za delo. 192. Izvajanje najrazličnejših popravil pri opremi inventarjev in objektih: 152 4 — popravila na komunalnih napravah v okviru šole. — zidarska, keramičarska in podobna popravila — popravila na vodovodnih, električnih in plinskih 193. Dostava osnovnih sredstev, materialov in učil: — organizacija dostave 153 3 — lastna dostava — primerno uskladiščenje ali montaža. 194. Urejanje igrišč in šolske okolice: — košnja trave na zelenicah 154 3 11 — odmetavanje sneea in nodnanie Deska popravljanje poti, igrišč in odtočnih kanalov — priprava posod s smetmi za odvoz. 195, Ižvajanje vrtnarskih del v neposredni okolici šole: — zasajanje dreves, cvetličnih grmov — priprava in urejanje cvetličnih gredic — vzdrževanje zelenega pasu (zalivanje, gnojenje, okopavanje itd.). 155 • 3 196. Razporejanje dela snažilkam po končanih večjih vzdrževalnih delih na objektih: — razporeditev dela snažilkam pred šolskimi prireditvami in po njih — razporeditev dela po koncu vzdrževalnih del — razporejanje dela ob periodičnih vzdrževalnih delih. 156 3 197. Popravljanje opreme učilnic: — popravljanje inventarja v učilnicah — popravljanje oken, vrat — popravljanje podov, tlakov in napeljav. 157 3 198. Opravljanje kurirskih in drugih opravil: v — dviganje in raznašanje pošte razvažanje hrane za učence podružničnih šol — razni prevozi na zahtevo vodstva šole. 158 2 199. Razvažanje hrane na podružnične šole: — prevzem hrane za posamezne šole — pravilna razmestitev posod v vozilu — prevoz, oddaja hrane in vračilo posode, N 3 200. Dostava živil za kuhinjo: — prevzem živil v trgovini ali skladišču — dostava živil v kuhinjsko skladišče — raztovarjanje vozila. N 4 201. Vzdrževanje vozila: — higiensko vzdrževanje vozila registracija, tehnični pregledi in skrb za popravila — nabava goriva in urejanje računov v zvezi s tem. 3 202. Pripravljanje prostorov za šolske prireditve in slovesnosti: — priprava prizorišča (oder, stoli, zavese itd.) — pomoč pri dekoriranju prostora — priplava in izvedba svetlobnih učinkov — pomoč pri izvedbi proslav in razstav — uskladiščenje rekvizitov in priročnega gradiva. 159 3 203. Razmnoževanje šolskega glasila: •— priprava papirja, barve, matric — razmnoževanje glasila — vezava in razpošiljanje — prodaja glasila. 160 2 204. Nabava in skrb za stalno zalogo kuriva: — pravočasna nabava zadostne in primerne količine gradiva — uskladiščenje .goriva po varnostnih predpisih — stalno obveščanje vodstva šole 0 porabi. 161 4 205. Opravljanje kurilniških poslov: — pogon toplotnih naprav in nadzor nad njihovim delovanjem — sprotno vzdrževanje toplotnih naprav — nadzor nad temperaturo prostorov. 162 3 206. Izvajanje nekaterih nalog v zvezi s SLO, CZ in družbeno samozaščito: — prilagajanje obrambnega načrta razmeram, v katerih deluje šola — usposabljanje nosilcev posameznih nalog pri SLO in CZ — izvajanje obrambnih nalog v zvezi s SLO in CZ. 163 6 207. Vodstveno delo ,v kuhinji: ^ pomoč pri pripravi jedilnika — dnevno organiziranje dela v kuhinji • — dnevni nadzor nad higienskimi razmerami v ku- hinji. 164 4 208. Izvajanje higiensko tehničnih in varnostnih opravil: — dnevni nadzor nad higieno kuhinjskih delavcev — skrb za varnost pri delu s plinskimi in električnimi napravami — dnevni nadzor nad higieno posode in naprav v kuhinji. 165 D 3 209. Priprava pogostitve ob slovesnostih: — sodelovanje pri pripravi prostorov za slovesnost — ustrezna razporeditev posode in jedilnega pribora — pravilno serviranje jedi in ustrezna postrežba gostov. 166 S 3 210. Neposreden prevzem in uskladiščenje živil: — pomoč pri raztovarjanju živil 167 3 — pravilno razporejanje živil v skladišče S — nadzorovanje kakovosti in količine živil. ___________________ 211. Razvid porabljene količine živil: — razvid dnevne porabe živil 168 3 — razvid ustreznih vrst živil S 212. Drugo vodstveno delo v kuhinji: — sodelovanje z vodjo šolske prehrane pri načrtovanju nabave novih živil in jedilnikov • — neposredno organiziranje in delitev dela med ku- - hinjskim osebjem N 4 — pomoč vodji šolske prehrane pri organiziranju nadomeščanja delavcev — vodenje razvida o delovnem času zaposlenih v kuhinji. 213. Posebne naloge v zvezi s higieno kuhinje: — sprotni pregled higiene vsakega delavca v kuhinji N 4 — obveščanje vodje šolske prehrane o potrebi popravil na kuhinjskih napravah in napeljavah. 224. Dnevno vzdrževanje reda in čistoče v vseh prostorih šole: — pravilna uporaba čistilnih sredstev — ohranjanje čistoče v prostorih 174 2 — pospravljanje inventarja in didaktičnih pripomočkov. 225. Pomivanje oken, radiatorjev in druge opreme prostorov: — večkrat na leto čiščenje oken 175 1 — stalno čiščenje svetil, radiatorjev in tabel — čiščenje prahu z omar in polic. 226. Čiščenje prostorov po vzdrževalnih delih: — občasno temeljito čiščenje prostorov po vzdrževalnih delih 176 1 — temeljito čiščenje prostorov ob polletju in po koncu šolskega leta. 227. Čiščenje in oskrbovanje sanitarij: —- stalno čiščenje in večkratno razkuževanje sanitarij 177 1 — oskrbovanje sanitarij s toaletnim papirjem, papirnatimi brisačami in milom. 214. Priprava živil: — sodelovanje z vodjo šolske prehrane pri dnevnem določanju količin in sestave živil za predvideni jedilnik N — prinašanje živil iz skladišča v kuhinjo in ustrezno razporejanje po deloviščih — obdelovanje in priprava živil. 215. Priprava posode in delovnih naprav: — izbira primerne posode in naprav za toplotno obdelavo živil — pravilno razporejanje posode po štedilnikih — nastavljanje jakosti toplotnih naprav za primerno toplotno obdelavo živil N — sprotno izločanje neustrezne posode. 216. Pripravljanje hrane: — stalen nadzor nad pravilnim pripravljanjem hrane — organiziranje priprave okusnih in zdravih jedi — skrb za pravočasno pripravo jedi za posamezni obrok N — razporejanje pripravljene hrane po posodah in dodajanje začimb ' — seznanjanje kuhinjskega .osebja z nadaljnjimi fazami dela in s pripravljanjem dela za naprej. 217. Delitev hrane za transport: — razporejanje jedi v primemo posodo za transport — označevanje posod za transport za posamezno enoto N — pomoč pri nakladanju hrane v vozilo. 218. Delitev obrokov: — priprava posode in pribora za delitev obrokov — organiziranje vrstnega reda za delitev posameznih jedil N — delitev obrokov v skladu s higienskimi predpisi — porazdeljevanje obrokov v skladu z normativi. 219. Priprava jedilnice: — čiščenje miz pred obroki in med njimi — pospravljanje jedilnega pribora in posode — urejanje jedilnice. N 220. Pospravljanje posode in jedilnega pribora po obrokih: ' — vsakodnevno večkratno prekuhavanje jedilnega ' pribora N — pomivanje in brisanje posode — razporejanje posode in pribora na ustrezna mesta. 221. Pranje in likanje kuhinjskega perila: — sprotno pranje kuhinjskih krp, oprijemalk, predpasnikov in prtov 172 — likanje kuhinjskega perila — vodenje razvida o izrabljenem kuhinjskem perilu. 222. Čiščenje kuhinje in pripadajočih prostorov: — večkrat na dan pomivanje delovnih miz, servirnih pultov in druge opreme ter razkuževanje te opreme N — razkuževanje kuhinjskih prostorov, zračenje skladišča in podobno — stalno vzdrževanje ustrezne čistoče v kuhinji in pripadajočih prostorov. 223. Druga pomožna dela v kuhinji: — prinašanje živil iz skladišča ’ N — priprava živil za obdelavo — pomoč pri pripravi hrane. 228. Druge naloge snaženja v šolski stavbi: — obveščanje hišnika in vodstva šole o odkritih okvarah ® — zalivanje rož in rastlinjakov v šolski stavbi 178 1 — čiščenje akvarija, terarija in podobno — pranje dresov, ki so last šole, brisač in zaves. 229. Čiščenje šolske okolice: — čiščenje ploščadi, kjer se zadržujejo otroci 179 1 — čiščenje igrišč in zelenic — občasno čiščenje okolice šole zaradi odloženih gradbenih materialov pri vzdrževalnih delih na 3 stavbi. D dopolnjeno besedilo delovne naloge S spremenjen opis delovne naloge N nova delovna naloga Razvid de! in nalog, kakor je prikazan v Samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, je mogoče razumeti kot minimalni povprečni opis delovnih nalog osnovne šole. V nasprotju s tem pa je pričujoči razvid nek maksimalni povprečni opis delovnih nalog šole. Res je namreč, da se z velikostjo števila učencev, predvsem pa s strukturiranostjo šole (centralna šola — podružnične šole) zelo povečuje število novih delovnih nalog. Vendar je treba pri tem razumeti, da niti minimalni povprečni niti maksimalni povprečni razvid del in nalog nista popolna. Nekatere osnovne šole imajo še manjši razvid delovnih nalog, nekatere pa tudi obsežnejšega. Prav tako v obeh razvidih ni specifičnih delovnih nalog, ki so posledica posebnih razmer, v katerih deluje osnovna šola. Naloge, ki niso zajete v obeh razvidih, morajo šole opredeliti, ovrednotiti in jih vnesti v svoje pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Zaradi povečanega področja dela pri velikih šolah se pojavlja veliko novih delovnih nalog, nekatere delovne naloge imajo spremenjen pomen, nekatere pa so le dopolnjene. Nove delovne naloge nastajajo bodisi z delitvijo v sporazumu opisanih nalog ali so oblikovane povsem na novo; dopolnjene naloge in tiste s spremenjenim pomenom pa so predvsem posledica usklajevanja delovnih področij oziroma delovnih profilov (vodja šolske prehrane — vodja kuhinje). Posebej pa naj opozorimo na vrednotenje novih delovnih nalog. Ovrednotene so v skladu z novo delitvijo dela. Zaradi precej povečanega obsega dela novih nalog ali delovnih nalog, kakor so opisane v sporazumu, se namreč nagrmadi tolikšna količina, da dobijo novo kakovost. Nova kakovost pa neposredno vpliva na povečanje zahtevnosti dela, to je na točkovno vrednost naloge. Take naloge so na področju materialnega knjigovodstva velikih šol, na področju tajniškega dela, pa tudi v kuhinji. Na velikih šolah se namreč nekatera področja dela delijo tako, da zahtevajo nove profile (materialni knjigovodja, knjigovodja osebnih dohodkov, saldakonti itd.) ali pa ostane le en profil, močno pa se poveča obseg in raznovrstnost njegovega dela (tajnica šole). Tako je treba razumeti tudi točkovne vrednosti novih ali pa v sporazumu opisanih delovnih nalog. Ravnatelji morajo nameniti posebno pozornost delavcem pri oblikovanju njihovih osnov osebnega dohodka. V praksi se prav na tem področju dogajajo nepravilnosti, zaradi katerih negodujejo delavci. Katere delovne naloge iz razvida de! in nalog pripadajo pedagoškemu delavcu, je neposredno razvidno iz njegovega Kvantitativnega dela letnega delovnega načrta. Čim je delavec razporedil pod določeno rubriko neko kvoto pedagoških ur, spadajo v njegovo osnovo vse tiste delovne naloge, ki so potrebne, da se uresniči v rubriki načrtovano delo in s tem tudi njihova točkovna vrednost. Če knjižničar vodi v knjižnici kak krožek in je ta njegova dejavnost tudi opredeljena z načinom dela šole, mu pripada tudi delovna naloga »izvajanje interesnih dejavnosti« in njena točkovna vrednost. Čista delitev delovnih nalog po posameznih profilih v šoli je sicer mogoča, toda neposredna praksa in z njo delitev dela ji pogosto nasprotujeta. Pri administrativnih in tehničnih delavcih šole je oblikovanje njihovih osnov osebnega dohodka prav tako prožno, le da je odvisno predvsem od analize dela, ki ga opravljajo v delitvi dela. Vodja šolske prehrane je na šoli povsem samostojen profil in mu tedaj pripadajo vse naloge s tega področja; če pa opravlja dela učitelja gospodinjstva, mu pripadajo predvsem bistvene delovne naloge s področja učiteljskega dela in nekatere bistvene delovne naloge s področja vodenja šolske prehrane. To je predvsem odvisno od delitve dela. Ravnatelj šole mora razčleniti delo posameznih delovnih profilov in jim glede na to oblikovati ustrezno osnovo osebnega dohodka. Naši medsebojni odnosi Človek je socialno bitje, ki jjkko živi in dela le v družbi so-cJ°Veka. Pred tisočletji nastala aruŽbenomoralna pravila so se sPreminjala in razvijala glede na raZvoj družbenih odnosov. Pra-v‘la Življenja in dela pa so bila že °d nekdaj odsev človekove kultu- Sožitje med ljudmi je zelo odvilo od čustvovanja. Pravimo, da If- človek brez čustev hladen in brezoseben. Izmed socialnih ču-Slev je zelo pomembno sočustvo-vanje — sposobnost vživljati se v s°cloveka, v njegove težave, v njegov notranji svet. Ker človek Zna in zmore, je lahko do so-cjoveka sočuten, lahko pa tudi °rruten, zloben in sadističen. Francoski filozof Montaigne je dejal: »Ni je živali na svetu, ki bi {e je moral človek bolj bati kot cloveka.« Ob tej črnogledi misli nas zazebe, spomnimo se na marsikaj bridkega, kar je moral vsak izmed nas kdaj doživeti... Kolikokrat beremo ali slišimo trpke zgodbe delavcev, ki so bili Žrtve nezdravih delovnih odno-s°v, zlobnih in zahrbtnih ljudi, gorili so jim krivico, zlomili so i‘h, ker so jim bili »nevarni«. Ničkoliko je žalostnih zgodb, ničkoliko opeharjenih ir razočaranih ljudi je med nami. Čustveno prizadeti odrivajo svoja neprijetna doživetja v podzavest, nikoli pa jih ne pozabijo. Takšna doživetja so za take ljudi usodna, ker izgubijo vero v sočloveka in v življenje. Mnogi, ki so osebnostno močni, pa ob teh dejanjih zorijo, se klešejo in preraščajo sebe. Tudi v naših pedagoških kolektivih se dogajajo takšne neprijetnosti. Ob pogovorih s stanovskimi tovariši dostikrat slišimo izjave: »Najraje bi zapustil delovno okolje. Ne znajdem se več med temi ljudmi.« Laskave in »zavidanja« vredne pa so ugotovitve: »Pri nas smo se pa našli kar v redu ljudje. Res, uigran kolektiv smo.« Kdo ne bi bil rad v takem kolektivu? Na delovnem mestu se dobro počutimo, če se vsi trudimo in vsak po svoje pripomoremo k prijetnemu ozračju. Radi imamo ljudi, ki so nam pripravljeni pomagati, ki nas razumejo in sprejemajo tudi naše pohvale. Izkušnje starejših kolegov so nam dragoceni napotki za delo. Prijetno je, če lahko kolegu svetujemo, ne Dobra knjiga za boljšo vzgojo Svet Zveze bralnih značk Slovenije in Zavod SR Slovenije za šolstvo s svojimi organizacijskimi enotami si prizadevata, da bi dobra knjiga ostala sestavni del vzgoje in izobraževanja mladega človeka. To je še posebno pomembno v sedanjem trenutku, ko se je knjiga znašla v nezavidljivem položaju. Bralna značka, gibanje za vzgojo mladega bralca in skrb za dobro knjigo, opravlja svoje poslanstvo z zavzetostjo številnih mentorjev, ki oblikujejo mlado osebnost s socialističnimi vrednotami. Seveda pa prizadevanja uspejo le ob poglobljenem mentorjevem delu. Zato je prav, da mentorjevo delo tudi primerno ovrednotimo, saj je njihovo delo često zelo raznoliko, zahtevno in odgovorno. Ne pozabimo na prisrčna srečanja s pisatelji, z ilustratorji, s predstavniki založb..., ob tem pa ne prezrimo, da so takšna srečanja uspešna le tedaj, če so učenci dobro pripravljeni. Hkrati pa si moramo prizadevati, da bi se dobra knjiga znašla tudi na učenčevi knjižni polici. Zato podprimo prizadevanja oddelka Zlata knjiga, ki nakazuje pot, kako bi prišli do dobre knjige po zmernejši ceni. da bi se temu zdelo, da ga hočemo poučevati. Veseli smo, če pride k nam v razred kolegica iz paralelke in nam pove, da ji je tema, ki je ponavadi za učence suhoparna, odlično uspela. Tovariško nam razkrije »skrivnosti« pestre ure. Učiteljem, ki so učili učence v preteklem letu in učiteljem v podaljšanem bivanju povejmo, da smo jim hvaležni, ker učenci dobro obvladajo snov. Veseli smo dobrih uspehov, zato jih pohvalimo na pedagoških konferencah. Redkokdaj slišimo iskrena priznanja, ki so tako zelo pomembna in spodbudna za delo. Zaradi lepih besed ne bomo prikrajšani. Ali se znamo veseliti uspehov, ki so jih dosegli naši kolegi z učenci na raznih tekmovanjih in natečajih'(v okviru šole, občine, republike)? Uspeh kolegov in učencev je uspeh nas vseh, naše šole, našega kraja. Lahko smo samo ponosni, da so med nami sposobni in ustvarjalni ljudje. Uveljavljanje spoznanj andragoške teorije in prakse, sodobnih oblik in metod dela z ljudmi, prinaša poleg kakovostnega pedagoškega dela tudi globlje človeške vezi. Bogastvo toplih medsebojnih stikov prenašamo na učence. Lahko smo prepričani, da s takim ravnanjem vzgajamo poštene in plemenite ljudi. Nedopustno pa bi bilo, da bi drug drugemu »metali polena pod noge«, se obrekovali... Takšne težnje niso v skladu z našimi željami. Zakaj se jih ne bi izogibali?! Nanizali smo samo nekaj drobnih zgledov, ki pa so lahko zelo pomembni za naš delovni dan. Zanimiva je dinamika medčloveških odnosov. S poglabljanjem v psihologijo osebnosti veliko laže dojemamo in sprejemamo takšne ali drugačne oblike Vedenja, negativne in nenadzorovane odziye. Temeljito poznavanje samega sebe nam omogoča tudi poznavanje drugih. Pot do sočloveka bomo vedno našli, samo če se bomo vživljali v vsakega posameznika tako, da ga bomo razumeli kot svojevrstno celotno osebnost z vsemi dobrimi pa tudi slabimi lastnostmi, ravnanji in mislimi, ki so odsev njegovega življenja in dela v preteklosti in sedanjosti. S taktnostjo, prijateljsko ljubeznivostjo in iskrenostjo bomo premagovali še tako nepremostljive ovire. DARJA INTIHAR Foto. A. Papotnik JAZ TAKO — KAKO PA VI? Ali je peskovnik primerno didaktično sredstvo ? Če hočemo posodobiti vzgoj-n°'izobraževalni proces, ga mo-ramo približati življenju in doga-]anR v katerem poteka. Skoraj na vsaki šoli vidimo po razredih Raznovrstna moderna učila. ^Pazimo tudi peskovnik, ki na-Vadno prazen sameva v oddalje-nern kotu razreda, v najboljšem Pomeni je obložen s šaro, pokrit s Jtaro tablo, tako da ga učitelj in nci sploh ne opazijo. Če pa ga |{c,telj pri pouku tu in tam le izrabi, je, kar zadeva ustvarjal-n°st ob peskovniku, prepuščen sv°ji pobudi in domiselnosti. O uPorabi tega učila je namreč kaj JRalo napisanega, o njem govo- g Rirto le malokdaj na razmlTstrd-j.pvnih seminarjih, pa tudi učite-1' mu v pogovorih odmerjamo le malo pozornosti. . v dolgoletni praksi učiteljeva-aja sem že večkrat spoznala, akšna je pedagoška vrednost Pikovnika, zlasti pri pouku Poznavanja narave in družbe v • razredu osnovne šole; ko Poznavamo bližnjo in širšo šol-k° okolico in pri tem modeli-am° npr re|<0 Ljubljanico s pri-oki, dolino Gradaščice, razsež-osti Ljubljanskega barja z robniki, vzpetinami ipd., pa a.di daljno preteklost, laže pri-> mamo učencu, recimo koliš-Lh*2 ljubljanskem barju; j,.. o prikažemo tudi učno temo, ).! le Po zahtevnosti težje razum-p,1Va’ na primer: pot elektrike od ektrarne do porabnika in jo v j Javniku poenostavimo, t vTCenci na tej razvojni stopnji zk0 Prehajajo od konkretiza- cije k abstraktnemu mišljenju, še posebno tedaj, ko gre za pretorsko dojemanje snovi. Težave se stopnjujejo tudi s tem, ker uvajamo pri spoznavanju narave in družbe delovne zvezke, po katerih naj učenec dojame določeno snov. 0i Ljubljana, Aškerčeva 7. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dn^ po končanem sprejemanju prijav. Radijska šola Radijska šola za nižjo stopnjo (vsak petek ob 8.05 I, pr. in 15.45 III. pr.) 25. marca Sebični velikan L aprila Prvi april bo zmerom norce bril Radijska šola za srednjo stopnjo (vsak torek ob 8.05 L pr. in 15.45 III. pr.) 22. marca Slovenske pokrajine — Goričko 29. marca Koliko učne snovi pozabljamo Radijska šola za višjo stopnjo (vsak četrtek ob 8.05 L pr. in 15.45 III. pr.) 24. marca Naše gledališče za vas 31. marca Kanadske prerije in gore ZA SREDNJE ŠOLE 23. marca 'Un 'h k >.» k/,