V Ljubljani, v četrtek dne 10. marca 1927. Poštnina plačana v gotovini Z mesečno prilogo »Socialna kultura1 Glasilo krščanskega delovnega ljudstva bhala vsak tetrlek popoldne; v iluCaJu prai* II Posamezna Številka Din k-50 — Cena: la 1 mesec n Oglasi, reklamacije In naroCnlna na upravo alka dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari II Din 5‘-, za Četrt leta Din 15*-, za pol leta Din 30*-; za II Jugoslovanske tiskarne, Kolportažnl oddelek, tog 2/1 — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo II Inozemstvo Din 7*> (meseCno) — Oglas* po dogovoru II Polfanskl nasip It. 2 — Rokopisi se ne vraCajo Naloga organiziranih stanov. Glasom zadnjih vesti je izdelal poljedelski minister dr. Kulovec načrt za kmetijske zbornice. Ta načrt bo predložil najprej ministrskemu svetu, nato Pa parlamentu. Verjetno je, da je parlamentarna večina že osvojila — vsaj v principu — ta načrt, vsled česar smemo opravičeno pričakovati, da borno imeli v naši državi poleg že obstoječih, stanovskih zbornic, v doglednem času še eno — to je kmetijsko zbornico. In prav je tako. Gospodarske razmere se izoblikujejo tako ostro, da mora priti v načelih narodnega in svetovnega gospodarstva preokret. Liberalizem je uvedel v gospodarstvo in v družbo vobče načelo popolnoma svobodnega udejstvovanja brez ozira na splošnost. S tem je dal gospodarstvo in družbo v rotke maloštevilnemu krogu v družbi, namreč tistemu krogu, ki je bil v položaju bodisi gospodarsko bodisi umsko, da je lahko izrabljal to neomejeno svobodo. Naravno je, da se je razvilo tako svobodno udejstvovanje v najgnusnejsi egoizem. Produkcija ni 'bila več v skladu s potrebami splošnosti, ampak se je usmerilo proizvajanje v cilju čim večjega dobička. Mezde delavcev niso bile podvržene kriteriju človeškega dostojanstva, le dobiček je imel zopet glavno besedo. Pridelki kmeta tudi niso več mogli dosegati cen, tki bi odgovarjale odškodnini za porabljeni trud ter ekzistenčnim pogojem njega in njegove družine; cene je diktiral vsakih moralnih obveznosti oproščeni človeški egoizem. Na taki gospodarski podlagi je moralo priti do položaja, kakršen je danes — do modernega suženjstva. Krščanski sociologi uče, da bo gospodarska kriza šele tedaj omejena in gospodarstvo šele tedaj prav usmerjeno, če se bomo povrnili v pogledu gospodarstva zopet v srednji vek, kjer so tvorile fundament gospodarstva organizirane stanovske korporacije. In tudi sedaj moremo vpeljati gospodarski red le na podlagi stanovskih ustanov. Te imajo nalogo, da vpeljejo zopet zvezo med delom in kapitalom s tem, da omeje in končno popolnoma onemogočijo medsebojni divji hoj. Produkcija se mora ozirati na potrebe posameznih stanov, kajti produkcija, ki bi šla čez te potrebe, bi bila kvarna za družbo. To je dosti jasno Pokazalo moderno gospodarstvo. Potom stanovskih korporacij se bo zopet priborilo prvo mesto človeku. S tem bo pa Povrnjena tudi delu prvotna čast. Geslo,-katerega je postavilo krščanstvo, bo prišlo zopet do veljave v polnem obsegu, namreč: Podlaga za pridobivanje vseh dobrin mora tvoriti le delo. Stanovi pa ne igrajo odločilne vloge I« v gospodarstvu, ampak tudi v politiki. Gospodarske smernice se uravnavajo in dozorevajo največ s političnim udejstvovanjem. Politična vprašanja se Pečajo z zadevami, kaitere so bolj občutljive in katere ljudstvo tudi prej pojmuje, vsled česar jih tudi zasleduje z večjim zanimanjem. Osnovne človeške in državljanske pravice so bile v vseh Časih in v vseh državah ona gonilna sila, ki je povzročila ljute boje in velike Spremembe. Resnica je, da so gospodarske razmere v bistvu povzročile taka gibanja. Toda prve in glavne zahteve ^kih gibanj so bile pa le političnega Značaja. Do izkristaliziranih gospodarskih iz-prememb pa more priti, če bo doseženo ravnotežje med zahtevami posameznih 8tanov, predvsem ravnotežje delovnih stanov. Dejstvo je, da izrablja kapitalizem navidezna nasprotja med delovnimi stanovi ter stopnjuje ta navidezna nasprotja do take ostrosti, da si stoje taki stanovi neredko nasproti v dveh bojnih frontah in se sliši od delavske strani zabavljanje na kmeta, češ ta dela draginjo, da so draginje krivi delavci, ker zahtevajo previsoke plače, vsled česar da je manufaktura in drugo blago veliko dražje. Oba pa zabavljata na uradnika, da je trot v človeški družbi, ki samo sedi v pisarnah in zvišuje davke. Mesto, da bi se kmet in delavec zavedala, da inora biti vsak za svoje delo pošteno plačan in da ima vsak pravico do dostojnega življenja in mesto, ker temu ni tako, da bi poiskala pravega krivca in ga onemogočila, se prepirata. Uradnik se pa najrajši pridruži brez sramu kapitalistu, ker ne pozna ali pa noče poznati bistva prave družbe in se v svoji duševni komodiiteti zadovoljuje s tem, kar mu nudi kapitalist. Zadnji se pa veseli razmer, ki jih je s pomočjo svojih vzgo-jevalnih metod in svojega časopisja namenoma ustvaril in kuje dobičke. Ravno politična vzgoja mora vsposobiti delovno ljudstvo, da bo s pomočjo svojih stanovskih ustanov ugotovilo potrebe in eksistenčne pogoje svojega stanu in da bo te" svoje potrebe spravilo v sklad v prvi vrsti z najbližjimi stanovi. Še le na ta način bomo prišli tako daleč, da bomo mogli govoriti o spremembi gospodarskega reda. Prvo nalogo imajo v tem oziru ljudske stranke. V ljudskih strankah mora biti privzgojena v prvi vrsti zavest, da jo sestavlja več stanov, da pa nočejo ti stanovi nikake nadvlade, ampak združenega sodelovanja v svoj lasten prid, v prid stranke in splošnosti. V ljudskih strankah ne sme biti odločivna strankarska zavest posameznika, ampak stranka bo le 'takrat stalno trdna in modema, če bodo nosili zavesit dolžnosti in odgovornosti napram stranki in javnosti stanovi, ki jo sestavljajo. Stranka, ki bo tako organizirana, bo tako ču-ječa in občutljiva, da ji bodo tuji vsaki notranji večji boji; izginile bodo tudi nezadovoljnosti, ker bo vsak stan sam uredil take zadeve in opozoril na nje tudi vodstvo stranke. Težišče ljudske stranke mora biti na stanovih tudi vsled tega, da se čuva demokracija. Ce odločuje v stranki večinski princip, je zelo nevarno, da zavlada v njej gotov režim. Ta režim bi lahko trdil, da ima večino, ne bi pa mogel trditi, da vlada v soglasju in v korist vseh stanov, ki sestavljajo stranko. Bodočnost bo pokazala, da se bodo morale gospodarske, in politične organizacije nasloniti na sistem stanovskih organizacij, ker je ta sistem najbolj moderen, najbolj demokratičen, najbolj učinkovit ,pa tudi najbolj pravičen in s tem najbolj krščanski. Političen pregled. Skupščina razpravlja o proračunu. Debata je povsem mirna. Sejam prisostvuje le malo poslancev. V torek se je načelna razprava o proračunu končala in v sredo se je vršilo glasovanje. — Notranji minister je odstavil ljubljanskega in mariborskega velika župana in na njiju mesta imenoval za Ljubljano dr. Vodopivca, za Maribor dr. Schau-bacha. Dr. Vodopivec je bil po vojni načelnik komisije za mirovno konferenco. Od leta 1925. dalje je bil profesor za upravno pravo na ljubljanskem vseučilišču. Dr. Sohaubaeh je Korošec. Služboval je po raznih krajih Koroške, Štajerske in Kranjske. Po preobratu je bil poslanec v Belgradu. Nazadnje je bil sodni svetnik na mariborskem sodišču. Samostojni demokratje delajo neprestane kombinacije o sestavi nove vlade. Radi bi šli v vlado in širijo vesti, da jih radikali vabijo v vlado. Glasovanja v narodni skupščini pa so pokazala, da stoji vlada trdno. Demokratska zajed-nica je na nedeljski seji glavnega od- bora svoje stranke napravila sklepe, iz katerih bi se dalo sklepati, da se približuje vladi. Vojna na kitajskem. Poročila o vzrokih sedanje vojne na Kitajskem, so največkrat nejasna in govore preveč v korist Anglije. Zakriva se pravi vzrok s poudarjanjem boljševiške nevarnosti. Anglija hoče opravičiti svoje vojne priprave in pošiljanje orožja in vojakov v kitajske luke s tem, da označuje sedanje gibanje kitajskih armad kot izpolnjevanje boljševiških načrtov o svetovni revoluciji. V resnici .gre za prebujenje .Kitajske. Dvignili so se Kitajci sami, da se osvobode izrabljanja tujcev, ki so si Kitajsko razdelili v posamezne dele, v katerih smejo uveljavljati moderne obrate in v njih za mal denar zaposlovati domačjine. Rusija se je zadovoljila s severno Mandžurijo, Japonska z južnim in zapadnim delom, Francija ima svojo interesno sfero v južnih delih Kitajske, Anglija pa si je izgovorila pravico do največjega kitajskega pristanišča Šanghaja z zaledjem. Tujci so si polagoma potom pogodb ali pa tudi samolastno v vseh večjih pristaniščih pridobili pravico v gotovih delih mesta imeti svojo upravo. Polagoma so tam namestili tudi svojo policijo in vojaštvo, vojne ladje pa so stale v luki kot varno zaledje. Kitajci so potisnjeni povsod v svoj »kitajski del mesta«. Ra zato Anglija danes z nesimpatijo grisda nacionalistično gibanje, je razumljivo, saj je dosedaj vsako leto od tu izvozila ogromno blaga in prodala zopet obilo svojih izdelkov, veliko Anfležev je imelo pri tem kruha, ker jih je mnogo zaposlenih tudi na odličnih mestih pri kitajski upravi. Zato ima danes pripravljeno svoje številno brodovje, da ubrani svoje postojanke, svoje državljane in njih imovino. Toda val narodnega prebujenja je zajel tudi Kitajsko. Z vedno večjo izobrazbo se je pojavljala tudi samozavest in odpor proti izrabljanju domačinov od strani tujcev. Veliko Kitajcev se je izšolalo po raznih evropskih univerzah, pa tudi doma so šole dvignile izobrazbo in prinesle misli demokracije in enakopravnosti v širše sloje, delavstvo se je tudi tu začelo organizirati po evropskem vzoru. Prvi početki narodnega gibanja so bili v tako zvani »bokserski vstaji«, ki je vznemirila vso Kitajsko in seveda tudi evropske velesile v začetku tega stoletja. Danes pa stoji na čelu kitajskega nacionalističnega gibanja juž-nokitajska stranka Kuo-mnig-tain, ki je sestavila svojo vlado v Kantonu in od tu prodira s svojo armado proti severu. Kantonska vlada hoče združiti Kitajsko, ki je sedaj razdeljena na področja posameznih generalov v enoltno republiko, ki bo združevala posamezne pokrajine po načelu federacije. Hoče pa priboriti Kitajski tudi enakopravnost z vsemi drugimi državami. S svojo armado je prodrla že visoko proti severu in severna kitajska armada je vsled dosedanjih porazov v popolnem razsulu. To je vojaški uspeh tega gibanja. Prisilila pa je s svojo nacionalistično borbo tudi severne kitajske generale, ki so absolutni gospodarji nad svojimi pokrajinami in so na račun kitajskega ljudstva sklepali s tujimi državami kompromise, samo da so si lažje osigurali svojo oblast, da so pričeli poudarjati, da gre tu za osamosvojitev Kitajske. Tako je tudi general Čangcolin, ki je absoluten gospodar Mandžurije, proglasil kot načelo stvojih zahtev — enotnost Kitajske, sestavo demokratične parlamentarne vla.de, ki bo izvoljena od ljudstva, delala za ljudstvo in vpostavila mir in red v državi. V zunanje političnem pogledu pa zahteva enakopravnost v mednarod- nem občevanju in spoštovanje neodvisnosti Kitajske. Sicer ni verjetno, da bi že bližnja prihodnost prinesla Kitajski izpolnitev njenih stremljenj. Prevelika je razcepljenost med posameznimi strankami, da bi se i mogla doseči potrebna enotnost v nastopu proti tujim državam in Anglija bo iskala prilike, da to neljubo vprašanje odpravi z dnevnega reda s sklenitvijo novih pogodb. Gotovo pa je, da bo stremljenje po popolni osamostojitvi živelo tem bolj močno še dalje in ga u dušiti popolnoma ni več mogoče. Tem-boljše vsled tega, ker ima Anglija težke spore z Rusijo. Sad ne pade dalei od drevesa. Mi smo vedno poudarjali, da med narodnimi socialci m samostojnimi demokrati ni prav nobene razliKe in da bo prišel čas, ko se bosta ti dve frakciji združili in znašli zopet v rojstni hiši svojega očeta dr. Žerjava. V nedeljo, dne 6. marca 1927, se je to res tudi zgodilo in sicer v »Narodnem domu« v Ljubljani, kjer se je vršila likvidacija »Narodne socialne strokovne zveze« in »Samostojne strokovne Unije« in izvršil ustanovni občni zbor »Narodne strokovne zveze«. »Slov. narod« v svoji številki 54 z dne 8, t. m. proslavlja ta dogodek in poroča, da je zastopalo narodno delavstvo 72 delegatov od sedmih podružnic iz cele Slovenije na občnem zboru. »Jutro« z dne 8. t. m. poje slavospev izgubljenim sinovom, ki so se povrnili k očeta. Če so zaklali ob tej priliki tudj teleta, o tem demokratsko časopisje lepo molči. Prišla bo še »Nova pravda«, prinesla nekaj slik iz »Jutra«, spletla krono celemu dogodku s poročilom, da se je zgodilo nekaj velikega, kar je bilo že dolgo časa pričakovati. Seveda to, da je konec narodnih socialistov, ne bo povedala. Tudi nam se ta dogodek dopade, kajti sedaj si bo vendar naše delavstvo na jasnem. — Ni več ne rdečih, ne plavih narodnih organizacij, sedaj imamo računati samo z »rrneno« organizacijo in ta organizacija je od delodajalcev — je podjetniška delavska organizacija. V vseh državah je tako: Imamo krščanske socialiste in marksiste in to bo tudi vedno ostalo. Imamo pa tudi rmene in te bo delavstvo iztrebilo. Naše slovensiko delavstvo jih mora in jih tudi bo! Tako se ne delal Delavska zbornica je last vsega delavstva v Sloveniji, ki plačuje za njo svoje prispevke. V Delavski zbornici so zastopane vse delavske organizacije in zbornica mora delati to, kar sklene upravni odbor, v katerem sedijo marksisti (levi in desni), krščanski socialisti in žalibog po zaslepljenosti delavstva tudi zastopniki rmenih organizacij (narodni). Ko je prevzel resor ministrstva za soc. politiko naš tovariš dr. A. Gosar,, je takoj pozval Delavsko zbornico, da pošlje k njemu zastopnike, da se ž njimi pogovori in sporazume o korakih, ki jih hoče takoj poduzeti v dobrobit delavstva in delavskih institucij. Istotako Je dr. Gosar pozval D. Z. v Ljubljani, da mu predloži razne osnutke pravilnikov, ki jih hoče izdati v zaščito delavcev in poslal sam nekaj osnutkov v izjavo. Takoj se je opazilo, da je zaprnai nov veter iz ministrstva za soc. politiko. Pa poglej! Socialistične strokovne zveze so sklicale takoj za tem v Mestnem domu v Ljubljani delavski shod z dnevnim redom: Naše zahteve do nove vlade. In na tem shodu je sodrug Svetek, predsednik. marksističnega kluba DZ, poročal o predlogih »Delavske zbornice« tako, da so dobili navzoči vtis, da so to predlogi in zahteve samo socialistov in da je Del. zbornica neka institucija marksističnih organizacij. Pribijemo: Delavska zbornica je naša skupna last in predlogi DZ so naši skupni in sporazumni predlogi. K temu bi pripomnili še to: Takrat, ko so bili na vladi Kristan, Bukšeg in Simonovič, takrat ko se je začelo naše socialne zakone vedno bolj tlačiti k tlom, takrat, ko se je dr. Gosar boril proti davku na ročno delo in smo pozivali v »Pravici« marksiste k akciji, takrat ko je dr. Žerjav izdal nesrečni pravilnik o »Bratovskih skladnicah« itd., takrat socialisti shodov niso sklicevali. Pa prav je, če jih sklicujejo vsaj danes saj dr. Gosar rabi opore vsega delavstva, ali ti shodi naj bodo stvarni in objektivni, najmanj pa je prav, če se na takih shodili izrablja Delavska zbornica in da se laki shodi nazadnje razvijejo v babilon prepirov med levim in desnim krilom marksistov. Jugoslovanska strokovna zveza. Mariborsko okrožje. Občni zbor mariborskega okrožja JSZ se bo vršil v nedeljo, 13. marca ob 9 dopoldne v društveni sobi na Koroški c. 1. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelnika, tajnika, blagajnika in nadzorstva; 3. odobritev računskega zaključka; 4. volitev načelstva, odsekovnih odborov in nadzorstva; 5. sprejetje poslovnika za mariborsko okrožje; 6. slučajnosti. — Vabimo vse člane, da se obč. zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor. Strokovna zveza rudarjev. Zagorje. V nedeljo, dne 6. t. m., popoldne ob treh se je vršil pri nas občni zbor skupine rudarjev. Poleg lepe udeležbe rudarjev sta se občnega zbora udeležila tudi člana načelstva JSZ tov. Srečko Žumer in Jože Rutar, iz Trlx)velj ipa je prihitel tudi oblastni poslanec tov. Filip Križnik. Občni zbor je otvoril in vodil skupinski predsednik tov. Vertov-šek. V imenu centrale JSZ je občni zbor pozdravil njen I. podnačelnik tov. Žumer in nam v svojem govoru, nazorno pokazal edino rešitev delavstva v strokovni organizaciji ter nas bodril k vztrajnemu in odločijemu 'delu za čim večji razmah naše organizacije, ki naj bo vsem nasprotnikom v zgled in spodbudo. Tov. Rutar nas je tudi bodril k čim večji delavnosti, predvsem pa je priporočal, da čim bolj razširimo našo »Pravico«. Občni zbor je pozdravil tudi oblastni poslanec tov. Križnik in nam razjasnil delo v oblastni skupščini. Občni zbor je potekel v znamenju velike resnosti in odločnosti za delo v organizaciji pri vseh navzočih članih. Po poročilih odbora je bil predlagan staremu odboru absolutorij, kateri predlog je bil soglasno sprejet. Pri volitvah so prišli v odbor tovariši, kateri že vnaprej garantirajo, da bodo vodili skupino po pravi poti v korist organizacije in delavstva. Tovariši, časi so resni in zahtevajo aktivnega sodelovanja vsakega posameznega člana. Zato z veseljem in s pogumom na delo za čim lepšo bodočnost! Državni cestarji. Seja načelstva društva državnih cestarjev se bo vršila, ako ne bo prej kaj važnega, v nedeljo, dne 27. t. m., v Ljubljani. Ako bo tajništvo prejelo ta čas že osnutek novega cestnega zakona., bodo k seji povabljeni tudi zastopniki skupin. Vsem skupinam! V prihodnjih dneh odpošlje tajništvo okrožnico vsem članom in apel neorganiziranim cestarjem. Živimo v času ko pridobivajo strokovne organizacije na svoji važnosti. Ali naj še nadalje stoji nekaj tovarišev ob strani in čaka na boljše čase, ki jih bodo priborili drugi? Okrožnica se naj pošlje na vse proge. Eventuelni zaostanki čla,najine se naj pošljejo s prihodnjim obračunom, v katerem naj pošlje vsak tudi naročnino za »Pravico«, ki je naše glasilo. Tajništvo. Občni zbor državnih cestarjev v Kranju. V nedeljo 6. t. m. se je vršil v Kranju redni letni občni zbor skupine društva državnih cestarjev, ki je bil dobro obiskan. Centralni tajnik tov. Gajšek je poročal o delu društva, stanju zahtev, ki so bile poslane vladi in o novem cestnem zakonu, ki ga pripravlja minister ing. Sernec. K poročilu se je razširila živahna debata o potrebi in važnosti organizacije za drž. cestarje in so navzoči izrazili obžalovanje tistih tovarišev, ki še stoje ob strani. Pri vo-tvah je bil izvoljen stari odbor soglasno, ker je bil tudi absolutorij ^ pohvalo soglasno sprejet. Sprejet je bil tudi soglasno sklep, da se vsi člani obvezno naroče na »Pravico«, ki se plačuje skupaj s članarino,, kakor je sklenil tudi občni zbor v Celju. To se mora zgoditi pri vseh skupinah, da bo »Pravica« lahko prinašala važne članke, poročila in okrožnice za člane. Sprejet je bil med drugim tudi sklep, da se zahteva osnutek novega cestnega zakona na vpoglec in, da se skliče v svrho proučitve Sti kona zasiopnik,e skupen ma posvet v Ljubljano, kadar dobimo osnutek. Tovariši ao končno izrazili željo, da bi st letos poleti sešli vsi skupaj na Brezjah. Tovariši! Izvršimo in držimo se sklepe\ občnega zbora, pa uspehi ne bodo izostali. Naše zahteve. Tajništvo društva drž. cestarjev je opozorilo ministra za javna dela na zahteve, ki so bile sprejete na lanskem kongresu v Celju, posebno na zahtevo o osemurnem delavniku, dežnih plaščih, da se najme dovolj pomožnih delavcev, da se izdajo enotni službeni predpisi v slovenskem jeziku itd. Dalje je tajništvo opozorilo ministra na razne važne zahteve v materialnem pogledu in zaprosilo ministra, da pošlje osnutek cestnega zakona v pretres tudi društvu državnih cestarjev, predno se predloži parlamentu. Agitirajte za ..Pravico ! Poselska zveza. Občni zbor. V nedeljo ,dne 6. t. m, se je vršil letni občni zbor Poselske zveze v Mestnem domu v Ljubljani. Udeležba jo bila lepa. Iz poročil odbornic je bilo razvidno da se je tudi v preteklem letu naša »Poselska zveza« pod vodstvom univerzitetnega profesorja g. dr. Ehiv licha dobro razvijala. Saj je samo fond za zgradbo poselskega doma narastel od sto nad stoštirideset tisoč dinarjev. Posredovalnica dela je svoje poslovanje zelo razširila in izpopolnila. Po poročilih odbornic je govoril gl. tajnik Gajšek o stanovski, krščanski in organizacijski zavesti, ki mora vladati v srcih vseh članic. Govoril je še o važnosti »Pravice« za služkinje. Izvajanja so navzoče sprejele z velikim odobravanjem. Po stvarnih in navdušenih pripombah g. dr. L. Ehrlicha, se je večina navzočih navdušeno izjavila, da naroči »Pravico«. Storili so se važni sklepi za bodoči razvoj in epopolnitev organizacije. Nekaj podatkov o konvencijah. (Konec.) Priporočila ali rekomaiulacije. S priporočili so se pečale četrta, pela in 'šesta konferenca Mednarodnega urada dela. Predmet teh priporočil so tvorila vprašanja izseljevanja in priseljevanja na podlagi zbranega statističnega materiala. Nadalje vprašanja, kako naj bi se uredila na mednarodni podlagi inšpekcija dela; kako naj uporablja delavec svoj prosti čas; v enakem postopanju domačih in tujih delavcev pri zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode; končno vprašanje 24 urnega nedeljenega tedenskega počitka v steklarski industriji. Postopanje naše države. V smislu statuta Mednarodnega urada dela bi morala sprejeti konvencije vsaka članica v teku 12 ali vsaj v teku 18 mesecev. Seveda prisilnih sredstev v slučaju nesprejema Mednarodni urad nima. Ravno v tem je pa hiba. Ne samo naša država, ampak večina držav še ni prejela nekaterih zelo važnih konvencij n. pr. o 8 urnem delavniku. i-*ri nas ni dosedaj sprejeta niti ena konvencija. Sicer je predložila vlada pod pritiskom razmer v pretečenem letu prvih 12 konvencij, da se uzakonijo. Svoj predlog je motivirala s tem, da ne ipose-,a teh 12 konvencij bistveno v že obstoječo socialno zakonodajo. Nadaljnjih 8 konvencij je predložila le v vednost, ostale tri pa niti v vednost ne. S takim postopanjem se delavstvo nikakor ne more in ne sme zadovoljiti. Med konvencijami, ki so predložene samo v vednost, so vse nadvse važne, v prvi vrsti pa konvencija o 8 urnem delavniku, konvencija o absolutni prepovedi nočnega dela v pekarnah, konvencija o prepovedi svinčenega belila, konvencija o poljedelskih delavcih in o mornarjih. Torej problemi, ki ne dovoljujejo odloga. Ostale tri, ki niso bile predložene niti v vednost, so tudi važne, predvsem konvencija o nadzorstvu na izseljeniških ladjah. Naloga delavskih organizacij je, da nastopajo v skupnem boju, da se pred-lože in uzakonijo vse konvencije, katere je predložil Mednarodni urad dela naši državi. • P. Rozman: Samopomoč. Temeljni program organizacije Strokovne zveze viničarjev je, dvigniti viničarski stan gospodarsko. To se pravi, priboriti poedinemu viničarju človeka dostojno eksistenco, mu isto zasigurati in ob neugodnih prilikah, ko mu grozi nesreča, bodisi v bolezni ali drugače, priskočiti na pomoč ter ga obvarovati, da v usodnih trenutkih ne pade v dolgove ali pa v popolno gospodarsko propast. V tem oziru mora biti naša organizacija-prva in največja zaščitnica viničarjev, predvsem še zato, ker si posameznik nikdar ne more pomagati sam, in tudi ne v zadostni meri njegova bližnja okolica. Pri uspešnem udejstvovanju teh stremljenj mora priti združenje v vel.ko moč vseh posameznikov. Mora priti dobro urejena stanovska organizacija, katera je edina zmožna podpirati gmotno svojega člana v trenutku, ko mu preti nevarnost. Viničarjev je vseh skupaj pri nas okroglo 40.000 družin. Pomislimo, kolika množica in da je ravno ta množica delavcev v socialnem oziru na najslabšem. Krivdo teh razmer nosimo poleg obstoječega kapitalističnega sistema v glavnem tudi mi sami. Nikdar se za skupnost nismo ganili, nikdar do sedaj se nismo pobrigali niti za svoj stan, kakor to vidimo pri drugih stanovih. Brezbrižnost, nezaupnost vase in sotovariša, čakanje, da bo dobro prišlo samo od sebe, vse to mora proč od nas. Stopimo odločno na plan, dvignimo vse naše življenjske sile, združimo jih v enoto, katera naj se zopet usmeri, samo za enim ciljem — medsebojna samopomoč. To je glavna rešilna vejica, po kateri j moremo priti v lepšo bodočnost. Moramo si pa to pot ustvariti sami, s svojim požrtvovalnim delom za skupnost, na podlagi krepke stanovske zavesti, vzajemnosti: vsi za enega, eden za vse. Zato, viničarji, vzdramimo se iz stoletnega sipanja, delajmo za svoje stanovske koristi. Storimo, da se napačna zamisel organizacije razblini pri vseh viničarjih, do zadnje koče, da se po vseh viničarskih okoliših izpelje dosledno naša organizacija: Strokovna zveza viničarjev s sedežem v Ljutomeru. Ko storimo to, nam l)o iz prispevkov številnega članstva dana možnost, ustvariti si velik organizacijski fond, iz katerega se naj daje članom podpora za slučaj bolezni, poroda, smrti itd. Organizirajmo se, zbirajmo majhne prispevke, toda vsi, ne samo nekateri, in si s tem ustvarjajmo koristi skupnosti in poedincev na znotraj, v zunanjosti pa ugled pri drugih stanovih. Pripravlja se v ta namen pri načelstvu organizacije vse potrebno in na bližajočih se občnih zborih skupin bomo razjasnili tozadevni nov načrt. Želimo pa, da se občnih zborov udeleže tudi neorganizirani viničarji. Tudi majhni posestniki se lahko poslužijo pri nas ugodnih pravic. Arkadij Averčenko — F. T.: Zdravi človeški razum. (Konec.) »Čujte, mar hočete, da zblaznim?! Tako ravnanje, kakršno je vaše, je zaničevanja vredno, — je prostaško — je nepošteno ...« Tujec je nagubančil čelo. »Nikoli ne ravnam nepošteno, — to si zapomnite! Kako mi imate pravico kaj takega očitati ?! Je mar neporabna moja zračna križarka? Izvrstna je! Je moj top mar slab? Mojstrsko delo je! Kaj torej hočete od mene? Sem vas morda ogoljufal ali prekanil?!« »Ponudili bi mi oklopnjak takoj spočetka!« ' »Dovolite!« je premišljeno rekel iznajditelj. »Vojna umetnost — in zlasti vojna tehnika se mora organično razvijati, če hoče, da je zdrava. Takšnih skokov pač ni, kakor vi men:te!« Nato sta oba molče sedela par trenutkov. General je napeto razmišljal, iznajditelj je mirno kadil svojo smotko. Sicer bi mu bil general najrajši znova povedal, da bi bilo bolje, če bi mu bil kdo drugi ponudil oklopnjak, pa se je bal, da mu bo tujec spet predlagal, ^Naj vas hudič vzame...! Živega...! Naj vas zemlja pogoltne...! Zvabili ste nas v zasedo, iz katere ne pridemo ven! Oplenite nas ... Kri nam izpijete ... Upropastite našo deželo... Kako se ime- nujete? Vsaj svoje ime povejte, da ga vemo preklinjati na vseh križiščih cest!« Tujec je bil poskočil. Njegov obraz, v katerem se je doslej skrival porogljiv nasmeh, je potemnel; njegova spodnja ustnica se je tresla od prikrite jeze. »Morete me psovati, kolikor vam je drago/ je dejal hladno. »Od tega ne boste vi pametnejši, in ne jaz neumnejši... Svojega imena vam ne bom povedal; če bi bili pa količkaj razumnejši nego ste, tedaj bi uvideli, da sem poosebljena logika, da sem naravnost zdrava človeška pamet! Vaš razum nasprotno je pa omejen, in to je tudi vzrok, zakaj ne morete, doumeti, da je vseeno, ali se Vaša dežela z neprestanim vojskovanjem unič1 v desetih letih ali v desetih minutah. • • Človeški genij je k vam govoril in vi " vi prismojenec, ga gonite od praga! To me sicer prav malo briga. Vsakdo se namreč osmeši in ugonobi, kakor pa*; more... Vi pa, vi seveda niste dovolj temperamentni, da bi napravili nagel in temeljit konec. Pozdravljeni!« To rekoč je tujec zaloputnil vrata ter zapustil vojno ministrstvo dežele, katere ime je pa za nas pač brez vsakega pomena... Krekova mladina. Priredi na praznik sv. Jožefa 19. marca 1927 ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu v Ljubljani proslavo petletnice- ustanovitve s sodelovanjem gojencev dramatične šole, pevskega zbora »Krekove mladine« (pevovodja g. Franc •Mihelčič) in železničarskega glasbenega društva »Sloge«. Spored: 1- Prihod gladiatorjev. Koračnica. 2- Delavke. Deklamira Anica Zalar, Ljubljana. 3. Naša pesem. Moški zbor. 4- Pozdrav. France Kordin. 5. Čar siren. Valček. 6. V Korotan. Mešani zbor. Odmor. Naša pot. Deklamira Albin Glasser, Jesenice. 3. Hlapec Jernej. II. slika. 9. Hrepenenje po domovini. Mešani zbor. 19. Govor France Terseglav. H- Kapitan Rimek. Koračnica. 12. Vstajenje. Simbolična slika z deklamacijo. Godba »Našo pesem«. Med posameznimi točkami godba. K obilni udeležbi vabi odbor. Tedenske novice. Za liripo je obolel tudi g. dr. Anton Korošec. V soboto in nedeljo se je bilo hati, da pritisne pljučnica, vendar se je bolezensko stanje v ponedeljek zboljšalo tako, da bo g. doktor po nekaj dne-vih zapustil bolniško posteljo. Petletnica Krekove mladine. Na praznik sv. Jožefa 19. marca ob polosmih 'zvečer proslavi Krekova mladina petletnico svoje ustanovitve v Ljudskem do-biu v Ljubljani. Spored je zelo lep in se Pričakuje velike udeležbe. Podpora za brezposelno. Ministrstvo za socialno politiko je nakazalo pretekli teden borzi dela v Ljubljani 20.000 Din, 'el.kemu županstvu v Mariboru pa 15 tisoč dinarjev. Po dolgem času zopet Prihajajo delavci, ki si v brezposelnosti morejo nikamor pomagati, do svojega prihranjenega denarja. Nerazumlji-v° pa se nam zdi, zakaj je borza dela v Ljubljani odredila, ali če že vsaj tako °d redi la ni, vendar pa dejansko izvaja t°, da daje brezposelne podpore samo oženjenim. Lahko se zgodi, da je brezposelni samec bolj potreben podpore bot drugi. Poročil« Delavske zbornice. Te dni *z.de poročilo o delu Delavske zbornice za Slovenijo v preteklem poslovnem leta 1926. Opozarjamo na knjigo zlasti funkcionarje naših strokovnih organizacij. Današnja Amerika. V ponedeljek, dne 44. t. m., ob polosmih zvečer bo priredil ^Prosvetni odsek Delavske zbornice« v Mesinem domu predavanje »Današnja Amerika« z lepimi barvanimi skioptič-ni>ni slikami. Pridite vsi! — Prosvetni 0(tsek Del. zbornice. Dečji (lom v Lukovici. V Uradnem Lstu z dne 22. februarja 1927, št. 20, Jo pravilnik selske dečje kolonije v Lukovici. Iz tega povzemamo, da je namen tega doma, zavarovati otrokom, ki se 11 m rajo oskrbovati v reji, v najnežnejši 9obi zdrav razvoj pri rednicah v Luko-yici in okolici s pomočjo državnega deč-Jega dispanzerja in pod njegovim nadzorstvom. Matere, ki bi želele oddati dvojega otroka v ta zavod, dobe vse potrebne podatke pri soc. higijenski zaščiti dece v Ljubljani, nasproti trgovine Šarabon, poslopje dež. bolnice. Izseljevanje v Kanado. V zadnjem ča-Su se je odpeljalo z ljubljanskega glav-’v\ega kolodvora 70 fantov v Kanado, večinoma gozdni delavci. Izseljenci so večinoma iz kočevskega, dalje iz logaške-in črnomeljskega okraja. V kratkem s° izseli iz omenjenih krajev še okoli ^90 mladih delavcev v Kanado. Izselje-vanje je letošnjo pomlad doseglo višek. Priseljevanje v Francijo. Francoska vlada je izdala naredbo, po kateri se ru°ra vsakdo, ki se hoče priseliti v b rancijo, izkazati z zdravniškim izpri-evalom, da nima nobene nalezljive borzni niti nobenega duševnega defekta er da je fizično zmožen za izvrševanje Čv°jega poklica. V kratkem stopi razen čga v veljavo zakon, po katerem se bo moral podvreči vsak priseljenik ob prekoračenju meje zdravniški preiskavi od strani francoskega zdravnika. Zahvala. Podpisani se zahvaljujem Jugoslovanski strok, zvezi in Strokovni zvezi rudarjev za meni nakazano naklonjenost in za pomoč v moji najhujši stiski, ko sem bil brez službe in brez sredstev za življenje, vržen od TPD na cesto (in še v času, ko mi je žena povila dvojčke). Obupaval sem že, ali resnično je, da kjer je sila največja je božja pomoč najbližja, to sem sedaj okušal. Prisrčno se tem potom zahvaljujem Jug. strok, zvezi za meni izkazano denarno pomoč v moji največji revščini. Jevnišek Matevž, Brnica Dol pri Hrastniku. Res živila so še draga, funt in dolar nam nagaja, z zlatom pa se ne odvaga, prava vrednost »BUDHHA« čaja! Akcija za korenito ozdravljenje stanovanjske krize v Ljubljani. Znano je, da je najhujša stanovanjska kriza pri nas predvsem v Ljubljani. Ze večkrat se je z raznimi več ali manj zasilnimi in začasnimi akcijami skušalo temu od-pomoči. Vendar je vedno bolj prihajalo do veljave prepričanje, da je treba tukaj odpraviti zlo pri korenini. Zato je mestna občina ljubljanska pozvala vse k podpisu 6 odstotnega obligacijskega posojila za zgradbo stanovanj. Kakor je pričakovati iz dosedanjih rezultatov, bo ta akcija uspela. Podpisane so že precejšnje vsote. Žalostna slika današnje mladine. Pretekli teden je v Rečici pri Bledu izvršil samomor dijak pete realke Vinko Kuhar, sin uglednega in premožnega mizarskega mojstra v Mokronogu. V začetku so mislili, da je storil to vsled slabega uspeha v šoli, pozneje pa se je pokazalo, da je fant zadnje čase zašel v slabo družbo in da je prav v zadnjem času doživel nekaj, kar ga je pripeljalo do tako nesrečnega konca. Trgovina z dekleti v Ljubljani. V zadnjem tednu je prišla policija na sled agentu dveh muslimanskih trgovcev iz Besne, Ludoviku Slaperju iz Ljubljane, ki je že dalje časa opravljal ta brezvestni posel. Svojim' žrtvam se je predstavljal pod različnimi imeni za slikarja umetnika in jim z obljubami, da bodo dobile dobro službo izvabljal denar in jih potem spravljal v Bosno. Pri zadnjem svojem poskusu pa je imel smolo. Na enak način kakor druge je hotel speljati v svoje mreže neko služkinjo iz Ljubljane. Izvabil je od nje že v Ljubljani 1000 Din in v Zagrebu zopet 500 dinarjev, na kar jo je odvedel v Šanac v Bosni. Tu sta jo trgovca z belim blagom zaprla, vendar se je dekletu posrečilo obvestiti o tem policijo, ki je premetene brezvestneže aretirala. Starši, pazite na svoje otroke, kam jih pošljete! Smrtna nesreča na žagi. V Sodražici na žagi trgovca Obersterja je delavca Karla Pavlina pograbil stroj, ga z veliko brzino ovil za obleko okrog osi ter tako butal ob tramovje z njim, da mu je čisto odtrgal obe nogi ter ga do golega slekel. Bil je seveda takoj mrtev. Star je bil šele 21 let. Kako uspevajo Vaši otroci? Ali ste jim poskusili skuhati za zajutrek Ziko? Ali ste kupili res pravo Žiko v rdečem zavitku? Ali ste upoštevali navodila, tiskana na vrečici? Vsled bede v smrt. V Mariboru se je obesil 56 letni upokojeni železniški kurjač Ivan Krauland. Po prevratu se je naselil v Mariboru in živel od prihrankov ter malenkostne pokojnine. Ker so bili prihranki izčrpani, službe ni dobil, od skromne pokojnine pa ni mogel živeti, si je iz obupa nad revščino vzel življenje. Nepričakovana smrt. V Rečici pri Zidanem mostu se je podal pretekli teden v sredo zdrav k počitku 40 let stari posestnik in cestar Fran Primožič. V četrtek zjutraj ga je šla žena poklicat, toda dobila je mrtvega v postelji. Ponoči ga je zadela srčna kap. Zapušča ženo in pet malih otrok. Nagla smrt. V pustni noči je šel v gostilno v Stari vasi pri Žireh Luka Lozar s svojo ženo. Opolnoči se je žena nenadoma zgrudila, zadeta od kapi. Mrtvo so naložili na voz in odpeljali domov. Pokojna je zapustila osem nedoraslih otrok. Dva dni pozneje je prav tako na naglo umrl njen sosed 79 letni Janez Tušar. Ko je“1šel v petek dopoldne ven, mu je postalo slabo in je začel klicati. Domači so prihiteli in ga spravili v hišo, kjer je kmalu izdihnil. Zopet požig na Gorenjskem. Nekaj časa sean že ni bilo več slišati o požarih na Gorenjskem, ki so se preteklo jesen kar vrstili. Dokler je ležal sneg so se zločinci najbrže bali, da se ne izdajo vsled sledu, ki bi se poznal na snegu. Pretekli teden pa je Mariji Fende v Orehovljah zažgala zločinska roka poslopje, kjer so shranjene butare. Vendar so ogenj še pravočasno opazili in ga pogasili. Opravičeno se ljudje bojijo zopetnih požigov. Zagoneten umor. Ob železniški progi Stara cerkev—Kočevje so našli pretekli četrtek razmesarjeno moško truplo. V mrtvecu so spoznali 18 letnega Otona Kautskega iz Mlake. Imel je razbito lobanjo, iz katere so silili možgani, truplo pa je ležalo v mlaki krvi. Kakor so izpovedali domači, je šel Kautsky na delo v »Tekstilno«, kjer je bil zaposlen. Za morilcem je uvedena preiskava. Avto je zgorel. V Podsredi se je pijani šofer Martina Vajdiča prevrnil z avtomobilom v jarek, pri čemer je počil rezervoar za bencin. Ko so avto postavili na cesto, je šofer pognal motor. Pri tern se je bencin vnel in avto je zgorel do ogrodja. Krekova mladina. Tečaj. Kot nekak zaključek k predavanjem, ki so se vršila pred časom po podružnicah Krekove mladine bo priredila centrala v dneh 19. in 20. marca tečaj predvsem za odbornike podružnic. Tečaj bo povsem tehnično organizatoričen. Pri tečaju bodo sodelovali organizatorji, ki imajo vsakodnevne skušnje v organizaciji tu in tam. Med drugimi bodo predavali J. Gostinčar, Fr. Terseglav, A. Kordin in drugi. Tudi udeležba obeta biti precejšnja. Podružnice so že prejele tozadeven program tečaja. Nekatere pa še niso prijavile svojih udeležencev. Naj to store čim prej. Tečaj se bo pričel na praznik sv. Jožefa ob 9 dopoldne. Iz centralnega tajništva. Pristopnic še nismo dobili od vseh podružnic, zato tudi tiste, ki so pristopnice že vposlale, še niso prejele članskih izkaznic. Zato naj se zamudnice požurijo, da ne bodo vsled njih oškodovane druge. — Tudi mesečnih statistik še ni! Kje so? Tovariš tajnik, tvoja dolžnost te kliče! — Kdor še želi naročiti »Socializem« dr. Kreka (izredno poceni 50 Din) ali »Krekove izbrane spise« I. zvezek (80 Din) naj se obrne na tajništvo. Izredna prilika! Moste. V torek dne 8. t. m., se je izvršila ustanovitev naše nove podružnice v Mostah pri Ljubljani. Sestanka se je udeležilo nad 40 fantov in deklet, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem tov. Gajška o ciljih in nalogah naše delavske kulturne organizacije »Krekove mladine«. Pristopilo je 31 članov in članic, ki so obljubili vse svoje moči in zmožnosti posvetiti naši mladi organizaciji za njen procvit in kulturno povz-digo delavstva. Dolga in srčna želja našega starega borca Keršiča in tudi naša, se je s tem izpolnila. Krekovci v Mostah! S korajžo in neustrašeno naprej! Preska-Goričane. V nedeljo 6. marca je imela naša podružnica svoj prvi redni občni zbor. Ta občni zbor je dokazal, da Krekova mladina v Preski živi in bo živela, kar zlasti dokazuje obilna udeležba članov na občnem zboru in poročila odbora o dosedanjem delovanju naše podružnice. Iz teh poročil je razvidno, da je naša podružnica ves čas svojega obstoja, kljub vsem težkočam, ki se ji stavijo na pot, v polni meri vršila svojo vzvišeno nalogo: izobraževati ubogi delavski stan. Zastopniki centrale in naši prijatelji so nam v bodrilnih besedah izražali željo, naj bi naša Krekova mladina bila res vodnica vsej mladini v našem delavskem okolišu. Na občnem zboru se je tudi izvolil ponovno stari odbor. Ta odbor nam jamči za dober in uspešen napredek naše podružnice. Upamo, da se bo naše delo še bolj poživilo, ker so obljubili svojo pomoč tudi naši prijatelji iz inteligenčnih krogov. Vam pa, krekovci, ikličemo: združimo vse svoje moči, ojačimo svoje vrste in uspeh je gotov! Trbovlje. V nedeljo 13. t. m. ob 4 popoldne se bo vršil sestanek vsega članstva naše podružnice in tudi naši prijatelji so prav vljudno vabljeni. Kdor bi I tozadevnega vabila ne prejel, naj vseeno gotovo pride. Pogovorili se bomo o vsem, kar je potrebno. Tovariši pokažimo, da smo disciplinirani krekovci. Vsi in točno! Sv. Miklavž. Naša podružnica je imela svoj III. redni občni zbor 20. iebru-arja v društveni dvorani, kateri je bil dobro obiskan od članov ter zastopnikov Krekove mladine Ljutomer. Navzoči so bili tudi zastopniki Bralnega društva Sv. Miklavž, zastopnik 'centrale tov. Peterlin, starši naših članov ter drugi naši prijatelji. Iz poročil odbornikov in odsekov, tamburaškega, dramatičnega in pevskega, katera so segala precej nazaj v preteklost, je razvidno, da je Krekova mladina delala. Pred volitvami novega odbora nam je tov. Srečko Peterlin v lepih besedah orisal dobo tlačanstva in sedanjega modernega suženjstva delavskega stanu, naglašal potrebo strumnih delavskih organizacij, poudarjal, čeprav smo mladi brez inteligence, smo vendar s svojo požrtvovalnostjo dosegli lepe uspehe v Krekovi mladini. Naglašal in poudarjal je, da gledamo posebno na to, da dvignemo naš delavski list »Pravico«, ga širimo posebno sedaj, ko ima za nas krekovce važno prilogo »Socialna kultura«. Člani so pazno sledili njegovim iskrenim besedam ter ga z odobravanjem za nje nagradili. Nato je bil izvoljen nov odbor, v katerem so pa z malimi izpremembami ostali stari odborniki. Po volitvah je bilo sprejetih več predlogov, nakar se je razvil živahen razgovor. Končno so podali tudi odseki svoja poročila z akademijo odsekov v dobro zamišljenem in lepo izvedenem programu. Nato je še tov. Mir v kratkem sklepnem govoru opozoril člane in odbornike na njih dolžnosti v bodočem letu ter z besedami: z veseljem se oziramo v preteklost, z zaupanjem pa gledamo v bodočnost, zaključil lepo uspeli občni zbor. — Krekovec. Dopisi. Zagorje ob Savi. Toliko kot ta pred-pust, se pri nas še ni zlepa norelo. Prednost hočejo seveda imeti gospodje narodni socijalisti. Njihova kulturna organizacija je imela kar tri nedelje maškerade. Zelo smo radovedni, če re§ »Bratstvo« nima drugega v programu, kot prirejati veselice. Menimo, da ravno v Zagorju bi se dalo vse kaj več storiti, vendar od te organizacije ni nič slišati. Maske brez dvoma niso izraz bede, katere je po revirjih že toliko, da so je vse ceste polne. Začnimo drugače! — Ta mesec se začno graditi tri nove hi* šice, katere bo zidala »Ljudska stavbna zadruga« za svoje člane. Ker bo pri stavbah precej dela prosi zadruga vse delavske prijatelje, da bi žrtvovali kako uro dela za dobrobit svojega bližnjega. Skrb za zdravje. Hrana. Človekova prehrana ima namen, porabljene snovi in moči oživiti, zakaj človeško telo se nahaja v neprestani izmenjavi, v rednem gibanju vseh svojih delov; pri tem pa se porabita snov in moč. Kakor so živila različna, tako je različna tudi prehrana; ona je odvisna od vrste in načina pripravljanja (surova, kuhana, pečena itd.). Izmenjava jedil tudi ni brez vpliva. Živali žro brez pomisleka in izbero vse, kar spada k njih prehrani, toda če boš dal n. pr. prašičem kakšno jed, ki ni ustvarjena za njegovo naravo, jo bo pametno pustil in se je ne bo dotaknil. On žre, recimo, kuhan, stolčen krompir, toda suho ali kuhano seno bo pustil. Človek pa se nahaja v tem oziru, žalibog, pod živaljo, kljub svoji pameti in razumu. Mi ljudje jemo v splošnem 1. veliko preveč, 2. prepogosto, 3. gledamo v prvi vrsti na to, da nam diši in ne na to, če je jed zdrava in če ne škoduje. Ne smemo se potem čuditi, da je večina ljudi bolna na želodcu. In če je bolan želodec, potem je bolan cel človek. Če hočemo soditi, kakšna živila so za človeško zdravje prava, moramo preiskati 1. kakšne redilne snovi človek sploh potrebuje, in 2. v katerih živilih se nahajajo potrebne redilne snovi. V tretji vrsti pride v poštev tudi vprašanje, katera živila z Tedilnimi snovmi so najcenejša. Najvažnejša redilna snov, ki jo človek potrebuje, je beljakovina. Beljakovina se nahaja v manjši in večji množini v vseh živalskih in rastlinskih živilih. Beljakovino potrebujejo vsi človeški organi in nobeden izmed njih ni brez nje. Ona dela kri, sesa vase kisik in ga oddaja s krvjo vsem organom. Pri tvoritvi mišic je beljakovina naj važnejši del, in ker so .mišice tako rekoč naša moč, je beljakovina prvi faktor, ki se mora vpo-števati pri prehrani. Druga redilna snov je mast. Ona obstoji iz ogljika in vode in se v tenkih črevesih s pomočjo žolča in predvsem kisika, vdihanega zraka kemično razredči. Mast učinkuje' torej v telesu rav-notako kakor olje v svetiljki. Ona dela gorkoto in s to življenjsko moo. Tretja, neobhodno potrebna redilna snov so ogljikovi hidrati, predvsem sladkor. Tudi ti delajo gorkoto telesu, kakor mast. — Zelo važne so redilne soli, ki so ravnotako potrebne telesu kakor prej navedene redilne snovi. Redilne soli so na primer spojine s kalcijem, kalijem, natrijem in železom. Te potrebuje človek v letih razvoja najbolj. Otrok, ki bo jedel hrano, v kateri je premalo železa, bo postal bledičen in njegova kri bo zanič. Ce dobi otrok hrano, ki vsebuje premalo kalcijevih soli, bo dobil angleško bolezen (rahitis), ker mu primanjkuje sredstev za tvorjenje kosti. Ta sredstva pa imajo v sebi ravno kalcijeve soli. Slednjič moramo omeniti še vodo. Tudi ta je neobhodno potrebna pri tvoritvi krvi, sokov in celo organov. Ce vzamemo povprečno merilo, potrebuje normalen, odrastel človek vsak dan 110 gramov beljakovine, 00 gramov masti, 500 gramov ogljikovih hidratov. Treba je torej jesti taka živila, ki vsebujejo največ beljakovine, masti, ogljikovih hidratov, redilnih soli. Največ vredna jed je mleko, za tem pride sir, nato stročnina ali sočivje. čitajte »Pravico«! Za žene in dekleta. Madeži od jajc na srebrnih žlicah. Srebrne žlice, v jajčnih jedilih namočene dobijo rumeno ali rjavo barvo, ki se da le težko odstraniti. Majboije je, če take žlice snažimo z navadno kuhinjsko soljo ali pa s finimi, presejanimi sajami in jih potem izdrgnemo s finim usnjem rokavic. Madeži od tinte v lesenih tleh izginejo, če se pomočijo z razredčeno solno kislino in s čisto vodo umijejo. Pri starih madežih je treba pustiti dalje časa solno kislino učinkovati. — Ali: Za sna-ženje madežev si pripravimo dve zmesi, in sicer pivo, ki obstoji iz enega dela citronove kisline, dveh delov nasičene raztopine boraksa v vodi ter iz desetih delov vode, in drugo, ki obstoji iz treh delov nasičene raztopine apna in iz šestnajstih delov vode. Madež na tleh namažemo s prvo tekočino, preostalo mokroto pa izsušimo s pivnikom.. Potem pomočimo madež z drugo tekočino, vsled česar izgine. — Iz lesa se odstranijo madeži od črnila tudi tako: 200 gr koncentrirane angleške žveplene kisline vlijemo polagoma in previdno med stalnim mešanjem v dva litra vode (ne narobe!). Madež se oddrgne najprej z vodo in s peskom, potem se polije s tako razredčeno žvepleno kislino in se dobro izmije z vodo. Razno. Plemenita duša. Holandski ribič in mornar Dorus Riik je praznoval pred kratkim 80 letnico svojega rojstva. Iz vse Holandske so mu prihajale čestitke. [ Tekom svojega življenja je rešil življenje ' 011 ljudem. Težke sitrbi HO letnega starčka. V ; bližini Curiha je umrl »0 letni starčev Piister. Mož je posvetil zadnjih par let izključno sumi za svoj pogreb, in ap ra vil si je krsto, kupil prostor za grob, izkopal lastnoročno jamo, jo obzidal z betonom in položil vanjo krsto. Dejal je, da tako važne stvari, kot je njegov pogreb, noče prepustiti kaikim malomarnim sorodnikom. Vojna napoved kobilicam. V Dagestanu in Astrahanu v Rusiji bodo uničevali letos kobilice s pomočjo aeroplanov. V to svrho se pripravlja 130 aeroplanov, (ki bodo metali na mrčes strupene praške. Leopard pred sodiščem. Pred berlinskim sodiščem se je vršila razprava proti nekemu človeku, ki je imel v svojem stanovanju mladega leoparda. Obtoženi je sedel na zatožni klopi s svojim leopardom v naročju. Božajoč lepo žival, je pripovedoval, kako ljubezniv je njegov ljubljenec, da je uljuden, miren, ponižen in ubogljiv bolj kot druge domače živali. Sodnik je bil skoraj že prepričan, da je leopard zelo udomačen in nikomur nevaren. Toda nenadoma je skočil leopard na sodnikovo mizo. Sodnik, zapisnikar, priče, orožniki in drugi so v trenotku izginili pod mize, v omare in skozi vrata. Nastala zmešnjava se je polegla šele -tedaj, ko je gospodar vznemirjenega leoparda pomiril ter ga tudi trdno zvezal. Drzni leopardov skok na sodniikovo mizo je seveda na sodnika, ki je bil prestal toliko strahu, vplival tako, da je njegov gospodar pravdo izgubil ter moral oddati svojega ljubljenca v živalski vrt. NAJCENEJŠE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ST. 3 PODRUŽNICI: TRG TABOR ST. 4, BORŠTNIKOV TRG ST. 4. • Za kratek čas. Hudi časi. Nek trgovec se je pritoževal drugemu o slabili časih: »Celo mili" jonarji propadajo. Oni dan sein pogledal skozi okno tuKajšnjega najbogatejšega trgovca in sem videl, da sta njegova žena in hči istočasno in skupaj igrali D® enem in istem klavirju!« Dober odgovor. Bankir zaide v denarne stiske. Hitro brzojavi svojemu dolžniku: »Kje je ostal denar?« — Brzojaven odgovor je kmalu dospel: moji blagajni!« Iz verižniških krogov. Hčerka: »Ma* ma, kako pa zgleda metla?« — Mati: »Ljubček moj, tega pa jaz ne vem. Morda se bo babica še spominjala. Njo vprašaj!« Dobro priporočilo. Živinozdravnic kmetu: »Kako da pridete k meni vi z zlomljeno nogo?« — Kmet: »Veste go* spod doktor, zadnjič ste mojega vola krasno pozdravili, zato imam do vas veliko zaupanje.« V mislih. A.: »V hotelu sem med kosilom srebrno žlico pofulil — v mislih.« — B.: »Kako v mislih?« — A.: »I no, mislil sem, da je srebrna, je pa le ci-nasta.« Vrednost denarja. Vrednost denarja: za 1 dolar dobi* 56.75 Din; za 100 frankov 225 Din; ®a 100 lir 249.50 Din; za 100 avstrijskih šilingov 800 Din; za 100 čeških kron 168.25 Din; za 100 nemških mark 1348.50 Din. Pierre L’ Ermite: lena z zaprtimi ofml. Iz francoščine prevedel L. Tu v tej košarici je na koščke raztrgan papir s hišno označko in Melanija hitro spozna na odlomku pisavo Ludovika Hugha. O, to mora biti pač skrajno pomembno!... Boječ se iznenadenja, hiti tedaj Melanija, da pobere iz košarice z vso tankovestnostjo kosce pisma: to gre lahko, kajti papir je modrikast in se Joči od vseh ostalih. Ko ima vse kosce v svojem predpasniku, izprazni jerbašček na mizo, da bi se uverila, da ne pušča ničesar, kar bi ji moglo pomagat^ da vzpostavi to dokazilno listino. Odslej naprej je vsa srečna v svojem peklenskem upanju: pregleda, ali je vsaka stvar pravilno na svojem mestu, zapre vrata in odbrzi nazaj v kuhinjo. Deset minut nato stopa Marija Durand, potem ko je bila pobožno pri maši, v svojo sobo. Pred zrcalcem, pribitimi na steni, se razplete in dene na plave lase belo čepico... Za sekundo vzbudi njeno pozornost nekaj neznanega, ki plava v zraku. A to prerahlo opozorilo ne seže dalje; in ker jo je maša res utešila, gre skoraj smehljaje se v kuhinjo, kjer pripravlja Melanija, ketr se je — in ne brez vzroka — zakasnila, v naglici rdeče redkvice za kosilo... Dvanajsto poglavje. Iste nedelje... ob enajstih zvečer, v hiši Hu-ghovih vse spi. Vse... razen Melanije. Topot ni zaupala tajnosti Celestinu. Maščevanje je naslada bogov... Melanija hoče slastno uživati njen peklenski napoj čisto sama. Napolnila je do vrha petrolejko, zakaj delo utegne biti dolgotrajno. Toda kakšna slast, nadaljevati po vrsti ta odkritja drugo za drugim! Živahno se namesti. Najprej pričvrsti z iglamii na smrekovo mizo stavke, ki se zde, da spadajo skupaj. A kaj kmalu postane obnavljanje težavnejše, ker je pisano na pravi in na obrnjeni strani in ker je ta prebrisana Marija raztrgala pismo na včasih zelo majhne koščke. Melanija bo prebdela pri tem, če treba, celo noč! Stvar tako godi njeni mržnji..., tako pomirjuje rezkost njenih rumenih zob... in je tako zanimiva!... Proti eni zjutraj je Melanija skoraj vzpostavila prvo in četrto stran. Kar oči jo skele tega! Kljub temu se ji ti dve uri nikakor nista zdeli dolgi, s tako strastjo je delala. In kakšen je že uspeh! Že samo s tema dvema stranmi ima možnost, da vrže Marijo stokrat skozi vrata, če ostane gospe Hughovi še malo srca. Njena vzpodbujena radovednost jo napravi iznajdljivo, kar se tiče druge in tretje strani. Najprej prepiše s svinčnikom prvo in četrto stran. Potem razredči malo zelo lahkega lepila in prilepi koščke, da bi mogla na en mah obrniti obe strani v celoti. Ta posel ji vzame eno urico. Ko je prepisala srednji dve strani, začne zopet v nasprotni smeri. Zarja je že belila drevesa v vrtu, ko je Melanija prepisala in pritrdila med dva lista prozornega papirja dokument, ki je imel postati kar moč odločilna obtožnica zoper Marijo. Kakor da bi si ga hotela za večne čase utisniti v spomin, je prebrala nato Melanija še zadnjikrat pismo Ludovikovo, najdeno prav v košari Marije Durand in tako skrbno raztrgano: Srček moj! Vem, da nisi zadovoljna s Tvojim starim ljubčkom. Veruj mi, da to ni moja krivda. Ti si sama, prosta, ali vsaj približno. Jaz pa sem zavisen od staršev in odi tovarne... te strašne tovarne! So trenutki, ko trepetam, da bi doma česa ne opazili: prav zaradi tega se izogibljem kar moč srečanja s Teboj. Gotovo veš za strašni nastop, ki sem ga imel nedavno z očetom; primoran sem, biti skrajno previden, da se izognem ponovni povzročitvi takšnega nastopa radi Tebe. Bil bi v ostalem usoden za naju oba..., to dobro veš. Kaj ne? Mislim si, da rabiš denar in da se zato toliko prizadevaš govoriti z menoj. Sedaj sem, žal, čisto suh; čim pa se bo moja denarnica napolnila, pridem Tvoji na pomoč. Verjetno bo to proti koncu tega meseca. Zaključek: P°/ trpljenje..., pamet!... In predvsem verjemj, navzlic mojemu zadržanju, da ti je Tvoj ljubi iz srca zvest in da Te nežno poljublja. Ludovik. P. S. — Predvsem raztrgaj, kot si mi obljubila, to pismo v čim manjše koščke. Ko je Melanija petič prečitala to pismo, se j1 je izvil smeh... »A, Marija Durand..., kosci niso bili dovolj majhni!... Le vedi se ponosno ..., prezirljivo . • • Sedaj te pa držim ... in držim te dobro!...« In prsti kuharice so se stisnili prav tako kot kadar je dušila goloba ali davila raco... Trinajsto poglavje. Ne da bi se slekla, se vrže Melanija za dve uri na posteljo in njeno kratko spanje je polno najpri* jetneših sanj. Zjutraj je kazala nasproti Mariji uslfužnost, ki se je tej zdela prav nenavadna. Velikodušno je ponudila Melanija svoji žrtvi kavo s smetano, pražen kruh in presnega masla, namenjenega gospodi. Od časa do časa se ni mogla ustavljati nasladi, da jo pogleda postrani. »Ah, mlada vlačuga, če bi ti vedela, kaj t* Melanija pripravlja!...« In bila je v resnici žlidane volje v popolnem veselju, ki ji je dajalo drug izraz. Čim je Marija tako okrepčana odšla pospravljat sobe, je stopila Melanija h gospe Hughovi P° navodila za jedilni razpored. Zoper svojo navado ni ogovarjala nobene jedi in sprejela brez besedi ledveno pečenko z zelenjavo, proti kateri se j® navadno upirala. Mudilo se ji! je, da pride k svoji »jedi«. Edino ta jo je danes zanimala. »Gospa, zdaj jo pa držimo!...« »Koga pa?« vpraša gospa Hughe, katere mish niso bile tako izključno zavzete z določeno snovjo kot kuharičine. »Koga ...? Vprašate, koga!... Ampak kog8 drugega kot Marijo Durand!« »Ah da..., Marijo Durand... Uboga moja M®* lanija, pomislite, da ura ni še niti devet!.. x i* __ SOMIŠLJENIKI! ALI VESTE, KJE JE VAŠE ZBIRALIŠČE? V konzumski kleti v Ljubljani, Kongresni trg 2, dobite poleg dobre postrežbe tudi svoje somišljenike. Tu se točijo izborna vina Osrednje vinarske zadruge. Za »Jugoslovansko tiskamo«: K. Ceč. Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar. Urednik: Srečko Žumer.