SLOVENSKEGA NAKOPA mPRmipmm majem Vloga direktorja v podjetju Z delom delavskih svetov so nastali karakteristični elementi pri Viotti (Si-ek tor ja tovarne ali podjetja', glede na splošno vodenje našega 1 gospodarstva. . , Doslej Je bit direktor edini odgovoren vodja podjetja z najširšimi kora-petericami in možnostmi in je bil odvisen edinole od administrativnih o-peraiivnih organov. Njemu v pomoč so bili samo posvetovalni organi: sindikalne podružnice. V njih so se razvijale zdrave Đile delavcev, ki so imeli na i.g način možnost izraziti svoj'1 zahteve. Ko so nastopili delavski sveti, sta se direktorjeva vloga in njegov odnos do delovnega kolektiva bistveno spremenila, kakor se je tudi spremenil njegov položaj v spiošnem okviru gospodarskega upravljanja. Direktor je postal izvršiini organ upravnega | odbora. Odlok daje direktorju podjetja neodvisen sektor dela, bodisi od delavskih svetov, bodisi od upravnega odbora. Direktor namreč vodi produkcijo in delo podjetja aii tovarne, or ganizira delovni proces in vodi realizacijo plana. To je namreč direktna organizatorska naloga. To pomeni, da ima direktor med čelom absolutno oblast. V tem se odlok o delavskih svetih drži Leninovih navodil. Pravilno je namreč,, da med delom, v organizaciji dela v podjetju, v izvrševanju nalog nima nihče možnosti vmešavati se v direktorjeve kompetence. Zato odlok določa, da upravni odbor dela kolektivno in sklepa samo na sestankih. Clan delavskega - sveta aii upravnega odbora — pri delu je delavec kakor/ vsak drugi — odgovarja torej za svoje delo direktorju. Naravno- upravni odbor in delavski svet lahko ugovarjata direktorjevemu delu in vsemu, kar direktor ukrene. Sklepi upravnega odbora pa so obvezni za direktorja,, v kolikor ne nasprotujejo predpisom, planu in odredbam višjih organov. Na ta način odlok ne postavlja direktorja nad kolektivno upravo podjetja, marveč določa večjo direktorjevo odgovornost za u-pravo podjetja. Zato ima direktor vse možnosti in pogoje, da lahko sprejme tako odgovornost. On lahko zaustavi morebitne nepravilne sklepe upravnega odbora, dokler ne poseže vmes predpostavljeni organ, vodi celoten tehnični in administrativni aparat itd. Direktor razmešča tialovuo silo (razen v primežih, tla je o tem drugače sklepal upravni odbor ali določil višji organ)- odloča o sprejemanju nov h delavcev, o odpustih in o premestitvah v kolikor ne bi bilo to v nasprotju s predpisi (direktor ne more na primer odpustiti člana upravnega odbora, dokler je ta član odbora).- Froli direktorjevim sklepom ima upravni, odbor pravico ugovora. Značilno pa je to, d?, ima direktor možnost sklepati pogodbe v imeni podjetja, ki stopijo v veljavo šele z njegovim podpisom. To seveda na osnovi sklepov upravnega odbora samega. Vendar pa direktor ni še danes popoln izraz volje kolektiva. On ni izbran od delovnih kolektivov, marveč je postavljen od upravno adminisira-tivr.ega voditelja. S tem pridobi direktor vlogo državnega organa, čuvarja zakonitosti in jasno tudi skrb za izpolnjevanje, plana. Te značilnosti, ki jih ima direktorjeva vloga, so prehodnega značaja v razvoju razširitve u-prave na direktne proizvajalce. V TOVARNI POHIŠTVA -STIL. ZNIZATI • S predsedniko-m upravnega odbora podjetja, tovarišem Bandelom bi bil rad govoril, pa ga takrat ni bilo. »No, Pa se bova midva -pomenila in česar ne -bOm jaz vedel, ti bodo povedali ■drugi/ monda bo -tako- bolje,« mi je rekel tehnični vodja, član delavskega sveta in upravnega odbora Marijo Pesaro-, NEKDANJA MIZARSKA DELAVNICA JE POSTALA TOVARNA POHIŠTVA t Takoj po izgonu okupatorjev iz naših krajev, ki so postili za seboj težke posledice, da jih naše ljudstvo še danes občuti, je -nastala potreba po obnovi in popravilu sovražnikovih ruševin. Tedaj so se s tem namenom družili številni kovači, mizarji, mehaniki, razni rokodelci in drug j ter si postavili delavnice v bivših zloglasnih ikoppsikih zaporih. Tako je bila ustanovljena tudi mizarska delavnica, ki je tedaj imela 26 -polkvalif-iciranih lin kvalificiranih mizarjev in vajencev. »Težko je bilo tedaj delati,« pravi mizarski mojster Loz-e. »Brez stružnih strojev, brez primernega o-redja smo morali izdelovati pohištvo. Pomagali' smo si pač, kako-r smo mogli in znali.« Vendar takratna proizvodnja pohištva še ni zadostovala potrebam, iki so bile in ki so še danes velike, kajti vedeti moramo, da sovražnikov požar ni uničeval samo hišne strehe, ampak vse, kar je bilo v njih. Zato je razumljivo povpraševanje po pohištvu, k-i je še vedno veliko. Marsikje so si popravili' požgane domove, pa tudi novih hiš je bilo mnogo zgrajenih v letih po o-svoboditvi, vendar primernih pohištev še v mnogih domovih nimajo. Poleg tega pa so morali mizarji v takratnih pogojih veliko delati za opremo številnih uradov. Kje pa so vsa manjša naročila potrošnikov, k-i jih je bilo iz dneva v dan več? Vse to je nujno narekovalo, da se mora pri nas razširiti mizarska dejavnost. Ljudska oblast je nabavila v tujini ličkaj strojev, nekaj jih je tudi prišlo jz Jugoslavije, tako da je bil o s tem olajšano veliko truda našim mizarjem, obenem pa se je tako tudi proizvodnja pohištva serijsko povečala. »Iz nekdanje mizarske delavnice je torej nastala tovarna polu štva,« sem pripomnil v živahnem IZDELKOV razgovoru s Pésarom. »Tako je!« je -ta pon Osno pritrdil. BORBA ZA POCENITEV IZDELKOV Ko so pred tremi leti, kmalu po montiranju prvih «strojev, začeli serijsko izdelovati različne izdelke,--Ka ker omare, pisalne mize, stolice itd., 'se je med mizarji »STILA« pojavila zamisel za serijsko izdelovanje t-udi -oprem ža spalne sobe. Zamisel je -bila kmalu uresničena ,in delo se je začelo. Od začetne faze izdelave do .montaže so delali pohištva po traku. .Prva serija desetih oprem za spalne sobe je bila tako izdelana 1948. leta. -Vendar zaradi pomanjkanja prakse pri tem delu so pri tej seriji uporabili več delovnega časa. manj so Sterilii z materialom itd,., kar je ime- •KAJ -VSE SÖ-NAK:»i-j( IN KAKŠNE NACRTE IMAJO LETOS? Kaj Vsé so- naredili! mizarji »STILA«, Odkar obstaja njihova tovarna, ne Ij-om, ■ navajal, ker b; 'se preveč -zavlekel. Ne smem pa mimo najpomembnejših uspehov, ki- so lahko za zgled- Ostalih* podjetjem V 'našem ■ krožj-u. To pa govore na stotine pisarniških orbar, miz, stolic, na scottine oprem za spalne- sobe, kuhinjskih oprem, otroških igrač, 'posteljic in raznovrstnih drugih izdelkov, ki so jih naredili v -tej tovarni. Moj namen je, podčrtati predvsem njihovo letošnje delo, ki je kljub raznim •težavam in pomanjkljivostim zadovoljivo. »Oe bi nam ne zmanjkale ve- lo za posied-ico, da je oprema za spalno sobo stala nič manj kakor 65.000 dinarjev. Res je, da je bila ta serija spalnih sob prvovrstne kakovosti. »Toda kljub temu jo vsakdo ni mogel kupiti, pa naj je bil še tako potreben. Nam gre datj-es za-to, da znižamo polno lastno ceno izdelkov, -da. ji h bo., lahko vsakdo 'kupil,« je hitel poijaisrìijevaté Loze. »Sicer smo pri tem že dosegli vidne uspehe. Saj stane danes oprema za spalno .soho dru-govirsr.oe 'kakovosti 26.600, medtem ko prvovrstne 45.000 dinarjev. Pri serijah, ki jih z.daj delamo, pa bo nedvomno cena še manjša,« je dodal Loze. »In kako ste to dosegli?« me 1č zanimalo. »Kar poglej « pravi Lože. »Dokler pismo, uvedli norme, ni bilo nikomur mar, koliko delovnih ur opravi, recimo pri izdelavi omare. Delo se je tako zavleklo. Prav 'tpko ni bilo ni-komnr mar, da bi štedi! z maieriatom. Velike količine lesa so bile na ta način uničene, ka-r seveda je šlo med odpadke. Potem delovna disciplina je biia taka, da, če se je nekomu zljubilo, je kar pustil delo, ne da bi koga vprašal. In delo je na ta način zaostajalo. Zdaj pa je stvar drugačna. Vsakdo hoče Izkoristiti sleherno minuto, kajti toliko ur im» na primer določenih za montiranje omare, toliko pri tem deta, toliko pri onem. Ce pa nekdo 'opravi ta dela prej, tedaj je to njegova korist, ker več zasluži, in korist skupnosti zato, ker več naredi. Tudi pri štednji materiala ni nič drugače. Ce kdo razsipava, se mu od-.bije toliko odstotkov od izdelka. Pri vsem tem pa seveda ne sme trpeti kakovost. No in na ta način smo dosegli, da. zdaj hitreje delamo in o» lje, kar seveda zmanjšuje stroške, obenem pa tudi več naredimo-« zane plošče, ki ji-h nismo imeli ves čas v drugi polovici januarja in skozi ves februar, do prvih dni marca, in ki jih potrebujemo za vsako seri-oj petdesetih oprem' za spalne sobe najmanj '9 kubičnih tneSiiov-. bi lahko že izgotovili trd- serije spalnih 'Oprem/ to se pravi naredili bi že 150. oprem, za spalne sobe. Medtem pa bi tudi .pripravili tri nove serije- ki jih bi že zda-j lahko montirali. Toda pomanjkanje vezanih plošč je to zaviralo. Vendar smo kljub temu izgotovili 2 Seriji, ih sicer prvo 20-odstotno, ki nam je še ostala od lani, in drugo dokončno, medtem pa zdaj eno že končujemo (80 odstotkov dela je že opravljanega), pri drug: imamo 50 odstotkov opravljenega dela ter pri niqvi s.erjji imamo tudi žo 20 . odstotkov opravljenega dela. Ko-bomo vse te serije izgotovili že do junija, bo ‘naš polletni plan presežen z nad štiridesetimi . odstotki. Prizadevamo st. da bomo. to naredili,« je obrazložil Pessaro. »Toda to še hi vse, kar smo naredili,« je posegel, v besedo Lože. »Kaj pa 50 otroških posteljic, ki jih te dni končujejo naši vajenc-i in za katere si prav ti, ' Pessaro, dal predlog, da jih izdelujemo iz odpadkov? Mar to ni nič?« je vprašujoče in .ponosno dejal Laze. »Saj res, še na misel mi to ni prišlo,« je skoraj v zadregi- dodal Pessaro. »Pa tudi to napiši,« m:j je potem velel, »da bo od- delek, ki montira opremo spalnih son prvovrstne kakovosti pod vodstvom tovariša Letonija, skoraj izgotovil prvo serijo desetih najlepših spalnih oprem. Za izpolnitev plana pa preostaja temu oddelku še ena serija za celo leto. Torej je razumljivo, da bo oddelek mlzarza Letonija prekorači! svoj plan.« »Pri dosedanjem dein pa se je dobro izkazal naš vajeniški inštruktor Albin Kocijan, ki mu je bila poverjena naloga, da iz 27 mladih potepaičev v/goji dobre mizarske delavce. Da, težka je ta naloga, vendar prvi uspehi so že vidni,« je rekel Loze. Nato je nadaljeval: »Skoraj bi bil pozabil na našega Marjana Puntarja, prejšnjega gasilca, ki je dal celotnemu našemu kolektivu velike koristi s tem, d!a je pri glajenju lesa s previdnostjo in z načrtnim izkoriščanjem .zmogljivosti stroja pri-Stedil kolektivu lepe devize. Medtem ko je prejšnji delavec pri1 istem stroju uporabil za eno serijo spalnih o-prem 20 pasov steklenega papirja, jih požrtvovalni Marijan Puntar porabi !e 7. Tako prihrani pri vsaki seriji nad 1600 m/lir. To je tudi eden izmed tistih čin-iteljev, ki pomagajo, da se bo polna lastna cena naših izdelkov znižala na minimum « Poleg drugih manjših del določa letošnji plan tovarne pohištva »STIL«, da bodo do konca leta izgotovili 300 spain-ih oprem drugovrstne kakovosti in 20 prvovrstne. Kdor se z mizarstvom ne spozna, bo verjetno rekel, da ta plan ni, tako obsežen Vendar preden naredi mizar eno spaino -o« premo, mora načrtno delati najmanj dva meseca. In če -ima podjetje STIL je okoli 53 dobrih mizarjev in vajencev ki so sklenili, da bodo pod vodstvom delavskega sevta ta plan tudi presegli, je razumljiv delovni polet, ki vlada v tem kolektivu. »Pii vsem tem pa je naša naj/ečja skrb, da znižamo polno lastno ceno izdelkov, kajti to nam je obenem porok tudi za izpolnitev plana,« je še dodal Pessaro. — ga Pred nami sta dva velika praznika: desetletnica Osvobodilne fronte in praznik dela — Prvi maj. Ko bomo praznovali desetletnico začetka naše ljudske republike, se bomo hkrati pripravili na praznovanje delavskega razreda vsega sveta prežeti z zavestjo- da gremo trdno združeni v Osvobodilni fronti po poti, na kateri bomo ob letošnjem Prvem maju še z večjim ponosom kakor prejšnja leta povedali vsemu svetu, da geslo revolucije »Vso oblast delovnemu ljudstvu« pri nas ni prazna beseda. To ge-sio je pri nas dejstvo, ki postaja ob revolucionarnih ukrepih naše oblasti čedalje bolj globoko. Uresničenje revolucionarnega gesla se prt nas zrcali v viseh' ukrepih ljudske oblasti, ki so taki, da gredo dejansko v korist ljudstva. Ni. še dolgo od tega, ko so delavci našiti podjetij sprejemali svoja pod-' .Jetija v upravo. To je. simbol revolu- • ,-lueionarne resnice: »Tovarne, delavcem!« Ce pogledamo delo pcdjeiij, odkar so bili Izvoljeni delavski sveti in upravni odbori, v'di mo, da m ostalo samo pri simboličnem sprejemanju ključev: Delavci zares upravljajo podjetja in v šoIi_ upravljanja postajajo čedalje sposobnejši. Ze v tem kratkem obdobju so v večini naših podjetij delavci dokazali, kaj pomeni njihova iniciativnost in kaj od njih lahko pričakujemo, če vodijo delo v podjetjih njihovi najboljši. Je sicer še mnogo napak in ni čudno, če jih ne W bilo, saj so šele stopili na pot upravljanja. Toda že prve vesti iz naših kolektivov nam pričajo, da so se delavci povsod zavz -li, da raste v naših podjetjih čut odgovornosti, delovna disciplina, občutek varčevanja in berba za znižanje polne lastne cene. Na drugi strani je tudi revolucionarno geslo »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje« bilo že uresničeno z agrar no reformo; nadaljnji ukrepi,- 'k- ščitijo delovnega kmeta In onelogočajo,-da bi zemlja še kdaj prišla v roke Špekulantov in drugih pijavk, so le potrdilo, kako je naiša oblast zares ljudska in skrbi za ljudstvo. Nesiuten razvoj -zadružništva pomeni nadaljnji korak v socializem. Bes da je tu še nekaj napate,. ki pa jih bomo z lahkoto odpravili. To so velike stvari, kakršnih še ni doživelo ljudstvo nobene dežele na svetu. Zato bodlo -naši delovni ljudje praznovali Prvi maj s ponosno. zavestjo, da se pri nas res uresničuje težnja vseh poštenih in delovnih. ljudi, da se pri. nas borimo za človeka vredno in dostojno življenje. Le nekaj dni nas še loči od teh praznikov. Vse naše ljudstvo se že več mesecev s tekmovanjem na vseh področjih javnega življenja pripravlja na dostojno proslavo tako desetletnice stojno proslavitev tako desetletnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda, kakor tudi na proslavo delavskega praznika — Prvega maja. Člani SIAU hitijo z izpolnjevanjem tekmovalnih obveznosti, dei so jih sprejeli že pred meseci. iMiadina se po vseh (naših vaseh pripravlja na prvomajske telovadne nastope, kmečka ih delovna mladina se poleg tega pri pravlja za mladinsko brigado na graditev. mladinske proge Poboj—Banja Luka. V večini krajev, so tekmovalne' obveznosti skoraj izpolnjene. Pohitet f moramo še tudi v drugih krajin, da nas desetletnica OF in Prvi maj ne zalolfca ■ neipr i pravij®»e,.... Naša mladina feo gradila progo Bolso! - Kakor smo že v našem listu poročali, se naša mtadiina živahno pripravlja za sestavo mladinske delovne brigade, ki ho prve dni m>aja odila, na gradnjo mladinske proge Dobo-j-B:anj;a Luka. Skupno, z -ostal» .jugoslovansko miiadino in z mladino drugih1 držav bo prispevala svoj delež za izgradnjo te proge tudi -naša mladina. Priprave za stestav-a ipnve brigade so zelo živahne. Tančo -se je, prostov&j-no javilo za to brigado 20 mladincev iz mladinskih aktj-vov v Piranu, 30 iz aktivov ZAM v Kopru, 10 iz Portoroža, 5 ir. Kort, 5 iiz Semedele, 8 iz Šmarij, 10 te* tovarne1 AirrigiOni v' Izoli In nekaj mladi,ncer/ iz drugih aktive',-. Prvo -br.iagido bedo sestavlja)! mladinci — kmetje, delavci in ,uslužbencu. Vendar -niti šolska mladima n.e bo pni tem zaostajala. Po dvomesečnem delu prve delovne brigade iz našega Okrožja bo otìpatavaila druga mladini ska delovna brigada, ki jo bodo Sestavljati r-.teo-raj šari« 'dijaki. 75 dijakov Pomorskega tehniku-ma v Piranu se je že prijavilo'za drago brigado mladimi jfcjPfliti:«,» zaostaja nlM m’?.« dina- iz drugih šol. Iz kmetijske saie v Skoči jami bo odšlo na progo 30 .mladincev, iz Slavenske gimnazije v Kopru 20, iz .Slovenskega učiteljišča v Portorožu 20 in iz dvoletne gospodarske šole 'v Kopru 'pa 14 mladincev. t intim SHPZ ar Komu MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV Odstavitev generala Mac Arthurja s položaja vrhovnega poveljnika sil Or- gajnizaicllje združenih narodov na Koreji urna iše «Ä glavni odmev v svetu. Litoti ta pofflBäai raznih držav komentiraj a odtočen ukrep -predsednika Trumana ter ipriav.iljlo, dir- je bil korak ,predsedniška Združenih držav Amerike iniajiv;ažin,eji.a piohitiiiSaa poteza po zadnji iSvetotvtnii v-oijin-i. *Ot «sostavamo .vlogo, ki jo* je imel ta 'saimp-zvan ;. vladar Daljnega, vzhoda ne samo po vojni, temveč tudi za časa vojne, irtoramo uigcitpviVM, da je tiilo TrnimairvJ' res težko odločiti se za -cidsltaviiiiev 'generala. Mac Arthur- si ja na Daljnem vzhodu napravil talke pozicije, da so ga anatrali 'za nekakšnega -Napoleona, nedotakljivega moža, ‘kil si uipa vse, ki ,se inličesar ne boj! ta ki nikogar ne posluša. Položaj za m j1 Sigov o odstranitev je 'dozorel- šele v trenutku, -k» je pretil 'izbnuli. n-oive vojne, do katere bi verjetno prišlo; Cie bi Mac Arthur ostal še dalje na svojem položaju. F.rediiidinik Trumen se' je odložil za njegovo zamenjavo me samo s stališča ameriške ,zuin.anije poliiitičine linije, temveč ,prav «citoTSO tudi ma pritisk .amerlišklih zaveze likov, zlasti pa Anglije, lai je nenehno zahtevala, naj ta ineridtarinii. igiein.eir.al oidstpjpii, ker drugače bo.ipriiivcidel človeštvo v novo katastrofo. Ves zapadni flišik je z .zadovoljstvom .sprejel Trumanov sklep, le v Ameriki so se. dihe,vi zar.adj tega vanemarili. .Reputolikarje!, 1C nameravajo M.aic Art hurja celo 'kandidiiraitli mia pinihadn.jih predsedniških volitvah, so zagnali hrup preiti Mladi, zlasti; priotl predsedniku •Triumarrau in zunanjemu ministru Ache-son-u. ZatfterviPijiO' odntap T.nuimnmia ■ im »dstavštev Achesma. Reo uto liik, am. c! zahtevajo, da ise odločno nastopi proti Ljit! diski reputo Tilki Kisajta im, to tudi z -oto-òro?:eno Silo, četi da je drugače nemicigjoče vzpostaviti mir na Daljnem vzhodu. Jasno -je, da bi s tak- šno ipC'TJMItao Amerika zabredla po za-sliuigi: ■ .reijiuib-Ikiaih'cev v novo vojno, ki b.i — kalkc-r smo prej omenili predstavljala katastrofo za -vise človeštvo. Po odata-vii-tivü generala Mac Arthurja se je svet malo oddahnit, tada položaj še ni razčiščen. Mona se pri-etoriiiti prenehanju sovražnosti na Koreji, mo-rajio se začetli pogajanja s K-Kiajtko Ljudski» republiko, za kar se trudijo arabsko- -azijske države ne samo v Qrigainiizaclji združenih narodov, ampak tudi direktno po svojih diplomatskih 'predstavnikih v Petainu in ootalih prestolnicah. Nažalost pia Amerika noče popustiti Ljudski republiki Kitajski. Peking je namreč že zdavnaj -postavil kot pogoj za preneha*ije sovražnosti: umaknitev tujih čet s Koreje, umaknitev 'ameriških čet s ramme i;n sprejem Ljudske .rerouùffiìse Klilfiajske v Organizacijo združenih nariadov. Washington se pa odločno, upira eniejem Ljudske republike Kitajske ‘v Organizacijo adriužtir.iih niairicdcv, ker -bj potem nijer.li predstavniški sodelovali tudi -pri sklanflttvji mirovne pogodbe z Japansko, 'kar pa Združene države Amerike odklanjajo. S tem je Washington. priiš^Ln.iavskriiž.itiudii ,z Loin-c’onrim, k, vztraja mia sprejemu Kitajske v,O,'g.aoizaiditjo združenih narodov in ryemüim sodelovanju, pni- pogajanjih za Elkleinllterv mirovne ippgod.be z Japansko. « Kakor smo že- prej amaniiili, je za- ipaldn-i, svet z z.a'dpvoljisrtvo,m sprejel eidaiiraniltev Maic Arthurja, toda zmeda ,jra. iniMta’a - v toml'infiarmciväkih - državah, zlasti pa v Moskvi, ki - bii nada videla še - -svojo agresivno politiko na 'Daljnem Vzhodu. Res 'lahko ugotovimo, da je Mac Arthur is sv-epo pÄtiW šel bolj na neko moskovskim! magoit-Tecim. testar ipa stivasi mirti. Zato je .fuičii Mcitf-civ.a adstaviitev spr-ejala zelo Maidn.o. 'Sovjetska agencija Tass je ob-jiavIKa le -kiraititao iinifoirimatiivn-o- vest in nlič več. -Nekateri listi so prime,sili ko- meinfairje, ki-, so .priznali -Mac Arthurju '.vajiaške isiplosoibn-osfi, moslkovisitai -radilo je pa nasprotno javil «da je Mac Ar-ih-uir, m-cra-l oddliiti,-ker je bil nesposoban vojak. Zaustavi!ti smo se iv našem političnem pregledu pri tem najvažnejšem dogodku preteklega tedna, ki bo ma vsak način moral privest» do mirne ..ureditve korejskega- spo-ra .im drugih vpr-a-.šainij- Daljnega, vzhoda. Mislimo, da je tudii ibo'-b'il n,amen Mac Arthur jev* odist-avitve, saij je sam predsedin-ik Truman dejal, dia. Amerika -n-oče tretje sye-tovne vojne, * V Reggio Emiliji:-so ustanovili, nlovo neikci-jo biiviih borce-v, ki jo sestavljajo partiizainii ■— včlamjeini v Zvezo -iialiijsp.rknh pa-ritizainiov. Predseg.ije ji sema,tc-r F-enruicioi-o Panni. Na ustiaimavn-eim seatenlku so bili med, drugimi ipiiiscitm-i dudi poalanc-i Aldo Magn-gnii, dotator Caacohi in partizan MianniaMi. Palli. M. ttaaaisrć prigeierdlnWiHtistsiiu! Novi poveljnik' Vojne uprave Jugoslovanske armade na jugoil-ova i, področju STO polkovnik Miloš Stama-tovič je skupno s svetovalcem Vojne uprave Jugoslovanske armade Francetom Perovškom v sredo dopoldne obiskal poveljnika anglo-ameriške Vojaške uprave v Trstu gospoda generalmajorja Johna Wintertoma in se z njim -razgovarja] nad eno nro. K let HP Slovenije Preteklo je 14 -let, od kar je bila ustamjcivUj-einia Karniutniiisitičnia Partija Slo-r-eidlje. UtetsmavnC Kongres je bil ilegalno v incvčii med 17. In 18. aprilom 1937. mia Cabiinioiv-eim pri T-r-bovljah. O ugitamciviiltiV;) Kamiunidtiičmičn-e -partij,e -Slioviennje- so isk-lelinlli na četrti konf-e-r-anidi parltiije ’ Jugiolslravlijie. 'Do tedaj pa j-e bil v Sloveniji teritorialni komite. Vsa ipriiipraivljatima 'deli za ustanovili •kangireis je ariganlzir-al Edvard-Kardelj, •sedanji.«wapr«sednac in z-unan-j-i rrain-i-Bter juigoÄivÄSfe -vlade ter član po-ffitbirioga icieinfiralinaga kamilteja Kamunn-siHčirre paWljm JugoBjiàWije. V nedeljo je bil v Kopru občni zbor peldzveze SH'PZ -za koprski okraj. Na njem so razpravljati o dosedanjem delu Prosvetlite’ zveze, po živahnii diskusiji sprejeli rf.soluoijo »n več do-.Ijrih ..sW-eitPY ter, IsvoUitl: nov opfoar.. I-z bajniBkesa noroči-la ipoivzemamo .naisiediri'je: Takoj po losvobtadi-bvi je oživelo v • koip-räkam «kraju sedem, -pr-o-evatihih-dir.'uSfce-v z 18 odseki in 579 čiaifti. L«ba 1946 se je stavilo društev že podvojilo: "bilo jih je 15 S" 30 odseki i-n 1.512 čiaiiT.i, ■ -Število ■ društev, odsekov in člamo ' je naraščalo - i>z leta v leto, tako da imamo diam-es 31 prosvetnih dnuStev -ž 42 odselili lin 3.200 öain'i. P-ev-ilkih zbdrdv 'j ' daneis 10 s 345 pevci, dramskih skupita 10 s 69 članli, godib in godbi« 10 s - 134 člani. Dalje' imamo eno folklornio -skaiipmo . ta 2 lutkavni gledališči. Lap primer dobrega in vztrajnega pevökeigä zbora imaimo v Šmarjah. Ta zbor je eidini, ki stalno vadi že od svoje ujstamov.iitive dalje. Zaradi tega /ma ->ti(id'i dobr-e in pohvalne uspehe. 'K-ko; za njim je pevski zbor iz Ko-čiabone. Leo primer, kak-o se razvija -prosvetno delo ina vasi, če pri tem sodeluje t-udi mladima, imamo v Škofijah. Na tem primeru vidiim-o, kako važimo je, da mlädtoa sodeluje pni' prosvetnem delu. Rr.av zaradi tega bi moralo ■ vsak» iprasv-etao društvo Imeti tudi mladinsko sekcijo, ker bo tako lahko ojačilo -pevske zbore, dramske skupine, študijske krotke in podobno. Po m stoterih >neš:h vaseh se pojavljajo slk'u-piine, ki n-iso vključene v pr os1 v cina društva. N-aj-več takih pri-merorv imamo ipri ml-adin-ski In ženski organizaciji. Tio so zdrav-j poj-avi. Dolžnost prosvetin-eiga društva pa je, da jih pritegne -v -svojo -sekcijo, ali pa organ izi-r -a novo. * T-edem slciveinisk-è kulture je razgibal vse k-ulburmo prcsvetno delo, razgibali je -naše pevske zbore, dramske stau-p-ta-e -in sploh vsa prosvetna društva ta. prosvetne • ustanove so veliko prispevale, dia je Teldein postal do-stojnia -manifestacija sl-oveinske kulture in teil dejainsk-o pregled kultur,no-um-etmlšikelga dela mašega življa -obenem pa poziv1 za čli-m bolj vztrajno lin -prizadevno d-e.lo. NA OBČNEM ZBORU SO DELEGATI SPREJELI RESOLUCIJO O BODOČEM DELU Podsveza SHPZ je na svojem občnem zboru v Kopru dne 15. aprila leta 1.951 obravnavala, ljudsko prosvetno delo v kpprščini, njene uspehe, po- , manjklivosti in naloge, ki jih ji nalaga gospodarski, politični in družbeni razvoj v zvezi z borbo za izvedbo gospodarskih in drugih nalog, ki ima za cilj dvig gosčbdarske in kfsiturh-? ravni našega ljudstva. Pasebno važna naloga Ijudskopro-svetnegä dela je, da dokončno odpravimo pri Slovencih siedoye večdesetlet-nega fašističnega zatiranja in raznarodovanja. Mobilizirali bomo zlasti našo mladino in jo pritegnili k vsem kulturnim manifestacijam in k še intenzivnejšemu delu na pod rti- ijud-ske prosvete. Naloga ljudske pro- ete je di, da dokončno odpravi neu srn o* ' polpismenost, in da naše l.i'di maja k rmožhavanju vseh uaroctn'b '» tujih kulturnih dobrih. 'Med osnovne nalete A-mtstva- pro's -1 - ih društev so-ada prizadevanje, da v tem letu odte?nejo iz itali jaltskih 'o, prav vse slovenske otdoke. Naloga podzveze SHPZ v tem letu bodj podpiranje- prosvetnih društev v obalnem pasu, d; bodo resnično zaživela in pokazala vso aktivnost v borbi za dvig narodu? zavesti naših ljudi. Članstvo prosvetnih društei ,y o-fcalnem pasa. mora skrbeti, .da bo na vseh sestankih in zborovanjih slovan- ska beseda popolnoma enakopravna z itaiijapsko. Prav tako bodi tned osnov-niEii nalogami članstva prosvetnih društev tudi težnja, da uvedemo naš slovenski jezik kot občevalni jezik v vse slovenske družine», Pèdrvéza SHPZ in prosvetna društva v obalnem pasu naj skrbijo za čim pogostejša gostovanja kulturno prosvetnih društev iz LRS in FLRJ. Prosvetna društva, lei so včlanjena v podzvezo SHPZ našega okraja se obvezujejo, da bodo v tem letu pripravila -po. eno dobro kulturno priredi-, tev v korist kulturnega doma v Trstu: Pedzveza SHPZ bo s sodelovanjem OKLM' in mladinskih aktivov ustanavljala mladinska krttarno-umetniška društva- po vseh krajah, posebna še v obalnim pasu, kjer imamo zato* všč - osoje. Prosvetna. d-ušt"a bodo takoj začela s pripravami za prireditve v teden slovenske, kulture, ki naj bo v času oMetniee, ..uoora istrskega ljudstva, t. j. v (sept,ejutjru,.2ia te prireditve bomo izbirali, prvenstveno domača, slovenska (Jela. Podzveza-SHPZ bo 'ookreušla «se potrebno za čimprejšnjo .-ustanovitev-.sta! ne igralske, bkupine v Kopru, v - katero bodo vključeni tudi ys-i boljši igralci naših prosvetnih dfiištfv po vaseh. Ta skupina, na.i hi bila j-tj-melj bodočega stalnega giedalirta v Konru. Podzveza SHPZ bo rr-a-izi a'a v do-govoru z Cjìasbeno solo rcdae-n/éèletóè tečaje za pevovodje. Kako sejejo v Koprščini ■V prejžinj-i številki sm-o obravnavali potek -setve v nekaterih KLO, kjer je setev potekal-a prepočasi; ako pa danes pogledamo situacijo v KLO, pridemo do zhkijučfka, da gre potek setve bolj- zadovoljiva Drži tudi, da bv. .nekateri KLO lahko še več napravili. Prejšnji teden smo označili KLO Vanganel kot eneiga najslabših v pogledu setve, danes pa je KLO Vanganel res kar dobro dvignil procent doseženega piana setve in je dosegel pri krompirju piai? 65 odstotkov, prav Poslednje čase neki tržaški knjiiž-imičarji -kaj radi stavijo na v-idina mesta svojih izložbenih oken »znamenita« dela -svoj-ei-iredente, ki naj bi prikazala osvobodilno borbo jugoslovanskih -narodov in -zlasti še slovenskega i-n .hrvaškega prebivalstva Istre - 'kot nekaj divjaškega, nepotrebnega i:i nekulturnega. Ne moremo zameriti tem .šovinistwn v soseščini, ako se čez noč me -m-o-rejo odreči svojim- priljubljenim navadam klevetanja in lažem -ter svoji domišljavosti, da imajo samo o-n-i .vso -slavo v, zakupu. Saj so še res natovorili s strašnimi bremeni slave in junaštva, ko so si šli iskat lavorjte „v Albanijo- in Grčijo, odkoder jih potem še mogočni zavezniki -nacisti niso mogli izvleči brez čutne škode za njihovo slavo, a še mnogo slabše se jim je zgodilo v Sloveniji in Istri, -ki jim bosta gotovo za večine čase ostali v spominu kot 'kraji, kjer je nevarno iskati nezasluženo slavo. Zato* tudi sedaj razstavljajo v tržaških ■ izložbah »zgodovinska« dela, 'ki maj bi jim ozdravila opekline, ki so si jih v Jugoslaviji nabrali. Ta šovinistična gospoda pa. je zadnje časie v bo-rb-i za slavo dobila novega zelo nevanneiga tekmeca in sicer v tržaških komiinformistih, ki si jo pa lastijo v nas-pirotnem -smislu in sicer v svoji udeležb; vosvobc-ditai borbi jugc-slovansk-ih narodov. Ce nekdo slučajno poseže po njihovem tisku v teh dneh, bi si mislil,! da je prav -peščica,,tržai^iih komtafcrmii-sitov .osvobodila Beograd, da so oni bili prav povsod, da so oni izvojevali vse zmage (n izgnali fašističnega oteiupatorja.-Osvoto-odtirne borbe v Jugoslaviji -sploh ni bilo-, saj so bili oni začetek in konec upora slovenskega narciča zlasti ■na Primorskem. Zato so dar^es posebno hudi na Osvobodilno Fronto, ki v teh dneh praznuje 10-letnico svoje ustanovitve. Čujte :in- strm,ite — OF to so bili tržaški ikomtaförtm-sti, ki so danes strašno; razžaljeni, kako si- • upa slo; vensko ljudstvo, zbrano citerò® s-voj .h voditeljev, sploh omeniti spomin no one slavne dn-eve, ko je naš zatirani slovenski živelj dvig-nil zastavo upora proti- fašsit'tčinemu tlačitelju. Danes bi skopa ,-peš'či-ca.. izdajalcev, ki se zbira ok-rog -lističa »Delo«, hotela zmetati vse blato na spomin padlih iuna-kov - in na divne podvige našega Ijudlstva v teh slavnih dneh zaradi br-ezipiodne politične špekulacije, da so le cm-i čuvarji t-radicij, -ki bodo za vedino ostale zapisane z zlatimi črkami v zgodovini naših narodov. Toda zaman so plebe psovk in -najogabnej-ših klevet, ki kažejo - samo slabost iznajditeljev In brezizglednost na zmago v . odkriti. borbi. Kako sita jim kleveta in laž glavno borbeno sredstvo, kaže ne-le pisanje njihovega zakotnega -tiska v dnevih proslave OF, marveč še bolj nastop njihovega kolovodje in glavnega agenta moskovskega, imperializma v naših krajih Viktorja Vldalija. Ta se je poda-! , na veliko--manise-stacijo .itali* jamskega komita-form-izma v Rim s pol-, no malho -najnesr.airmejših izmišljotin na: račun, KP STO, zlasti pa na račiu-i* cone, ki jo upravlja JA. Ze prej so ga .njegovi naredibo-dajalci nagradili zaradi njegove razibijaške - politike v vrstah tržaškega delavstva z zlato kolajno zato, da bo sedaj še 'bol,! »borben«. Da bi se izkazal hvaležnega, je seveda sliko, 'ki jo je Ime! priprav!jenu za svoje neverne poslu- šalce, še bolj krvavo pobarval. Laga: je .tako: kot bi bila Jugoslovanska cona. STO-ja nekje na Ogn^amj zemlji na -dnu Južne Amerike in ne na v-ratih Trsta, kjer lahko vsak. ugotovi, kaj se vse v njem -dogaja. Teda Vldalija • to ni' motilo. Po nejgovih .številkah,' ki so -seveda »nadvse točne«, bi moral biti vsak drugi prebivalec tega ozemlja lansko leto vsaj enkratl do krvi pretepen, -vsak tretji zaprt; mnogo jih je pa seveda -ob teh hud:nah kar ponorelo. C-ud-no,- da niso eto tem -nadvse žalostnem poročilu vse njegove poslušalce zalile solze ob velikem trpinčenju komi-nfor-mističnih pristašev na našem oženil j-u, kar za »reakcijo« se Vi da Ir in -njegova zvesta družica Berneti-čeva gotovo nista zavzemala, čeprav b.i oba stebra kominformižma - svoje pristaše, jukàj prav lah-ko mustela na 'prste ene roke. Vidimo torej, kako se j-e zbrala in vedno ubraneje -poje pestra druščin» šovinistov in teominformiatc-v, kadar gre za obrekovanje zgodovinskega dela, ki so ga tukaj -roko v roki izvedle slovenske in italijanske napredne množice. Naj le lajejo složno naprej, saj vse njihovo kričanje ne doseže niti glasu vpijočega v puščavi. tate» je procent posejanega graha, v kater-ean je bil precej zadaj, dvignil na 99 odstotkov. V dosegi plana setve krompirja pa je najboljši KLO Korte, ki je kljub temu, da ima precej zemljišča, ki ga mor-a obdelati z motiko, dosegel pian .setve krompirja 80-O'dstotno in tako sedaj KLO Korte vodi v tem pogledu. Strunjan pa, ki je pretekli teden vodil, je zaostal, sicer se je vrgel na saditev paradižnika in je že dosegel plan .za 22 c-dsto-tikov ter je v tem pogledu na prvem mestu. Kot najslabši na splošno je KLO Kampel-Salara, ki j-e na primer pri pianu s» ditve krompirja najzadnji in je plan dosegel satno 32 odstotno in če vzamemo v bibziir, da ima precej pogojev za prvo mesto, se nam res čudne zdi. da je zadnji. Nadalje KLO Semedela, ki je sicer situacijo popravil in je danes dosegel p-ian setve lcrom pičim 59-gfe-o.tno. 'mor-da se ho- ta odstotek zdel visok, ampak če vzamemo v- obzir, da je. KLO Semedela bil prejšnja leta prvi, :.je ta procent ras nizak, morda -j-e temu krivo tud» lo. da je sialo umetno gnojilo v KS,- ko so' čakali nekaj dni na drugo pošiljko, tako da bi ga razdelili vsega n» enkrat Nadalje KLO škofije zadovoljivo izvršuje plan setve, ntma, pa kakih posebnih uspehov, pr.av tako je za KLO Dekani, ki je nekaj izboljšal potek setve, ni pa dosegel takih uspehov, da- bi ga pohvalili. KLO in množične .organizacije bi lahko organizirale akcije za pomoč kmetom ip KDZ, kakor je to organiziral Sklad za mehanizacijo, Zadružni ton,d in Okrožno poverjeništvo ‘za kmetijstvo sporazumno s persona-lo in so prvo tako akcijo že izvedli dne 17. t. m. v KDZ Marezige. Za to akcijo so se nameščenci raznih ustanov v Kopru kar dobro odzvali. Vloga kmetijske šole v Kopru. V NAČRTNI PREUREDITVI NAŠEGA KMETIJSTVA * IZ NAŠIH KRAJEV * Leta 1928 je Italija ustanovila v Škocjanu pri Kopru enoletno kmetijsko šolo. Iz naslova t>i bilo razvidno, da je imela država namen, povzdigniti naše kmetijstvo, vzgajati zdrav kmečki kader in izboljšati .zastarele metode našega 'kmetijstva. Toda na žalost n.i bilo tako. Italijanske -oblasti .so hotele tudi s pomočjo te Soie kar najhitreje »asimilirati« (-poitalijančiti) prebivalstvo slovenskega jezika in rodu. Sola je imela posestvo, iki je merilo približno 10 ha zemlje. To zemljišče so dali v najem kolonom, V hlevu sta bili 2 -kravi i-n 1 konj. Kokošnjaka šola ,nj imela, -n-iti -n-e svinjaka. -Pri vsem temi, da je šola bila namenjena strokovni vzgoji fantov strogo vinarske in sadjarske dežele, šola ni imela -pravih vinogradov niti ne sadovnjakov. Niti vrtnarstvu m-60 -dajali nobene važnosti — saj ni -Povečali so po-vnšino posestva, gradili so tople ilehe, šola je dobila novo Etavbo za internat in sistemirala v -njej vinsko klet, gradili so se kokošnjaki itd. Tako -smo v bežniih obrisih očrtali položaj šole .pred osvoboditvijo Oglejmo si šolo -danes. Prvič nas- je letos nanesla pot na Vinogradniško in sadjarsko šolo v Škocjanu, ko so orali ledino1 za nove vino-grade. Vid-el-i -smo prvič v Is-tri globoko oranje (rigolanje) .kar s tremi -traktorji i-n težkim plugo-m, ki je rezal brazde 50 cm na žiroko in do 1 m g-loboko. To delo prihrani veliko število d-elov-nih ljudi, saj traktori! fi-zcrje-j-o v 10 urah 6000 kv. metrov ipovtiši-ne. Za isto delo- bi moralo delati 10 ur 400 ljudi! -Drugič smo obiskal, šolo 15 dni pozneje. 2eleli smo si ogledati delo, ko so gojenci šole sami sadili 'rte -imela šola miti toplih gred niti sii-nii-ee. Kako so t-o-rej mogli gojenci, ki so obiskovali to -takoimeno-vano »praktično kmetijsko šo-lo« pridobiti nekaj, če-prav elementarnega pouka v kmetijstvu. !To je bilo »praktično« nemogoče, še matij p-a teoretično, ker n-is-o razumeli jezika, ki so lih v njem poučevali. Po osvoboditvi so naše oblasti takoj začele naglo in temeljito obnavljati vse, kar je bilo zanemarjenega. Obnovljena je bila tudi šola že leta 1945. Obnoviili so šolske prostore, ki ih je poškodoval okupator ali so Jih -zanemarili zaradi vojnih razmer. V začetku -smo imeli na šoli trimesečni gospodi-njsk-i tečaj-, h kateremu se le priglasilo 22 gojen-k z okraja. Medtem so ukrenili vse potrebno za usta-novitev -nižje vinarsko-sadjarske šole. Ze v prvem -letu se je priglasilo 34 fantov. Zaradi pomanjkanja prostorov je - šola- sprejela le 20 gojencev. Redn-i -pouk na šoli se je priče; že v letu osvoboditve. Ker je bila šola za praktično u-sposobljenje gojencev želo pomanjkljiva, se je upirava trudila, -da -kol-ikor mogoče .izpopolni te pomanjkljivosti. Iz leta v leto- se je šola Izpopolnjevala. Obnavljali so nasade i-n urejevali nove. V Istrski banki je vsak slovenski uslužbenec naročnik »Istrskega tednika« V teik-movan.ju za desetletnico OF se je v zbiranju naročnikov za »Istrski tednik« doslej najbolje izkazal delovni kolektiv »Istrske banke« in »Splošne trgovske«. V.si slovenski u-službe-nci s-o- se naročili na »Istrski tednik« i-n plačali vnaprej naročnino za 6 mesecev-. Ta delovni -kolektiv postavljamo za zgl-e-d vsem drugim k-i se doslej še niso dovolj zavzeli, ali še n.iso poslali -naročilnic. Za delovnim -kolektivom »Istrs-ke banke« in »Splošne trgovske« ne zaostaja delovni kolektiv »Fruct.us-a«. Pohvali-ti moramo tudi učiteljice iz Sečovelj in Strunjana. Iz naših krajev nimamo še natančnih poročil o po-teku kampanje za zbiranje novih naročnikov, vendar, kakor slišimo. so -po večini krajev že zbrali naročnike in čakajo, -da poberejo naročilnice i-z vse-h naselij i-n delovnih ko lekit-ivo-v ter n-a-m ji-h pošljejo. Bliža se 27. april, ko bo tekmova nje za zbiranje novih naročnikov za ključeno, zato pozivamo vse pover jenilke po va-seh i-n delovnih koiekti vih, da nam naročilnice pošljejo čim -prej, da bomo lahko določili zmago valce i-n jih tudi primerno nagradili ie na zrigolani -zemlji. Začudi-li smo se, -ko smo- opazilii, -s kaik-a vnemo so dijaki šole razbijali -težke brazde, planirali površino i-n sadili trte. To so mladi ljudje, srno si m-isiMM in zahtevali od -prisotnih tehmiiteo-v in ra-v -nat-elja šole ra-zna pojasnila. Sola razpolaga danes s 30 ha zemljišča, -ki je večinoma obdelovalna zemlja. Do sedaj ni bilo to zemlji-žče pravilno izrabljeno. Bilo je bolj podobno -neurejeni -kmetiji, kakor posestvu kmetijske šole Prej si lahko našel na vsakem d-eliu posestva sadno drevje -in vrste trt. Na šoti so gojili nerentabilne kulture kot je n. pr ■koruza in žitarice. Glede na podnebne in -talne razmere v -naših krajih bodo dotočili, kje i-n kaj bodo v določenem okolišu gojili. Kmetijska šola bo da-la -dijakom primer, kako je mogoče tudi na velikem posestvu, čeprav ne v vsakem pogledu, preusmeriti dosedanji način dela. Ogledali smo si predvsem kompleks zemljišča, ki so ga bili pred nekaj tedni zorali. Na terenu, kjer bodo posadili 6000 trt po novem sistemu visoke vzgoje s .trajnimi kordoni na žično oporo (sistem »Silvo«) v taki razdalji, da tbo mogoče med vrstami orati z majhnim traktorjem ali z vprežno živino, so mladinci -sadili trte-cepljenke. Na 1 ha -površine so posadili 13 sort trt cepljenk. Vsaka od teh sort je cepljena na treh različnih podlagah (Kober »5 BB«, »20 A« in »Mon-tikoli«). Vsakdo se -bo lahko že v nekaj letih prepričal, katera sorta in podlaga najbolj -odgovarja našim podnebnim in tal-nii-m razmeram. Z novimi -nasadi bo šola imela čez 7 ha vinogradov. N-i-č ma-nj zanimiv je del zemljišča (rajon), namenjen sadjarstvu, ki je takoj za vinogradništvom najvažnejša panoga istrskega kmetijstva. Latino smo se že na prvih korakih prepričali, kaj pomeni načrtno preusmerjati in rajonizirati naše kmetijstvo. To pomen, uvesti neki stalni red v produkciji. Zakaj bi sadili mo -pa striem-eti za tem, da k-ul-ture čim bolj »lokaliziramo«. Poleg asortimenta trt za predelavo v-i-na ima šola speri-mentalen sadovnjak s 23 sortami izbranih hrušk. Zelo va-žen je sperimentalen nasad kakijev, ki št-eje 32 vrst kakijev, večinoma japonskega porekla. Prihodnje leto bo šola imela še »asortiment« namiznih sort gro-zidja in sperimentalen sadovnjak breskev. Moramo še omenii-tj poskuse z novimi cepiči češenj in jabolk. Na šoli imamo tudi drevesnico in razsadnik za vzgojo trt. Ko smo pri našem ogledu prispeli v bližino vinske -kleti, nas je tovariš i-nž. enolog povabil na »spe-ri-mentaci-jo« vinskega pridelka šole. Poskušali smo najboljša istrska vina in čeprav smo bolj vins-ki kot vinarski strokovnjaki, smo ugotovili, da lanko -naše ozemlje pridela tako kapljico, da se -pred njo lahko škrije marsikatero »renomirano« tuje vino. Poskusili smo n. pr. Cabernet, Merlot ln Pinot, ki po izjavah strokovnjakov iz Vinarskega zavoda v Mariboru In Zagrebu ne zaostajajo za najboljšimi francoskimi vini. Primerjali smo kvaliteto -istrskega mo-škata z -moš-katom »Tarraclna«, ,istrski refošk in prvovrstno malvaz!jo, ki zavzema prvo mesto med belimi vini našega okrožja. Ne smemo pozabiti, da je naše oize-m-lje znano zairadi zgodnjih po-vrfnjn. Vrtnarstvo je ena o-d glavnin kmetijskih panog v obalnem pasu našeg^ ozemlja. Kakšn-o važnost podaja šola vrtnarstvu, je razvidno iz dejstva, da ima da-nes šola skupno 24 toplih -gred (nad 400 kv. metrov površine) za v-zg-ojo -sadik zgodnj-e povrtnine, Vrtnarski tehnik nam je raztolmačil razne nači-ne setve in nege povrtnin. Kol-iči-na vzgojenih sadik daleč prekaša potrebe šole. Videli -smo privatnike in člane KDZ, iki so -prihajali v šo-lo po sadike zgodnjega zelja, -paradižnika -itd. Važno je pri nas, da spoznamo predvsem posamezne sorte vrtnin, uvajamo nove sorte ter jih n-a šoli poskusimo. Tiste, ki odgovarjajo, pri-poro-čamo kmetom iti zadrugam. Razveseljivo je tudi dejstvo, -da se je šola začela baviti t-u-di s cvetli; čarstvram. Z-raven toplih gred -stoji nova steklena hišica (rastlinjak). Vrtne zemlje je skupno 4 ha. Ne moremo si zamisliti napredka v kmetijstvu brez živinoreje. Na šoli redijo živino švicarske pasme, -ki je najbolj prikladna za koprski okraj in bo’jše, predele Bujšlčine. Z mehanizacijo kmetijstva bo sčasoma tudi v Bujščini ta pasma nadomestila nerentabilno »istrsko podolsko« delovno živino-. Sola. ima velik svinjak, v katerem. smo naštel-i kar 19 plemenskih svinj; nekatere od teh im-a-jo po 19 do 12 mladičev. V 5 kurnikih gojijo štajersko kokoš. Poleg kurn-ika je čebelnjak. Končno simo se zani-mali za glavno na-logo šol-e — strokovno vzgojo mladine. Sola je dvorazrejdna. Poučujejo v slovenščini in italijanščini (dijaki ■italijanske narodnosti imajo svoj I. in II. razred — paralelko). Sožitje med -dijaki dveh narodnosti je idealno. Šolski program- obs-ega vse važnejše .kmetijske stroke: sadjarstvo vinogradništvo, kletarstvo, poljedelstvo, vrtnarsitv-o in živinorejo. Poleg tega so splošni predmeti: jeziki, računstvo, zgodovina, zemljepisje, -kemija, fizika, biologija, g-ospodarsr.vo. v Solo sprejemajo sposobne kmečke fante in dekleta po dovršenem 15. letu. Po-u-k je brezplačen, Na-mien šol-e je: vizgoji-ti z-dra-v kmečki kader, vnašati v naše -kmetijstvo sodobna kmetijska načela, načrtnost v delu in podati kmetijstvu nove smernice. Dijaki -imajo dopoldne pouk, v popoldanskih urah pa pra-v- ZADRUGE V MAREZIGAH PREJELI SMO IN OBJAVLJAMO: •Ko potuješ skozi Marezige se potniku -kot -prva stvar upre pogled n-a ileip zadružni dom, ki ga tam končujejo. V n-je-m posluje že gostilna in nudi- popotniku prijeten kozarček dobrega viiina. Prav obralta) je pa če pogledaš v t-rgovilno taneitaiaiplr-oze, t-aim vlada splošni» nered, da -ne govorimo o čistoči, ki je iSirlWh mi. Prazne vreče, razmetane po -viseih ’krajih, blago, -ki hi bilo lahko z malo dobre volje zloženo, je vse -razmetano in -ga p-cav že na debelo pdkriiva. Saj ni čudnio, če se blago dovari. 3.50 ■kg suhega grozdja (rozine) se ne bi pdklvari-lo, alko -poslovodja se b-i bolj. zavedal dolžnosti. Tudi voda ne Ho po-kvani-la jajčni {jrašdk, če hi pravilno ravnal z blagom. Oe poslovodja ne čmtli odgovornosti ■do svojega dela ,-iin ,za kar je me.se-fcmo- pilačiain, .se in-i čuditi če je imel v treh mesecih samo n-a moki prlimianjkiljaj za 114 -kg in zakaj je nastaj pri -sladkorju višek za 24 kg. Spričo vsega tega je za tako stanje v trg,oivjfai zadruge v Marezigah odgovaran tudi predsednik zadruge, Ika-teni odgovarja za splošno poslovanje ln Sei je za svoje idel-o, če pomislimo dai prejema mesečno 6.000.— din precej dobro nagrajen. I-z te-g-a vsega je razvidno, da vod-s-t\ro‘ikimatniaproze- -Marezige -n-i-ma nobenega pregleda nad poštovanjem z živili v trigoviirti kakor tudi ne nadzira svoje .'-uslužbence, če dopušča, da v -uradnliih urah prabije-j-o več časa v got Urti. JgroK vse križe-m-Jk-ražem? Vsakemu človeku bo jasno, da je laže ohdelavati vinograd j-n sadovnjak, če imamo strnjene nasade, ka-ko-r -da sadimo drevje pov-sojd, bre-z nobenega načrta. Koliko laže tuid-i -zatiramo škodljivce in bolezni, če imamo posestvo rajo-n-izi-ra-no. Seveda pr-i tem ne bi hoteli, da bi nas kdo napačno razumel, da mislimo v e-nem določenem okolišu gojiti samo sadno drevje, v d-ruge-m vinograde ali samo povrtnino. Mora- staln-i šolski delavci: so začudeno gledali te mlade učenee-korenjake, kako so v-ihtel-i težke istrske motike m jih — celo prekašali v delu. Naše kmetijs-t-vo n-ujno potrebuje kmetijskih strokovnjakov. Za v-zgoji-tev kadrov pa potrebujemo šole. V zoni A se -kmetje borijo, da bi dobili vsaj -kmetijske tečaje v svojem jeziku. Nam se ni treba za to več boriti! Priborili -smo Sj tudi pravico strokovne izobrazbe sivo-je mladi-ne. Kmetijska šo-la v Kopru je poklicana Gojenci Kmetijske šole v Škocjanu pri praktičnem delu da nam vzgoji kader diobrih gospodar jev im -zadružnikov. Na-jbo-ljšim pa je odprta poit do nadaljnjega študija na srednji kmetijski šoli. Ljudska 0- blast podpira š-o-lo v vsakem pogledu. S-taršem, ni potrebno garati kot •nekdaj, da izšolajo nadarjene sinove 1- n hčere. To moramo spoznati in v prihodnjem .letu -poslati čim več najboljših mladlnce-v v kmetijsko šolo. ZLOBNA PROVOKACIJA V GLEMU V noči od petka ina isoboito, t. j. od 13. do 14. t. m. so inez-n,aneli v-lomili v icerikev v-äßioe- Gl-em, Mi spada pod KLO Boršt. Vlomilci iso se prebili v cerkev skozi oikino, čiga-r stekla bo razbilj ter odnesli in razmetali razne cerkvene -predmete. Origami oblasti, -ki so Mij pozno obveščani -zaradi malomarnosti tamkajšnjega ključarja, so izvedli prei-zka-v!o, da -zasledijo zločince. Iz dejanja samega pa je razvidno, da gre za podlo .im namerno provokacijo reakcije iz Iinf-orirriihiirojern ma čelu z numero, da bii razbili čvrsto e-motnost tamkajšnje vasi. Dejanje je obsoidibe vradmio in zahteva najstr-ožjo kazein, zato .naj prebivalstvo -pomaga origanom ljudske o-blasti, da provokatorje izsledijo. * SV. ANTON — Težja dela pri graditvi zadružnega doma smo že opravili. Čeprav nas je skozi vso zimo oviralo slabo vreme, da nismo mogli delati niti na -poljiu, niti pri dru-gih de-lih v vasi, smo vendar pr-e-d dnevi izkopali zadnjih 80 kubičnih metrov kamna i-n pripravili ves potrebni mar terial za nadaljnja -dela pri zadružnem domu. Cim bomo končali s setvijo, za kar dajemo zdaj vse si-le i-n si drug druig-emu pomagamo, da -gre delo hitreje naprej, bomo nadaljevali pri -delih za zadružni dom, ki m-ora že v tem 1-et-u služiti svojemu namenu. * NOVA VAS — Lepo je krožiti z avtomobili po vaseh, toda ne -ubijati kokoši. Ogorčen-i sm-o vsi vaščani zaradi tega, ker sta prejšnjo nedeijo pridrvela v našo vas dva avtomobila (džip i-n osebni a-vto) in ker sta zaradi hitrosti p-ovioziila kokoš naše najslro--masn-ejše sosede, k-i je menda i-me-la saimo tisto, in jo potem spravila v avto. Kaikor so nam povedali sta ista avtomobila pov-ozi-la še eno k-ok-oš pod -našo -vasjo, pa I-vaink-ovcih. Tud] to so pobrali »gospodje«, k-i so se vozili v avtamofc'.il'iih. Predlagamo, da se zadeva -preišče im krivice kaznuje. Menimo, da ista vozili last Okrajnega odbora Zveze boincev, zato tudi ne bo težko najti krivcev. * SV. ANTON — Kaj vse smo napravili dosedaj v tekmovanju za deseto obletnico OF? Da ne bo kdo rekel, da se moirlda sami hvalimo, če mas že -noče nihče drugi, lahko povemo, kaj vse smo naredili v počastitev 10. obletnice OF- kajti m-i nimamo radi hvalisanja, ampak hočemo, da nas delo samo hvali. Ge pogledamo vsa dela, ki smo ji-h o-pravili v tem tek-mova-n-ju z udarniškim delom, prostovoljnimi prispevki itd, do-bimo nad pol milijona dinarjev vrednosti. * POBEGI — Ustanovili bomo športno društvo. Naša -mladima se zelo zanima ta vse športne panoge, še najbolj pa za nogo-met in o-dbojko. Na zadnjem mladinskem sestanku je naša -mladina sklenila, da se ustanovi, športno društvo. Za začetek se bo to društvo ukvarjalo z nogometom in odbojko. Najboljše nogometaše in odbojkaše smo že zbrali v nogometno moštvo in v skupimo za odbo-ko. Zdaj bo šie treba, da si nabavimo žogo, mrežie itd., pri čemer nam morajo pomagati tudi -d-ruige množične organizacije in Zveza športnih društev v Kopru. ’ j - j * IZOLA — Bliža se letna koDalna sezona. Naše okrožje je v s-voj-ih načrtih in v proračunu dohodkov pred-vt/dlslo pre-ceijinijo vsoto od tu-rizma oziroma tujskega prometa. Ali smo se na to pripravili? Merodajni, poskrbite pravočasno za vse, kar je treba muditi tujcem. Kiako p-a je z izo-.lariskiimü (mo i-lkimi) kopališči? Pa tudi pošteno mastino restavracijo rabimo v t.a namen. Res, ,da še -mi potrebnih hotelov, vendar bi kljub temu prišlo mnogo ljudi za 14 do 20 dni v Izolo k raznim znalcem in svojcem, če -bj se poSk-rbelo vsaj za kopanje iin prehrano. * POBEGI — Skoraj bomo izvedli tekmovalni načrt za počastitev 10. obletnice OF. Ker smo bili v tem tekmovanju1 vsi člani SIAU delavni, smo tudi dbsegli lepe uspehe. V načrtu smo imeli razna dela v vasi, popravilo cest, delo na zadružn-em domu i-n tako dalje, pri čemer naj bi v tem tekmovanju opravili 1.300 delovnih ur. Do zdaj smo opravili nad 1000 ur prostovoljnega dela. -Do konca tekmovanja bomo ta -plan tudi izvedli. I-meli bom.o še eno kmetijsko predavanje. * NOVA VAS — Nekatera dekleta se pritožujejo, ker jib mladinci ne puste plesati. Morda se vam bo zdelo čudno da so naš, m-ladiimci tako strogi. Toda prav imajo, kajti dekleta kakor so n. pr. naša Lidija Bucer, A.n- Geslo »obdelati im posejati je treba vaaiko peid zemlje« še inobano. leto ni -izražalo tako -resnično nujn-e in.stvarne naloge kakor letos, ko so našim kmeltiam skoz; vso zimo zamirala delo slaba vremena iin ko sli morajo pomagati -zdaj},, ob, s0üvi, kalter pač morejo iin -znajo. Tcda' inä le iiniteres posameznih kmetov, da obdelajo vso -zerrtljo, ampak j-e to stvar tudi množičnih orgtmiza-icillj.ina vaiai, ki -arigarKi-zipaijo medsebojno Banani med kmeti, da bo tako pravočasno obdelana iin posejana vsaka p-ed. Obiskali smo dekanske kmete, ki so nam ob tej pril-oižinioislji inazkazoivaii svoje težave ,pri setvi. * V POGOVORU S KMETI Min-Pla so slaba vremena, delo na poljih . je pživelo, Dekančianj se prav nič ne obotavljajo. Brav imajo! N,a-doimeisltlitj -hočejiO, kar so d-o zdaj zamudili. Tudi žene jim pni setiv,; -pomagajo. Ven-dia-r iso takorekoč še vedno v skrbeh im se med seboj sprašujejo: »»Alti ibiomio, uteigniill pravočasno obdelati im posejati «wäc njive?« »Tio je pač uig.ainka«, pravi kmet Grego dč Karel, »ker še ne verno, koliko -časa bo vreme zdržalo, Sicer lahko nemlotanio rečemo, -da -imamo nad potlov-ico posevkov že v zemlji. Lahko bi. tudi še več -naredili, toda zemlja je p-o tolikem dežju preveč zbita in to predvsem :v dolini, kj-ar imamo večji del sativani-h površin, na katere tudi r-ačuiniama«. Potem- je km-et Gregorič še prlipovedavail, kalko težko je letošimje kopanje iin da ne opraviš niti -pol dela ima dan, 'kakor si lahko skopal dnuiga leta. Tu-dii kmet Avg.u-st Kijiurimain je te dni poslkušal, da bii oral z oslički, kakor je pač dr-uga- leta. Toda komaj zareza] plug v br-a-z-do sta se oslička ustavila. »Nj, šlo iin in-i šlo«, je platem- pripovedoval vaščanom. »Mar -Hi -bil losličlka pametno -nait-e.pel, pa bi že -šlo«, ga je zan-ičlji--vio ošvin-gal mesar, češ -z mano se vendar me moreš kosati,. »Lahko se ti nam inolgaš, Iker si is -koiniji že vse preoral im zdaj samo seješ!« miu je potem od-■wlnül Kj-urimain,. »Nikomur se ne rogam In zalkaj pa Hi se, ;saij mi ničesar od tega ne prliide -v žep. Pnave krme nimaš, is senom lin v-odo pa tj konji ne morejo vzdnžahi z brazdi. Referent,za kmetsijstvio bii moral skrbeti, da dobijo kom-jli tiuidli nekaj ovsa, če ne, ne bomo mogli dobro zorati. Svoja konja- z vesel,jem dam na razpolago celi vasi, samo da ju (tudi. .prav krmita, »se je potem opravičeval kmetom- mesar. Zdravniški kotiček tično delajo na posestv-u. Zemljišče je dovolj obsežno, da izvajajo na nje-m .učenci pod strokovnim vodstvom praktično to, kar so pri teoretičnem pouku pridobili. Mladina se razen redkiih izjem pridno uči i-n pridno dela. To poslednje smo samj ugotovili. Ko je za nekaj dni pouk popolnoma prenehal (ker je delo na šoli zaradi slabega vremena preveč zaostalo), je matdinska četa vzela v roke moti-ke in za-vihala rokave. Sami Piki žuželk ■Piotasi prihajamo v poletno dobo, ko nas bo madl-egioval različen mrčes. Niaijbolj počasni iso piki m-navlje, komarja, čebele ali -ose. Tak pik povzroči posledice običajno le na pičenem me-stu: oteklino, rdečimo ali bolečino. Zelo -redki so ljudje, ki dobijo po -piku žuželke itiuidi lahne zm>aike splošnega zasitnuplj.smj.a. Redkejši- pojav je pik sršena, k] je ihujš-i od čelbeiin-ega vendar n-i nevaren. Ce te piči čebela, moraš iz kože (izdreti želo, d-a v 'koži ne plo-vzroži 'gnojenja. Vedeti moramo, da pust] želo v koži le čebela delavka, n-e pa namreč ima želu kljukice-, kii se kakor osa alli sršen. Čebela delavka ima trnek zataknejo v kožo. Osa pa ima gladko ž-el-o, ki pia ga ipo piku zopet izvleče. PRAVIH Pri prostovoljnem dein sem se ponesrečil, prosim, da mi pojasnite, ali mi pripada kakšna odškodnina. Ponesrečenci pri prostovoljnem delu imajo pravico do brezplačnega zdravljenja in denarnih dajatev iz socialnega izavaro-vanja za časa zdravljenja ter tudi po končanem zdravljenju, ako je njihova delanezmožnost zmanjšana za več kakor 10 odstotkov. Te pravice pripadajo ponesrečencem pri prostovoljnem delu ne Slede na to, ali, so sicer v svojem poklicu socialno zavarovani ali ne. Postope-k v primeru -nesreče pri prostovoljnem -delu -določa pravilnik z dne 7. decembra 1948 (Uradni list št. 9^48). V primeru nesreče je neposredni vadija prostovoljnih del dolžan prijaviti nesrečo organizaciji, ki je d-elo organizirala, ta je pri nas večinoma SIAU ali -pa sindikati. Ta priglasitev mora vsebovati podatke ponesrečenca in tudi -kratek opis nesreče ln imena oseb, ki so bile ob nesreči v neposredni bližini ponesre-$§nca. , Ko prejme organizacija, ki je delo organizirala, to prijavo, jo pregleda -ter ugotovi njeno resničnost. Nato izda potrdilo, da se je -nesreča pripetila pri prostovoljnem delu in da je ponesrečenec -pri tem delu ' zares iprostovoljn-o in brezplačno delal. To potrdilo se predloži Zavodu za socialno zavarovanje, ki je dolžan nuditi po-nesrečen-ciu brezplačno zdravljenje ter odgovarjajoče -denarne dajatve, kakor če b-i se nesreča pripetila pri delu, ki j-e podvrženo socialnemu zavarovanju. Kot osnova odškodnine se vzame zaslužek ponesrečenca v zadnjem letu, če je bil socialno zavarovan, če pa je ponesrečenec pri-padal poklicu, ki ni podvržen socialnemu zavarovanju, se vzame kot osnova za izračunan je rente za nekvalificirane zaslužek 105 din dnevno ter za kvali.ficarne 165 din dnevno. V zgoraj navedenem pravilniku je tudi rečeno, da organizacija, ki organizira prostevolj-no delo, povrne ZaVfffid totialno zavarovitnje stro- ške za dajatve ponesrečencem pri prostovoljnem delu. V ta namen bi ta organizacija -morala zbirati poseben fond, v katerega bi plačevali koristniki prostovoljnega dela. G. E. iz Dekanov dela v Kopru in prosi, da mu pojasnimo, ali ima njegov oče, ki je mali kmet, pravjco do zdravljenja na račun socialnega zavarovanja. Starši zavarovanca i-majo pravico-do zdravljenja na račun socialnega zavarovanja, alko živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in jili zavarovanec vzdržuje. Ne pripada pa ta pravica očetu zavarova-n-ca, ki je mlajši od 60 let, materi pa, ki je mlajša od 55 let. V tem primeru se ta pravica lahko prizna samo, ako sta onemogla, to je trajno nesposobna za pridobitna delo ter tudi nimata sredstev za vzdrževanje. Ne smatra s-è, da zavarovanec starše vzdržuje, če samo o-d časa do časa necaj prispeva z» nji-hojvp vzdrževanje, Bilke koma-rjev, mravelj, čebele, ose lin -drugih žuželk j-e treba- takoj- namazati is -saHmij,akorn. Ce pieni predel močneje zateče in 'boli, deva-j n-amj Bu-rove obkladke in -moml-j. -Bilki večjega števila čebel ali os (pri rojenju) so -pa za življenje lahko ne-vannii, ipoisabnio za otroke. V .takih primerih kličite -zdriavinilka, medtem pa 'dajajte bolmilku obkladke iin pijače, ki ikrep.]. -žii-le (prava črna kava). Včasih se -zgodi, dia Wdo pogoltne s sadjem, medom aii marmelado čebelo ali,] oiso. Ce -gia piči v ■žrelo ali bližino girila g-a je treba takoj poslati v bolnico. Tudi iplik -nekaterih muh je včasih nevaren — -pa ne zaradi sitrapa, ki ga muhe inimajio, pač pa zaradi kužnih bakterij, ki jih žival ,s pikom ali lizanjem liahko pr-e-nese v -kožo človeka. Navaidnia .hišna miu-h-a n-e gmze in ne pika, pat pa piči konjška muha ter -razne vrste ob-adoiv -ali brencljev. N-a mestu pika se razvije močno boleča im rdeča oteklina, ki se neredko zagnoji iin -razširi v okolico. V takem p.iime-ru je treba seveda čimiprej k zdnavniiku. Bri mas živi str-uipen j -pa-jek. ki ga dom-ačiin-i imenujejo »malminija-n«. Na 'zadku ima tnimajsit irdečih pilk. Njegov -pik izzoive močin-o abekiBnio- -in rdečimo, včasih (delio znake zastr-upijen-ja. £-karip)iJonov se pa pon-avadi preveč bojimo. Ti žive čez dan pod -kamenjem lin v špranjah, m-ekate-ri celo po hišah. Skoiripljon-i ine napadajo kot kače, ampak pičijo le v silobranu, če -tli na p-riim-er zaiiide v obleko in ga pri oblečanjiu istiisn-eš. ■Plilk in-ašiih škorpijonov za od-r-aislega človeka ini nevaren. Izzove le močno oteM-iino, rdečino in bolečino ter včasih zastrupljanj?. Posledice pika trajajo inajv-eič tiri dni. Za male -otroke pa utegne bit] pik škorpijona težji. Prva pomoč pri piku škorpijona je ista kot.pni piku večjih žuželk. Kdor pa hoče ibiitii še bolj op-re-zen, naj mesto pika lahko zareže 'im izsesa. dir, P. H, gela Gorela ih Veroinuka Det-bellb; bi ne smele niti prit] ve^ v -našo vas, saj je v Trstu, kjer delajo, 'lepše in se ta-m več zabavajo kak-oir v naši vasi, Ce se jim ori nas -n-e ljubi, naj tudi več n-e pridejo »n jim povemo, da nas n,e bedo nlilkidar podkupile z metno-liramii ali pa z dvakratno vsoto dinairij-ev, za -vstopninio, k-i so nam ip-otnujdiile tuidj prejšnjo nede jo, ko smo imeli p]es. * POBEGI Zadružniki bomo posadili 20.000 novih trt. T-rije veliki traktorji so bili pred dnevi v naši vasi. Zorali so 4,5 ha zemljišča 90 cm glo,-bo-ko za move vinograde. Na tej površini bomo zadružniki posadili 20.000 novih trt. Tuid-i kmetje, k; nism-o v zadrugi, smo z -zani-manjeim gledali, kako ti velikani — traktorji vlečejo tako velik plug, ki je oral tako globoke brazde. To je bilo za nas nekaj novega. * SV. PETER — V naši gostilni je treba več reda in točnosti. Ce že ne verte, v c,m pa po-vemo, da naša gostiln ičar-ka nima prav nobenega urnika. Gostje jo -morajo vedno poklicati na domu, če želijo popit-i kozar-'čak viin-a. Pa tudi snage ni v naäj gostilni. V kio-tiu s-o žložrni tiajnpivej-šii, sitami im -novi časopisi. I-,n se zanje nihče' ne zmerni. Ce hoče nekdo kupiti m-a jin-avejš.i časopis, mora s prej .vse pratirakaiti, .preden 'ga debi. To n.i -n.i-č drugo, kàkòir posledica malomarnega dala gostilničarke, -ki bi morala za vse ito skrbeti, če že hoče zadovoljivo opravljati sv-oj-e delo. * CEZARJI — Kaj pa naše prosvetno društvo »Zvezda«? Do nedavnega smo v vasi imeli pevski, -z-bor, ki. Je -nastopil na vsaki prireditvi. PrEjV -tako smo' i-m-eli vedno pripravljeno dramsko 'dr-u-ži-n.o-, da lahko haistopi z eno ali z dväma igram?, in z raznjfži re-citacija-tn-i. Toda zdaj’ je vise mrtvo. Čudno se nam ždi, da je naša vas tako mrtva kakor še nikoli préj. Treba se bo''zbuditi-in začeti misliti na proslavo Prvega -maja, saj je to navečji praznik delovnega ljudstvai vsega sveta. Zakaj bi ga tudi mi spodobno ne proslavili, vsaj -s tem, da bi naše prosvetno društvo nastopilo s prireditvijo? Dekančani si bodo na vse načine pomagali, da 1 KAJ SO ZE IN KAJ SE BODO POSEJALI Delkiamiskli -kmetje ne poseduj e,j-o boig-ve kolikšne setvene po-viriši-ne, da bi jih ne .mogli isatnli obdelati. Pšenice sejejo navadno de malo, redkokater.i Delksn-čan ipriidel-a žita za svoje potrebe. Malo v-eč ip-.idelajo koruze, fižola, «rahla iltid. Njihov gtavnii .oridei lek je vino (n krom^-ir. Seveda, vsega pridelajo, vendar v takih ko-ličinah da tli na debelo prodajali, pa ne. Letos so posedali z žitom le 8 ha zemljišča in niiso izpolniti n-iti plan,a, ki je dicliačen 9 ha. 18 h-eitarjev p,a so ipos-adifti s klromip-injem -im bo tako do-seig.’f -plan le za 60 %. Pov-rtniin pa prildelaijo samo za svoje potrebe, čeprav imajo za to tudi u-g-odne pogoje! Lani 6-e je -z vrtnarstvom bavil le kmet Cap,alk Rihard, kj je imel zn-at-ine dohodke. V letnem času je skoraj vsiak da,n prlpenja-l v zadrugo tudi po diva vaza pow,train, paradižnikov, salate} radića, malen-can, cvetače, zelja iitd. Lep damar je zaslužil. Tako bii morati tudi drug] kmetje, saj kdor piolseduj-e v dolimi Riž an e, ima za /to možimoirff, keir so tani urejene namakalne naprave. Letos bo vrtnar Cepa-k samo zgodnjih paradižnikovih sad-ilk iposaidiiilinad 5,000. Zemljišče v d-o-iMrji, kii meri clk-oLi 2 ha, bo posejal z razniovrstdlmii vrtninami. Dr-uigi kmetje -pa bodo posada], svoja zemljišča predvsem s krompirjem, koruzo in Cižiolcim. V-sega mo-raijo še piosejat-i nad 25 ha, ali n-ad 40 %. Ta površina še •ni vsa zerama, ker v vasi nimajo zadostne živimie. Do zdaj so oral, ie z dvema .plugoma. Sicer več dobrih plugov n.iis-o do zdaij n-i-ti imeti, zaradi česar je n-apri-mer par volov bil brez dela. Pred dne.Vj, so pr.iip-eljia.li iz Kopra nov plug, -kii že dobro orje. Kakor ipredvidevalj-o -brado obdelali pravočasno vise večje in donosnejše njive. Ne-obdelama bo ostala tu pa tam le kaka manj rodovitna parce/la. Poskrbeli bodo, da basita obdelani tudi dve pasebv-i, na katerih živ,ita le dva stara človeka, k/i -sita za delo nesposobna. Kmetijski referent pni KLO je izjavil: »Pomagali si bramo -na kakršen koli način, da bomo obdelali vsaj naj. r'Cdcvltin-ejSe -površine«. m- * Jgfefe i ■ ■ POGLED NA PADNO IZOLA Predpretekli petek se je sestalo članstvo slovenskega prosvetnega društva »Istra« v Izoli in r-rr resio d-rasedamije iin bodoče delo u-pravnaga odbora in posamezni-h sekcij. Predvsem je bil-o podamo poročilo o letošnjih zimski-h prireditvah društva i-n o usipeh-u. Posebno priznanje gire di-l-etiainitski odr-Ski skuipiin-i, 'ki je mar-ljiiVo v relativno kratkem čas-u naštudirala ipreicej težko d-ramo »Mati« in jo uspešno padala na odru. Šahovska Eikuipiin.a 'pridimo dala. in poziva ina tekmovanje vse šahovske sku-' -pline društev celega okrožja. Na novo je osnovana sekcija namiznega tenisa; -o njenem razvoju bomo še poročali. Društvena kmijižmica se stalno dopolnjuje, sedaj šteje okrog 400 knjig. /Kniji-ge izpciscijiuijejo predvsem članstvu, pa tudi drugim iinte-reseintoim. Mimogrede so ugotovili, da je še nekaj šl-ovenislkilh dr-uižin v Izoli itn inajbli-žji okoiJiici, ki pa se še niso pc-ka-zale v dr-uštvo. Baje jiih je sira-m v-sled ■slabega znanja silove-nisikega jezika. Prav njim je -društvo najbolj, potrebno, saj je nam vsem znano, kdo je ikr-iv njihoive zaoistalpsti v tem pogledu. V-se i-n zlasti te vabimo, da se včlanijo v društvo, ki bo poskrbelo -tudi za njihov /napredek in iz. popoiipjevanje znanja svojega materinega , jeizika. Končno... so sprejeli nekaj kariistin-iih sklepo-v. ZAGOVARJATI SE BOSTA MORALA pred ljudskim sodiščem TRŽAČAN DE COLOMBAN.-I GLAUCO PA SI JE PRISVOJIL 2.101 NA RAČUN OKRAJNEGA VODOVODA V BUJAH Lzn-i je ipririo-miill iiz Trata, v naše -okrožje 21 letini De Coil-om-baimi Glauco z namenom, da bi si tu poiskal službo. Neka,j časa je delal pr j Vodovodu . v Ko-pr/u, od kjer je bii-i 26. j-iinija premeščen v knjiiigovodski oddelek okrajnega vodovoda v Buje. Petega avgusta pa je De Colombiani odšel v Trat., me da bi za to n-ikogar -vrnaä.al l-jn oid koder ga ni bilo več v služb-o. Ke-r /se je to dejanje upravi vodovoda -v Bujah Zdelo takoj sumljivo, so kontrolirani blagajno i-n ugotovi,li 2.101 din primiamkiijaja. Ce-z ne-ikaj časa ino ibicllezimi, kiako-r se n-amreič lizlgravanjia De -Coiloimbainii, se je vnniil spet v maše okrožje im je dobil spet zarosliitov pni »EDILITU«. Tu je bi.1 tudi osumljen taitvin.e računskega stroja v vredlnaati 40.000 din in m-oške--iga ko-l-eisa, kar ipa še mi ute-maljeno. 29. jainuarja leitos je bil a-retiran zaredi prilašča,n-ja ljudskega denarja ma žkcidio ckraijn-ega vodov-oda v Bujah. Za gornji zmeisek -se De Colomba™ iz-gci.a.ja, da si -ga je samo sposodil in da ga je in-a/me-nav-al vjireiti, Vendar, zaradi službenega prekrška se bo morali zagovarjati, pred ljudskim sodiščem. . aašj KOPRČAN FILIPPI EDOARDO (Dinoj CO SI JE PRISVOJIL 2.101 DIN NA RAČUN MESTNE UPRAVE, KOMUNALNIH PODJETIJ Pred Okrajnim ljudskim sodiščem se bo te dni mo,ral zagoiva-rjaitli Ko; -pričan, Edraartìd F/iliipci (Dino,), k j je -kicit fuinikofcmiair mestn-e .uprave- kom.u-n a in ih p.odjeltij (-rioislioivoidjia mestne ri-ba-rimice) «taibavljal prazne steklenice po nalogu uprave v vse-h mestnih podit t;, h im. jiih potetm pr-oidiajal »ODPADU,«. Obtoženi Filippi, ikakor siam priznava, da je najmanj ipetn-aj.stkrat prodaj več steklenite »ODPADU-«,- za katere bi -moral polloižtit-i mestni upravi kc-mun-allnih podjetij 19.250.— d-iin. Tcid-a - namesto teigia -znesika je oddal v bi-a-gajinio upriaive le 2.440 .di/nairje-v iin to v času -o-d 9.. a/viguista 1949. „leta do 9. -avgusta lami. Ostalih 15.729 dina -j-eiv pa s’ je p rila,stil. Okrajna kontrolna kc-mi-elja, ki je ugotovila ta pr.imianijikljaj v Magajni -mestne uprave ikomium a.lmfiih ipadj-ati-j, je zadevo dala v doke sodišču, -ki bo sodilo FM;:, „Sija ' za-r-adji špekjla.ist.v.a z ljudskim imetjem. Novi ukrepi v Jugoslovanskem gospodarstvu J1"............................................................m...umi.............................................................. SPROSTITEV INICIATIVE ŠIROKIH PLASTI LJUDSTVA | Levstikov TMmUh Hajmzh 1T Xn.oil cn KT TlHOTHCl Tlri.lli v XC.WV 1 i ,1 r. ____J.: L. •_ v , , — . ™ V zadnjem času .so v Jugoslaviji stav.V.i poto vi.rtio ukrepov, da bi si omogočili svobodno delovanje ekonom, sk h zakonov v .gospodarstvu. Ukinjeno je bilo administrativno vodenje t.igicivliiae z riaizdeltevainijem proizvodov s .stoami posameznih distribute skih centrov. Poenostavljen je bil sistem trgovine z živili im z teksti-Ijami na d-,citato in so b;il,i ukinjeni dose,do, .ji sistemi .svobodne trgovine, trEWae po vezaiiiih cenah itn nà gara .11 ano presik ibo s posebnimi lokali ra i l odai).! ma d. obn,o za vsakega od teli sistemov, doti je s,lo za blago iste omogočena 'čim .bolj uspešna intervencija na svobodnem trgu. Zaidruige so v pogledu proizvodnje lami pokazale zn aim o prednost ipred individualnimi gosiroldiarisfcvi. Poleg tega so bili sprovedeni utero;li, da itii se v zadrugah povečala ’proizvodnja. Država je «namenila tiri milijarde dinarjev za ,investicijsko tzigriadnijo v zadrugah. Zadruge bodo dobile traktorje im kamione. Nadalje so že dobile pomoč v strokovnjakih in uživajo ugodnosti v trgovini. Delov?.-ijc zakona ponudbe in povpraševanja v trgovini v zvezi z no- NAFTNA POLJA PRI DOLJNI LENDAVI vrste. UVedli so svobodno trgovino iodiJSSrnJsikiih Izdelkov. Delovni ljudje pa laiiko iku.pijp živila iin blago .z ’.belil ./v ; iisit.ilh fiffesviijlaih po znižanih rpniah. 'Ostal je še maiprej sistem garainjijrane preskrbe za živila. Oblasti se .mnogo tr.uidiijo, da bj znižale visoke cerne živil, Ikli so n,at svo-txidinem trigu. To pa le z ekonomskimi Ukrepi ,bn .sicer s. tem, da je bilo v dveh metseciiih ustanovljenih 205 prodajajo, v lkaterit> prodajajo državna posestva im zaidruige svoje poljedeljske proizvode po iniižjiiih cenah kot privatali .proizvajalci, Iintervemaija državnega in zadružnega . sektorja na svobodnem trgu je mo'mo uplivala m.a gibanje cen kmetijskih prci zivodov. Cen.e osnovnih snfti-klov kot so .mast, meso, krompir, jajca in marilo prav zar,aldi te intervencije niso ipoSkočiHe, temveč so deloma celo piaidle. Im .to v zimskim času, ko je relativno imainj kmečkih pridelkov na trgu. Oblasti se .mnogo trudit jo, da bi se odprlo čim več inovih takih trgovin in da se poveča pritok blaga na svobodno tnžiiišče iiz državnega, zlasti pa iz zadružnega sektorja. Zadruge So osvobojene obvezne oddaje krompirja, fižola, mleka, v .nekaterih .republikah .tudi-mesa samo, da bi jim bila- vim sistemom, iki skuša čiraprej odpraviti Škodljive posledice administrativnega idrstributeristva, je prineslo . v zadetku zrnata e .razlike v cenah v posameznih centrih im predelih države. Pokazala se jt potreba ustvariti aparat, -ki bi. takoj reagiral na vse pojave ma 'trgu. Osnovana je blila Im-fornvatiiivima islužiba ipri Uradu za cene Sveta za iblagovini promet pri vladi FLRJ, Ta zasleduje gibanje cein, za enkr.ait v prvi vrišti! Industrijskih izdelkov. Informativna služba, k; je u-staooiy.lje/iia pni republiških vladah, objavlja igitoanje cen v časopisih. Posamezna podjetja lahko spremljajo gibanje cen iin puiniudibe ma tržišču, o-benem pa bodo imele možnost objaviti ovoje ponudbe, to je kakšno blago imajo na razpolago. Podjetja, ki prodajajo ina drobno se bodo lahko po objavljenih cenah orientirala iin bodo lahko določala cene, ki bodo realne. Giriosijitličlna podjetja pa bodo jz poročil -o g.iibianijiu cen lahko pr.a-unilino ocenila stianlje na trgu iin formirala čelne, Iki bodo v sorazmerju s cenanti na drobno. Tudii industrijska podjetja bodo imela .jasno sliko o zahtevah trga lin bodo lahko po njih u-smeclila svojo proizvodnjo.' Iz tega vidimo, s kakCnitoi, problemi' se je treba ukvarjati iin jih re- ševati v bombi za osvoboditev socialistične trgovine od škodljivih okovov, birokratizma. Jugoslovansko gospodarstvo hodi pogumno po inovi poti. Tudi pri nabavljanju surovin in vseh potrebščin s strani posameznih podjel bi j se odpravljajo odinosi admin i str a-tivnega povezovanja s pomočjo .raznih flistritouteristeih organov iin .raznih direkcij. Prvi koraki k sklepanju svobodnih pogodb so limeti prav dobre rezultate. »Borba«, od 21. marca t. 1. navaja pa.mer razdelovanja elektrod, kii jih je doslej Izdelovala le železarna ima . Jesenicah in so jih razdeljevali’ administrativno. Letos jih izdeluje tudi tovarna elektrod v Zagrebu. Ker jih je iparaujiala .pod ugodnejšimi pogoji 'kot Jesenice, so le-te ostale skoraj brez 'kupcev. Da bi se zaščitile pred konkurenco, so zahtevale, dia naj bi astata še nadalje administrativna razdelitev. Ker niso u-Sipele, so morale elektronke prodati pod ilstlmi pogoj,, 1401 tovarna iiz Zagreba. Ekonomska .povezava podjetij namesto oKjmjiUiBitriativine je že pokazala svoje ipredniOiSti, dasi je šele v začetnih korakih, ker n.) mogoče tako hitro ipoipolnoma preiti na novi način. To pomeni na drugi strani borbo za kvaliteto, asortiman In rentabilnost. Seveda bo sprožitev inivi.ative s strani posameznih podjetij oziroma neposrednih proizvajalcev, ki jih upravljajo, dobita naj.večjega razmaha z novim finančnim sistemom, ki bo v kratkem izveden in bo prepušča) del akumulacije ma razpolago delovnih kolektivov. V tati smem se vrši (vidi reorganizacija zunanje trgovine. Do sedaj n.iso bila posameznia podjetja neposredno zainteresirana na iizvozu, 'ker se je za vse brigalo pristojno .mliihiisitrstivo. V praksi sc je prikazalo, da taik maičiiin ne daje istimuilac/ijie iproizvodnim podjetjem .iin delovnim kolektivom, da bi čimibolje .zadovoljiHi potrebe izvora. V bodoče bodo podjetja kakor tudi kmečke delovne zadriuige dobile odrejeno količina deviz za blago, ki g,a bodo izvozile preko plana, ki jim bo dotočen. Novi sistem v trgovini in siploh v celotnem .gospodarstvu je zaenkrat viden le v svojih glavnih obrisih. Toda z Izvršitvijo glavnih makij peli eit-neiga plama im z odstranitvijo zaostalosti v proizvodnji bo dotbil zares svojo potimo veljavo. Vsekakor .pia. svobodno delovanje gospodarskih zakonov že ikaže svoje ugodne posledice v vsem jugoslovanskem gospodarstvu. V trgovinski mreži iso že zaprli celo vrsto nereintabrtliniih pradajaln; zmanjšalo se je število osebja in tudi stroški. Nia kancu bornio malo bolj podrobno ..govori/11 o novi uredbi o plačah v trgovini na drobno. Plače osobja za-poe'enega v prodaja Inicaih na driohno se sestoji iz diveh delov: iz stalnega dela, ki znaša 50 do 90 % dosedanje osnovne plače. Višina teh procen- tov je različna glede ima ito, kaj pro-pradaj.ajo v dotlčnj, trgovini. Ce prodajal jo blago, Boi je v svobodni prodaji, je odstotek nližji, če pa prodajajo blago garantirane oskrbe je višji. Spremenljivi del plače dobiva prodajalec individualno, v kolikor s svoji m delom prispeva, da ima trgovina čim več prometa. Spremenljivi de; plače se poveča :ali zmanjša, v kolikor so sitrošlkii. piri nalbavii iin prodaji blaga veičjii ali manjši. Tako je de» lovoj kolelklttv zares neposrednoj zainteresiram, da je prodajalna čimbolj rentabilna. Po tem sistemu je plačamo v.se caoibje, tudii itliištil’ ki niso proda-jailicli, čeprav je pr, j, njih odstotek spremei. jljiivoga dala plače manjši. Rezultati novega ukrepa so že se- .bolje postreženi. V trgaCijmski mreži na daj zelo ugodni. Predvsem so kupci drobno se je začela bomba za boljše blago, ker imajo ipoaamezna podjetja .sedaj možnost, da si sama iščejo blago pri iproduicantiih. Osebje, zaposleno v pncidatjialimaii, je mansikaj doseglo višje plače kot prej, pomekot pa ituidii iniižje. iDelavistoi sveti, ’ krt vodijo ipodjatja, so bili ipriiaUjemi, ida. so odpustili del osebja, ki je bi,l odveč aii ki nil bil vešč pošla. Precej nepotrebnih prodajaln so tuidj, aaiprilii. NerentabiLnia podjetja, ki so ohstaja-• ’ niij le narodi nekegia admliini-striaitiiviniega ., ukrepa, izginjajo. Delovni kolektiv j, so začeli'1 gojivcäarfrkö misliti iin se bore za boljši način trgovine Vsi ti ukrepi imajo za posledico pritegnitev širokih množic v upravljanje gospodarskih pošloiv im razvijajo široko iniciativo od spodaj, kar pomeimi ustvarjanje resničnega socializma, Ki temelji na sodelovanju najširših IjudTtih množic v višem javnem življenju, ne pa na hirokrältskil» odnosih iin' okorelosti, ki spreminjajo ljudi v suižinje birokratske’ Kaste. iilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIHlIlllllUllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIiillllllllllllilllllllllMIllUllinilllllllilllllllllHIlUllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiif L. 1858 je iizšla na slovenskem Koroškem v Ceilloivcu, Ki je priaiv takrait odigral vloigo tako pomembnega slovenskega kulturnega središča, da je zasenčil Ljubljano, .znamenita ljudska povest Martin Krpan. Napisal jo je FRAN LEVŠTIK, Ki se je kmalu po sminili .našega, iniaijvečjega genija dr, Franceta Firešerima razvil v vodilno o-seitmoist n.a Slovenskem. Rodil se je 1. 1831 kot sim malega kmeta ma. Spodnjem Rtimjem pni Velikih Laščah na Dolenjskem. Premnogim Slovencem, ki so telil' ro višji izobrazbi, je bila .življenjska pot zelo trda. Vendar malokdo je Okusil toliko trnja na njej kot naš Levstik. Ker jt vedri za svoj ci lj in nil kleče:, lazi) ne pred tujimi gospodarji ne pred domačimi mračnjaškimi samozvanci, aa je gen ita usoda iz kraja v ikraj, me $a bri kje dobil stalno zaposlitev. Biiivial je na Moravskem v Olcimoiinou, se lEOiiiikEi! ira nas-h graščinah ikot idcm/ači učitelj, prliromal je v Trst, kjer je bil ta.jm.iik čitalnice, ae začasno uistavffl v Ljubljani, ad tod ipia se je zatekel inja Dunaj iin se kcinfr.o že 'uiti-ujen in bolehen umiril v Ljiulbljamii, kjer je umrl 1. 1887. V prmeikaterem loziirni je zaoral Levstik (pri n.ais ledino in opravljal začetno dello ipócmiirja. Kot prepričan deimiakriat ise borili prci.i .d c.m a č e.m u ko n-zeriviatiiv.neimiu samodirštviu v vsem javnem žSivlieinjiu. Bil je glasnik duhovne svobode iin ipoštamjia, zato je zahteval v vsem ipravlično ikicitiko. Gladil ,kn jpiliil je naš takrat še nebogljeni pismeni, jezik iin mu iddìi trdno osnovo.' OmiiisMil je Slovancam list »Naprej«, ikj je bil n.aš prvi politični čaisnilk. Zbiral je okati sebe ta-krafnie slovanske pisatelje in jih napotil, da so pričeli pisati maše prve povesti, ikli so zajemale sinov iz domačega kmečkega žrejjenja. Lestik pa ni da'jql samo napotkov drugim. Kakšna tocid) n.ai3a zdrava Književnost, je pokazal tudii sam. Zlagal je pesmi’ za aitarle. in mf.adiuo, .a .nejvečji njegov tekst je Mail.n Kupam, ki pomeni prvi vrh v razvoju slovenske .povesti. Mantili Krpan je izžel 10 let po veliki .avstirijriki revoluciji, iko se je zdelo, dia .bedo Slovencem .napočili boljši časi. Toda zmagala je 'reakcij,a im, • avstrijkio mare,di so se znova zna- Pivki v okolišu .Postojne živi še.. dain.eis stiarod,avbo ljudsko izročilo, Ki trdi, 'da je stala Krpanova domačija.’ cib vznožju nad 100 m visokega hriba Lomilce, iki gia danes ljudstvo navad-no imenuje Sv. Trojico. Tu je stalan do 'konca 18. stoletja znamenita bo- -, žjeipcilma cerkev .sv. Trojice, Ki' so) jo abiiiSkovali od blizu in daleč. Ne-kakio pred 150 leti ipa so cerkev opusi ii1. in razdejali. "'v. LJUBLJANICA TEČE SREDI LJUBLJANE f ZANIMIVOSTI F*O SVETU t Vsak dan kaj novega. — Iz Amerike .'.prihaja vest, da so začeli z e-lektroni bombardirati hranila. Zaradi ' tega novega izuma postanejo 'hladilniki odveč. Določena hranila, kakor meso, zelenjava, ribe in sadje, obstreljujejo z elektronsko pinolo. Ko so hranila natrpana z elektroni, se dajo obraniti, kakor neovrženo dokazujejo poskusi, tudi štiri leta. Vzrok in posledice. — Znameniti zdravnik v Milanu je pred dnevii u-gotov.M in svojo ugotovitev tudi objavil, da .prenašajo bankovci približno petnajst bolezni. Bančni uradniki v Milanu Cin Milanu .bodo sledila tudi druga mesta) zahtevajo spričo te ugotovitve .in objave precejšnjo mesečno dpklado zaradi nevarnosti okužbe. iiiiiiiiiniiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiuiiiii.il DMEVI SPOMINSKI 21. apriila: 1910 umrl ameriški pisatelj humoir.eijk. Mark TWAIN. Morda ;n.ajC>cuj .pitljubljano njegovo dcio je : im an za mladino »Pusto-loivščiile Toma Saiwverjia«. 1919 .se je pričel I. (luisla.iovini kongres socialistične delavske stranke JiàgainTiiije'. Naslednje leto se je sramikia .pirtì'jmiéh'aVala v Komiuni-iii,' ■ .o gia ui.ij’ JagCij.avije. 22. april: 1861 umni sloviti češki slavist' Pavel Josip SAFARIK. 1870 rojen Vladimir Ilj.ič — LENIN, vtfcii vodjielj delavšliva. 1943 é!m, 1 stovenSki is,II kar Rihard JAKOPIČ, eden niaj.večjih mojstrov slove.ukeigia jmpresicini.zma in sli-kansSvia aplcih. 1944 je skupita minercev 15. Vojko-ivé brigade izvedla sabotažno akcijo n,a zaloge'bencina v Pastoncj-ski jair.i. ..... 23. april. 1564 rojen Viilliam SHAKE-Sp£AiRE,,,na,j,večji angleški dramatik. Umrl je prav 23. aprila v svojem rojstnem kraju leta 1616. 1616 umrl španški .pisatelj Miguel CERVANTES de Saavedra, zraan najbolj po svojem .icbsažiaeim rotnanu» »Don Kiilhoit .iz Manče«. 24. april: 1866 .umrl slovenski primorski slikar Josip TOMINC. 1942 je f.ažiatnifina .okupatorska uprava , v -Ljubljanski pokrajini izdala odredbo o streljanju talcev. 25. aprii: 1593-«umrl sloviti 'italijanski p.e'à'1'k Tcr.quialbo TASSO. 1889 limrl slovenski slikar Janez SUBIC. 1945 so se v meetiu-Torg.au v sr.cu Nemčije dose1gilè angloameriške in ruske čete. 25. april:- 1731 umrli langllSTIki irrisateli Daniel DEFOE. Leta 1719 je cfcjTivM 'ki.Vigo »Robinson Crusoe«, k) je zaslovela po vsem svetu. 27. m 'r: 1*95 rojem Marij Kogoj, El’ jndritef.j, oiie slovenske glasbene moderine. 1941 je vTancivlijeinia Oisvobodilna Fronta ’ slovenskega n.aroda, kot izraz gjlotookega .soa:,adno-potrtične-ga p:očesa v slibveinakem narodu, OF - oziroma I^judska fronta v ce-.l'3ti-ii' Jingosiiai.b.ii —k.' je bila-in je visel/ n,a braniku demokratičnih iteženj fin pravile slovenskega de-lovinesa ljuidstva. Pol letalo, pol avto. — Ameriški izumitelj s pomenljivim jimenom Edison Fulton je zgradil vozlilo, 'ki se da uporabiti 'koit avto in kot letalo. Z njim »arphi.bian« imenovanem, je preletel Fulton že 300.000 km delo-mo po zraku, deloma po zemlji. Propelerja se obračata pri poletu ob trup'U. Po pristanku postane trup avto, iki vozi s sklopljenimi perutmi po cestah. Nov način ogrevanja stanovanj. — V Amerik) so iznašli nov način ogrevanja stanovanj. Izdelali so namreč električno preprogo, Iki bo po mnenju ameriških strokovnjakov izpodrinila v,se dosedanje vrste peči. Preproga je narejena iz električnih žic, okoli katerih je tkano stekleno tkivo al) kak drugi izolacijski material. Zrvi polet s premikanjem kril. — Neki R. S. Rwers iz Junta (država Kolorado, ZDA) je sestavil dvoje kril iz lesa, aluminija in balonske svile. S temi krili mu je uspelo leteti 140 metrov daleč v višini približno enega metra. »Polet« je trajal približno eno minuto, vlekel pa ga je ta čas avto. Pri četrtem poskusu je pričel mahati s krili in, res mu je uspelo dvigniti se nad zemljo, iter za kratek čas obdržati se v zraku. Nadebudni letalec pravi, da bo po izboljšanju način krmarjenja v zraku gotovo lahko dosegel lepše uspehe. Bencin v najlonu.. — Ameriške oborožene sile .bodo ,kanalu začele uporabljati novo vrsto rezerv ar j a,, za tekoča goriva. Novi rezerva-r je. napravljen iz sintetičnega gumijastega najlona. Ko je ta rezervah napolnjen s iteikoičino, je ipoidoben veliki .gumijasti blazinil. Za transport pa se lahko zloži v majhen zabojček. Kapaciteta te »blazine« je okrog 40.000 litrov tekočine. * ELEKTRIČNI MOŽGANI, KATERIH HITROST RAČUNANJA JE ENAKA HITROSTI SVETLOBE Nedavno je bilo v Britaniji prikazano del° novega elektronskega aparata za računanje. Aparat je konstruiran v Nacionalnem fizikalnem laboratoriju v Tedingtonu blizu Londona. Aparat zavzema površino samo šest 'kvadratnih metrov, na zunaj pa je podoben avtomatski telefonski centrali. Je mine,go enostavnejši od prejšnjih podobnih aparatov, od katerih je najbolj po-znan ameriški, ki ima 24.C00 radijskih cevi. Aparat, o katerem tu govorimo., limai samo, 800 radijskih cevi, a je kljub temu njegova bržina računanja večja m možnosti računanje so prav tako večje. Konstruktorji potrjujejo enostavnost konstrukcije tega aparata in trdijo, da 'lahko konstruirajo podoone aparate po sorazmerno nizki ceni — 20.000 ifuhitov. Največji in najbolj kompliciran del tega aparata je tisti, katerega delo je »spomin«. V tem delu krožijo, številke, ki si jih mora zapomniti. Za pni,mer prihranka ha času in erer-giji navajamo naslednje: aparat je potreboval 15 minut, da je rešil nek zamotan matematični problem. Kasneje so ugotovili, da bi številke, ki jih je stroj uporabil za rešitev tega problema, tùia napisane na 50.000 polah papirja. Ko so prvič javno pokazali delo tega aparata, so z njim reševali četrti koren števila osmih številk. Aparat je dal rešitev z bliskovito brzino. Problem, za katerega bi zelo dober računar porabil deset minut, je aparat rešil v dveh tisočinkah sekunde. * New York — London v 8 urah 55 minut — Letalo »Glywg Cloud.« tipa ©tratacnul'iser, last ameriške družbe Pan-American Airways je lansko leto zboljšalo svoj rekord za 13 minut. Progo New Voi — London je s 36 potniki preletelo v 8 urah 55 minut. šli v prisilni ječi avstinijskeiga absolutizma. ; : ' ... iSièèr.:sse je na, obzorju risala nova zai ja zla«), v Italiji, f kjer je, naraščal upor proti avstrćjskemj gospodstvu, ,a kdo ve, če res že napoveduje isr/ofcbdo? Prav v tem čassu- je Levstik povedal Slovencem v Krpanu resnico v prijetili šali«. Krpan, to je predstavnik is'5aveni3kiih kmetov, Brdavs pa je tista težka tuja. nevarnost, ki ogroža avstrijsko carstvo. V mirnem času se iduimaijislka vladna gospoda kaj malo ibnija za Slcveiiice, spomini pa se jih takrat, kadar je sama v stiski. Vse to in,am pripoveduje Krpanova zgodba: k,er je o.n še e-dimo upanje, ida reši Dunaj, pošljejo ponj. Tu si Krpan pripravlja, orožje, pa užali cesarico. Tu sli izbira konja, .pa užali viteza. Končino g.re Krpan v boj iin zmaig.a. Ro je Dunaj ■rešen, pa n.a Krpama zopet pozabi, saj se .nehvaležno znašata .nainj cesarica im «minister Gregor. V Krpanovi zgodbi, ki je seveda izmišljana, je mnogo zrin resnice. N,a Pokrajina, 'koder je hodil Krpan, je torej resničen kos slovenske zem }e.‘, Tu .stoje poleg Sv. Trojice Trst, Koper, Razdrto. V davni dobi teh -kra-’'* jev /niso vezale prave .ceste, temveč le slaba pota, po' katerih go paid-;; vali raàSf predniki s! tovorno živimo do jadranske ob,ale zlasti v Koper, kjer sp; Sklepal) kupčije. Tu so prodajaBi svoje kmečke pridelke, pa si 'nabavljali;, patirstano blago, med drugim sol, ki je .sicer ostala Slovenija ne premore. Vendar je bil Koper skozi stoletja v ' ob.laistli Benečanov, torej: v drugi 'cfr-n žiav) Ikot Kranjska, ki je pripadala avstrijski dnžiavi. Tega trgovanja s tujo beneško soljo (Levstik jo imenuje angleško, dasi ini bila) pa Avstrija ni dopuščala. Uspevalo je torej ti-' h'OtaipistV'O, .Idi 'g.a je naša povest o-besila Maritiiiniu Krpanu. Tako je v nekdanjih koprskih solarnah, kii slo dokončno propadle 1, 1911, kos slovenske zgodovine, ki je inašla po Levstiku, odmev v .našem leposlovju. —ik,— Mekoj o razvoju telesne vzgoje SUHA ROBA IZ RIBNICE Lahko rečemo, da je telovadba prav tako stara kot človek. Človek se je moral boriti iza svoj obstanek z naj-raizličnejšimii zvermi, moral je biti vztrajien tekač im dober metalec koipja .in kamenja, da s,i je. lahko s pomočjo J:eh vrlim preskrbel vsakdanjo hrano. Njegovo življenje je bila ena ,sa,ma dolga borba z naravo, ki je zahtevala od človeka velike telesne sposobnosti. — Toda človek se je začel vedno bolj navezovati na zemljo ter si je uredil stalno bivališče. Sedaj se nj v.eč ukvarjal z lovom, ampak je začel obdelovati zemljo.. — Sčasoma se je razvila tudi obrit in človekova telesna moč je začela pešati in vedno manj in manj je bil človek ediporen proti .raznim boleznim — skratka lahko rečemo, da se je pomehkužil. Tega se je za-če) zavedati tud) ,sam, zato j,e hotel preprečiti ali v.sa.j zavirati to propadanje s tem, da je zopet posvečal PRED 10. OBLETNICO OF SLOVENIJE 'F®FtlMl SNU prvo nemško ofenzivo v Istri Cilj tiartiizan,sikih bataljonov, ki so za časa nemške ofenzive septembra 1943. leta operirali na področju Istre, je bil .povezati se z edinicami iki so se borile v notranjosti Jugoslavije, da se z enotnim strateškim jpianom frontalino prepreči ,sovražniku prodiranje, ropanje in uničevanje. Vendar doseči ta cilj rii bilo lahko. Prepeljati u-t,ruj,ein e, in slabo oborožene borce iz' sektorja1, kjer je sovražnik zasedel vsa naselja, zastražil vsa križišča in prometne žile ter prežal na partizane na vsakem koraku, izmikajoč se srečanju z njimi, je bila težka naloga. Padla je moč.,im treba je bilo krenita naprej, v negotovosti in nepoznavanju prostih prehodov. Borci so se dvignili ih se začeli pomikati drug za drugim. Kertoma je utonila v temni noči. Opaziti je bilo le kretnje najbližjega tovariša, ki je v neka; metrskem razstojanju korakal z lisiim tempom in tiho sledil tovarišu, kj je šel pred njim,. Bili smo lačni in do onemoglosti izmučeni, toda nihče ni stokal in nihče se ni pritoževal. Vendar, zavedajoč se položaja, sem resno mislil na to, da brez .borbe ne bomo prišli do cilja in borbe si v takih razmerah nisem mogel» predstavljati, /idelo se mi je, da sta borba in ljudje, ki so se- SLEDOVI OKUPATORJA stavljali naš bataljon, dva športna tečaja, za katera je bilo tedaj težko najti skupno sorodno stran. 'Do tistega dne nisem še spremljal tako velike skupine ljudi po tako nevarnih potih in skozi tako dolgo trajajoče napore. Misiil sem, da so med njimi le posameznik) še pripravljeni na tveganje in žrtvovanje. Toda ■priznati moram, da sem se varal. Ni preteklo še pol ure, za nami sta bila šele dva kilometra in že so zapokale nemške brzostrelke. Se nekaj sekund in oglasila se je strojnica. Vrgli smo se za trenutek na tla. Poizorno sem poslušal, če se bo kdo izmed nas oddaljil; im s puško v roki hotel adibiti) kolo.no. V istem trenutku pa je padlo povelje: komandant ie na čelu kolone prvi spražil orožje in bataljon se je v j-urlišnem zaletu zapodil naprej, medtem ko so Nemci iz zasede neprenehoma streljali za nami. Naši fantje so se odlično držali. Sram me je tail», da ,sem samo za trenutek pomislil na: možnost, da bodo v borbi popustili. Saj so vendar bili to že preizkušeni borci! Prišleki so ise razbežali i,n odpadli, čim je počili prvi strel, ko so bili Nemci še na Škofiji. Toda nad našimi Iglavami so še vedno žvižgale .krogle. Nenadoma me. je na stegnu nekaj speklo, toda bolečm nisem čutil In nisem nifi pomislil, kaj naj bi to bilo. Bili smo že „globoko v giozdu, ko me je . noga začela boleti. Kr) mi . je curkoma tekla iz rane iin m.i polnila levi 'ččveljč • Dohitel me je tovariš Mane in mi obvezal racigo, medtem pa še jè bataljon oddaljil in sklenila sva, da bova tu počakala do jutra. Vendar nisva .mogla dolgo ostati sama,,na mestu .in sva začeta plezati proti vrhu hriba. Prišla sva v bližino vasi. Vpitja in ropota n.) 'bilo več slišati nikjer. Lajanje psov nam je naznanjalo, da so se Nemici umaknili. Seidla s,va v JiiBtjö ob robu gozda in začela iprlsluškovati. Nekaj metrov pod nama je cesta vezala dve vasi, ki sta bili od naju enako oddaljeni. Treba se je bilo ,odločiti, na desno ali. na. levo. Bdio je vse mirno, le tu pa tam so modrikasti žarki petrolejk prodirali skozi okna. Začela so škripati vrata in domači glasovi so naju opogumili. Ni bilo nobenega dvoma več, Nemci so šli odtod. Povlekli so se v večjo postojanko — Buizet. Ne vem, zakaj sva se s tovarišem Manejem odločila za vas, ki je stala na najini desni stirami. Morda zato, ker je bila na .griču in sva cd tam imela boljši raizg.led. Nekaj sto metrov pred vasjo me je tovariš Mane pustil samega in šel naprej pogledat, kdo v vasi gospodari. Ko se je vračal, sem na njegovem nasmejanem obrazu čiiital, da je vse v redu in ker sem se od vročine 'kar tresel, sem sie vlegiel na kup sena pod prviim kozolcem in za nekaj ur zadremal. Mane je bil zelo družaben tovariš. S svojim vedrim in prikupnim značajem je takoj osvojil človeka. Povsod so ,ga imel) radi. Ko sem se zbudil, mi je .povedal, da je že dober prijatelj gospodarja hiše, ki mu je obljubil za ranjenca primerno skriva1; išče. /Caikalf je, da se' bom zdramil in nato šel potrkat na okno. Za to znamenje sta bila z gospodarjem dogovorjena. Kmalu potem naju- je prijazno pozdravil starejši brkati možtček, z beeie.da.mi: »Imata srečo, fan,la, dia sta se zatekla k. meni! Dokler bosta pod mojo streho, se vama ne bo slabo godilo.« , Začudeno sva se spogledala. Starček naju je razumel in takoj pripomnil: »Ne mislita, da ,so v V etikih Ml um ah sla.bi ljudje, ne! Toda jaz sem Imel do sedaj .pceebno srečo. Znam nekaj nemščine in če temu svojemu znanju dodam še malo zvijače, mi stvar gotovo uspe. Pred dnevi so Nemci že začeli s požiganjem naše vasi. Pri kozarcu vina pa sem uspel komandanta pregovoriti, da je dal vojakom povelje, naj s požiga,njem prekinejo.« V senu na seniku je napravil 1,utajo itn nama ukazal, naj zlezeva vanjo. Dejal je, da čim bova slišala po cesti repot, naj se pokrijeva s senom. Starček naju je zapustil in kmalu potem so s kamijonom pridrvel) v vas. Nemci. Prijel sem za pušiko in prvič poskusil, ikako je za partizana mučno ležati v omejenem, zaprtem in net -gurnem zaklonu, ko je sovražnik v bližini, Medtem, ko sem se s puško in bombo v rekah zaklinjal, da. moram ubiti vsaj dva - Nemca, predino sam poginom, sem mislil -na posledice, ki jih bodo utrpeli ti ljtidje v primeru, da naletijo na naju Nemci, in svoji zakletvi še nekaj dodal. pažnjo telesni vzgoji in pa novi oži-' vrttvi telovadbe. , ; Tako so Grki vzgajal) mladino že od sedtmega leta naprej, kajti spoznali so, da je dobra duševna vzgoja možna le pri zdravih ljudeh, ki iso tudi telesno krepki. Grki so vzgojo mladeničev delili na. tri dele: prvič na gramatiko, kjer sd; se učili čitanja, pisana in deklam.t ranja; drugič na glasbo, kjer sorge»» jtli plese in petje — ter tretjič na6 gimnastiko. Celotna telesna vžgoja pa je bila razdeljena na sedem delov: 1. pripravljalne vaje, 2. peteroboj (tek,, skclk, metanje ricopia in diska, rokoborba), 3. vaje za atlete (boj s pastmi), 4. vaje z orožjem (Sulica, lek), 5. igra ina, prostem, 6. plesi in 7. plavanje. Obenem s krepitvijo samega telesnega ustroja pa je telesna vzgoja vplivala tudi na lepotni razvoj, kar nam 'dok»«ujejo tudi ohranjeni umetniški kipi iz starejših časov. Manj napredni na tem področju sd bili Rimljani, ki so v glavnem gojili mečevanje, jahanje, streljanje z lokom,, teke in dirke z vozmrt, kajti Rimljani so gledali predvsem na to, da vzgojijo dobre vojake. Toda polagoma so prišli tudi Rimljani na pot dekadence in vadili so samo še gladiatorji, ki so nastopali pred ljudstvom . • :»■■■> Ljudstvu pa se je še vedno bolj .in bolj odtujevala telesna vzgoja. V fevdalni dobi so telesno vzgojo gojili le še vitezi. Ta zastoj v telesni vzgoji je prebudil šele Jean Jacques Rousseau (28. 6. 1712 — 2. 7. 1778), ki je zapisal: »Telo Mora biti močno, da je lahke duši poslušno. Slabotno telo slab, tudi dušo.« — V svojih knjigah je pisal, naj se človek zopet povrne ,K naravi. Zahteval je, nad se ponovno uvede 'telesna vzgoja, kajti le na ta način bo ostal narod zdrav in sposoben »pravega življenja«. RESKI LUKI NAŠI Ufi KMETOVALCEM oooooooooo oooooooooo =1 pravočasno nai Kiotortaldski hrošč ini- nov, ■ nepoznani šlkolđijjtveic teloirnipiirOa. Že v letu 1880 je pisal o inijiem naš priinoidoisloivec Fran Erjavec. P.r.j nas ga do • sedaj n.a srečo nismo spoznali ali nevarnost je velìlka, dia se ta golazen priklati k imaim še. mogoče v tem letu, tor so ugtetdv® «àStfe/o: prfeoteno&t že -na GariSkcfn, v sežanskem okraju in v ooni-B. Kako poznamo škodljivca? Koloradski ihiKosč je truajtoriiä 1 om, dolga 'živalca; Krila so svijt'.onmteirie barve) Na vsaikem krli-lu itala ,po 5 tenih prog (v .lattaiščtaii se 1 * * * * 6 * * 9 zato kliče ta škod! j i-veic i»Dori!fiOina'dleicemliinfiata«) . Trebušna strain je iriile’Elkiašito rroiaaa. Prednja ,Krila so nožraato-rideče barve. Prednji del teles ajie rumen, ima 11 črv Naše zdravilne rastline BEZEG To rastlino ni potrebno opisovati našim, tenetam. Pcszma jo vsaik in raste povsod. Pni mas bo začel cveteti v tem mesecu. V zdravilne namene «porabljamo bezgovo llistje, cvetje, plod Sin J/uib. Dišite iniabbriamo predan zaične rastlina cveteti - torejj jpirii. bas v mesecih marcu, to aprilu. Cvetje nabiramo v mesecu maju, jagode koncem avgusta in luib zgodaj spomladi. Zakaj uporabljamo toiezeig? ze stare toifjiHe- priporočajo bezgove liste kuhane ma vicidi prati opeklinam. Vodo, v kateri, so se ti listi kuhali, so v pratekQìih časih uporabljati piri zaprtju 'ledvic in jeter. S isolkom iz zelenih toezg;oiviih ,listov ač> zdravili krasite na glavi .ter .uiniičeviali uši iin gnide. Danes uporabljajo bezeg mia te-le načine:. bezgov čaj uporabljajo za potenje, tlko se člipvelk prehladi. Cisti kri iin (pospešuje izločanje seča. Ta. čaj je ipriipoiroičljliv za ljudi, Ki boluje-jejo ma revmi, vodenici, na ledvicah in ma imieihunju. Bezgove jagode doibra prekuhane z dodatkom sladkorja so izvrstna in zdrava pijača. Čistijo črevesje 1 in, pomagajo slabokrvnim ljudem. Caj iiiz listov priporočajo ljudem bol-iniim .na-,ledvicah lin sladkorni bolezni!. V lufejru jbggge se nahaja precej čreslovine. V imaijihinli mmioižimi zavžit je lahko odvajalno 'sredstvo. Ne Smemo ikiuihatii 'premioče.i čaj iz Lubja, ker lahko - z- injiim pokvarimo želodec. .Naše mamice že dobro' vedo, da sveže bezgovo lubje zdravi opekline. Sveže .lubje sej uporablja obenem: za obkladke ipri. vnetju očes. Para ,iz vode, iy_ Katerli armo Kuhati cvetje, mehča otekline zob, vratu itn lajša bolečine- v ustita. Priporočajo ob enem v iste .inamene, vinače obkladke, ki. jiih ipakMdamo na bolna mesta. rtih li-s. Srednja tisa ima obliko ’ črke ■V. Torej 'vsakdo lahko spozna- po tam opilsiu odraslega hrošča. Samica znese na spodnjo strain .krompirjevih listov veliko Stavilo ipoimiarančiaisito-rumenih jajčec. Iz jajčec se zvalijo 1.2 cm dolge intake s grbastim zadkom. Ličinke so 'svetlo .rumene barve. Ob straneh telitela pa .imajo dive vrsti brada-vičaatilh čiriniilh peg. Omeniti. je treba da Lahko zamenjamo ličiiinlke jn .bube te, ga šik-cidljivcia z ,ličinkami im bubami z nane ikioristiie ži v al i eie — p-iikapoloin-n-icc, ker so ei precej podobne. -Kako živi in se razvija ta zajedavec? Spomladi, ko ae 'krompir dobro razvije zlezejo «z zemlje ali pr,idejio na -drugi nateci na krompirjeve rastline odrasli hrošči Hrošči se takoj ^pravijo na zeleimi nadzemni del Krompirja ('naipada l.e te dele — fcromp.i-r j eviro). Kimialu po oploditvi začne samica polagati na spodnjo stran listov jajčeca. Vsaka samica odloži na leto povprečno 700 — 900 jajčec. Iz jajc se v desetih dneh izležejo .ličinke, ki so še požrešinejše od hroščev. Ce je teh (dovolj, objedo rastlino tako, da ostane na nji ‘le golo rabroivjie. Ce., pomislimo, da samica ži-.vli dve leti lim da imamo dva zaroda, potem lahko razumemo, kakšno ne varnost predstavlja ta živalca in 1. Poiriti im,Diramo vse rastline n;a 'okužen» mjSvi iin jiih zakopati v 2 m ■globoke jame:" Zakopane rastline morajmo politi s surovim beinEolom. Jamo moriamo upolkriiti z zemljo in še, na vrhu .ziemijje doliti nekaj tedinola, 2. Okuženo injilviO moramo preorati 50, -crti globoko tar ip.ri tem poiskati Vse ličinke ' in. hrošče ter jih uiniči- . (ii ima licu mesta. - 3. Ves moči,io okuženi prostor moramo politi s petrolejem .ati benzo-lom. 4. Vise Ijližinje1 krompirjeve n:asaT Ide, vsaj 500 irrt naokoli, moramo po-'Škroipkl is 0.5 % Svinčen,im ali apinmim 'drzenatom. To ilkrcplljanje se mora Večkrat ponoviti. Kajkcir vidlimo, je zatiranje hrošča, •Jao se; sinlkrat dicbro ..ugmazdi zelo težka, lin, jahto reitimo, nemogoče zadeva. Bütrstinio je, da podvzamemo erevemtimne mare, «da preprečimo do-fncid tega škodijiivqa v naše kraje. Nujno - je (-in to so naše oblasti že ujkranilei), ida ise stringo prepove »voz krompirja iz Okrajev,1 kjer se je hrošč ipotjóviil. Vise krompirijeve njive moramo dnevno pregledati. V ta daman je ".pdtrabrio, -da se' vse prè-toivialstvo-'idoibTio-iSP'Oizn.a s tem škodljivcem,jm da se-nato mobilizira za pregled posevkov, Te preglede naj bi :v prvi vrsti vršila .mladima seveda poid dobro izvažbaniiim vodstvom. ftCH/odiid haHm M zakaj is,e je vise države talko boje. •Koloradski hrošč me leta rad, ali vseeno se včasih dvigne v zrak iin-, če ;jie v tem čiaau veter, gia ta lahko zanese zelo idaleč. Navadno se prenaša iz kraja v kraj s krompi-rjeiviim pirlJdeSkcm »z okuženih krajev v inaokužene. Lahko se prenese tulili z ostalimi pridelki ali predmeti. Kako se borimo proti temu škodljivcu? Predvsem moramo oimeiniti, da je bioirba proti koloradskemu hrolšču, Eco se enkrat doibrip ugnezdi,, zelo težavna. Tudi sredstva za zatiranja so. zie-io draga. Laže je uničiti hrošča, Sie ga zapazimo, čim se je pojiavid, iin .podvzamiemo proitjj njemu najstrej-Se ukrepe. Oimenilbi moramo ipr-i vsem tem, kako zatiramo Ekjoidljivcia, kd se je enkrat ugnezdil. Ce hiočomo, da nam povrtnina cetane ztìiriaiva ter da prùdolamio na njivah več kot do sedaj, se moramo držati sledečih temeijnjh navodil: 1. Za setev moramo izbrati le po-P.ojnoimu zdravo iin razvito seme, Ze-Io važno je . pred setvijo ugotoviti kalivost ,semena. Ce -ne skali več kot 30 zrn, imamo ze/lo slabo seme in ga ne smemo ‘uporabiti za setev. Prav dobro .kailiiv'cst . imamo, če je -izpod S % nekaliivega semena. 2. Izbiraj za setev vedimo le öisbo-sortao sem? in to po možnosti vedno le zgodnje • sorte. Zgodnje sorte rastlrln dazcirijo >preij' iin talko izbeg-nejo . škodljivemu vplivu suše. 3. Ne sej irtitli me sadi .pregosta, ker se pregosto posejane rastline ne razvijajo dobro im so podvržene raiznim boleznim -, iin žkodiljivcem. 4. pireidan presajaš rastline iz toplih gred nia prostio jiih priuči že v gredicah m a mrzli zrak in ostale vremenske neprilike, katerim bio. ra-stHinia iizpostav.iljania na njivi. 5. Gcijj le tiBite 'pcivritnine, kaltere so se v tvojem okolišu izkazale kot najboljše t. j. tiste, ki najbolj ustrezajo padi,nebnim im talilnim irazmeran, a so obenem odporne iprotli naziniim boleznim lin iškodlljliviceim. 6. Na isti, injivii me smeš zaporedoma več let gojiti iste rastline. Večina zajedavcev ,iin diriugilh varočinikov raznih (boleznii m® rastlinah ostanejo v zemlji, da napadejo naslednjo setev. Vsaka rastlin a ima namreč svoje specifične . škodljivce ta je podvr-žein.a isvoijevjrBtpiiim. boleznim. Te škod- ljivce ta bolezni uničujejo že sama zameinijava rastlin, ker nimajo pogojev za svioj razvoj,, To-rej. uvajaj tudi 'v vrtnarstvu pravilen plodoreid. 7. Dobeir - toumiuis,.. (omias, zemlja) je činitelj, ki najiučlihkovtiteje' ohranjuje zemljo rodovitno — niajvefijij, za-islad. te dragocene f-ne pnsiti je — komipcit. Vizomo . ui ujMl komipobišče je hraniilnlica ' 'veriistiga aospodaestv-a. Pogine ji torej wir tmino -vsaj vsako drugo teto z dobrim kompostom, . 8. Gtncij’-tno izomljo z apneni! Apno izboljšuje zemjio — jo1 ideila rodoivit-nejšo, a obenem uimičuje mrčes in v vroömiike rastlilniskiiih boleznii. Večletna uporaba airaonisiuilfata pcikvrSli ke-mijsko iastaost zemlje (zemlja postane kitile narave). Kisla zemljišča izboljšujejo Je z apnemjem. 9. Ne puščaj čez iziimo nia nijiivli naiz-negia’ koroiija ta rastlinskih odpadkov. Nava.no se, na teh ostankih zadržu--jejo škodljivci, ki bi na n jiih prezi-miSil im bi že spcmlaidi naipadli rastline. Vse ostanke maramo torej odstraniti z injive .im. jiih sežgati. 10. že pred zimo preonji zemlji globoko, ker s tem ine pomagaš samo razkroju hranilnih snovi za rastline, temveč .tudi ugonobiš mnoge bolezni' jn zajedavce, ki so sii v notranjih zemeljskih plasteh priiipiravi.il udobno ležišče za ipirezimavamje. 11. Pazi, dia nia gnojišče ne orirne-tiuijpiš inazr.liih 'Okuženih iraatiiin in plevela, j ker se kali bolezni (iin seme pile-ve'linßh rastlin me luiniiičr 'na gnoju temveč ipriiide ;z gnojem ponovno na njive. Gnojišče torej ine sme biti ognjišče Plevela in rastltaiskiis bolleznii'. NAGRADNA Z 'Moje dekle je še mlada ia> Moje dekle je še mlada, moje .. . (trikrat) Hha šele šestnajst let. is. Se štir’ leta bom počakal, la, la, še štir’ . . . (trikrat) da bo stara dvajset let. Pa vsa žiahta mi jo brani, la, la pa vsa . .. (trikrat) ker je revnega stanu. Pa moj’ mu srcu se prilega, la, la, pa... (trikrat) mjjija je in moja bo. Oj dekle, ka] s' tak' žalostna »Oj dekle, kaj s’ tak žalostno, povešaš mi oči?« »»Ker usahnil mi je rožmarin in nagelj se suši««. iiDdbiš za nagelj semena, vršič za rožmarin; in drugi ti pognai bo spet iz novih korenin,« >;»2e drugi mi pognal bo spet tako lepo cveteč, ar nikdar več tako lepo koi prvi bi! duiiteč.«« Regiment po cesti gre Rigimcnt po cesti gre, pa' moj fantič zraven je; pa moj fantič se. izmed vseh pozna zelen, zelen, zelen pušeljc ima. Dala mu je belega, ’z svoj’ ga srca veselega; pa če ga ima, le naj ga ima, saj mu ga je daia ljubica! Dala mu je plavega ’z svoj’ ga srca pravega; pa če ga ima, la naj ga ima, saj mu ga je dpla ljubica! Dala mu je rdečega ’Z svoj’ ga srca ljubečega; pa če ga ima, le naj ga ima, saj mu ga je dala ljubica! 1 DEN 2 AR 3 LA 4 BOJ 5 BER 6 BA 7 KA 8 KER 9 NJA 10 ŽA 11 ŠA Besede pomenijo: 1. Moško lime, 2. Valuta, 3. Zlivj kamen, 4. Se dogaja «a f,roniti, 5. Ecovo,. '6. Yek, 7. Zensko ime, 9. Njakanje. 8. Element (prvima) metal, 19..Kal. 11. 'žito za kuho. ■ Vse be-seda so dvozložne! Drugi zlcg je pedan, privega treba pogoditi in vpisati v prazen: prostor. Pini pravilni rešitvi boš tira! (a) dopisane zloge lenega za drugim od zgoraj navzdol in ddbliil (.b) naslov mioive velike juigoslo-vainiske gradlnje. Rešitev posOsutt v uredništvo »I. T.« najkasneje do 20. t. m. REŠITEV KRIŽANKE IZ 13. ŠTEVILKE »ISTRSKEGA TEDNIKA« Vodoravno;: 1. k — mrčes — kmetje: 2. Ada — hteli — rum; 3. -Rerik — Uverturi; 4. ELK — Labin edin (i _ e); 5. lasten — natrij; 6. v —■ itak — kva — A.M. (Anton Medved); 7. ocet — m — na — a; 8. Menan — bol; 9. umen. — mi. Navipično: A) Karel — omu; ere; C) ir — i — Titan; D) č — klet B) Tovarne, — delavcem; C) Mainks — — n; E) ch — Anami; F) stub — k; G) Evin; H) Kleinaik; I) mir — tv; J) e — teran; K) trudi — ab; L) Junija — esm; M) Emin — mali. * REŠITEV KRIŽANKE IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE »ISTRSKEGA TEDNIKA« Vodoravno: 1. Jadran; 6. ost; S. ‘osel; 13. Egipt; 15. Madeira; 17. da; 18. glasno; 21. NOB; 22. Ive; 24. aj; 25. Is; 27. si; 28. Labin; .30. ubadati; 33. ortopedija; 35. mi; 36. OK; 37. Izolan; 38. Lfon; 39. cs; 40. ukor; 41. ADN; 43. tt; 44. Java; 45. narkoza. Navpično; 1. jedila; 2. agava; 3. di; 4. rpg; 5. Atlantik; 7. amo; 8. ta; 9. ore; 10. sim; 11. Eros; 12. labirint; 14. os; 16. Dalaj; 19. aj; 20. Nobel; 23. obok; 26. stalimo; 29. tir; 30. uipor; '31. Ada; 32. dinar; ,34, oizom; 35. nota; 36. osa; 39. oj,; 40. ua3 42. DK. Naši pridni reševalci ugank nam Bodo oprostili, če nismo objavili rešitve ,i.n seveda tudi križanke že v prejšnji številki. Včasih se pa le zgodi, da nimamo dovolj prostora. V bedeče bomo Križanko objavljali volno le, če nam bo prostor to dopuščal. Uredništvo m m ROJI m ‘OJRA 'N §| P* DIRT Nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja Ärripei penisu v Trstu Piran na čelu lestvice Nismo v ničemer pogrešili v prejšnji številki, ' ko smo napisali, da bo' moral Arriiigbin.i, napeti vse svoje sile v srečanj» proti tržaškemu prvaku 'Monttbfci-hi. Do tega zaključka smo piriišlii žSradi slabe igre, ki so jo Izolacij pokazali v derby, tekmi proti Piranu. Čeprav morda nepričakovano, je Arrigomi torej v nedeljo odstopil v letošnjem letu obe točki nasprotniku in s tem poživel zanimanje za prvenstvo, ki se bo odločilo v poslednjih srečanjih kajti po nedeljskem izidu je postal tudi Monte-bello resen tekmec za 'prvo mesto in se v lestvici vrinil med Piranom in Aririgomiijem’. V drugi tekmi prvenstva, ki je bila v Sv.‘ Luciji, je ' moštvo Pirana moralo vložiti veliko truda, da ’ je končno porazilo bojevito moštvo Sv. Justa in to šele v poslednjih minutah igre. Po nedeljski zmagi je Piiran prevzel vodstvo v lestvici. Njegovo moštvo pa že kaže utrujenost in nekoordiniranost, predvsem zaradi odsotnosti najboljišega napadalca Re-morja, ki se je poškodoval v tekmi proti Arrigomiju. Rezultati v Trstu; Montebello — Arrigomi 2 : 0 (0 :0); v Sv. Luciji: Piran, — Sv. Just 4:1 (1:1). Lestvica na razpotju prvenstva izgleda takole: • po našem mišljenju vonjstvo lestvice MamtabellOi. Arrigomi se bo pa pomeril na domačem igrišču s Sv. Justom, kjer bo moral zmagati, če se bo hotel še v nadalje boriti za naslov prvaka, katerega sam nosi iz prejšnjega leta. BUJCANI PREVZELI VODSTVO .Z dveimi zaporednimi zmagami so se Bujčani povzpeli na vodstvo nogometnega turnirja .za Istrski p-okal. V nedeljo so prepričljivo zmagali v Raši, kjer bo moralo marsikatero moštvo zapustiti1 obe točki. Koprčani so se med seboj spotazu-meli in sestavili res najboljše 'moštvo, ki pa je z veliko težavo premagalo Uljanikj iz Pulja, ka,i nam da upati, da šo si moštva v tem turnirju skoraj enakovredna in s tem so jamstvo za d-ober uspeh turnirja samega. Nekaj vrstic moramo posvetiti še Pirančanom, ki so na domačem igrišču pustili obe točki gostem iz Poreča. Nekaj v njihovem moštvu ne gre, ker v nedeljo, kljub .stalni premoči, miao .mogli doseči tiste zmage, ki bi, jim po vloženem trudu morala pripadati. V bodočih tekmah bodo morali igrati ne samo v zadovoljstvo gledalcev, ampak tudi za osvojitev dragocenih točk, iker bodo samo te odločale o končnem plasmanu. APOLLONIO DVAKRAT PRVI - MED MLA INCI ■Rinaldi in H rv at n in drugi in tretji med člani Kolesarji koprskega SSD Proleter so v nedeljo sodelovali na prvi izbirni cestni kolesarski dirki v Sloveniji in se vsi, mladinci lin člani, prav dobro odrezali, saj so odnesi! kar dve prvi in dve drug.i mesti. Mladi Apdlonió je prepričljivo zmagal kar v dveh dirkah, zjutraj na krožni, popoldne pa na cestni. Med mladinci se je izkazal tudi Brajnik, k; je na cestni dirki prispel tretji s časom zmagovalca. Trdnejša je bita borba med člani. Skoraj do konca tekme so Istrani imeli največ možnosti za zmago, ampak nepričakovana in težka nesreča jim je prepričala račune. Kakih 30 kilometrov pred ciljem je v vodeči skupini padel Godnič, kj je v padcu ■potegnil za seboj‘še pet drugih kolesarjev, med njimi tudi Gria in Lonzariča. Zaradi padca sta bila teže poškodovana in takoj odpeljana v bolnico Godnič in Lcnzgpič. Po nesreči, iki je doletela njihove tovariše, so zbežali Feme, Rinaldi, Hrvatin in Viđali, ki so razen Vi-daliija prevozili skupaj do c\lja,jgcier se je Perne z odličnim' sprintom plasiral pred Rinaldi jem in Hrvatinom, Obvestilo Ziviilske naikaziniice za mesec maj 1951 bo izdajala Istrska banka d. d Koper od 21. IV. do vključno 30. IV. tega leta po naslednjem vratnem redu-. 1. ) dine 21. in 23. IV. za predlagatelje, ki so vložili zahte.vn.ice pri M°-stnem ljudskem odboru v Kopru; 2. ) dne 24. IV. za predlagatelje, ki Piiran 3 2 1 0 8 13 5 V III. toolu se bodo Pirančami po- so vložili zahtevnice pri Mestnem Montebello 3 2 -0 1 5 3 4 dali v Rovinj, kjer se jim nič kaj ljudskem odboru v Izoli; Arrigoni 3 1 1 1 11 4 3 dobrega ne otoeita. Bujčani bodo 3.) dne 25. IV. za predlagate'je, ki Sv. Just- 3 0 0 3 2 16 0 igrali na svojem igrišču, s Puljem II. so vložili zahtevnice pri Mestnem V I. povratnem ■kolu ■bo Piran na- Za to tekmo je možen kakršen k-ri ljudskem odboru v Piranu in Porto- stopil v Trstu ■probi Montabellu ia rezultat, doli m Koprčani, ki se bodo režu; bo po vsej verjetnosti sledil Airrigo-nijiu, tako da bo v nedeljo prevzel srečali v . Koipru z Madulmom,., morali brez večjih težav zmagati., in POSffiER KAJ JE NAJVECJE? Na j,večja je ibr.atatoa pomoč ZSSR vžhodinioevrioipskiim, državam, ker je miti sitotiEOfi v,laikov ne mprejo prepeljati v — ZSSR. J KAJ JE NAJBOLJ CISTO? Najbolj teista so češka miiniistrstva, kjeir se imtalistrli menjajo vsakih sedem din,!, kat iperilo. i KAJ JE NAJVISJE? iNajviiišja je .trtìbuinia irta Rdečem trgu, kaidair stoji ima njej Modro vodštvio. Ce bi istallo ina vrhu Himalaje, bi Mila ipa Himalaja najivišja. - j KAJ JE NAJŠTEVILNEJŠE Najštevilnejši so moskovski golobi miru, iki so razporejeni po kakih 175 dlivilziijaih. IZPIT IZ FILOZOFIJE Profesor: Pokažite na vsakdanjem primeru, kako pnehiajiajo kalif,imlske spremembe v kakovostne!« Kandidat: »Ce. gia spiješ pol litra, postani» vesel. Ce g;a Irmam en liter,-sem 'Ciknogel Prli treh litrih sem že trd.« GENERAL BREZ VOJSKE Iz koirmmiiatlifeie partije Italije izstopa vedno več članov, kar .povzroča med inijmiimi voditelji precejšnjo zmedo. TciglHaitltiijevo premišljevanje po vr-n,itevi iiz Moskve: »Sel sem po navodila za ibolijše vodenje stranke. Zdaj pa vidim, *dia je vse zaman, ker ob vrnitvi v Italijo ne majdem več ljudi, ki tji jih lahko vodil... za nos!« PRASKO POSVETOVANJE Zvedelo se je, da je češki poslanik v Zdiruženliih državah Vladimir Ouitrada odpotoval ma posvetovanje v Prago. Nii Se znamo, na koliko leit posvetovanja bo obsojen, NADEBUDNOST Učitelj: »Kako. se imenuje voižnja z avtomobili, vozovi, kolesi in tako naprej?« Mfhac: »Plreimet«. Učitelj': »Ne, imiailo drugače: temu pravimo promet«. Mihec: »Tovariš učitelj, saj ste včeraj p&žlagaii, da se jezik razvija vzporedno ? ipoitineibami časa, -zaito mislim, da bi namesto promet zdaj treba reči premet!?« lagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Okrajnem ljudskem odboru v Kopru. Reki in vratni red so brezpogojno obvezni. Opozarjamo, da ob dvigu potrošniških nakaznic predložite vse nedjstav-ljenie sezname nam v potrditev., sicer ne bomo izdali nakaznic. Istrska banka d. d. Koper. Maff offesi GRIŽONIC RENATO Iz Gažona .re-izgutoil v petek 13. IV. od podjetja »Odpad« do bivše železniške postaje v Kopru aktovko, z večjo vsoto denarja in drugimi predlmeti. Najditelja prosi, da proti nagradi vrne predmete in denar, ki je last podjetja, v uradih »Odpada« v Kopru. KODARIN JOSIPA ATILIJ, rojen 21 IV. 1932 v Loparju, bivajoč v Ka-valičih 162, je izgubili osebno izkaznico št. 39033/333 oid zadružnega doma v Sv. Antonu do Kavaličev Presi najditelja, -da mu jo vrh,e. -IZGUBILA sem osebno izkaznico na ime Jerman Ana iz Tribana.Najdi-' telja prosim, da jo vrine ,na naslov, ali na KLO Kamipel-Salara alii na upravo ’lista. PRODAM dve omarj, posteljo1 z žičnim vložkom m mizo z nekaj stoli. Naslov v upravi' lista. ' Zanimiv časopis . . . “pä Uredništvo in uprava »Istrskega ted-■'dnilka« v- Koipiriti. Odigavoml urednik Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru Letna naročnina .... 150 din Polietna naročnina ... 75 din CetrtSetaa naročnina ... 33 din mo w, l)A STE NAROČILI TEDNIK VESTE, V ZANIMIVE CLANKt%pVEH RAD ČITAM DVAKRAT 'Ä KONČNO PIŠE TUÙIO TEBI V ČASOPISU} POSLUŠAJ, NEKAJ NEVERJETNEGA TU PIŠE, M JE NEKA ŽENA USTRELILA SVOJEGA JAOZAj KER JE PRI JEDI VE0NQ ^ ÙTAL ČASOPISE.. ‘ ■H!lll!l!!illilllllllinilllllll1lllllllmMlMIIIIIIIil!lliinillllIIIiliHIIIIIllM!!!ll!IIIIIIIIIIIinilil!l!IIllllIllllMIIIII!IllIII!l!IIIIIIII1linillIllliminiilIllli)llli|im:ilA HII!llll!lllIlin!llilinilllllllllllllllllll!lll!IIIIIIIi!ll!1lllIIIUIIIIII11lllllMlllllIIIIilIIIIIIIIIMlllIII1|IIIIillIllIlin;!ltIIIIIimimiltlllillimilllllIIIMIIlIIIimllHI!II! llIMlHIllIllIlllinmilllMIIlIMlIllIlHlIllIllIllIHIlimi IIIIIIIIIIIMIHIIIIIIII tllinillllinRIinillilllHlIlHIIIMIIItlllllllllillditlltllllMIiimimilHIllIIlIliiilllllllllllllllllllltlllllllllinillinillllllllllliniitllllllllNIllilHIIIIlilHIIIIIIllIIlilllt JOSIP JURČIČ "LJ~LT ES tl 'i@šmpr JURIJ m ___I SLOVENSKI JANIČAR I- Kako uro da,leč od gradu Kozjaka, pri majhnem poteku na zeleni trati, kjer sta dve stari vrbi žalostno pripogibali svoja ramena k tlom, je sedela druščina v lice zagorelih in zaraslih mož okrog ognja. Crni lasje, rjava koža in v raztrgani obleki zagaljena telesa, vse to nam kaže, da so cigan je. Bilo jih je kakih enajst; vsi so imeli dolg« nožp za pasom.- Ravno toliko konj, majhnih, grivastih mušic s privezanim sedlom in raztrganimi culami ca hrbtu se je paslo okrog, žensk in otrok nimajo s seboj in to je znamenje, da to ni navaden trop ciganov, kakor se radi privlečejo poleti in pozimi, temveč da usmerjajo kaj posebnega. Poveljnik tej druščini, grozni in strahoviti vsakemu posameznemu človeku, je bil velik, stih cigan svetlih hči, ki smo se že prej nekoiikd seznanili z njim in ki smo ga Santola Imenovali. »Ali si pa prav videi,« vpraša starikavi dolgi’glavar, »alj dobro veš, dai je šel gospodar Kozjak danes'V klešter in da ga še ni. nazaj? Ne bo ti dobro, ako si me prekani!, to ti povem; če zastonj prežimo tu nocoj, tj zatilnik potipljem. Saj Veste, da nas začno iskati, ako tukaj ,kaj dalje oprezujemo; in kakor smo mi koropno zavratnico spleli..za viteza '.Kozjaka; tako utegnejo vitezi izmed nas ene za želod obesiti ,na lirasie.« ■»Nej; odgovori’ mlad razmršen cigan poglavarju Samoiu, »dobro sem videl;, nož ssm skril v nedrje in prosil v kloštru daru. Pater, ki mi j« dajaj'jedil -- trap'me je res imel za romarja iz Laškega , mi je pravu, nia je mnogo vitezov; v kloštru, in dobro sem čni ime Kozjak. Ako boi nocoj hodil domov in re bo šel nikoder drugod, mora prjti mjmo.ti »Ne more drugod, to je edina ' pot.« »Ako pa ne pride nocoj, Samoi, ti jaz ne morem za to- konop-na vrv naj počaka do jutri. Rosa ji ne bo škodovala, trdno je spletena.« Rekši, odveže cigani vrvico od pasti ter jo v dve gube zadrgne okrog vrbove veje. ki je -molela ciganom ravno nad glavami. »Trdna je, dval viteza drži,« rleče naposled' divjinec. »Ako pridela dva Kozjaka- tod, obesimo oba,« pristavi dolgin Samoi, »Povej nam, Samoi, kaj in zakaj čakamo tega človeka,.ki si ga že večkrat imenoval,« vpraša star škilast mož izmed poštene druščine, »šlo smo s teboj iz daijne do ie-sem, utrudiii in zbosili so se nam konji, ti pa nam še nisi povedal, čemu sme; prijezdili v to deželo. Kaj ti je storil tisti, za katerega smo vrv pridrgniii, da mu samo ustavimo in mu izvinemo kosti?« »Veliko mi je storil, prijatelj,« reče dolgin Samoi nato, »veliko žalega mi je napravil. Povem vam, da boste vedeli, zakaj smo obrzdali konjem gobce in zakaj smo se usedli nanje in iz daljne Ogrske pridirjali v kranjsko deželo. Ni še od tačas mnogokrat skopnel sneg, kar sem bil. jaz tukaj, v tej dolini zasadil šatore. Izmed vas ni bil tedaj še nobeden z menoj. Sina sem imel, krepkega mladeniča, močnega in pogumnega, kakor med krdelom nobenega ni bilo njegove starosti. On mi je bil vse, z njim in zanj sem brundal „po svetu. la kdo je bil, ki mi je zrušil mojo srečo? Tega človeka, čakamo danes tukaj; ta je gospodar gradu Kozjaka, lepšega kupa, ki ga, vidite v megli. Sel je bil moj Mekin tja po konja v hlev; zvit mladič je bil. In pred mojimi očrni ga je graščak pobi] na tla. Na rami šem ga odnesel iz grajskega dvora. Zastonj sem upal, da se S» noga zravna; vsaCzd,zavila so bila zaman, bolečine so 'se množile, ‘kosti so mu šle iz udov in umrl je. Zdaj veste, tovariši, koga čakamo in da mu ni upati ničesar več pod soncem, kadar pride meni-v pest.;; »Cuj,« pravi zdaj mlajših eden, »to so konji!« In res se je slišalo peketamja konjskih kopit iz večerne megle. Ko bi mignil, po-love cigani svoje konje in zdajci sede vsi v sedlu. Ostre, dolge nože v rekah drže obstopijo, skriti za grmovjem, ozko pot. Trije jezdeci pridirjajo po poti. Prvi je bil Peter Kozjak, za njim sta bila dva hlapca; ki sta ga bolj zavoljo varstva spremljali. Kar jih obstopijo ciganje na malih mušicah, svetle nože visoko vihte,- in preden se gospod in hlapca predramijo iz straha, so bili že vsi s konj in povezani. Zlasti se je; bil prestrašil gospod Peter, da mu je s konca sapo zapiralo. »Kaj hočete? Pustite me, i Judje, prosim vas lepo, jaz sem Peter s Kozjaka, nikomur nič no storim. Pustite me, jaz vam dam denarja, vse, vse vam dam, grad, samo mene pustite! Hlapcev imam mnogo, hudo vas bodo kaznovali, ako se me dotaknete.« Tako in enako je blodil Peter v strahu in trepetu za svoja Itožo, ko mu je migala smrt pred očmi. Sam ni vedel, kaj govori. Ciganje so se smejali *n ga suvali brez usmiljenja. »Slabo se izgovarjaš, boter,« reče prvi. «Pozdravi vse znance po peklul« pravi drugi. »Tai bo neroden za obešanje, grča mu je zrasla na hrbtu.« pristavi tretji. »V klado gä denemo, da se mu zravna,« doda četrt;. »Hlapce pustite, tistega pa peljite k? ognju, naj me počaka tar,, da se zopet spoznava, ako me Je že- pozabil in zgrešil; Tudi n smete povedati, kaj pomeni pridrgnjena vrv, da ne bo nanagloma stopil s sveta,« je reke! dolgin Samoi in gospoda Petra odvedo k ognju in ga poredno z grčo na hrbtu dražijo, dasi mu je biio smrti v oči gledati. Že je Peter menil, da je večnosti na pragu, že se mu je vrtelo po glavi, ko je videl nad seboj vislice, že je misiji zopet enkrat na Boga, in glej, prosil ,je milosti pri Bogu, katerega ni imenoval ne mislil nanj že cd mladih kolen, od davnaj. In Bog mu je še prizanesel. Doigin Siatnol pristopi, in ko vidi Petru pri ognju v obraz, se začudi in pravi.: »Kaj, to ni pravi človek. Tega ne iščem, pustite ga!« Petru pa se je odvalil kamen od srca in bil je precej tisti ko prej. »Kdo si ti,« ga vpraša cigan. »Zakaj si rekel, da si Kozjak; in jaz vem, da j? Kozjak večji, bolj zastaven čiovek. Taka šleva ne bi bila mojega sina na prvi mah pobila na tla. Ha, zakaj si rekel, da si Kozjak?« »A, vi ste sel zmotili, ljubi moji prijatelji, vi iščete mojega brata. Ta je na) vojni, pred Celjem, jaz sem !e njegov brat, ni mi nič do mojega brata in njegovih reči; zato vas prosim, pustite mene in moje hlapce, jaz z bratom nimam nič,« blebeče v naglici Peter. To vse pa ciganom ni bilo nič kaj povšeči. 'Tako daljo so bi» nalašč sem prišli in zdaj bi bili morali ijrez uspeha nazaj, zastonj, brez končanega namena. »Gospod se mora odkupiti, ako hoče, da ne bo visel,« so menili nekateri cigan je in drugi so to misel potrdili. Petru se je biio sicer zopet malo ogrelo okrog srca, ko so ga opominjali na vrbovo vejo in pridrgnjeno vrvico, pogodili so se pa naposled za sto zlatov odkupnine, katero je Peter obljubil dati ciganom zase in ža hlapca. Dolgin poveljnik sam zasede konja in Odjezdi s Petrom po denar. Hlapce;- P z' sta morala za poroka estati pri ognju. Toda zapovedal je bil Samo! tovarišem, naj ne ravnajo grdo s hlapcema, le ako bi njega nazaj ne bilo. »Ako me jutri ne bo, ko zagledate prve sončne žarke, vedite, da sem zaprt pri tem gospodu, Česar se bo pa varoval, bi menil; petem; že veste, kaj,« reče ciganom dolgfnv odšedši s Petrom proti gradu. Večerna megla se je bila razlila po dolih. Mesec se je skril za oblake; bila je pusta noč, ko je jezdi! Peter z dolgim ciganom skozi gozdič proti gradu. Ko je jel cigan govoriti drage navadne reči kakor kak pošten človek in pameten mož, se je btajalo po Petre 'dodobrega vse in prejšnja narava se mu je povrnila. Jame cigana izpeljevati; zakaj je bratu Marku smrt Sklenil. Cigan mu vse pove in tudi namen, da ne bo miroval prej, dokler mu ne dopo-luj svoje prisege in se krvavo maščuje nad namišljenim morivcem svojega sina. Tu se Petru zbudi .strašna misel, kakršne se le najhudobnejše srce r.e us,tresi.- »Kaj ko bi porabi! to na svoj prid?» misli Peter. »Kaj ko bi, nti le-ta cigan pripomogel, da mi pride v roke vse bratovo imetje in postanem sam svoj gospod? Nihče ne bo mogel misliti, ni mogoče, da bi komu v glavo prišlo, da sem jaz vzrok temu. Cigan pojde v tuje kraje, kdo ga bq še kdaj videi? Da me pa ne izda, to bom že skrbei.« Tako je razbral v nagiici ljubeznivi striček. »Počakaj, prijatelj, meni smeš brez skrbi povedati vse, tudi jEizi sovražim svojega brata,« pravi Peter ciganu, »in kdor se maščuje nad njim, tudi meni povšeči stori.« Zasmehjlivo ga pogleda cigan. Pač js moral misliti; s;To ti j'^ brat, zares ne bi bilo škoda, ko bj ga bil presunil moj nož, a» pa da bi ti vrv debeli vrat zadrgnila in zemljo izpodmekniia pod tvojimi nogami!« »Povem ti, kako se lahko maščuješ nad mojim bratom, ki ti je sina ubil,« pravi Peter dalje, »kako ga š:j veliko bolj udariš, kot bi mu nož v srce zabodel a» ko bi ga obesil za vrat. Samci prisezi mi, da nikdar ne izgovoriš mojega inverna,-, da i j ne bo potlej nikoli več v deželo) in v te kraje. Pridejal bom pa za plačilo še sto • zlatov k onim sto.« »Kako naj tj prisežem?« vpraša cigan in zapazil bi bil čiovek, da mu ni mnogo do take a» take prisege. Peter mu narekuje prisego in cigan govori vse za njim: naj se mu jezik odvali, ako ne bo molčal, naj se nož obrne njemu v prsi in tako dalje. sFoslusaj!« pravi Peter natiboma ciganu. »Moj brat Marko .Kozjak, ki ti je sina do smrti pretepel, ima tudi sina, ki ga bolj ljubi, kakor si ti. svojega rad imel.« »Haha, in ili bi sc ga rad iznebil,;: sa zakrohoče dolgin, »in babje srce imaš, ne upaš si ga spraviti. To tj storim, tem bolj', ako mi plačaš. Le pokaži mi, kje spi in jutri se ti ne bo več zbudil.« »Ne,« šepeta Peter, »tega nočem. Ti moraš tako delati^da se Bo videle, da sem j;z tebi nasproti in da nimam nič s teboj v tej reči.« »Saj sem videl, da si zajčje nature,« odgovori cigan, »nase ne vzameš nič, ma tuja ramena bi rad breme naicžil. No, naj ti bo, jaz ga vzamem, dal boš več kò sto zlatov. Kaj pa vendar hočeš, kaj naj starim dečkom, tvojim trnom v peti?« »Z menihom hodi v vas pod Ijpo sest proti večeru. Ako prideš s svojimi pajdaši,« groza malo prešine gospoda, ko se te tovarišije domisli, »lahko fanta pograbiš jn odpelješ, ustavljal se ne bo nihče. Meniha mi živega pusti, da bo pričal. Otroka mi odpravi, kamor hočeš, ne rečem, da ga umori, ali daieč mi ga odoravi, daleč, da; ga ne bo nikdar več nazaj. Plačal ti bom dve sto zlatov in mojemu bratu, svojemu sovražniku, boš huje storil, kakor bi ga umoril; ogrenj) mu boš vse življenje.« Prijezdita do gradu. Vratar, ki je v svoji stražnici še svetil, pričakevaje gespnd-a, spusti naglo viseči mostič in Peter gre s ciganom v dvor. Vse je spalo, le dva hlapca, čuvaja sta zaspano hodila po ozidju In gledata v megleno dolino. Pe.er stepi v svojo stenico, odšteje divjemu spremljevalcu od-pkunino zase in za hlapca in doda polovico krvavega plačila, polovico pa mu obljubi, kadar bo delo dovršeno. t