T mm v mm dne ra. lonra 1924. Posamezna številka stane 2 Din. Ш9 LIL Naročnina za državo SHS'. да mesec .«■».., Din 20 te pol leta . * e . , .120 ia celo leto .. . . . . 240 za inozemstvo i mesečno ....... Din 30 Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 f inozemstvu.... . 60 Cene lnseraiom: Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2'—. večji 0^1%! "tid 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din V— in 4 —, oglasi v uredniškem lielu vrstica po Din 6'— Pri večjem naročilu Dopust. Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljku tn dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj, PcSioiiia plačana v cciovial Urednlltvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi •e ne vračajo i nofrankirana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 328- Političen list za slovenski narod. Uprava Je * Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.349 (za inseratc) Sarajevo 7.563. Zagreb 59.011. Praga in Dunaj 24,797. Francoski katoličani. Nova francoska vlada, ki jo tvorijo takozvani radikali s pomočjo socialistov, je odločno protikatoliška. Zato je umevno, da зе francoski katoličani s precejšnjo vznemirjenostjo sprašujejo, kaj jim bodočnost prinese. V uajbolšem slučaju se bo sedanje več ali manj znosno stanje nadaljevalo, verjetno pa ni. Po vsej priliki se začne zopet cerkvi neprijazna politika, čeprav ne v tisti fanatični obliki, kakor se je vodila pod Com besom. Kateri so vzroki, da so volitve za katoličane v Franciji rodile tak neugoden rezultat? O tem si je vsa katoliška javnost danes več ali manj na jasnem. Vzrok je ta, da se francoski katoličani še do danes niso politično organizirali. Pokazalo se je, da je princip, po katerem naj bi se katoličani omejili na izključno versko in karitativno, oziroma kulturno delo, politiko pa prepustili drugim, za katoličane škodljiv in da je zgolj v interesu svobodomiselstva. V nacionalnem bloku, ki se je iz patri-etičnih ozirov stvoril med vojsko, so francoski katoličani videli zadostno garancijo svojih verskokulturnih interesov, dasi je obstojal iz strank, ki so pozitivno vero več ali manj izločile iz javnega življenja in zagovarjale notranji verski mir bolj iz ozirov oportunitete. Večina francoskih katoličanov se je pa tudi z notranje- in zunanjepolitičnimi smernicami tega bloka preveč identificirala in tako po nepotrebnem prevzela odgovornost za njegovo socialno-re-akcionarno in liberalno - nacionalistično mer. Ce bi bili katoličani samostojna poli-ftena stranka, bi bili lahko med desnim in levim blokom svobodno odločevali in si tako ohranili na obe strani svojo neodvisnost ter imeli ugodno parolo za volitve. Postopanje večine francoskih katoličanov je tem menj umljivo, ker je bivša zbornica imela izvrstnega, uglednega in svetovnoznanega zastopnika krščanskega socializma, Marc Sangniera. Toda velika večina francoskih katoličanov ga je ovirala, namesto da bi ga podpirala. Bil jim je preveč demokratičen, socialen in pacifističen. Rajši so se cepili med fašistovske ro-jaliste in liberalne republikance-desničar-je. Saj je razumljivo, če obstojajo med katoličani različne nijanse v umevanju sodobnih političnih in socialnih vprašanj. Tako je v Nemčiji, v Italiji, v Avstriji, v Belgiji, na Nizozemskem, v Angliji in drugod. Toda skupna vez svetovnega nazora ravno katoličanom najbolj omogoča, da te nijanse izravnajo in najdejo enotno smernico za zdravo politiko srednje črte, vsled česar so ravno katoliške ljudske stranke danes emi-nentno realne, res državo ohranjujoče stranke. Francoski katoličani pa žalibog tega niso razumeli in so padli v ekstrem nacionalističnega desničarstva ter socialnega zastoja. Tako se je moglo zgoditi, da so se zavzemali za izvolitev fanatičnega šovinista, zida Mandla, kojega kulturni nazor je brezverski in ki ni bil izvoljen, kar je blamažo še bolj povečalo in nad čemer so se izvenfrancoski katoliški krogi po pravici zelo škandalizirali. Seveda tiči za vsem tudi neki globlji razlog. Vodivni francoski katoliški krogi so slejkoprej napram načelom demokracije nezaupljivi. Tako je bilo pred veliko francosko revolucijo, tako za časa Napoleona, tako zopet ob burbonski restavraciji, tako leta 1830., tako leta 1848., za časa tako-zvane tretje republike, ko so se vodivni katoliški krogi zavzemali ali za rojalizem ali pa za reakcionarno krilo republikancev. Iz tega se deloma razlaga žalostni fakt, da je še danes večina ravno kmetskega prebivalstva Francije katolištvu neprijazna, ker združuje z duhovnikom takoj predstavo o povratku fevdalizma in aristokracije. Seveda je temu kriva tudi velika materijalizaci-ja ravno širokih slojev na deželi, ki v svojem blagostanju nimajo več smisla za duhovne vrednote. Versko-preporodivno gibanje je pognalo v Franciji korenine bolj v velikomeščanski inteligenci, med znanstveniki in literati ter delom dijaštva nego med preprostimi delovnimi sloji. Na vsak način stoji, da je temeljna napaka francoskih katoličanov ta, da si niso ustvarili politične organizacije. To je tudi za nas poučno, ker se trudi naš liberalizem, kako bi ljudem dopovedal, da katoličanom Odmevi občinskih volitev med srbskimi radikali. Belgrad, 18. junija. (Izv.) Današnje radikalsko »Vreme« prinaša ponovno poročila o izidu občinskih volitev v Sloveniji. Poroča: »V nedeljo so se pričele v Sloveniji občinske volitve. Vendar še vsi izidi niso znani. V ljubljanski okolici so sedaj znani izidi v 33 občinah. V teh občinah je dobila SLS 320 odbornikov, SKS 50, SDS 20, komunisti 29, socialisti 34, gospodarske stranke 15, ostale skupine, ki so zastopale samo krajevne interese, pa 95 odbornikov. Z ozirom na to je dobila SLS 57 odstotkov, ostale skupine 43 odstotkov. V kamniškem okrožju je v 50 občinah vložena samo SLS lista. Istotako je dobila SLS na Štajerskem večino. More se sedaj z gotovostjo trditi, da bo izšla SLS iz sedanjih volitev mnogo močnejša kot prej.« To poročilo glavnega radikalskega organa, ki je najbrž izid uradnih poročil, je med radikali še bolj utrdilo mnenje, da jim Pribičevič s svojimi ljudmi ne bo pomagal, pač pa jim je samo v škodo. Ob priliki imenovanja velikih županov so radikali pristali na Pirkmaierjevo imenovanje samo vsled tega, ker je dr. Žerjav obljubil, da bo Pirkmaier pri volitvah dosegel za stranko velike uspehe. Pri občinskih volitvah da bodo demokrati dobili četrtino odbornikov, pri skupščinskih volitvah pa najmanj tri poslance. Iste privlačne zmožnosti so pripisovali dr. Baltiču. Dosedanji izidi dokazujejo neuspehe. Nerazpoloženje radikalov proti samostojnim demokratom vsled tega raste. Radikali proti koaliciji. Belgrad, 18. junija. (Izv.) Današnji radikalni »Balkan« prinaša na uvodnem mestu članek, v katerem naznanja razpad sedanje koalicije. Na njemu lasten način naglasa neuspehe koalicije radikalov s Pribičevičem in zahteva, da se ta koalicija tudi formalno razdruži. Razen v «Balkanu« se tudi v drugih listih skrajno neugodno presoja nadaljni obstoj koalicije. Na glavni odbor rrdikalne stranke je danes prišlo 13 pisem, ki izražajo nezadovoljstvo radikalov proti tej koaliciji. Vse to se pa prav malo sklada s Pašičevo zahtevo po volivnem mandatu. Radikali smatrajo, da ne bodo volivnega mandata dobili, dokler ne prekinejo koalicije s Pribičevičem. Ze danes je gotovo, da Pašič ne bo zahteval volivnega mandata za sedanjo koalicijo, temveč samo zase. Iz etrahu pred tem «izbacivanjem« se je med tukajšnjimi samostojnimi demokrati oja-čilo gibanje za popoln prestop v radikalno stranko, o čemer smo že poročali. DR. NINCIĆEVA MISIJA NEUSPELA. Belgrad, 18. junija. (Izv.) Za danes dopoldne je Pašič sklical sejo ministrskega sveta. Ker pa se večina ministrov nahaja v zdraviliščih, se seja ni mogla vršiti in Pašičevo potovanje je odloženo, dokler se ministri ne vrnejo v Belgrad. Vrnitev dr. Ninčiča je javljena za danes zvečer. Njegova akcija na Bledu je doživela popoln neuspeh in se je vsled tega proti njemu pojavilo staro nerazpoloženje. Dr. Ninčič krone ni mogel prepričati, da mora Pašiču dati volivni mandat. Govori se, da bo demisioniral. C-eVe, 18. Junija. (Izv.) Na Štajerskem je pri občinskih volitvah v celjskem sodnem okraju, ki so se vršile v torek, 17. t. m., Slovenska ljudska stranka sijajno izšla iz volilnega boja. Pri 23 občinah celjskega sodnega okraja je napredovala v 16 občinah, absolutno večino ima v 13 občinah, relativno večino v 4, v manjšini je v 6 občinah. Celje okolica. SLS 339 glasov (12 | mandatov), Korenovi socialisti 166 (6), j Bernotovi 75 (2), Gospodarska stranka (JDS, SKS in NSS) 251 (9), Nemci 111 (4). ! Leta 1921 SLS 316 (10), socialisti 429 (14), NSS 85 (3), Gospodarska (JDS in SKS) 173 (5). Dobema: Samo lista SLS (17 manda-datov). L. 1921.: SLS 219 (14), SKS 40 (2). Dramlie: Na skup. listi SLS (9), SKS (8). (Jutro laže, da je bila vložena napredna lista.) L. 1921: SLS (7), SKS (9). Fraukolovo: SLS 69 (7), Gospodarska stranka (SKS) 113 (10). L. 1921: SLS 95 (7), SKS 111 (9). Gotovlje: Postavljena solidna sporazumna lista. L. 1921: SLS (4), SKS (1), soc. (3), izven strankarska lista (8). Grižo: SLS 143 (9), soc. 69 (5), Gospodarska stranka (3). L. 1921: SLS 81 (4), SKS (3), soc. 137 (8), komunisti 31 (1). Kalobje: SLS 33 (8), SKS 34 (9). Leta 1921: samo lista SKS. Nova cerkev: SLS 37 (4), Zveza slo-ven. avtonomistov (37) (3), Kmetska napredna lista 110 (10). L. 1921: SLS 104 (7), SKS 62 (4), soc. 84 (5). Petrovčo: SLS 154 (12). Soc. 84 (7>. SKS 73 (6). L. 1921.: SLS 110 (7), SKS 88 (6), soc. 180 (11). Št. Jurij ob j. ž., trg: SLS 70 (4), vsi ostali nasprotniki 74 (5). L. 1921: SLS 64 (8), SKS 64 (8). Št. Jurij ob j. ž. okolica: SLS (15), SKS (5), Kmetsko delavska slranka (5). L. 1921: SLS 13, SKS 11. Sv. Lovrenc pod Prožinom: Samo lista SLS (17). L. 1921: SLS (11), NSS (5). ni treba politične stranke. Kako nujno je je treba, dokazuje sijajno žalostni irancoski zgledi Sv. Martin v Rožni dolini: Samo lista SLS (17). L. 1921: SLS (11), SKS (5). Sv. Pavel pri Preboldu: SLS (9), NSS (5), Soc. (3), SKS (5), nadstrankarska lista po večini pristaši SLS (3). L. 1921.: SLS (6), SKS (6), Soc. (8), NSS (4). Št. Peter v Sav. dolini: Na kompromisni listi SLS (11), drugi (6). L. 1921.: SLS (10), drugi (6). Škofja vas: SLS 182 (11), Gospod. 87 (5), Soc. 158 (9). L. 1921.: SLS 135 (7), SKS 113 (5), Soc. 256 (12). Svetina: Samo lista SLS (9). L. 1921.: SLS (12), SKS (4). Teharjo: SLS 108 (8), Delavska zveza (SLS) 58 (4), Gospodarska stranka (po večini SLS) 55 (4), socialisti 112 (9). L. 1921: SLS 124 (10), soc. 118 (10), NSS 48 (4). Velika Pirešica: Samo lista SLS (25). L. 1921: SLS 228 (18), SKS 81 (6). Višnja vas: Samo lista SLS. L. 1921, tudi le lista SLS. Voinik: SLS 28 (2), neodvisna lista tr-žanov 62 (5), Gospodarska 26 (2). L. 1921.: SLS (5j, SKS (6), soc. (1), JDS (4). Žalec: SLS 64 (5), skupina župana Ba-biča (105) (7), Gospod, blok (JDS) 74 (5). L. 1921.: SLS 72 (5), SKS 80 (5), soc. 46 (3) Splošna gospod, stranka 41 (3). Št. Rupcrt nad Laškim: Samo lista SLS. L. 1921: SLS 156 (13), SKS 37 (3). Seja mariborskega obč. Maribor, 18. junija. (Izv.) Seja občinskega sveta, Zupan G r č a r poroča, da mu je veliki župan dr. Pirkmaier naznanil, da se bodo občinske volitve za mesto Maribor vršile v nedeljo dne 21. sept. Do tedaj bo vršil dosedanji obč. svet svoje posle naprej. Daljša razprava se je razvila glede zahteve velikega župana Pirkmaierja, naj mu mestna občina preskrbi prostore za njegove urade. Zahteval je od mestne občine, naj mu prepusti prostore zavoda «Vesna«, ki je last mestne občine. V imenu kluba SLS je dr. J e r o v š e k izjavil, da naj si država sama gradi poslopja ne samo za urade, ampak tudi za stanovanja državnih uradnikov. Občinski svet ni poklican zato, pa tudi ne mestna občina ne, da bi preskrbovala viaao s potrebnimi prostori. Nato je govoril v imenu JDS dr. M u 11 e y , ki se je zavzel za to, da mestna občina odstopi zavod »Vesna« za oblastne urade. Med drugim je izjavil, da zavod ne odgovarja svojim namenom, ker je v zavodu itak več Srbkinj kot Slovenk. Občinski svetniki SLS so mu klicali: Gospodje demokrati, ali niste več Jugoslovani? — Nato je v imenu socialističnega kluba obč. svetnik B a h u n izjavil, da so tudi socialisti proti temu, da bi se zavod «Vesna« odstopil državi. Isto je v imenu narodnih socialistov izjavil obč. svetnik R o g 1 i č. Zupan je nato poročal, da je mestna občina pripravljena kupiti hišo trgovca Kifmana, čegar hiša je pripravna za urade in katera se mora takoj izprazniti. Nato jo občinski svet sklenil, da se Kifmanova hiša kupi in da državni oblasti pod gotovimi pogoji v najem. Glede »Vesne« pa je bila zahteva velikega župana dr. Pirkmaierja z 29 proti 5 demokratskim glasovom odklonjena. Obenem je g' nsko žensko društvo vložilo na mestni ob^nski svet protest proti nameravani ukinitvi zavoda »Vesna<. Socialistični klub je predložil protest proti razpustu ljubljanskega občinskega sveta. Po kratkem utemeljevanju občinskega svetnika B a h u n a je v imenu kluba SLS dr. Leskovar izjavil, da se njegov klub pridružuje temu protestu. Isto je izjavil tudi v imenu narodnih socialistov načelnik R o g 1 i č. Edino demokrat M u 11 e y( se je izjavil proti. Protest je bil sprejet z 29 proti 5 demokratskim glasovom. NOVO NASILSTVO ORJUNAŠEV. Maribor, 18. junija. (Izv.) V torek zve« бег se je vršila seja zadruge brivcev v Mariboru v prostorih obrtnega društva. Ko je predsednik sejo otvoril, so iz gostilne »Kosovo« vdrli oboroženi orjunci in so skušali odbornike razgnati. K sreči se jo tajniku posrečilo, da je s pomočjo tele- Dalje na drugi strani. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Na današnjem deviznem in valutnem trga je bila tendenca zelo čvrsta. Promet pa je bil slab. Narodna banka je zelo veliko intervenirala in tako krila potrebe. — V. efektih' promet slab, interes minimalen. Devize in valute. (V oklepaju tečaji z dne 17. junija.) - Dunaj 0.1184—0.1204 (0.11825—0.1202S>, Italija 3.6425-3.6725 (3.6425—3.6725), London 363—367 (363.50—366.50), Newyork 83.80 do 84.80 (83.75—81.75), Pariz 4.508—4.558 (4.635—4.685), Praga 2.4815—2.5115 (2.471 do 2.501), Curih 14.88—14.98 (14.8225—14.9225), efektivni dolarji 82.75—83.75 (82.8225 do 83.6225). Vrednostni papirji. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb: 128 do 129; Hrv. sveopča banka, Zagreb: 126 do 127; Hrv. slav. zemaljska hipotekama banka, Zagreb: 67; Jugoslavenska banka, Zagreb: 117—118; Obrtna banka, Zagreb: 75.50—80; Prva hrvatska štedionica, Zagreb: 915; Srp-ska banka, Zagreb: 140; Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb: 120; Hrvatska slav. d. d. za ind. sečera Zagreb: 1100; Narodna šumska industrija, Zagreb: 95; Našica: 95—99, Guttman: 880—890; Slavonija: 101' do 102; 7% drž. investicijsko posojilo: 65: Vojna odškodnina 133—134. CURISKA BORZA. Curih, 18. junija. (Izv.) Belgrad 6.7077? (6.65), Berlin 1.35 (1.35), Budimpešta 0.0065 (0.0068), Italija 24.50 (24.60), London 24.45 (24.45), Newyork 5.6575 (5.6575), Pariz 30.20 (30.75), Praga 16.7075 (16.65), Dunaj 0.007975 (0.00797). DUNAJSKA BORZA. Dunaj, 18. junija. (Izv.) Devize: Belgrad 841—845. Budimpešta 0.79—0.85, Kodanj 11.950—12.190, London 306.500—307.500, Milan 3074—3086, Newyork 70.935—71.985, Pariz 3792—3808, Varšava —. Valute: dolarji 70.460—70.860, angleški funt 304.700—306.300 francoski frank 3775—3805, lira 3080—3100, dinar 838—844, češkoslovaška krona 2077 do 2093. PRAŠKA BORZA. Praga, 18. junija. (Izv.) Devize: Lira 348.6250, Zagreb 40.50, Park 184.2o, London Ш Newyork 34. Šiev. 139. Sijajna zmaga SLS na štajerskem. fona dosegel policijo, ki jo prihitela volivcem na pomoč in je orjunce odstranila. Orjunaše je vodil član JDS Kavčič. Zadeva je izročena državnemu pravdništvu. ARETACIJE KOMUNISTOV, Maribor, 18. junija. (Izv.) Danes so se v Mariboru in okolici izvršile aretacije komunistov. lz Ruš so prignali orožniki opoldne šest komunistov. Nocoj so se vršile preiskave proti komunistom v Studencu, Po-brežju in v Mariboru. Preiskavo vodi policijski nadsvetnik Kerševan. ZNAČILEN GOVOR BOLGARSKEGA POSLANIKA. Zagreb, 18. junija. (Izv.) »Jutarnji list« poroča iz Belgrada: Z ozirom na več političnih umorov, ki so se dogodili v najnovejšem času v Bolgariji, je izjavil bivši bolgarski poslanik v Belgradu Kosta To-dorov; »Današnja vlada v Sofiji je dokazala s svojimi poboji, da je zakonita borba proti njej nemogoča in da more samo revolucija širokih mas rešiti bolgarski narod in bolgarsko državo pred zločini z revolverji. Predsedništvo bolgarske zemljoradniške zveze obrača pozornost evropske javnosti in vseh vlad kulturnih narodov na strašno stanje, ki vlada v Bolgariji. Čas je, da mednarodne komisije za varstvo mednarodnih manjšin iste zaščitijo. Zločinci v Bolgariji pripravljajo poleg tega še atentate na ugledne srbske državnike. RAZPUŠČANJE OBČINSKIH ODBOROV NA HRVAŠKEM. Zagreb, 18. junija. (Izv.) Razpuščanje občinskih odborov na Hrvatskem, ki se je pričelo po občinah, kjer občinski odborni-ki-pristaši HRSS niso hoteli položit5 prisege, se nadaljuje sedaj tudi v občinah, kjer so Radičevci prisegli. Tako je v Koprivnici suspendiran mestni župan Kraljič, ki je pristaš HRSS; na njegovo me^to je imenovan vladni komisar. OBČINSKE VOLITVE NA HRVAŠKEM. Zagreb, 18. junija. (Izv.) Dne 22. t. m. se bodo v Brodu ob Savi in v Križevcih vršile naknadne občinske volitve za polovico odbornikov. V Brodu so vložene sledeče kandidatne liste: HRSS, neodvisni delavci, združeni Pribičevičevci in radikali, socialni demokrati in Hrvatska Zajednica. V Križevcih so pa vložili kandidatne liste: HRSS, neodvisni delavci, stranka prava, demokratje in Hrvatska Zajednica. Vodstvo Hrvatske Zajednice v Zagrebu je poslalo svojim organizacijam v Brodu in Križevcih nkor, ker niso nastopile skupno s HRSS. Zahtava odločno, da se to takoj popravi. ARETACIJA ČASNIKARJA. Suši'k, 18. junija. (Izv.) Na ukaz državnega pravdništva v Ogulinu je bil danes dopoldne aretiran odgovorni urednik »Primorskega Novega listat Nikola Polič. Nocoj so ga prepeljali v ogulinske zapore. Preiskovalni zapor je odrejen radi nekih člankov, ki jih je priobčil omenjeni list, vsled kaierih je uvedeno sodno postopanje. Mšra mimm politika П Л ?ai* r e ¥ Italiji- Rim, 18. junija. Včeraj dopoldne je novoimenovani notranji minister Fcderzoni položil v kraljeve roke prisego Sn prevzel posle svojega ministrstva. Tem povodom je poslo.1 vsem prefelctom okrožnico, v kateri jih opominja, naj trdno in energično delajo za konsolidacijo reda v deželi temeljem absolutnega spoštovanja zakona. Vestfalska pisma t drugi iadaji. X. (Dalje.) Treba pa je že, da, govoreč o katoliškem in verskem življenju v Nemčiji, povem glavno stvar, ki daje kaloličanstvu moč in življenje. To je — verska šola. Rekel sem že, da imajo katoličani v Nemčiji marsikake neugodnosti, ki jih pri nas nimamo, ali vsaj ne v toliki meri: imajo civilne matrike in civilno poroko, drugoverce v svoji sredi in mnogo sekt ter mešane zakone, ki so, kakor pravijo duhovniki, «das allerschlimmste«: največje zlo. Odtod izhaja cerkvi največja škoda. Imajo pa izredno prednost, ki je mi nimamo: versko šolo. In kolikega pomena je verska šola, se vidi ravno v Nemčiji. Ni zastonj imenoval Pij IX. avstrijskih šolskih postav «leges abominabiles«, S tem je veri izpodrezana glavna žila. Borili so se katoličani v Nemčiji za versko šolo — in na Nizozemskem tudi — in zdaj jo imajo. Državno versko šolo; katoličani zase, a tudi protestanti zase. Republika jc prinesla vsem več svobode: katoličanom, a drugim tudi. Zato je po vojski poleg verske šole vpeljana tudi posvetna šola (weltliche Schulc), v kateri se veronauk sploh nc uči — za otroke staršev, ki veronauka nočejo, A pohaja jo razmeroma malo število otrok. Večinski listi z zadovoljstvom pozdravljajo imenovanje notranjega ministra v osebi Federzonija, kl vživa kot energičen in pošten mož splošno spoštovanje in zaupanje. «Giornale d'Italia« na-glaša, da mora Fcderzoni dosedanjo notranjo politiko izpremeniti in vrniti avtoriteto prefektom. O Federzonijevem imenovanju so se zvedele sledeče podrobnosti. Ko je Mussolini ponudil Federzoniju notranje ministrstvo, je le-ta izjavil, da ponudbo sprejme pod pogojem, da bo imel popolno akcijsko svobodo. Dalje je Federzoni zahteval, da se odstavi generalni policijski ravnatelj De Bono, Tej zahtevi se je Musso-lini najprej odločno uprl, toda na izjavo ministrov Corbina, Di Giorgia, De Štefanija, Oviglia in Gen-t i 1 e j a , da bodo sledili Federzoniju in odstopili, se je Mussolini končno udal. Federzoni je izjavil, da je trdno odločen, da narodno milico popolnoma podredi rednim zakonom. Dejansko je poveljstvo mitičnih legij včeraj izdalo objavo, v kateri izjavlja, da legije, ki so se te dni zbrale v Rimu, nimajo namena varovati javni red, ki sploh ni ogrožen, marveč so prišle le povodom obiska etiopskega vladarja Ras Tafarija in da se takoj vrnejo na svoje sedeže, kakor hitro Ras Tafari zapusti Rim. Za načelnika svojega kabineta je Fcderzoni imenoval odvetnika Gina G a -s p e r i n i j a , ki je bil prej poročevalec v državnem svetu. Za načelnika tiskovnega urada v ministrskem predsedstvu je imenovan M a f-f i o M a f f e i, ki je takoj prevzel posle, Rira, 18. junija. Bivši državni podtajnik v notranjem ministrstvu F i nz i je poslal odboru parlamentarne večine pismo, v katerem ga poziva, naj nemudoma pojasni, temeljem kakšnih obtožb ga je smatral kot nemogočega na njegovem dosedanjem mestu in predlagal njegovo odstranitev. Odbor večine je zahtevo odbil in namerava Finzijevo pismo predložiti zborničnemu predsedstvu ter s tem dati priliko tudi opoziciji, da sodeluje pri rešitvi Finzijeve zadeve. Značilno je pismo, ki ga je Finzi poslal »Tribuni«. Le-ta je bila Finzija obdolžila, da je podkupoval časopisje in vzdrževal razne zločinske elemente ter da se je hotel okoristiti z dovoljevanjem igralnic. Finzi v svojem pismu vso krivdo vali na Mussolinija in pravi, da je bil tisk podrejen neposredno ministrskemu predsedstvu, a predlog za ureditev igralnic je bil osebno delo Mussolinijevo. ARETACIJE OSUMLJENIH MORILCEV Rim, 18. junija. Sedaj se je doznalo, da je bil dejansko izdan tudi ukaz za aretacijo C e s a r e R o s s i j a , ki je pa imel priliko, da se je skril ali tudi ušel v inozemstvo. Iščejo ga po celi državi; meje so strogo zastražene in vrše poizvedovalno službo tudi aeroplani. V Genovi so aretiiali odvetnika T i r-raferrija, ki mu je bil Filippelli poveril zastopstvo svojih gospodarskih interesov, — Filippelli j a so včeraj zvezanega pripeljali v Rim in ga izročili v zapore R e g i n a C o e 1 i. MATTEOTTI JEVA PROSI ZA AVDI-ENCG PRI PAPEŽU. Rim, 18. junija. Gospa Matteotti je zaprosila v vatikanu za avdienco pri sv. očetu. Sprejel jo je kardinal državni tajnik in ji rekel, da takojšnja avdienca ni mogoča, ker je za par dni program za Katoličani kakor tudi verni prote-stantje se bojijo za svojo versko šolo. Kajti protiverski elementi se bodo gotovo zaganjali vanjo. A menda se ni bati, da bi jim jo vzeli. Kajti starši so tako katoliško zavedni in tudi otroci tako versko vzgojeni, da bi, če bi jim hoteli vzeti versko šolo, takoj štrajkali: nobenega otroka bi ne bilo v šolo. Kakšna je torej ta verska šola? Učitelji so vzgojeni na posebnih verskih (državnih) seminarjih; katoliški posebej, protestantski posebej. Verouk z biblijskimi zgodbami vred se poučuje 5 ur na leden. Šolska doba traja 8 let. Prva štiri leta poučujejo veronauk samo učitelji. Tudi na spoved pripravljajo otroke učitelji, in duhovniki pravijo, da jih prav dobro pripravijo. Ko bi imeli mi take učitelje, bi jim pač lahko prepustili en del verskega pouka, da bi se duhovniki, ki skoro omagujejo pod obilico šolskih ur, nekoliko razbremenili. Na Nemškem, kolikor sem slišal, nima noben duhovnik nad 14 ur šole, dasi jc šole splošno več (8 letna šolska obveznost), pri nas jih imajo po 20 ur in tudi več. — V nadaljnjih štirih letnikih učitelji poučujejo zgodbe, katekizem pa duhovniki. In na prvo obhajilo tudi pripravljajo duhovniki. — Šolska maša je vsak dan, poleti in pozimi, vendar ne strogo obvezna. Pri njej otroci menjaje glasno molijo in pojejo. Prvo obhajiio se vrši drugače slovesno kakor pri nas. Obhaja se vedno x avdience že določen. Vsekakor pa bo ospa sprejeta pri sv. očetu kakor hitro o mogoče. Nato je kardinal v imenu sv. očeta izrazil gospe globoko sočustvovanje v njeni nesreči in ji podelil apostolski blagoslov. KRVAVI PREDMETI V DUMINIJEVEM KOVČEGU. Rim, 18. junija, Zasliševanje doslej aretiranih oseb glasom uradnih vesti doslej ni dovedlo do uspeha, ker vsi taje vsako krivdo na umoru poslanca Matteottija. Trupla še vedno niso našli in če ne bo novih dokazov za umor, bodo Du-mini in tovariši odgovarjali le za nasilje proti članu parlamenta po členu 16. kaz. zak. (zaplemba osebe), za katero je določena kazen od 5—15 let. Preiskovalni sodnik Occhiuto je dne 16, junija povabil k sebi zagovornike obdolžencev zaradi pregleda predmetov, ki so se našli v Duminijevem potnem kovčegu. Tu je predvsem pijarna, ki se mu pozna, da je bil v zadnjem času opran. Potem so našli v kovčegu sveženj, v katerem so bile razrezane hlače, še vse premočene od krvi. Dalje so našli kose avtomobilove prevlake in vizitnico, naslovljeno na Dumina, ki nosi napis: •Ufficio Stampa, Ministero degli Interni« — Tiskovni urad notranjega ministrstva. Končno je bil v kovčegu okrvavljen nož in revolver, — Dumin je imel pri sebi znatno vsoto denarja, O Duminiju poročajo listi, da je nedavno nekim osebam, ki so mu svetovale, naj opusti svoje teroristično delo, izjavil: «Na vesti imam 11 aH 12 umorov. Vezan sem in popolnoma v oblasti onih, za katere sem delal. Ne preostaja mi drugega, nego da nadaljujem svojo dosedanjo pot, Ako bi se branil, bi moral ali od lakote umreti ali pa bi me umorili,« Rim, 18. junija. Galassi, ki je bežal s Filippellijem v motornem čolnu in bil aretiran, je bil genovski poročevalec fašistovskega «Corriere Italiano«, Rim, 18. junija. Na mesto, kjer so fašisti uropali Matteottija, polaga občinstvo cvetlice in vence. Policija je cvetje izprva odstranjevala, na posredovanje socialističnih poslancev pa odnehala. DEMONSTRACIJE DELAVSTVA. Neapolj, 18. junija. (Izvirno.) Delavci Južnih delavnic, ki delajo na račun države, so včeraj zjutraj začeli štrajkati in demonstrirati po mestu, klicoč: «2ivel Matteotti, doli z morilci!« Pozvali so delavstvo v ostalih podjetjih, naj zapusti delo. Posredovala je policija in orožništvo ter je bilo aretiranih do 30 delavcev, ki so jih pa tekom dne zopet izpustili. NAPETOST POLOŽAJA. Pariz, 18. junija. (Izv,) «Quotidienne« poroča: Od predvčerajšnjega dne naprej je telefonski promet z Italijo ukinjen. To smatrajo kot znak, da je položaj resen. Vesti o krizi italijanske vlade se vedno bolj širijo, Kim, 18. junija, (Izv.) Razburjenje v Rimu se še vedno nj poleglo. Delni Štrajki šc niso končani. Voditelji delavskih strank pozivajo delavstvo, da ohrani disciplino in da ne nasede raznim hujskačem. Iz okolice in iz province so prispeli v mesto močni oddelki policije in vojaštva. Proglase fašistovskih organizacij so karabi-nijeri zasegali. Socialistični poslanski klub je sklenil, da proglasi na dan Matteottije-vega, pogreba kratek generalni štrajk. če pa trupla ne bi našli, se bo vršil generalni nedeljo ali praznik. To je eden največjih praznikov za celo faro. Mnogo so mi pripovedovali, kako lepo je na dan prvega-sv. obhajila in marsikje se je obhajalo blizu tistega časa, ko sem bil jaz tam, a slučajno nikjer ravno, tisti dan, da bi bil mogel videti. Nato so me pa prav za zadnji dan mojega bivanja v industrijskem ozemlju, za Vnebohod, povabili v Oster-feld, naj si pridem to reč nalašč pogledat. Prišel sein, gledal tn — strmel. Otroke peljejo v slovesnem sprevodu iz šole v cerkev. Hiše ob sprevodu so v zastavah. Množica drugih ljudi spremlja otroke v sprevodu ali gleda ob strani. Cerkveni pevski zbor — sami moški, 20—30, vsi v cilindrih, prepeva med sprevodom, Učiteljice, se mi je zdelo, da niso nič posebno nališpane, zdele so se mi kar skromno oblečene, a učitelji vsi v gali: frak, cilinder, rokavice. Red v cerkvi in pri ob-hajilni mizi jc najvzornejši. Otroci so v klopeh in vsaka klop gre k oltarju posebej, deček za dečkom, deklica za deklico, strogo po vojaško, vsako vrsto pa spremljala dva «angela« s palmovimi vejami. — Kar je pa glavno, jc pa to: Vsi učitelji in učiteljice — kakih 30 — gredo z učenci vred, vsak s svojim oddelkom k obhajilni mizi in prejmejo sv. obhajilo. Pa s kako pobožnostjo! Na Nemškem namreč ne gre nihče k obhajilni mizi in od nje drugače kakor s sklenjenimi rokami, tako kakor pri nas hodijo samo — redovnice. Tako tudi učitelji. Za otroci in učitelji pa štrajk na dan, ko se bo brala zadušnica za umorjenca. ODMEV M ATTEOTTI JE VEG A GOVORA V BELGRADU. Belgrad, 18. junija. (Izv.) 0 slučaju italijanskega poslanca Matteottija priobču-jejo tukajšnji listi obširne brzojavke in se zgražajo nad nasiljem, ki ga izvršuje fa-šizem, ki ga izvršuje fašizem. Obenem poročajo o slučajih poslancev Šumenkoviča, Moskovljevića, Vujića, Konjovića, Miletića in o trboveljskem slučaju. ~~~ ZAUPNICA FRANCOSKI VLADI. Pariz, 18. junija. (Izv.) Levičarji so sprejeli dnevni red, ki pravi: Zbornica odobrava politiko vlade, ker upa, da bo znala uveljaviti načela, na podlagi katerih je bila izvoljena. тил MINISTRI PRI HERRTOTU. Pariz, 18. junija. (Izv.) Herriota sta danes obiskala belgijski minister Нутапа in angleški minister Parmoore. Hymans je čestital Herribtu v imenu belgijske vlade in ga seznanil s potokom njegovih pogajanj z Mac Donaldom, Parmoore mu je čestital v imenu angleške vlade. Angleška delavska stranka proti fašistom. London, 18. junija. (Izv.) »Daily Tele- graph« poroča, da je Delavska stranka v prisotnosti Mac Donalda in najvplivnejših angleških ministrov sklenila in sprejela ostro resolucijo zoper umor Matteoiti-ja. Parlamentarni krogi so vsled te resolucije presenečeni, ker so prepričani, da bo ostri ton razburil italijansko vlado. VPRAŠANJE CARIN V ANGLIH. London, 18. junija (Izv.) V spodnji zbornici je izjavil v razpravi o prednostnih carinah zastopnik vlade, da jo o tem vprašanju sklepala že državna konferenca, zato pa vlada prepušča odločitev o tem vprašanju parlamentu. DELAVSKA STRANKA V JUŽNI AFRIKI. Capstadt, 18. junija. (Izv.) General Smuts jo pri volitvah podlegel kandidatu delavske stranke. ABESINSKI PRESTOLONASLEDNIK Y RIMU. Rira, 18. junija. (Izv.) Abesinsld prestolonaslednik je prišel danes v Rim. Na kolodvoru sta ga pozdravila kralj iu Mussolini. RUSKA VOJNA LADJA V ANGLEŠKE]' PRISTANIŠČIH. London, 18. junija. (Izv.) Angleška admiraliteta javlja, da obišče ruska vojra' ladja »Volovskk v kratkem več angleških pristanišč. Sprejeli jo bodo z običajnimi slovesnostmi. PREVRATNI ELEMENTI V AMERIKI London, 18. junija. (Izv.) Kandaski ministrski predsednik King je v nedeljo govoril v Ottawi in odločno ugovarjal zahtevi angleške vlade, naj Kanada potrdi v Lausanni sklenjeno mirovno pogodbo. Svoj protest je utemeljeval s tom, da Kanada na konferenci v Lausanni ni bila zastopana. Na zahtevo angleške vlade more Kanada odgovoriti lo. sledeče: 1. Kanada bo zahtevala svojo popolno neodvisnost, 2. Kanada naj se pridruži Zadinjenim državam, ali pa 3. Kanada naj bo neodvisna država v okviru britanskega imperija. JAPONSKI BOJKOT PROTI AMERIKI. Jokohama, 18. junija. (Izv.) Bojkot proti ameriškemu blagu se splošno izvaja. cela množica drugih: starši in sorodniki prvoobhajancev. In tako kakor v Oster-feldu je povsod. Povsod gre vse učiteljstvo z otroci k prvemu sv. obhajilu in tudi pozneje večkrat. Ko sem nad tem izrazil svoje začudenje, so me vprašali, če pri nas ni tako, Bridko sem se nasmehnil in odmajal J glavo. Resnice si nisem upal povedati,,. To je tisto strašno «mračnjaštvo«, o katerem sem spredaj rekel, da bom o njem še govoril. Ko sem gledal ta prizor, sem si mislil: Ko bi naši zagrizenci gledali, kako tukaj učitelji z otroci vred pobožno hodijo k sv. obhajilu, bi se jim temno storilo pred očmi in od groze bi skupaj padli... In vendar se nemška država ne podere! Je-li to res mračnjaštvo in nazad' njaštvo? —• Menda o tem ni treba zgubljati besedi. Po vsem, kar se med nemškimi kato« ličani vidi, je jasno, kako puhla in prazna jc fraza o «naprednosti«, s katero pri nas opletajo okoli sebe in mahajo proti cerkvi. Bejžte, bejžte! Revščina slovenska, kaj se boš napihovala! Pridite samo v nemška katoliška mesta, Monakovo, Kolin, Diisseldorf, Essen in druga, in povejte, če to ni napredek in če ta napredek ni v veliki meri tudi — katoliški! S. V, ЈШиимаижниаЈШбшанишшввкА Druga zaplemba »Slovenca«. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. St- p 9 9 Zaplemba:......... Ljubljana, dne 18. 6 1924 ODREDBA. Prepoveduje se razširjenje in prodajanje št, 138 v Ljubljani izhajajočega Časopisa »Slovenec« od dne 18. 6. 1924. radi članka (ov): 1. »Močna roka.« 2. »Odmev občinskih volitev v Beogradu« 3. Nasilje režimovcev v Srbiji od besede: 1. Nismo mi ..ki so prej 2. ko režim najbolj B. Teror, ki ga izvajajo do besede: 1. pa ni hotela ...., varuha jugoslovanska 2. režimskih hlapcev B. očitnejši Vsebina tega članka (teh člankov) mo-•e utemeljiti hud. oz. pregr. po § 65 a k. z., )2 s. k. z. in člen 13. in 138 ustave. Izvršitev zaplembe je poverjena Detektivu Lustek. V Ljubljani dne 18. 6. 24. Po naredbi ministrstva za notranje zadeve, oddelek za javno bezbedncst z dne 13. 10. 1921, J. B. št. 30797 je razširjevanje Iruge izdaje te številke nedopustno. Dr. Mlekuš. Gospodu Fr. Kremžar kot odgovornemu uredniku lista »Slovenec« v Ljubljani. Agro-lerkur Gregorja žerjava. »Ob priliki poloma »Agro-Merkurja« Je naslovil pokojni dr, Ivan Tavčar na upravitelja konkurzne mase »Agro-Mer-kurja«, odvetnika dr. Josipa Sajovica pismo, v katerem karakterizira tedanjega pisarniškega ravnatelja »Zveze slovenskih zadrug« dr. Gregorja Žerjava, povzročitelja »Agro-Merkurjevega« konkurza takole: Velespoštovani g. tovariš! Ker se bliža razdelilni narok v kon-fcurzni zadevi »Agro-Merkurja«, si dovoljujem, sporočiti Vam sledeči memorandum. Ko je bil »Agro-Merkur« ustanovljen, \г načelstvo Zveze slovenskih zadrug sklenilo dne 3, VIII. 1909, da se »Agro-Mer-fcurju« otvori kredit v tekočem računu do zneska 50.000 K. Dr. Žerjav, ki je vodil Zvezo slovenskih zadrug kot ravnatelj, se pa ni dosti zmenil za ta sklep, kakor se sploh ni veliko brigal za načelstvo. V času, ko je načelstvo Zveze slovenskih zadrug dne 3. VIII. 1909 napravilo gorenji sklep, je »Agro-Merkur« že izrabil kredita 27 tisoč kron, koncem oktobra že 102.000 K in koncem novembra že 156.000 K. Dr, Žerjav je dal že tedaj vse račune, ki bi jih imel plačati »Agro-Merkur«, izplačati po Zvezi slovenskih zadrug in je na ta način koncem novembra 1909 »Agro-Merkur« dolgoval Zvezi 156.000 K. Ta dolg je nara-stel z obrestmi do konca leta 1909. na znesek 195.000 K. Tedaj so bile knjige pri »Agro-Merkurju« pregledane in so izkazovale tudi kredit okoli 195.000 K, kar bodo potrdile priče, zlasti knjigovodkinja ♦Agro-Merkurja« gdč. Bohinčeva. Koncem leta 1909. ali začetkom leta 1910. se je pričel za to zadevo zanimati izvršilni odbor Narodno-napredne stranke, ki je ustanovil Zvezo slovenskih zadrug in ki ni bil zadovoljen s tem, da sta dr. Gregor Žerjav in Lenarčič ustanovila »Agro-Merkur«. Z eno besedo stranka ni marala, da bi se »Agro-Merkur« smatral za strankino ustanovo. Sklicana je bila seja izvršilnega odbora in ta je sklenila, da Zveza slovenskih zadrug od 1. januarja 1910 dalje ne sme več financirati »Agro-Merkurja«. Dr. Žerjav in Lenarčič sta bila pri tej seji navzoča in sta glasovala za ta sklep s pripombo, da bosta skrbela za to, da bo »Agro-Merkur« od drugod financiran. To je bila pa prazna obljuba, ki je dala dr. G. Žerjavu povod za zahrbtno postopanje; nakazoval je brez vednosti načelstva Zveze slovenskih zadrug zvezin denar in je z njim plačeval zapadle račune -Agro-Merkurja«, Koncem januarja 1910 so zapadli v plačilo večji računi za sladkor in moko in tudi podružnica v Trstu, kjer je gospodaril neki Cohen, je zahtevala večje denarne zneske. Vsa ta izplačila je nakazal dr. G. Žerjav pri Zvezi tako, da je »Agro-Merkur« 11. II. 1910 dolgoval Zvezi znesek 276.000 K. Dr. Žerjav je operiral predvsem na ta način, da ni sklical nikake seje načelstva Zveze. In ker se tudi predsednik Lenarčič ni za to brigal, se tekom 3 mesecev ni vršila nikaka načelstvena seja. Tako si je dt. Žerjav pripravil priliko, da je za hrbtom načelstva Zveze mogel izplačevati velikanske zneske »Agro-Merkurju« iz Zvezine blagajne. Kako je pri tem postopal, je razvidno iz izpovedbe našega knjigovodje Pečarja z dne 22. 10. 1910. Dr. Žerjav, ki nam je pripovedoval, da Je že poskrbel neko drugo Unancirapje za »Agro-Merkurja«, se je pa vendarle bal, da se bo zvedelo za njegove mahinacije. V februarju 1910 se mu je zdel konto »Agro-Merkurja« v tekočem računu pri Zvezi v znesku 276.000 K vendarle previsok. Zato je dal nekega lepega dne knjigovodji »Agro-Merkurjevega« konta pri Zvezi nalog vknjižiti, da je Kočevska posojilnica vplačala na račun za »Agro-Merkurja« 100.000 K. Na drugi strani pa je obremenil konto Kočevske posojilnice, ki je Zvezi že itak dolgovala velikanske vsote z ravno tem zneskom 100.000 K. Vse to je storil, ne da bi povprašal načelstvo Zveze in Kočevske posojilnice! Ko smo dr. G. Žerjava odpustili in ko smo prišli na sled njegovemu zahrbtnemu ravnanju, smo pisali Kočevski posojilnici in smo prejeli odgovor z dne 15. 9. 1910. Komaj pa je o tem zvedel dr. Žerjav, se je takoj podal v Kočevje in sestavil on-di dopis z dne 19. 9. 1910 in je prisilil 3 zastopnike tamošnje posojilnice, da so ta dopis podpisali, ne da bi bila sklicana seja načelstva. Načelstvo zveze pa ni hotelo ničesar vedeti o tem, da bi Kočevska posojilnica, ki je bila pri Zvezi že itak zadolžena, kreditirala še »Agro-Merkurju« že izplačane velikanske zneske. Smatrala je nadalje za dolžnika »Agro-Merkurja«, ki je denar iz Zvezne blagajne prejel! Črtala se je predvsem postavka o navideznem plačilu 100.000 K, kar je pač samoposebi umevno. Kakor že rečeno, je dobil knjigovodja Zveze Pečar od dr. Žerjava nalog, prenesti znesek 100.0^0 K iz konta »Agro-Merkurja« na račun Kočevske posojilnice. Na ta način se je zmanjšal dolg »Agro-Merkurja« od 276.000 K na 176.C00 K. Pri tej priliki je dal dr. Žerjav v navzočnosti g. Rozmana še naročilo, da naj knjigovodja od 1. II. 1910 dalje vknjižuje samo vplačila na ostanek konta »Agro-Merkurja« v znesku 176.000 K. Za izplačila pa nai naoravi skrivno knjigo »Kočevje Agro-Merkur«, pri čemur je dr. Žerjav še pripomnil, da se ta knjiga ne sme nikomur pokazati, ker nikogar nič ne briga! Od zneska 176.000 K so se izvršili daljni odpisi v znesku J 20.000 K za menice, katere je bil »Agro-Merkur« izročil Zvezi. Te menice so se »Agro-Merkurju« v dobro vpisale, Zveza jih je deloma eskomptirala, morala jih je pa sama plačati. Takih menic je 25. Toda kljub temu so ostale v dobro vpisane »Agro-Merkurju«, za nje pa je bila obremenjena — seveda brez vednosti načelstva — Hranilnica in posojilnica v Moravčah, V tem pogledu se pri Zvezi ni- so vršili nikaki razgovori in tudi ni mogoče dobiti nikakih zabeležb in zapiskov. Vknjižbe na ta račun se pričnejo že s 1. julijem 1910, ker od tedaj so menice zgoraj označenega zneska 120.000 K zapadale. Dne 12. julija 1910 je sklenilo novo načelstvo, ker je poročal dr. Žerjav, da bo za »Agro-Merkurja jamčila Hranilnica in posojilnica v Moravčah, sledeče: »Zadevno konta »Agro-Merkurja« se sklene, da se knjigovodsko na ta način zaključi, da se za vse zapadle menice obremeni Hranilnica in posojilnica v Moravčah, po poštni hranilnici došla vplačila za »Agro-Merkurja« pa se isti hranilnici vpišejo v dobro. Hranilnica in posojilnica v Moravčah mora prevzeti za obveznosti »Agro-Merkurja« jamstvo kot porokinja in plačnica, obenem pa tudi izjaviti da bo sama ali pa »Agro-Merkur« terjatev v polmesečnih obrokih po 10.000 K pri obročni zamudi plačevala.« Dne 30. julija 1910 je z dopisom potrdila ta sklep posojilnica v Moravčah. Kake druge tozadevne korespondence ni. Na račun pa ni plačala posojilnica v Moravčah nobenega vinarja, pač pa samo »Agro-Merkur«. Ta konto izkazuje v breme »Agro-Merkurja« in posojilnice v Moravčah kot porokinje in plačnice še znesek 71.482 kron. Slednjič je prejela »Agro-Merkur« še znesek 14.275 K 77 h, ki jih je rabil za likvidacijo tvrdke Puc et Comp. Vse postavke v naših knjigah se brez dvoma vje-majo s knjigami »Agro-Merkurja« kar tudi potrjuje gdč. Bohinčeva. »Agro-Merkur« dolguje Zvezi: 1. na podlagi skrivne knjige 364.036 K 66 h, 2. na navideznem delnem vplačilu Kočevske posojilnice 100.000 K, 3. na meničnih dolgovih 71.482 K, 4. za likvidacijo tvrdke Puc et Comn. 14.275 K 77 h. Če vpoštevamo narasle obresti, je gotovo prijavljena terjatev brez dvoma utemeljena. Da se izognemo nepotrebnim ugotovitvenim procesom, smatram za potrebno, podati vam gorenja pojasnila. Da je »Agro-Merkur« res dolžnik, je razvidno iz knjig, kjer je zaznamovana Zveza kot edina upnica. Prejem prilog, zgoraj označenih dopisov in 25 menic mi izvolite potrditi. S kolegijalnim velespoštovanjem udani tovariš dr, Ivan Tavčar. Tako je naslikal delovanje dr. Gregorja Žerjava pri »Agro-Merkurju« poštenjak dr. Ivan Tavčar. jo navajamo kot klasičen vzgled, kjer se ubija parlamentarizem, kjer se je uvedla diktatura ene same stranke, kjer se so« cialne pravice širokih slojev teptajo, se ne konsoliduje, njeni moralni in materi« alni temelji se rušijo in posledice vsega tega vidimo sedaj po Matteottijevem umoru« V Italiji se je proti metodam fašizma z vso doslednostjo borila italijanska ljud« ska stranka in kot katoliška stranka drugače tudi ni mogla. In da SLS kot stranka krščanskih načel fašistovskih metod, ki jih zagovarja «Slov. narod« ne bo zago« varjala, je jasno. To ji branijo njena vr« hovna načela politične enakopravnost^ državljanske svobode in socialne pravič« nosti. Nikdar nobena krščanska stranka na svetu ne bo na strani tistega, ki bi i nemoralnim nasilstvom izvajal svoj poli« tični in kulturni zamisel. _____—« I i + Volivna agitacija v Bosni, »Jufarnji list« od 18. t. m. poroča iz Belgrada: »Danes se je vrnil s svojega obiska iz Banja-luke zemljoradniški poslanec Joca Jova-nović. Ugotovil je, da je položaj njegove stranke v tem okrožju ugoden. Ob enem je ugotovil, da uradni organi v teh krogih jako živahno agitirajo, zlasti srezki načelniki in pisarji hodijo med ljudi in pozivajo kmete, naj le ostanejo mirni in naj se ne vtikajo v strankarske boje. Pripovedujejo jim, da obstoji samo ena stranka, ki je za kralja in za državo in ena, ki je proti temu, Ljudem pripovedujejo dalje, da bosta pri prihodnjih volitvah samo dve skrinjici postavljeni: ena za državo, druga pa proti. Državno skrinjico bodo imeli radikali in vsak kdor ni proti državi, mora glasovati za radikale in njihovo skrinjico, če noče nositi posledic, ki jih določa zakon.« -f Upravna razdelitev reške okolice. Glasom vladnega sklepa se nam pripadlo reško ozemlje upravno začasno razdeli tako, da se prideli ozemlje, ki je prej spadalo v kastavsko občino, okrajnemu glavarstvu Kastav (ljubljanska oblast), ostalo ozemlje pa okrajnemu glavarstvu Sušak (prirnorsko-krajiška oblast). šli do sape, da so napisali notico na državno oblast, ki sredi Ljubljane take stvari dopušča. ja »! »Slov. "Narod« denuncira. Znano je, da ponekod denuncijantslvo, ta žalostni posel, nekateri ljudje vrše navadno za denar. Pri > nas opravlja to delo »Slovenski Narod«. V včerajšnji številki je v 3 noticah opravil kar 5 denuncijacij. Ko bo minila sezona denuncijantstva, bo »Slov. Narod-,? zopet slovesno izjavljal, da je treba visoko dvigati zasta\;o poštenja in tolerance. Naj se ata le potrudijo sedaj, dokler je še čas. Ko preide ta ugodna prilika, bodo lahko mirno zopet spali. Začudenje in ogorčenje »Slov. Naroda« je veliko, odkar mu je nekdo prišel povedat, da se v »Jugoslovanski tiskarni« nahajajo neki oboroženi ljudje. Naj bi »Slov. Narod« ne iskal orožja v »Jugosl. tiskarni«, rajši naj bi pogledal malo po ulicah, pa videl, koliko mladih ljudi nosi orožje javno. Ja, ampak ti so pristaši »Slov. naroda«! To je druga stvar! Strah pred mehurjem. Ata »Narod« so, kakor smo izvedeli, predvčerajšnjem izjemoma sedeli pri Činkoletu. Naenkrat poči na dvorišču Jugoslovanske tiskarne, kjer se je nek otrok igral s svinjskim mehom. strel, Ata so se tako prestrašili, da so pustili cviček in klobuk ter jadrno zbežali y Narodno tiskarno, kjer so komaj pri- »Slovenski narod« piše: »Povsod po Evropi zapazimo, da se državniki trudijo organizirati državo in gospodarstvo v mirovnem smislu besede. Povsod kličejo na povratek k delu in redu, k nacionalni slogi, k upostavi moralne človeške družbe in človeštva sploh. Vojna je rodila med razredi taka nasprotja, da bi bila povojna doba kmalu razdejala ves svet, V Belgiji, kakor v Nemčiji, Italiji ali Avstriji spoznavajo državniki, da je treba končati s povojnim revolucijskim in prevratnim duhom. Povsod potrebujejo dela in reda, miru in družabne sloge.« Najprej moramo ugotoviti, da je «Na-rodov« člankar te svoje misli malodane dobesedno prepisal iz našega uvodnika z dne 8. junija tega leta. Zal, da je vse dosedanje pisc-.jč «Slov. naroda« v popolnem nasprotju s temi idejami. »Slov. narod« zagovarja dosledno nasilje napram vsem strankam in strujam, ki stoje na drugačnem političnem programu kakor ga zastopa on. Čisto odkrito zagovarja še v tem svojem članku nasilno rešitev sedanjega političnega položaja. Povojni revolucijski in prevratni duh ni doma v S. L. S. niti v Davidovičevi demokratski stranki, marveč v politični metodi, ki jo zagovarja «Slov. narod«. Kajti fašizem je v vojni porojeni revolucijski in teroristični pojav, «Slov. narod« pa očitno propo-veduje fašistovskega duha in metode v našem javnem življenju. Nacionalne sloge, o kateri ta list govori, ne razdiramo mi, pač pa on, ker opravičuje notranjo vojno proti sodržavljanom zaradi njihovega drugačnega kulturnega, političnega in socialnega prepričanja. Zato naj «Slov. narod« očitek revolucionarnosti obrne sam nase, »Narod« se zastonj izgovarja, da za ozdravljenje naših žalostnih razmer «ni potreba nobene filozofije demokratizma ali katolicizma«, češ, da »leži na dlani, katere so naše splošrtodržavne in gospodarske potrebe po miru in delu«. Res je, da so te potrebe vsakemu pametnemu in poštenemu človeku jasne, toda jasno je tudi, da teh potreb ni mogoče zadovoljiti drugače, kakor na moralni demokratični podlagi, ki se vjema s krščanskim državo-slovjem. Vse države, ki jih «Narod« navaja — izvzemši fašistovsko Italijo — so jih začele na tej podlagi reševati, v najnovejšem času tudi Francija. (Na Anglijo je «Narod« značilno pozabil.) Italija pa, ki Kamnik. Občinske volitve so kamniška demokrate popolnoma zbegale. Izdali so svoj običajni volivni list »Kamničana«. V tem listu sebe in svoje delo povzdigujejo v deveta печ besa, Slovensko ljudsko stranko in njene volivce pa umazano sramote. Delavstvo strašijo; z »Zaloško cesto«. Opisujejo premoženje papeža, kardinalov, nadškofov, škofcev, prelatovi in kanonikov, župnikov in kaplanov, mežuar-. jev in organistov, niso pa omenili kamniške liberalne gospode, katera se vozi v avtomo-i bilih po mestu. Bahajo se, da so napolnili ob« činsko blagajno, da so plačali dolgove te? spravili v red sejmišče, katerega, so sami rui-. nirali v svrho sokolskega zleta v Kamniku, Ne povedo pa, da je še zadnji občinski prora-. čun izkazal 700 odstotkov primanjkljaja, ka« terega so pokrili z 200 odstotkov naklade na davke in 500 odstotkov na užitnino. Želijo pa» da za to visoko davščino na užitnine, katere revnejše delavne družine največ zadenejo, to delavno ljudstvo voli 26. junija demokrate. Slovenski ljudski stranki, v kateri so organizirani delovni sloji, ni treba delavstva pregovarjati, da bi zanjo glasovalo. Delavstvo že samo ve, katera stranka ima res smisel za socialne delavske težnje, in tisto stranko bo volilo. Ako je to Pribičević-Žerjavova stranka, naj pa to volijo. Gotovo pa je, da je od kandi-. datov Slovenske ljudske stranke vsak toliko sposoben kakor dr. Karba ali kak drug kandidat na demokratski listi. Seveda liberalci tega ne morejo pojmiti, ker se pri njih človek začne šele z milijonarjem ali z doktorjem, delavno ljudstvo jim pa od daleč smrdi in ga le ob volitvah poznajo. To se pa razvidi iz izjave uglednih strancev, kateri so slučajno v voliv-nero imeniku, ki nam izjavljajo, kako mrzlo jih je Karba pozdravljal ozir. odzdravljal, le par tednov pred volitvam se posameznikom, skoro do tal priklanja. — »Kamničan« pravi, da klerikalci niso za župana v ponosnem; kamniškem mestu, čeravno so vse naprave, ki jih Kamničanje trajno uživajo, le delo »klerikalne večine. Karbovo gospodarstvo ni bilo tako vzorno, kot ga sam slika v »Kamničanu«, pač pa včasi prav zabavno. Ko je dal preiskati kamniški vodovod in razkopali ceste in' ulice, so delavci z noži vrtali zgostišča, da je pričela brizgati voda iz cevi, ter so s tem far-, bali naivnega g. Karbo, da so že našli, kje vodovod pušča, samo da bi ne bilo treba več razkopavati trde ceste. Takih slučajev je še več. SLS edina ima program, da bo v bodo-: čem občinskem odboru glasovala in podpirala vse, kar je v prid vsem občanom. Nasprotovala pa bo odločno vsakemu razmetavanju občinskih dohodkov za naprave, ki služijo le enemu delu obiiinarjev. Slovenska ljudska' stranka je v bivšem občinskem zastopu po-< novno zahtevala, naj se pota in ceste v okolici preuredijo, toda liberalci so za nabrane' občinske doklade delali samo to, kar se vedno vidi, niso pa imeli denarja za okoliške potrebe in jih tudi za naprej ne bodo. Zato naj okolica soglasno voli listo SLS, katera' ima tretjo skrinjico. — Kamniški okoličan- Kranj. Bazen pristašev SLS je bilo v; Kranju že več časa še nekaj drugih ljudi, katerim se fuzija javnih in osebnih interesov, kakor se je summis auspiciis JDS izvrševala na našem rotovžu, ni zdela višek občinskega gospodarstva. Tako je bilo nastalo malkonn tentstvo in tako se je za bližajočo so občinske volitve iz taktičnih razlogov ustanovila t. zv. gospodarska stranka, ki je torej krajevni izraz nezadovoljstva, kakor ga je opažati tudi drugod, samo da se šo ne upa prav na dan ali pa se pojavi v tako ponesrečeni obliki, kakor je slovenska filijalka NBS. Gospodje na našem rotovžu so simptome tega rastočega nezadovoljstva v svoji brezdanji domišljavosti najprej zaničovalno ignorirali. Uvldevšl svojo zmoto so začeli potem t abotnimi očitki sovražnosti proti industriji in drugega nazadnjaštva. Ko pa tudi ta ni več zalegla, so segli po svojem starem orožju terorlziranja. »Jutro« denuncira danes tega, jutri onega, in na to lepo polje mu v resnic^ ni demokratski vzajemnosti v št. od 17. t. m. sledi tudi »Slovenski narod«. Malo pozno si-cor, kakor vodno, in tudi v ostalem no bo nio pomagalo: no vrne se niti en zgubljeni naročnik te zevajoče dolgočasnosti, ki jo niti Injekcija gosp. Praprotnika ne zna poživiti. Ker pa nobena stvar ni tako neumna ali podla, da bi je ata ne prevzeli od »Jutra«, čim dobijo za to dovoljenje, so se končno med epom hi strahom, kaj bo več koristilo upravnih t vn, še o ril spravili nad naše m&lkontente, adut pa jim je koalicija teh a t. iv. komunisti, kakor trdijo namreč ata. So torej za svojo inteligenco primeroma hitro kapirall, kako je treba danes stvar prijeti, da je človek Musterknabe... Škoda le, tla je fltnvv tako prozorna, da 5o razun ata vsakdo sprevidi. Našim malkon-tentom se sme sicer očitati maiBikatera naivnost, predvsem ta, d«, proti uekorau zelo glasnemu in mnogostnmskema gospodu, ki se je kot mobilizirane« naučil celo štnouu&r-stva, niso pravočasno iarabili orožja, ki ga s svojo širokogrudno pestjo in debelo kožo daje uasprotuiku on sam v roke. Škoda, smeli bi bili to storiti ne še toliko v strankarskem, kakor v javnem interesu! Bili so pa le pametni dovolj, da so se v volivno svrhe rajši sami združili z zavednim delavstvom, nego da bi bili njega glasove prepustili kon-sorciju za izkoriščanje državno misli in drugih bolj reelnih državnih dobrin, ki ima bvo-jo ekspozituro tndi pri nas. In radi teh zgubljenih glasov, s katerimi bi bili tako lepo paradirali, češ tndi proletarijat jo z nami, so sedaj na rotovžu iznašli bolj-Sevlško zaroto, ki atl kot pravemu buržujn ln veledelnlčurju krati spanje, sicer pa nikomur. A to bi našim večinarjem še prezrli, smo pač v volivnorn boju. Težja se pa v dostojni družbi prezre, da kot protektorje komunistov dennneirajo najiioštenjše ljudi, ki ima.io pa polog lastne pameti so to napako, da so delavstvu mtvnj nesimpatični, nego »ooijalni politiki rotovške šole. Treba jim je torej nekoliko osvežiti spomin in jih javno vprašati, kako je bilo pred zadnjimi skupščinskimi volitvami, ko so gospodi na Blei-vveisovi cceli sporočili, da ne morejo garantirati za osebno varnost g. I'a- Treznostni praznik. Ljubljansko in mariborsko škofijstvo fe naročilo, naj se v nedeljo, dne 22. julija, pred praznikom sv. Janeza Krstnika, govori v vseh cerkvah o treznosti. Versko-nravna poguba, ki jo povzroča med slovenskim narodom alkohol, je strašna. Obilne dokaze za to z natančno statistiko prinaša knjiga «V. kat. shod«, kjer bodo našli govorniki obilo gradiva za svoje govore. Naj se tudi kidturne organizacije Strnejo v močno vrsto v boj za treznost našega naroda, ki ga edina more rešiti fizičrie in moralne propasti. Dnevne novice. — Knjiga »V. kat. shtdc se pridno naro-€a. Nekateri jo hočejo imeti že radi krasne šti-ribarvne Groharjeve' slike >Srce Jezusovo« in radi značilnih ilustracij.Zlasti pa zanima tudi zadnji članek, ki prinaša nalančne številke, koliko oseb se je udeležilo iz katerega kraja. Prav malo je župnij, ki označujejo udeležbo z ničlo. Razen Orlov in Orlic, ki so posebej šteti, je bilo iz lavantinske škofije 8081 udeležencev, iz ljubljanske pa 23.761. Hrvatov in Srbov je bilo samo 385. Vseh udeležencev z izkaznicami pa'je bilo 38.065. K tem še seveda pridejo oni nedeljski udeleženci, ki niso imeli izkaznic in drugi gledalci, ki so se udeležili lamo nedeljsko manifestacije. — Slovenski kaplan za Bolgrad. Kdor oi-^a v >V. kat shodu« temeljito poročilo o katoličanih v Srbiji, bo dobil odkritosrčno željo, da bi se javil kak mlad apostolski slovenski duhovnik, ki bi se žrtvoval za dušno pastir-Stvo v Belgradn. Tisoči in tisoči naših ljudi iz nižjih in višjih službenih slojev so v Belgradu, Id nimajo več stiko s svojim dušnim pastirjem, ker ga ni, ki bi poiskal razkropljene ovce. Ljubljanski škofijski ordinariat je že naznanil, 'da dovoli dopust iz škofije duhovniku, ki bi hotel prevzeti to misijonsko delo. — Prctelrtorai Ljubljanskega velesefma. Kralj Aleksander je prevzel protektorat nad letošnjim velesejmom v Ljubljani in poda s tem tej prireditvi največji sijaj. Ta vest bo kot lansko leto po celi državi vzbudila med vsemi pridobitvenimi krogi veliko radost. Značilno je, da se je kralj že prilikom osebnega obiska na lanskoletnem vclesejmu zelo ■zanimal za našo industrijo, obrt in trgovino. Najvišje odlikovanje našega priljubljenega ve-lcsejma bodo gotovo znali ceniti vsi razstavljala s čim lepšo izložbo. — Štetje službenih let bivšim poštnim ficlskim slugam« Poštnim selskim slugam se šteje službena dota šele od leta 1910 naprej, ko so bili z dekretom nastavljeni. Do imenovanega leta so bili poštni sli v zasebnem razmerju s poštarjem, torej niso bili državni nameSčenci. — Prijateljski sestanek duševnih delavcev, rojakov kranjskega sodnega okraja, dne 2. in 3. julija t. 1. Prihod z opoldanskimi vlaki v Kranj 2. julija in nato skupni obed. Popoldne izlet na Šmarjetno goro. Zvečer prosta zabava v Kranju, pri kateri sodelujejo iz prijaznosti pevci Narodne čitalnice. 3. julija ob 6. zjutraj sv. maša zadušnica za umrlimi tova-reži. Pri sv. maši poje g. Janko Žirovnik. Ob pol 8. skupno slikanje. Ob 8. izlet z vozovi na Jezersko. Popoldne povratek oziroma po želji izlet na Kamniške planine. Kdor se želi ttrloleSiti nameravanega sestanka in se §e ni prijavil, naj to stori vsaj do 30. t. m. po dopisnici (Anton Likozar, nadučitelj, Ljubljana, 816a, če pride v Kranj na agitaoljsko potovanje. Ta gospoda takrat sloer nI našla edino primernega odgovora ln ni eapretlla razpusta tako neznatnega obč. odbora, kakor je naš, ako bi župan le še trenutek odklanjal izpolnitev svoje prve dolžnosti. Mogoče je pa, da se ojunači sedaj in ne izvede proakrlp-oijskega povelja, ki je bil naš rotovš kakor vedno nesramen dovolj, da mu ga je dostavil še po »SI. N.« Upajmo v njenem Interesu! Ii Kranja. »Koder se osel valja, dlako pusti«; ta znani pregovor preoblikujemo lahko takole: koder »e demokrat valja, laži pusti. Bret laži pri demokratih ne gre. Seveda: že njih načela sama niso kaj prida, še manj prida pa je ndejstvovanje teh načel, ki obstoji v tem: nabaši svoje žepe, to delo pokrij z lažjo, z lažjo pa tudi obsuj nasprotnika, da le ti ne vidijo, kako si liberalec polni žepe. En čas ta taktika vleče ter se dobijo povsod ljudje, ki jim je osebno prijateljstvo in korist več nego resnica, seveda pozneje izpregle'ajo, pa jih je sram, da so bili tako neumni. — V Kranju sedaj demokrati vsakega obsipajo s komunistom, ki ne drži žnjimi. V dopisu v SI. Narodu z dne 17. t. m. nekdo tako Gospodarski stranki kakor SLS podtika, da ima mod seboj komuniste. To je sedaj najboljši recept, ubiti nasprotnika: trdi so o njem, da je komunist ali združen žnjimi, aH je res ali ne, vseeno, potem se pa kliče vlado na pomoč: ubijte jih, komunisti so. — Na naši listi ni nobenega komunista, ne sedanjega ne bivšega. Toda na kandidatni listi JDS pa je ime moža, ki je bil res komunist in je bil zato kot železniški delavec reduciran, to je gostilničar So-kllč Ivan i/. Gor. Save št. 9. Teh dejstev pa vendar ne boste mogli utajiti! Sokliča imnti na listi, bil je komunist, bil za to reduciran: glejte, kar očitate drugim, si dovolite sami! To jo — načelna politika! Dolenjska cesta 12), da se morejo pravočasno preskrbeti prenočišča in vozovi. — Kongres Udružonja jugoslovensikh in-žonjeriev in arhitektov v Novem Sadu. Sek cija Ljubljana opozarja svoje člane, da sprejema prijave udeležencev ing. Mencinger, Gradbena direkcija, le Jo 20. junija t. 1. Zaradi izvolitve delegatov in razgovora je obvezen sestanek istega dne ob 8. uri zvečer »Pri Mraku«. — Osebne novice s pošte. Imenovani so: za poštnega in brzojavnega uradnika 4. skupine IL kategorije bivši poštar V. razr. Kristijan Jeglič v Ptuju; za pripravnico v kategoriji poduradnikov M. Tratnikova, Frančiška Zupančeva in Erna Korenini jeva v Ljubljani na glavni pošti, Marija Slapar jeva v Spodnji Šiški ter Gizela Gumilarjova v Murski Soboti; za sluge Ivan Glinšok, Štefan Kobal, Anton Zanoškar, Jožef Mejač pa Pr.vel Primar na ljubljanski glavni pošti, Julij Laur na mariborski kolodvorski pošti ter slušateljica Dragica Šemetova v Cerknici. — Podoljena je o d pravniška služba v Framu poštni pomočnici Mariji Vodovnikovi, v Smledniku poštni pomočnici Francki Lombardovi, v Koprivnici pri Brežicah poštni pomočnici Mariji Vabčičevi, v Limbušu Vekoslavi Baukmanovi in pri Sv. Benediktu v Slov. goricah poštnemu pomočniku Tomažu Golobiču. — Poverjena je pošta rska služba v Rimskih Toplicah poštni uradnici Roži Megllčevi, pri Sv. Lovrencu poleg Maribora poštni uradnici Mariji Kos j ako vi, v Loki pri Zidanem mostu poštni pripravnici Hedviki Sovretovi, na Bledu pa poštni pripravnici Antoniji Cvaro-vi. — Premeščeni so: postni in brzojavni pisar Anton Suhač od poštnega ministrstva k ljubljanskemu poštnemu ravnateljstvu, poštni uradniki oziroma uradnice Frančišek Mezek, Vladko Jazbec pa Anica Pirčova a glavne ljubljanske pošte na ljubljansko kolodvorsko pošto, Aleksander JakSa od poštnega ravnateljstva na glavno pošto v Ljubljani, Frančišek Ambrožič iz Šent Ruperta pri Mokronogu v Trebnje, Ivan Rakovec iz Ljubljane v Maribor na kolodvorsko pošto, Marija Frankova lz Maribora k Sv. Lonartu v Slov. goricah, Anton Kroflič iz Planino pri Rakeku v Ljubljano na glavno pošto, Jožica Nagličeva od glavne mariborske pošte v Rogaško Slatino in Frančišek Brumec od Zg. Sv. Kungote na Ptujsko goro, poštni pripravniki oziroma pripravnico Frančišek Žui-darič iz Ljubljane v Planino pri Rakeku, Dana Štiruova iz Kranja na glavno pošto v Ljubljani ter Gabrijela Lesnjakova od glavne ljubljanske pošte k Sv. Janezu ob Boh. jezeru. — S 1 u ž b e n e p o g o d b e ste odveza-nl poštni odpravnici Pavla Robičova v Limbušu in Dragica Vutkovičeva v Koprivnici pri Brežicah. — Ostavko na državno službo je podala postna pripravnica Geza Niglo-va v Ptuju. — Odpuščena iz poštne službe je poštna odpravnica Rozalija-Llndič v Pesuici. — U m r 1 a sta podčinovnik Jožef Kuhar v Celju in dnevničar Dimitrij Rybic pri poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani. — Palr.ča Vrat)iczany v Zagrebu. Razni listi so prinesli vest, da kupuje Vraniczany-jevo palačo v Zagrebu, zadnji dve leti last in-dustrijca Prpiča, država z namenom, da se v njej stalno naseli princ Pavle. Te vesti se od poučene strani znnikajo. Palačo kupuje zagrebški častniški zbor za svoj dom. Dejstvo je, da se je tajništvo Radičeve stranke in uredništvo »Selinčkega Doma« 15. t. m. iz palače [veselilo v Marovsko ulioo 17. — Popravek. Z ozirom na notico v «Slovencu« z dne 17. t. m.: Zaročil se je g. Srečko Trampui, tovarnar in posestnik te Medvod itd., smo naprošeni objaviti, da g. Srečko Trampui ni tovarnar in posestnik, ampak le sin posestnika in izdelovatelja lan. olja. — Chlnoferrln kina železnato vino je najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodcu in najboljše okrepčevalno sredstvo pri rekonvalescenzi. Dobiva se v vsaki lekarni. Zahtevajte edino le Chlnoferrln, kateri je najboljši. — Aerodrom v Zagrebu. Vojno ministrstvo se pogaja z zagrebško mestno občino o prepustitvi večjega kompleksa zemljišča v Čulincu v svtIio zgradbe velikega modernega aerodroma, ki naj bi služil vojaškemu in civilnemu zračnemu prometu. Hangarji za to letališče so že došli iz Nemčije na račun reparacij. Mestna občina zahteva, da se zgradi letališče najmanj 10—15 km izven mesta, a vojno ministrstvo se baje na to zahtevo ne namerava ozirati. štajerske novice, s Volivni Imeniki v Mariboru so tako površno sestavljeni, kakor bi jih sestavljali učenci ljudske šole. Samo somišljenikov SLS je, kolikor je dosedaj ugotovljeno izpuščenih in napačno vpisanih nad 200. Koliko jo pa še drugih pomot! Okrajne organizacije SLR za mesto Maribor so ca sestankih zaupnikov dognale, da jo približno vsak poti volivec napačno vpisan. Imena "»o potvorjona in spačena tako, da zaslužijo dotični, ki so na magistratu spisovali in prepisovali za stranke, najostrejšo grajo. Vsak kmetski župan je volivui imenik natančneje sestavil kot mestni magistrat mariborski. V torek, 17. junija jo n. pr. nad 30 zaupnikov SLR za II. okraj (graško predmostje) samo do črko N ugotovilo, da je nad 20 naših najboljših volivcev izpuščenih. Ko bo kontrola imenikov po vsoh petih okrajih po naših vrlih zaupnikih končana, bo n. pr. samo tajništvo SLS moralo vložiti več sto rcklamaoij. Največ jo iz imenika izpuščenih železničarjov. Ali socialisti upajo so na ta način premagati SLS1 Slab , račun! Po/.ivamo se enkrat vse volivno upravičence v mestu Mariboru, da si takoj ogledajo na magistratu ali v tajništvu SLS (novo poslopjo Gospodarsko-zadružno banko) volivne imenike. Reklamacije izvrši tajništvo SLS. Kdor so sedaj ne bo pobrigal, si bo sam kriv, ako ne bo imel volivne pravice. š Buren izredni občni zbor Slov. obrtnega društva v Mariboru. K dopisu pod tem naslovom izjavljam sledeče: V družbo Žerjavovih obrtnikov sem prišel kot Pilat v vero. Bil sem član in odbornik omenjenega društva takoj od začetka, kojoga soustanovitelj sem. S stran-karstvom v društvu nisem nikdar soglašal. Bil sem eden tistih, kateri jo vselej in povsed zahteval, da se v društvo strankarstvo ne uvaja, ker mu je bilo vedno ležeče le na tem, da se obrtniki v društvu le strokovno in gospodarsko organizirajo ter si s skupnim nastopom pomagajo in priborijo pravice, katere njim pristojajo. Da je prišlo do razdora v društvu, mi pač ne more nihče predbacivati, da bi ga jaz podpiral, veliko manj pa povzročil. V družbo Žerjavovih obrtnikov sem prišel zato, ker sem bil s temi gospodi obenem tndi ud vseh treh razstav. Ako jo prišlo vsled nerodnosti gotovih gospodov do razprtije v društvu, odklanjam jaz vso odgovornost. Bil sem eden prvih odbornikov, da sem takoj, ko sem uvidel, da ne pridemo do rednega dela, izjavil, da odlagam odborniško mesto ter da ne sprejmem več nobenega mandata. V listo Žerjavovih obrtnikov sem prišel proti svoji volji, ter bi tudi, ako bi ta lista zmagala, izvolitve ne sprejel. To sem Zerjavovcem tudi izjavil takoj in zato sem se kmalu, ko so so volitve pričele, odstranil, no da bi glasoval. Da svojega prepričanja ne menjavam po vetru, to mi bo lahko vsakdo, kdor me pozna, potrdil. Navade sicer nimam, da bi svoje prepričanje obešal na veliki zvon. Zato se mi večkrat pripeti, da mi prenapetneži pripisujejo sedaj to, drugič zopet drugo prepričanje. Mene to ne vznemirja. Svojemu prepričanju ostanem zvest in vem, kaj mi je storiti, ko je treba nastopiti. To v pojasnilo. — Fran j o Horvat, cerkveni slikar v Mariboru. š Roman o krompirju na vrtu okrajnega glavarstvi v Mariboru. Na dvorišču okrajnega t glavarstva v Mariboru je prejšnji okrajni glavar dr. L a j n š i č napravil lep vrt. Letos spomladi je dal na vrtu nasaditi krompir. Vlada je nato dr. Lanjšiča deložirala iz stanovanja in mu tudi vzela pravico do vrta. Radi tega je moral krompir na vrtu okopati in osipati sedanji okrajni glavar dr. Vončina. Čez nekaj tednov bo moral zapustiti stanovanje na glavarstvu tudi g. dr. Vončina in ga prepustiti dr. Pirkmayeiju. Sedaj nastane vprašanje, ali bo Pirkmayer lahko izkopal krompir, ki ga jo vsadil dr. Lanjšlč in ga okopal dr. Vončina. š Mariborski dopisnik »Jutra« je res resnicoljub prve vrste. Da bi zmanjšal ugled »Slovenca«, ki je pridobil zadnje mesece v Mariboru nad 100 odstot novih naročnikov, piše v »Jutru«, da ima samo 73 naročnikov. Da ga ni sram, ko si drzne tako lagati! Naj si ogleda, koliko »Slovenca« prihaja danes v Maribor. š Drava je zadnje dni vsled neprestanih nalivov tako narastla, da je na Dravskem polju v bližini Ptuja na mnogih krajih prestopila bregove. б Umrl Je v torek, 17. junija v Maribon lastnik hotela »Meran« g. Ivan Friedl. š Okrajni sastop v Mariboru je dne 17. ju. uija pod predsedstvom načelnika dr. Lesko-varja sklenil ob priliki Obrtne razstave pri-rediti razstavo goveje živine in konj. K sodelovanju bodo povabljeni živinorejski strokov-njaki. Ob enem bosta pozvana tudi okrajna zastopa slovenjebistriški in leuarški, da postavita lepo živino iz okraja na razstavo. — Nadalje se je sklenilo, da se okrajna cesta pri I Sv. Petru podaljša od Lorberja do cerkve. 2 deli za tn novi del ceste se prične še letos. — Za nakup bikov-plemenjakov prispeva okrajni zastop 12 odstot. — Konjerejakemu odsek« se za premovanje konj odloči svota 1000 Din. — Glasbeni Matici se da podpora 2000 Din, vinarski šoli 500 Din, trgovski Soli 500 Din| pedagoškemu krožku 100 Din, brodarski zadrugi pri Sv. Martinu 5000 Din. s Za, mariborsko gledališče jo inartborsk! mestni svet na konto državne subvencije zn mesec junij izplačal akontacijo v znesku 25 tisoč Din, ker ravnatelj gledališča ni imel sredstev za izplačilo plač osebju. šolski vestnik" " — Na drž. real. gimnaziji v Novem mestu se sklene šolsko leto 1923-2-1 dne 28. a g šolsko slavnostio, h kateri so vsi ljubitelji mladine vljudno vabljeni. Dne 29. 6. od 9, do 12. ure in 30. 6. od 8. do 9. ure se bodo vpisovali učenci za sprejemni izpit v I. razred, ki se vrši dne 30. 6. od 9. ure dalje. Za vpis se zahteva predložitev rojstvenega lista in obiskovalnega izpričevala, izdanega prav v ta namen. — Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1924-25 otvorjeni naslednji oddelki: 1. Višja stavbna šola. 2. Višja strojna šola. 3. Stavbna rokodelska šola 4. Strojna dolovodska šola. 5. Elektrotehnična delovodska šola. 6. Mizarska in strugarska mojstrska šola. 7. Kiparska in rezbarska šola. 8. Ženska obrtna šola. 9. Javna risarska in modelirska šola. Vse podrobnosti gleda sprejema so razvidne iz razglasa v Ur. listu št. 52 z dne 12. junija 1924 in iz objavo na razglasni deski v vestibulu zavoda. Koncem tega tedna izide prvič po prevratu šolsko ia-vestje, ki vsebuje poleg drugih podatkov organizacijo zavoda in sprejemne pogoje ter učno načrte posameznih oddelkov. Interesentom je izvestje na razpolago pri ravnateljstvu zavoda proti povrnitvi tiskovnih strokov v znesku 12.50 Din s poštnino vred. — Državna realna gimnazija v Ptuju. Vzprejemni izpit v I. razred se bo vršil dne 30. junija 1924 (v pondeljek). Vpisovanje se I vrši isti dan od 8 do 9, na kar se začne pismeni izpit iz slovenščine in računstva od 9 do 11. Priglasi za vzprejemni izpit se lahko izvrše tndi pred 30. junijem ali osebno pri ravnatelju ali pismeno po pošti. Predložiti je treba rojstni list in izpričevalo osnovne šole z redi iz verouka, slovenščine in računstva. — Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani je vpisovanje v I. letnik v pondeljek, dne 30. junija od 10.—12. ure. Učenke, ki se vpišejo, naj prinesejo seboj krstni (rojstni) list in zadnjo šolsko izpričevalo ali malega tečajnega topita ali 4. razreda srednje ali meščanske šole. Podrobnosti so razvidne iz oglasa v veži šolskega poslopja. LjugrilavtsKe novice. lj Somišljenice! Danes popoldne ob petih vse na zborovanje pri Križankah. Pokažimo, da čutimo narodno, lj Zlobnež. V nedeljo dne 15. junija po« poldne je na Karlovski cesti v hiši trgovca В':*је!з stranki Josip Teran na dvorišču pobil nekdo šipe na vseh oknih. Terana ni bilo doma, drugi pa tudi nihče ne ve za storilca. Policija si je na licu mesta vse ogledala, toda o storilcu ne raore dobiti nikakega sledu... lj Pravlijčca igra «Dve Marički« v dramskem gledališču. Če se priglasi zadostno število posetnikov do petka opoldne na šolsko vodstvo »Mladike«, se vprizori pravljična igra «Dve Marički« za šolsko mladino v sobota ob pol 5. v dramskem gledališču. Cene prostorom so od 4—6 Din. lj Umrli so v Ljubljani: Avgust Kostaleri, berač, 73 let. — Slavka Kovačič, novorojen-ka, skladiščnikova hči, pol ure. — 'Josipina Romih, hiralka, 62 let. — Elizabeta Miloš, zasebnica, 70 let. — Josip Kovač, kočarjev sin, 22 let. lj Dražba mestnega travnika v Podpeči, V nedeljo, dne 22. junija L 1. sc prične oi 9. dop. razprodaja mestnega travnika »Jezu-ilarica« v Podpeči, katerega se jc razdelila na 22 manjših parcel. Dražba bo trajala pc potrebi cel dan, če bi se tekom dopoldneva ne končala. lj Tatovi specijalistL Iz vrta Narodne kavarne je bila ukradena velika žarnica ob-ločnica vredna 300 Din. En del te tatinsko družbe, ki so jo vrgla na to specijaliteto tatvin jo policija že izsledila in jih je tudi nekaj aretirala in izročila sodišču. Toda žo drugi dan je javil lastnik kavarne Carll, dn sta mu bili zopet ukradeni žo dve žarnici. Tudi tem tatovom, ki spadajo k isti družbi so že na sledu. Vse kaže, da so je pojavila v mestu posebna vrsta tatov, ki spadajo baje v takozvano boljšo družbo ln se pečajo z raz-počavanjem ukradenih žarnic in Dodobniii Dredmetov. Gospodarstvo. Reparacije in nemško gospodarstvo. Komaj je prenehalo v Porurju izprtje oziroma štrajk rudarjev, že se je pojavil nov problem, ki je odložilnega pomena za nadaljnji razvoj reparacijskega vprašanja in nemškega gospodarstva v zasedenem ozemlju. 15. junija je bil kritičen Micum« pogodba razveljavila in da se bo uvedel drug način dobavijanja in plačevanja repaiacij. Istočasno pa se razvija v celi Nemčiji gospodarska kriza, ki zavzema vedno akut-nejše oblike. Kriza je predvsem finančnega značaja. Znano je, da iščejo glavne nemške industrije kreditov, vendar večinoma brez uspeha — z obrestno mero 250—300 odstotkov letno l Zaradi pomanjkanja gotovine je vsa industrija obsojena na stagnacijo. Tudi v poljedelstvu ni nič boljše. Obratovanje cele vrste industrij se omejuje in ustavlja. Ne štejejo več zaprtih tvornic, število brezposelnih narašča v ogromni meri in že se izgublja zaupanje v stabilnost rentne marke. Ker so pa Francozi odklonili, da se namesto > Micum« pogodb izvedejo poročila ekspertov, se nahaja porurska industrija v težki dilemi. Država ne plačuje reparacijskih dobav — ker jih tudi ne more. Kakor hitro bi se namreč to zgodilo, bi se pojavil v bud-žetu, ki je sedaj približno uravnotežen, deficit, ki bi povzročil polom komaj izvedene valutne reformo na podlagi rentne marke. Porurska industrija pravi, da sama ne more nositi reparacijskega bremena (po njenih računih ji to mesečno odtegne okroglo 100 milijonov zlatih marki). Propad koncema jeklarske industrije »Becker«, o katerem smo že poročali, je dokaz nevzdržne situacije, v kateri se nahaja nemška industrija zasedenega ozemlja. Nemška vlada je mneuja, da je edin izhod iz te zagate inozemsko posojilo v znesku 200 milijonov dolarjev, kakor ga predvideva poročilo ekspertov. Sicer ne bi mogli plačevati industrijcem dobav na račun reparacij. Stališče industrijcev je pa, da sami tudi niso v stanu nositi reparacijskih bremen, ker jim preti polom. Ravno sodaj so pogajanja dovršena v tem emislu, da se podaljša > Micum« pogodba do 81. t. ш. Medtem pa postaja gospodarska situacija Nemčije vedno bolj nevzdržna in ž njo tudi položaj evropskega gospodarstva. Kajti reparacijski problem tvori še vedno glavno točko in jedro sanacije povojne gospodarske krize. Tudi Jugoslavija je interesirana na ugodni rešitvi reparacijskega problema. Dokler se ne uredi in umiri Nemčija, dokler ne bo zopet normalno funkcijoniral njen gospodarski aparat, tako dolgo tudi ne more biti govora o zdravem razvoju svetovnega gospodarstva, s katerim smo zvezani s tisočerimi vezmi. g Občni zbor Kmet. nabav, in prodajne »adruge v Gorenji Straži. Dne 12. t. m. se jo vršil občni zbor. Iz poročila načelstva je razvidno, da zadruga jako lepo deluje. Dobička izkazuje 72.812.03 Din. Prometa je bilo napravljenega Д9,000.000 Din napram 9,000.000 Din v letu .1922. g Ceno živine, telet in prašičev dno 18. Junija 1924 na ljubljanskem trgu. Voli prvovrstni za kg žive teže Din 0. Voli debeli Din 13—14, voli rejeni 12—13, biki debeli težki 0, biki rejeni lažji 10—11, telice rejene 10.75 do 11, krave rejene 10.50 do 11, krave kloba-sarice 7.25—9, teleta živa 16.—17.50, prašiči domači debeli 16—17, prašiči peršutarji 15 do 16, prašiči zaklani 20—21.50. — Dogon goveje živine na današnjem sejmu je bil malenkosten in so pripeljali živino večinoma le pre-kupci. Goveja živina se je nekoliko pocenila, telota pa so poskočila v ceui. Cena prašičev je ostala noizpremenjena. Istotako so se zo-pot pocenili plemenski prasci. Cena prascev јз od 200 do 500 Din za komad. g Poravnalno postopanje je uvedeno o Imovini Frica Šumana, trgovca pri Sv. litju v Slovenskih goricah. g Občni zbori. Tekstilana tovarna s u k n a d. d. v Kočevju, dne 28. junija; Tiskarski in litografični * a v o d , lenjigoveznica in založništvo J. Blasnik nasl. d. d. v Ljub-'Jani, dno 5. julija. g Obtok bankovcev Narodne banke. — 81. dec. 1923 je bilo v obtoku: 1. dinarskih bankovcev prejšnjih izdaj In sicer po 100 Din " 1 milijardo 842 milijonov 76.400 Din, po 60 Din za 33.400 Din. do 20 Din (v zlatu) za 2 milijona 670.720 Din, po 10 Din za 126 milijonov 903.820 Din in po 5 Din za 34 milijonov 759.160 Din. 2. Dinarsko kronskih bankovcev: po Д000 Din za 1 milijardo 405 milijonov 504.000 Din, po 100 Din za 1 milijardo 87 milijonov 627.000 Din, po 10 Din za 67 milijonov 517.380 Din. 8 Stalnih dinarskih bankovcev: po 1000 Din za 968 milijonov 142.000 Din in po 10 Din za 248 milijonov 96.640 Din. Skupon obtok vseh bankovcev je znašal navedenega dno 5 milijard 790 milijonov 240.920 dinarjev. g Prodajne cene čilskega solitra za 1924— 1925 leto. Združeni proizvajalci čilskega solitra ^poročajo iz Valparaiza, da je njih Zveza obnovljena za novo dobo šestih let. Obenem so določili cene čilskega solitra za čas od 1. julija 1924 do 31. maja 1925, in sicer postavljenega v pristanišče republike Čile za 100 kg v dvojnatih vrečah, bruto na neto, kakor sledi. Vzemši kot podlago 350 dinarjev za angleški funt, stane: Sil. pca. Din za julij 1924 19 3+ 336.8S » prvo polovico avg. 19 5 339.80 » drugo » » 19 7 342.72 » prvo » sept. 19 9 345.64 » drugo » 19 11 348,56 » prvo » okt. 20 1 351.46 » drugo » » 20 3 354.38 » prvo » nov. 20 4Vj ?56 57 » drugo » » 20 6 358.76 » prvo » dec. 20 7 360.22 » drugo » » 20 8 361.68 od !. jan. 1925 do 31. marca 20 9 363.14 Prodaja po teh cenah začne 14. maja t. 1. g Poravnalno postopanje Internacionalne kopališko in hotelsko družbe, ki je bilo sprejeto od upnikov dne 23. jan. t. 1., je končano. Po premoženjskem izkazu, ki so ga potrdili upravni svetniki s prisego, znašajo pasiva ca 14,000.000 Din. Upniki dobijo izplačano 50 odstot. kvoto. Kot superkvota se ima razdeliti poleg tega znesek Din 175.000, čim bo iztožen od g. F. Vokača v Ljubljani v zadevi Jamnik. Slovenska bnnka, ki je bila prevzela garancijo za izplačilo poravnalne kvote, je že pričela z izplačevanjem priznanih terjatev. g Novo podjetje bivše južne železnice. Donavsko-savska-јл Iranska železniška družba poroča: Upravni svet d.-a.-j. železnico (bivše južne železnice je sklenil svoja ргејГпјн podjetja, to je tovarno varnostnih naprav in vijakov na Dunaju in valčno tovarno za tračnice v Gradcu, spremeniti v novo delniško družbo, kot to odgovarja rimskemu akordu. Nalopa nove delniške družbe bo, preurediti ta podjetja, Iri so v zadnjem času delala z izgubo, v plodonosna, čeprav v drugih panogah kovinske industrije. V ta namen si je zasiguralo novo podjetje pomoč Metallum A. G. v Berlinu in drugih Metallum koncernu pripadajočih podjetij. Seveda dobi Metallum A. G. na ta način precejšno ingerenco na poslovanje podjetja in tudi zastopstvo v upravnem svetu in eksekutivnem komiteju. g Prememba posesti. Konfekcijska tovarna »Jugoslovanski Lloyd* v Mariboru je prešla v last Slavenske banke. g Končna likvidacija bivšo Avstroogrske banko. V kratkem bodo izvršili likvidatorji bivše Avstroogrske banke likvidacijo in bodo izročili sedanji avstrijski vladi končno in poslednje svoje poročilo. — To poročilo je večje važnosti za avstro-ogrske nasledstvene države kakor za samo Avstrijo. g Losna trgovina preko Reke v letn 1923. V reško pristanišče se je lani importiralo lesa: iz Italije 37.693 ton, iz Jugoslavi'o 8?1 393 ton, iz Astrijo 556 ton, iz Ogrske 10.. toni, iz Romunije 503 ton in iz ostalih držav 23 ton; torej je znašal celokupen uvoz lesa 122.270 ton. Iz- oz iz reškega pristanišča pa je dosegel lani 71.403 ton in sicer v Italijo 30.954 ton, v Jugoslavijo 3.736 ton, v Francijo 5,969 ton, v Grško 4.674 ton, v Španijo 10.254 ton, v Egipt 3.913 ton, v Alžir 5.635 ton, v Maroko 2.414 ton itd. g Naraščanje hranilnih vlog v Avstriji. Koncem maja letos so dosegle hranilne vloge v Avstriji 893.5 milijard papirnatih kron in so v teku meseca maja zvišale za 63.1 milijard kron. g Danske zadruge. Razun izborno razvitega mlekarskega zadružništva, kot smo zadnjič omenili, ima Danska še celo vrsto drugih zadrug. V mesni industriji je bilo ustanovljeno prvo zadružno podjetje leta 1887. Take zadruge so se razvijale vzporedno z mlekarskimi po celi deželi in jih je sedaj že 46, ki predelujejo 85 odstotkov vseh zaklanih prešičev na Danskem. Združeno so v centralnem zavodu, imenovanem >Zveza zadružnih mesnih podjetij«, v Kopenhagenu. Ravnotako so organizirani producentje jajc v > Zadružni zvezi za izvoz jajc«, ustanovljeni leta 1895. Razun teh je še cela množica nakupovalnih zadrug za krmila, premog, mlečne stroje itd. in prodajnih zadrug za semena, prešiče in konje. Končno, da čuva interese vseh teh zadrug, je bila ustanovljena leta 1914. Zadružna banka za celo deželo. Tako jo zadružništvo pripomoglo danskemu poljedelstvu do visoke stopnje, na kateri se nahaja danes. * 1 funt štcrling ima 20 Silintfov: 1 SIHnjž ima 12 pensov IdL g Živinoreja na Danskem. (V oklepajih Številke stanja živine v Jugoslaviji po štetju iz L 1923. Danska meri 43.000 kvadr. km in ima 3,268.000 prebivalcev, Jugoslavija 218.000 kvadr. km iu ima 11,725.000 prebivalcev.) Ravnokar so bili objavljeni rezultati štetja živine iz 1. 1923. Na Danskem se je vršilo tako štetje pred vojsko vsakih pet let, to pa je prvo po letu 1914. Glasom štetja posedujo Danska 2,537.393 (4,117.357) glav govoje živino v primeri z 2,463.000 leta 19t4. Porast je cicer majhen, toda zelo važen z ozirom na mlekarstvo, ker se jo zelo pomnožilo število krav mlekaric, medtem ko je število bikov in volov padlo, število prešičev se je pomnožilo od zadnjega štetja za 350.000 in znaša sedaj 2,852.826 (2,887.020). število ovac znaša 374.296 (8,461.504) in koz 41.874 (1 milijon 801.409). Število konj pa pada na račun avtomobilov, kot povsod drugod in znaša 561.531 (1,043.528) od teh je 72.267 konj malo islandske in ruske pasmo. Perutnine je 20 milijonov (15 milj.) komadov v primeri s 15 milj. pred vojsko; rac 793.000 in gosi 283.000 kom. V letu 1922—1923 se je pomnožilo število za 1,116.229 telet, 4,010.863 pujskov, 268.410 jag-njet ln 36.000 žrebet, seveda moramo od 'ega odšteti število zaklanih živali. Te številke kažejo, da se danska živinoreja vedno bolj koncentrira na izdelovanje susVvega masla ta slanine za izvoz. Pri nas pa izkazuje statistika vsako leto manjše številke, kljub vsem ugodnostim, ki nam jih nudi naša zemlja. g Izplačilo vojnih posojil na Ogrskem.. i Zadnje dni se opaža porast ogrskih vojnih posojil in sicer se plačuje za 100 K nominalo 6 odstotkov obligacij oK 350, in za 100 K no-minale 5 in pol odstotnih obligacij že oK 330. Ta poras? sa komentira z vestmi, da namerava ogrska vlada 7 kratkem izplačati na podlagi progresivne valorizacije vsa vojna posojila, ki so v prometu in nostrificirana na Ogrskem. Za prva posojila se bodo beje izplačali večji zneski, kot za poznejša, ki niso bila več vplačana s polnovrednimi avstro-ogrskimi kronami. g Panamski prekop je nadkrilil sueškega. Lani je znašal promet v panamskem prekopu 24.737.000 ton, v sueškem pa samo 22.730.000 ton. Panamski prekop je otvorjen komaj od sredo 1. 1915., sueški pa že od 1. 1869. Iz tega jo tudi razvidno, da јз ameriško gospodarstvo nadkriiilo evropsko gospodarstvo, ker jo promet v panamskem prekopu skoro večinoma amerikanski. g KovL-nrzi in sodne poravnave r januarju v češkoslovaški. Po uradni statistiki je bilo v minulem mesecu v Češkoslovaški razglašenih 35 konkurzov. Od teh jih je prišlo na Češko 17, na Moravo in Šiesko 13, na Slovaško 3, na Podkarpatsko Rusko pa 2. Aktiva iu pasiva se niso ugotovila v 10 slučajih. V ugotovljenih 25 slučajih so znašala aktiva 3,70t3470 č K, pasiva pa 7,472.255 č K. V istem času se je vršilo 208 sodnih poravnav; od teh je pripadlo na češko 119 slučajev, na Moravo in šiesko 58, na Slovaško 28, na Podkarpatsko Rusko pa 3. Aktiva in pasiva se niso ugotovila v 3 slučajih. V ugotovljenih 205 slučajih so znašala aktiva 36,363.540 č K, pasiva pa 74,959.654 č K. g Delavske banke v Ameriki. 14. aprila t. 1. je slavila svojo prvo obletnico prva delavska banka v Newyorku. To ie banka združenih konfekcijskih delavcev v Ameriki. Na j dan svoje ustanovitve je imela 700.000 dolarjev naloženega denarja, čez leto dni pa že 3,200.000 dolarjev. Omenjena delavska banka ima 100.000 članov, namreč konfekcijskih delavcev. V Ameriki je vseh delavskih bank 22, od katerih so 4 v Newyorku City. Vse so bile ustanovljene lansko leto. Štiri izmed njih so dosegle 12 mil. dolarjev vložb. Co prištejemo k temu vložbe ostalih osemnajstih bank, pa dobimo 60 mil. dolarjev. Prva delavska banka v Ameriki je Mount Ver-nonska hranilna banka, ustanovljena 1. 1920. v VVashingtonu D. C. Založena je bila po zaslugi V. Johnsohna, prvosednika mednarod- nega društva mehanikov. Njen kapital je narasel s 160.000 dolarjev na 3 tnilijono. Banka bratovstva strojevodij je bila založena Sest mesecev pozneje v Clovelandu, Ohio. Danes ima na milijone dolarjev glavnice. Njena denarna sredstva se cenijo na 25 milijonov dolarjev. Glavni faktor te banke je W. S. Stonoj Bratovstvo je kupilo kasneje šo dve banki in sicer v Hnmmondu tn Nottingbamu, kjer jo kupilo tudi 16 nadstropno palačo. Letos str pokupili veliko množino delnic Lurope Tnist Сбтрапу v Newyorku, Tudi vse ostale delavske banke dobro uspevajo. g Zveza mlekarskih društev v Pragi je bila ustanovljena 1. 1919. Od 6.1 mlelmrskih društev, ki so bila ustanovljena še pred vojno, jihi je takrat delovalo samo 20 in še ta jako malo, čemur jo bila kriva vojna. Zveza jo takoj posegla vmes, nastavila dva inštruktorja in v kratkem se je posrečilo, da je oživotvorila vsa zadružne mlekarne, ki so bile delale pred vojno. Na novo je ustanovila 20 ml. društev. Poleg tega je ustanovila prodajno centralo, z nalogo, da unovčuje izdelke članic. Kako se je '.lasti 1 sled njenega upliva razvilo mlekarstvo na Češkem, je razvidno iz par številk. V če-! škein delu dežele je bilo predelanih 1. 1920 samo 7 milijonov litrov mleka, 1. 1923 pa že j 24 milijonov litrov. Združene mlekarne sq ta-i ko »godno razvijajo, da je pričakovati, da bo; , 7 kratkem skoro cela množina producirane-! ga -nleka predelana v zadružnih mlekarnah, g Ainorik.-nska mast se je v zadnjih dneh' občutno podražila. Ker zahteva Amerika po svojih agentih pri nas za mast plačilo v dolarjih, je cena tej masti podvržena gibanju kur-za dolarja. Tekom enega meseca to je dolar podi-ažil za ca. Din 4.—, cena masti v Ameriki pa je poskočila za cel dolar t. j. Diu 84 pri 100 kg. Pri nas so podražitev vsled večjih zalog, ki pa tekom 10 dni sigurno poidejo, še n# občuti posebn«. g Mesne cene v Italiji. Iz poročil, ki jilf prejemamo iz Italije, so v zadnjih dneh cene živine in mesa padle skoro za 1 liro. No vemo, ali je ta padec cen v Italiji samo zaščitnega značaja vsled znižanja naše carinske tarife, na vsak način so pričele v Italiji ceno občutno padali takoj, ko se je uvoz živine v Italiji po carinskem znižanju prehitro povečal. g Mednarodna zadružna razstava r Gentai se je otvorila v nedeljo 15. junija in bo trajala do 15. septembra. Je to največja modnarodna zadružna razstava, kar se jih je dosedaj vršilo. Razstave se udeleži 28 narodov. Prostor, ki ga razstava zavzema, meri 10.500 m3 in po-' vršina sten, ki jih bodo pokrili razstavljale^ znaša. 23.000 ma. Proračun za razstavo je znašal 2,000.000 belgijskih frankov, pričakujejo pa okoli pol milijona obiskovalcev razstave. Pri razstavi je udeleženo devet ministrstev! Za umetniški užitek in razvedrilo bo v poteki* razstave skrbelo 32V godb. Važno vlogo na zadružni razstavi bodo igrali tudi filmi, s pomočjo katerih se bo nazorno podajalo delo in poslovanje velikih zadružnih organizacij in važnih vrst zadru, tako n. pr. Centroaojuz v Rusiji, poljedelske kolonije v Italiji, zadružništvo na Finskem, konsumne in produktivne! zadrugo na Švedskem in Angleškem. Vstop K tem kinopredstavam jo za vse obiskovalce svoboden. Našo državo zastopa Glavni Zadružni Savez v Belgradu, ki je zbral iz našega zadružništva precej statističnega materijala, podanega grafično in pa precej slik naših večjih zadružnih podjetij. g Zvišanjo obrestne mere za vlogo v Av« striji. Vslod občutnega pomanjkanja gotovine v zadnjih dneh je zvišala zve/a avstrijskih bank obrestno mero hranilnim vlogam od 7 odstot. na 9 odstot. g Polom avstrijsko banke. »Zgornjenv« strijska trgovska in obrina banka« v Lincu je ustavila svoja izplačila. g Nemške izgubo pri Spoknlaciji s fran« kom cenijo samo v Nomčiji ua 300—500 milijonov zlatih mark. Za Avstrijo še niso sestavljeno izgubo, verjetno pa je, da bodo slednjo znašale 200—300 milijonov zlatih kron. Cerkven koncert »Ljubljane«. Spored cerkvenega koncerta, ki ga je zadnji pondeljek priredilo glasbeno društvo >Ljubljana«, je bil izredno bogat. Na prvi pogled sem se vprašal, kako so bo posrečila ta »compositio oppositorum« — v prvem delu deset vokalnih skladb ruskih skladateljev, na koncu dr. Kimovčev >Tebe Boga hvalimo« v modernem slogu, zamišljen za zbor in orkester, ki so ga pa za enkrat nadomeščale orgle. In drugo vprašanje se je vsiljevalo: kako bo zbor »Ljubljane« rešil težavno nalogo, ki si jo je zastavil? Koncert sam jo dal na obo vprašanji nad vse ladovoljiv odgovor. Spored je bil srečno sestavljen. Guilman-tov preludij iz 3. sonate za orgle, ki ga je izvajal prof. Premrl, mojstrski, kakor ou zna, je bil dostojanstven uvod. Nastopil je zbor. Takoj prvi takti veličastnega »Tebe Boga hvalim« (Bortnjanskij) so pokazali, da je zbor dober, prav dober, ln da je izborno pripravljen. V stolpu je zvon vprav zapel svojo vo-černo pesem, ko se je intonirala čudovito prisrčna prošnja »K Bogorodice« (Arhangel-skij), г velikanskim stopnjevanjem klica na pomoč (»Potštisja pogibajem ...«) In trdno-zaupnega vzdiha: »Tja bo jedinu nade/dn (nado) imajem«. Pretresljiva molitev v sti- ski je Arhangelskega »Gospodi, u sliši moli* tvu moju«. Kako so v tej začetni prošnji doneli basi, kakor iz najglobljo solzne dolinel Sledil je mogočen slavospev »Voskliknito Gospodovi« (Grječaninov); 6 in 7 glasov je v pestrih kombinacijah hitelo pripovedovati,-kako velik jo Gospod, ki dela čuda. Globok vtis napravi Česnokova »Osem blagrov«. Ta-jinstveno začno prositi Gospoda, naj se nas spomni, ko pride v svoje kraljestvo; vedno znova ponavlja to prošnjo, ki zveni votlo, kot da prihaja iz ječo temnice; vmes pa tenor našteva zveličavne kreposti, ki nas delajo vredne, da se nas Gospod v svojem kraljestvu spomne: ».... blaženi milostiviji... blažent 'čistiji srdcem... blaženi izgnani pravde radi ...« Vedno topleje poslaja blagrovanje in naposled preneha zbor prositi ter se s tenorjem združi v jasno in zmagoslavno doneče blagrovanje onih, ki (trpe zaradi Gospoda, »jako mzda (plačilo) vaša mnoga na nebes-jeh«. — Po treh napornih spevih je bil zbor potreben oddiha. Kot 7. točko sporeda je prof. Premrl podal Bossijev nežno božajoči »Inter-mezzo lirico«. — In zopet je nastopil zbor z dmgo petorioo ruskih skladb. Česnokov je bil zaključil prvo in je otvoril drugo. Čudovito rrsen i« njegov »U pokoj«, iskrena prošnja za pokoj rajnim, ki ga naj uživajo, kjer ni tijp- ljenja, ampak »žiznj bezkončnaja« (zbor skuša podati sliko te brezkončnosti). Sledil je iskreno občuteni >Oče naš< (Zavadskij) za sopranov solo in mešani zbor. Bortnjanskij je bil na sporedu zastopan še z eno skladbo, grandiozno harmonizacijo starega kijevskega napeva z evharističnim besedilom, ki pozdravlja v oltarni daritvi prihajajočega kralja z radostnim >Alliluja<. Za spremembo je bil dalje na sporedu Ipolitova-Ivanova moški zbor »Se ninje blagoslovite Gospoda« (psalm 133). Zadnja ruska skladba je bil Ljvovskega >Gospodi pomiluj«. Glasno izgovorjena molitev iz dveb besed, se potaplja, prehaja v komaj slišno šepetanje, narašča, narašča da se konča z dvakratnim iz dna duše prihajajočim mogočnim »Gospodi pomiluj«. — Canestra-rijev »Finale«, mogočna orgelska skladba, je srečno zaključil ta del sporeda in bil obenem lep prehod k dr. Kimovčevi novi skladbi »Tebe Boga hvalimo«. Bila je lepa, ko jo je zbor podal živo in navdušeno in jo je prof. Premrl spremljal na orglah; do polne veljave pa bi prišla, ako bi jo spremljal orkester. So mesta, ki naravnost glasno zahtevajo instrumen-tacijo. Kot solista sta nastopila gospa inž. Sern-Seva z zelo dobro izšolanim sopranom in g. operui pevec Banovec, ki je pel osmero bla-grov mehko in tolažeče, kakor jih je Gospod govoril v tolažbo. Zbor »Ljubljane« je bil težavni nalogi ne Bamo kos, marveč jo je rešil naravnost sijajno. Ima prav dober glasovni material, sveže soprane, sonorne alte, prožne tenorje in krepke base, ki so se nekateri samozavestno podali v nižine kontraoktave. Glasi so se vzorno zlivali v harmonično celoto in so voljno sledili veščemu vodstvu tako spretnega dirigenta, kot jo dr. Kimovec. Kako presenetljivo lepo je n. pr. pri »Gospodi pomiluj« zbor polagoma in v ravni črti prešel od polne moči do komaj slišnega, bolj naznačenega ko petega »pianissimo« in je zopet brez najmanjšega sunka v ravni črti naraščal do mogočnih zadnjih vzklikov. Sploh je dr. Kimovec razkril vso bogato vsebino skladb in zbor je kazal samo eno voljo: razumeti svojega vodjo in izra-Eiti, kar on čuti. Deklamacija je bila brezhibna. Mali nedostatki, kot n. pr., da je sopran parkrat pri nastavku za hipec prehitel svoje druge, da so se basi dva-, trikrat malce prešerno oglasili, so izvirali pač tudi odtod, da je bil zbor neugodno postavljen: orgelski igralnik in dirigentov pult sta ga delila na dve čisto ločeni skupini. Zbor je ostal do konca dolgega sporeda svež in čil, da je s polno močjo slednjič zavriskal: »Ne bom osramočen.« Pohvaliti je treba, da se je koncert začel točno ob napovedani uri. »Ljubljana« je s svojim koncertom pokarala razveseljiv napredek. Bil je to zanjo v resnici »častni večer«. Naj ji bo njen uspeh V pobudo! Naprej! Kvišku! In h koncu še eno pripombo! Dr. Kimone in zbor »Ljubljane« sta izvršila kulturno delo, ko sta nam s trudom in ljubeznijo odkrila doslej nepoznane lepote ruske religi- jozne glasbe. Dr. L. * • • pr A. S i č : Kmečke hiše na Gorenjskem fa njih oprava I. Izdala in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, 1924. Dvoje izdaj: na finem papirju in na kartonu. Nova mapa marljivega nabiratelja narod, ornamcn-tike profesorja Siča, bo gotovo razveselila vso našo javnost. Z marljivostjo, ki zasluži vse priznanje in z vestnostjo, je avtor zbral v dveh okrajih Gorenjske toliko gradiva, lepega in bogatega gradiva, ki nam kaže pot nazaj k narodu. Stavbe, pohištvo, okraski in najrazličnejši predmeti so razvrščeni v krasni mapi v toliki izberi, da se oko res vzradosti ob tem našem bogatem zakladu. Tu ima obilo gradiva zbranega inženir - arhitekt, mizar, ključavničar, sploh vsi poklici, ki imajo opravka pri gradnji in opremljanju hiš. Pojasnilni tekst je napisan v treh jezikih: slovenskem, srbohrvaškem in francoskem, tako da je publikaciji pot odprta tudi v širši svet. To krasno delo je prvo svoje vrste med nami. Avtor in založba sta v polni meri storila svojo dolžnost. Želeti bi bilo, da je vrši tudi občinstvo in zlasti zgoraj označeni faktorji. Pri vsakem naročilu naj bi opozarjali ljudi na to publikacijo in po možnosti predlagali načrte, zasnovane v narodnem duhu. Na tak način bodo vršili v estetičnem smislu veliko vzgojno nalogo, obenem pa bo v našem narodu tudi rastla pametna samozavest, ki nam je doslej še manjka. Delo je izšlo v dveh izdajah. Navadna izdaja na finem papirju stane 90 Din, luksusna na finem kartonu v lepenkasti mapi pa 140 Din. Ta cena priča, da je založba izdala to delo iz ljubezni do stvari, kar je vredno, da se posebej zabeleži. pr Meštrovićov spomenik Marku Maruliču. Za štiristoletnico pesnika Marka Maruliča odkrijejo le-temu spomenik, ki ga izdeluje kipar Meštrovič. Spomenik bo veličasten; sani pesnikov kip brez podstavka je tri in pol metra visok. Umetnik je zamislil spomenik sledeče: Marulić stoji oprt na desno nogo, dočim je levo postavil nekoliko naprej. Z levo roko dviga proti obrazu papir, na katerega zre z nekoliko odmaknjeno glavo ter z desnico nekaj beleži. Obraz je resen, zamišljen, brada kakor v Meštrovičevem avtoportretu, glava domalega plešasta. Preko ramen in rok mu pada v sijajnih gubah plašč, ki sega približno do kolen, Noge bo gole in obute zcolj v spo- korniške sandale. — Po sodbi mnogih je Maruličev spomenik najboljše Meštrovićevo delo te vrste doslej in prekaša celo Strossmayer-jevega. V Splitu bo monumentalnemu spomeniku težko najti priznanega mesta. pr Za obnovo gledališke umetnosti v krSčanskem duhu. Med katoličani v Nemčiji in Avstriji ee je na pobndo jezuita p. Overmansa že pred tremi leti začelo gibanje, ki ima namen vplivati na gledališko umetnost, da se osvobodi židovsko-svobodomiselne nadvlade in obnovi v krščanskem dnhn. V Nemčiji so ustanovili Gledališko ljudsko zvezo, ▼ kateri so se združili katoličani in protestanti, v Avstriji je pa katoliSka ljudska zveza ustanovila Centralo za krščansko ljudsko izobrazbo (»Kunststelle fiir christli-che Volksbildungc). Ta centrala je v zvezi z dunajskimi gledališkimi in koncertnimi ravnateljstvi, ki v sporazumu z njo prirejajo za krščanske organizacije nmetnostno in etično visoko stoječe prireditve. Uspehi so doslej že lepi, kajti mesečno se proda za te prireditve nad 20.000 vstopnic. Poleg tega delujejo na tem polju še razni ljndski laiški odri. Zanimivosti. KAKO VOLIJO PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE. Na Francoskem so vse slavnosti zelo dolgočasne in zmeraj enake. Le vsakokratno javno mišljenje vpliva na njih značaj. Tako tudi pri volitvj predsednika francoske republike. V to svrho prideta skupaj senat in posl&niška zbornica, in sicer v kongresni dvorani v Ver-sailles pri Parizu. Ta dva sta po zakonu določena, da volita najvišjega uradnika Francije v skupni seji. In da se to vrši kolikor mogoče mirno in ne pod vplivom velikomestnega vri-Sča, ne volijo predsednika v Parizu, že od začetka republike ne. Volijo ga v sosednemu Versailles, onem idilično modernem mestu, ki sanja v spanju trnuljčicc o lepih časih Ludo-vika XIV, Seveda je pa tak dan tudi v Versailles precej živahen in nemiren. Nemira pa j ne delajo domačini, temveč Parižani, ki morajo biti povsod zraven. Za senatorje in druge veljake vozijo iz Pariza neprestano posebni vlaki, porabijo do Versailles pol ure in malo več. Kdo se pa pripelje tudi z avtom. Volitve se začnejo ob dveh popoldne Prej je pa kosilo v hotelu des Reservoires ob palačnem parku. To obedovanje je postalo le-gendarično in ti nudi priliko, da občuduješ francoske postavodajalce, pa tudi razne slavne pariške osebnosti. Med ženskami je posebno veliko gledaliških igralk. Volitev sama ni nič posebnega, ne smejo ne govoriti in ne debatirati. Vsakratai predsednik senata pokliče člane parlamenta po imenu, vsak odda svoj listek, nato pa gleda, da hitro izgine na hodnik. Tam zunaj je vse bolj živahno. Posebno še, kadar valovi množica na dano znamenje nazaj v sejno dvorano, da sliši volivni rezultat in pa besede senato-vega predsednika: »Oznanjam gospoda I. I. za sedem let za predsednika republike.« Novega predsednika peljejo v posebno sobo in mu tam čestitajo. Zgodovinski dogodek zapišejo na pergament, na katerega pritisne justični minister veliki državni pečat. Nato odide predsednik na kolodvor, spremljan od sijajnega spremstva, ali pa se pelje z avtom v Pariz. Vrišč utihne, in Versailles spet na novo zaspi. AVTOMOBILI ZA KITAJSKIM ZIDOM. Malo slišimo o avtomobilih na Kitajskem, pa jih ravnotako iščejo kakor drugod. Najprvo jih poskušajo posamezniki, brez cilja, kakor so se tudi svojčas z železnico vozili brez cilja, samo da so se vozili. Gospodarji trga so Amerikanci, že zato, ker imajo povsod zaloge nadomestnih delov, tako da avto zmeraj lahko izpopolnimo. Bogati Kitajec se rad vozi iu sicer z velikimi, močnimi avtomobili. Nikdar se ne pelje sam s šoferjem; šofer je velik gospod in samo vozi, druga dela mora opravljati drug služabnik nižje vrste. Kitajska jo republika, a je podkupovanje, izseljevanje in »mazanje« hujše kakor kdaj prej. Visoki dostojanstveniki napravijo posestniku avtomobila lahko največje neprilike; zato se pa tudi vsak bogatiKitajec žuri, da podari tudi oblastniku avto, če ga je že zase kupil. Drago je to, a se izplača. Tudi pri nakupu avtomobila je vse polno provizij, med kupcem in prodajalcem je zmeraj več posredovalcev in se nakup večkrat zavleče vse leto ali pa še delj. Na Kitajskem je zmeraj revolucija. Prva žrtev so pri vsaki rabuki avtomobili. Zato jih lastniki takoj skrijejo, kar jih le najbolj skrbno morejo. Vojaki pa seveda to vedo in vsako hišo natančno preiščejo. Rekviriranega avta ne vidiš nikdar več. Šofer ne ve, kaj je poštenost. Krade povsod in zmeraj, ker misli, da spada to zraven, v službo. — Misli si: Moj gospod ima dosti, lahko plača. Prodaja pnevmatiko, bencin, vijake, vse, kar le moro. Potem vse to za gospodarjem kupi nazaj, za desetkratno prodajno ceno, v isti garaži, kjer je prodal. O meji obremenitve avtomobila Kitajec nima pojma. Deset in več se jih pelje na vozu, ki je za štiri. Pri daljših vožnjah avto sam sebi ni več podoben. Prenapolnjen ni avto nikoli, prepovedi ni nobene, deske de-nemo čez, pa imamo toliko in toliko sedežev več. TAPETA IZ POSTNIH ZNAMK. V mestu Burbank v Kaliforniji je nabral duhovnik Bucci 149.242 znamk; nabiral je trideset let. Nima pa znamk r albumu, temveč jih je porabil za tapc tiran je dveh sob. Znamke so skrbno prilepljene druga na drugo in ne pokrivajo samo sten, temveč tudi stropa. Na enem stropu so pa barve tako nrejene, da kažejo ameriško zvezdnato zastavo. Modri trakovi so k italijanskih znamk, zvezde iz ame- riških dvacentnih znamk. Za drog zastave je porabil Bucci rjave kanadske znamke. Zbirka je velika znamenitost in seveda tudi veliko premoženje. KITAJSKE AMACONKE. Na Kitajskem se je organizirala dobro oborožena roparska tolpa, obstoječa lz samih žensk. Ni Se dolgo, ko je pognala v zrak most na železniški progi Peking—Harkov, napadla veliko vasi in manjših mest ob progi in odvedla seboj veliko mladih mož, večinoma iz bogatih rodovin. Marsikdo ujetih mladeničev si je moral izbrati med prijaznimi damami svojo ženo, drugi so pa morali plačati za svojo prostost odškodnino. Te bojevite žene Imajo torej poseben in zelo učinkovit način, kako je treba moške prikleniti nase. BELI INDIJANCI V AMERIKI? Ameriška znanstvena ekspedicija pod vodstvom Riharda Marsha in ob soudeležbi znamenitih ameriških učenjakov, je odpotovala v letošnjem januarju v pokrajino Dario, vzhodno od Panama. V neznanih krajih je iskala prvotne prebivalce Amerike, o katerih so se širile dosedaj le razne govorice. In uspeh? Voditelj Marsh je poslal tale brzojav domov: »Iz divjine vzhodne Paname peljemo seboj dva bela Indijanca, 19 letnega mladeniča in 21 letno deklico. Sta zlatolasa, imata modre oči in sta po vsem telesu bela. Telo je pokrito z dolgim, belim puhom. Niso pa ti Indijanci albinos, temveč se nam vi lijo bolj kot primitivni severnaki. Videli smo veliko belih Indijancev in našli smo sledove stare civilizacije. Nabavili smo si narodo-slovno zbirko in kino-filme.« Poznejša poročila pravijo, da je vzela ekspedicija s seboj tudi poglavarja tega belega rodu in da ga bo z onima dvema vred prepeljala v New-york, v svrho nadaljnih študij. JAGODE — ZDRAVILNO SREDSTVO. ' Že pred dvajsetimi leti je svetovnoznani zdravnik dr. Lahmann opozoril na veliki pomen vseh vrst jagod in na uspehe, ki so jih že dosegli z njimi. Celo v slučajih, ko se je bolezen zdela brezupna. Vsako sveže sadje ima v sebi poleg vitamina v veliki množini tudi kisline in redilne soli, ki osvežujejo in ustvarjajo zdravo kri. Ob začetku nabiranja jagod' začne pod zdravniškim nadzorstvom lahko vsakdo s sadno kuro. Čudoviti ro učinki; narava ima z najbolj navadnimi sredstvi zmeraj največje uspehe. Večkrat take, ki jih ne bi nihče pričakoval. Začnemo z navadnimi jagodami, nadaljujemo z malinami in brusnicami, s češnjami, slivami itd. Ogibamo se mleka, jajc in mesa, uživamo krompir in zelenjavo, umivamo se, kopljemo se na solncu in v vodi, smo pa potem neverjetno zdravi, močni in veseli. Kdor ne verjame, naj poskusi. Morebitne krize brž odpravimo: lahka telovadba, masaža in sončne kopeli. — Maščevanje učenca. Šolsko leto zaključujemo. Brali bomo marsikaj, kaj si bo naredil ta ali oni dijak, o činih maščevanja itd. Neki dijak v Veroni je pa imel šolskega slugo na piki. Cerkovnik cerkve San Nicola je dobil poleg stebra v cerkvi zavoj; vzel ga je v zakristijo in ga je odprl. Komaj je pa prerezal vrvico, s katero je bil zavoj zvezan, je nekaj počilo, se razletelo in cerkovnik je bil na rokah in na glavi ves opečen ln ranjen. Zavoj je bil naslovljen na gimnazijskega slugo in je imel napis: »Tako se boš naučil, kako moraš z nami dijaki dostojno občevati« — Armensko vseučilišče. Erivan je glavno mesto Armenije. Sedaj so napravili tam novo univerzo in so sklicali profesorje od vseh vetrov sveta. Na medicinski fakulteti na primer so sami Nemci. Škoda, da so finančne razmere armenske države za nič in da ni mogoče nabaviti zadostnega števila knjig in inštrumentov. Obrnili so se pa na razne izven-armenske zavode in univerza bo kmalu opremljena. Armenska repulika je del sovjetskih republik. — Koliko čeških časopisov izhaja v Brnu. Danes izhaja v moravski prcstolici nič manj kakor 154 čeških listov, in sicer: 64 mesečnikov, 36 tednikov, 33 štirinajstdnevnikov, 0 dnevnikov, 2 časopisa izhajata štirikrat na leto, 1 pa šestkrat v letu, dva enkrat na leto, dva pa izhajata v nedoločenih rokih. — 400 političnih umorov je bilo izvrSenih ▼ Nemčiji od leta 1919 do danes. Vsi umori so bili izvršeni od faSistovskih organizacij. Večina teh umorov je ostala nekaznovana. Morilcev aH niso izsledili ali 10 jih oprostili ali pa obsodili na emešno nizke kazni. Morilec Roze I-uxenbur& poročnik Knill n. pr., ki ni svoje žrtve samo umoril, ampak tudi oropal, j« dobil 3 mesece zapora. Morilec Liebknechta Rzevvuski je bil obsojen na en meseci Knjiga sedanjega državnega pravosodnega ministra Gumbla »Vier Jahre Mord«, ki je te dni lzžla in o tem poroča, je dokument sramote za nem-Ske »nacionalistične« organizacije kakor za nemSko justico. — Velika vremenska nezgoda na Ogr* skem. Na Ogrskem je silno neurje napravilo ogromno škodo na polju. Nevihta je posebno hudo razsajala v okolici Budimpešte, kjer je vihar porušil več poslopij in več ali manj poškodoval tudi večje število ljudL — Monokel v Abesiniji. Začudeni so gledali te dni Parižani, ko so se postavljali abe-sinski poročniki z monokli. Prav dobro so jim pristojali, pa se je vseeno Parižanom smešno zdelo. Sicer je pa monokel že star, prihaja iz orienta. Eden najbolj znanih monoklistov je bil cesar Neron. Poroča nam o tem Plinij v svoji Historia naturalis XXXVII, 5. Renan piše: »Ker je bil Neron kratkoviden, je nosil ob priliki gladiatorskih bojev izbrušen drag kamen v očesu.« — Nenavadna vinska trta se nahaja na veleposestvu »San Francisco« v Fosdondu (Correggio). Ta trta je res nekaj posebnega ter gotovo največja na vsem svetu. Obseg njenega debla znaiSa 1.25 m, iz katerega poganja 21 glavnih vej, ki se vspenjajo po žici 20 metrov daleč. Ves grm je dosti večji kakor brest, ki je obenem ž njo rasel. Lansko jesen je dala ta trta sama 6 kvintalov grozdja. Njeno starost cenijo na 150 let — Ugrabljena Američanka. Kakor poro. čajo časopisi iz Čikaga, so pred nekaj dnevi ugrabili lopovi mlado Angležinjo, ki je bila na obisku pri svojih sorodnikih. Pred hi§o, v kateri je bivala miss Taylorjeva, so se pripeljali v avtu trije moški, ki so poklicali gospodično, da bi ž njo govorili. Ko je deklica res prišla iz hiše, jo je eden izmed treh moških urno pograbil, posadil v avto, bakar je avto z največjo brzino izginil, ČikaSka policija se zaman trudi, da bi prišla zločincem na sled. SploSno se sodi, da je mlado Angležinjo doletela ista usoda, kakor sina milijonarja Franka, ki so ga tatovi nekoliko dni prej ugrabili, pa so ga pozneje naSli umorjenega. Mr. Frank, lastnik tvornice za ure, je prejel anonimno grozilno pismo, da bodo tudi njegovo hčer ugrabili, ako policije ne prisili, da ustavi vse zasledovanje po ugrabljenem in umorjenem sinu. Milijonar-jevo hišo stražijo zdaj policaji in detektivi. Načelnik čikaške policije je prejel pisanje, ki se glasi: Jaz sem morilec mladega Franka. Ko 'boste prejeli ta list, bom že mrtev, ker bom izvršil samomor. Na vso moč mi je žal kar sem naredil — Napoleonovi spominski predmeti na dražbi Ostanki iz zadnjih Napoleonovih dni, ki so jih kmalu po njegovi smrti prepeljali z otoka Sv. Helene na Francosko, se sedaj prodajajo na javni dražbi. Med to ostalino je tudi srajca, ki jo je imel Napoleon na smrtni postelji na sebi, robec, s katerim je imel preve-zano čelo pri svoji poslednji bolezni, kos lesa od njegove krste, kos držaja ž njegovega gro* ba in celo prst z Napoleonovega groba. Vse te predmete je zbral Napoleonov sluga Ar-hambault, ki je spremljal Napoleona na otok Sv. Helene ter se je pri cesarjevi smrti mudil v sobi. Ostanki so bili začasno shranjeni v malmaisonskem muzeju, a $edaj jih na želje Arhambaultovih dedičev prodajajo na java dražbi. »Jutro« poziva na bojkot. »Jutro« je objavilo včeraj pod naslovom »Pritlikavci« dopis iz Celja, v katerem najprej na svoj znani način napada naše celjske somišljenike, potem pa nada-daljuje: »Eno pa naj si ti pritlikavci zapišejo vseeno za svoja kosmata ušesa: Pretite i bojkotom našim, v narodnem boju osivelim možem ter našim trgovcem in obrtnikom, ki so si pod krutim nemškim režimom in terorjem z največjo težavo ustvarili svojo eksistenco. Takrat, ko so ti narodni možje stali kot kremeniti značaji ns braniku svojih pravih v boju proti Nemcem v svojem narodnem indiferentizmu niste nikdar tako besneli proti renegat-stvu kakor divjate danes proti rodnim bratom, A ogromna večina narodno naprednega meščanstva v Celju vam lahke vso vašo besno gonjo bridko povrača. Pokažimo vrata vsem tistim mnogoštevilnim nadležnežem, ki pobirajo okoli napred-njakov dan za dnevom razne milodare za zvonove, cerkvene potrebščine in razne samostanske internate. Naprednjaki! Kupujte le pri naprednih trgovcih, ne zahajajte v klerikalne pisarne, od koder se brizga najogabnejši strup in sovraštvo v naše javno življenje in ne nosite svojega denarja v klerikalna podjetja, katera po; seča nad 90 odstotkov naših ljudi ter redi na ta način na lastnih prsih najstrupenej-šega gada. Tudi v zasebnem življenju s' izogibljite vseh tistih, ki so v obraz take pasje ponižni, iz zasede pa streljajo na va! in vam kradejo vaše pošteno ime. Pri kle rikalcih pa pričakujemo toliko dosledno sti v tem ogabnem boju, ki so ga sami zf čeli, da napišejo na vsa svoja podjetja ii pisarne: »Orjuncem in njegovim prijate ljem je vstop prepovedan.« Komentarja ni treba. Cerkveni vestnik. SPORED procesije presvetega Režnjega Telesa v stolnici. Ob osmih slovesna pontifikalna maša. Ob pol devetih se prične ob vedrem vremenu pomikati procisija, ki gre: Pred Škofijo, skozi Stritarjevo ulico pred frančiškansko cerkev, 1. blagoslov. ~■ Skozi Wolfovo ulico, mimo Zvezde, Gosposko ulico pred križevniško cor-kev, II. blagoslov. — Skozi Križevniško ulico, !tez Šentjakobski most pred šentjakobsko znamenje, III. blagoslov. — Po Starem in Mestnem trgu pred mestno hišo, IV. blagoslov. Razvrstitev. I. Sole: 1. Peta mostna deška osnovna šola. 2. Tretja mestna deška osnovna šola. 3. Prva mestna deška osnovna šola. 4. Prva deška meščanska šola. 5. Trgovska šola. 6. Pripravnica z deško vadnico. 7. Realka. 8. Di-žavna realna gimnazija na Vrtači. 9. Državna realna gimnazija na Poljanah. 10. Prva državna gimnazija. II. Društva: 1. Prosvetna zveza z zastavo. 2, Krščansko žensko društvo. 3. Katoliško mladeniško društvo. 4. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. 6. Akademična društva »Dauica«, »Zarja« in »Borba«. Starešinstvo. III. Žensko Marijine dušbe: — 1. Dekli-Ska Marijina družba is Lichtenthurna. 2. Dekliška Marijina družba iz Križank. 3. Stolne kongregacija z zastavo. 4. Kongregacija Marije Pomočnice. 6. Uršulinska tretja kongregacija. 6. Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih. IV. Bandero Našo Ljube Gospo. — Ženske svetilke. — Udeleženke v narodnih nošah. V. Bandero presv. Rešnjcga Telesa. Moški svetile!. Moške Marijine družbe. Stolna Vincencijeva konferenca. VI. Dečki in deklice. VII. Prvi oddelek vojaštva z godbo. VIII. Mestni magistrat. Trgovska zbornica. TJradništvo. Univerza. IX. Oo. frančiškani. Duhovščina. Presvetli z Najsvetejšim. X. Veliki župan z uradniki in častniki. XI. Drugi oddelek vojaštva. Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, naj pokažejo svoje spoštovanje do presv. Rešnjega Telesa s tem, da okrase m razsvetle okna na ulico. Občinstvo se naproša, da s prehodi čez trtico ne trga procesije. Krščanski takt zahteva, da verniki pokleknejo, ko gre mimo Najsvetejšo. Sv. maše so od 4. do 8. vsake pol ure. Po tfovesni osmi sta še dve tihi sv. maši: ob 9. in pol 12. EVH \RISTICNI SHOD ZA KAMNIŠKO DEKANIJO »e bo vršil 12. in 13. julija t. 1. v Grobljah pri Domžalah po tem-le sporedu: V soboto, dne 12. julija: Ob 7. zvečer v Jrobeljski cerkvi nagovor, izpostavi se sveto Rešnjc Telo, molitvena ura za bližnjo okolico. V nedeljo, dne 13. juliju! Ob 5. zjutraj se fepostavi sv. Rešnje Tele, nagovor, na kar se vrše sv. maše do 3. — Od 8. do 9.: Zborovanje odsekov za moške Marijine družbe in za apostolstvo mož. — Od 0. do 10.: Zborovanje odsekov za ženske in dekliške Marijine družba, misijone in dobrodelnost. — Ob 10.: Sv, maša pred Najsvetejšim iu govor (na prostsmj. — Od 11. do 12.: Slavnostno zborovanje na dvorišču misijonišča. 1. govor: Presv. evhari-itija in moški. (Misijonar.) 2. govor: Presv. avbaristija in Marijine družbe. (Jan. Kakn.) — Od 2. do 3. popoldne: 3. govor: Presv. ev-haristija in misijoni. (Misijonar.) 4. govor: Ev-haristični Jezus — vladar n&iih »rc. (P. Julij Suinik.) — Ob 3.i Procesija z Najsvetejšim, nato pete litanije Matere božje, posvetitev presv. Srcu Jezusovemu, zahvalna pesem. — Med sv. mašo ob 10. dopoldne ter med procesijo in litanijami popoldne pojo združeni pevski zbori kamniške dekanije. Učiteljski vestnik. Tečaj za učiteljica v Mariboru. V dnevih od 29. G. do 3. 7. 1924 se bo vršil v Mariboru mladinski organizatorični tečaj, ki bo obravnaval vprašanje mladinske izobrazbe in pedagogike, upoštevajoč najnovejše metode, da ustrežemo vsestranskim potrebam današnjega časa. Za zunanje udeleženko je poskrhlje-no za hrano iu stanovanje v zavodu čč. šolskih sester in bodo plačevale le po 20 Din za celo oskrbo. Da se morejo v redu vršiti vse priprave, poživljamo vse člaince, da se prijavijo najkasneje do 25. 6. na naslov: Betka Kac, Maribor. Vse udeleženke so morajo zgla-siti v nedeljo dne 29. 6. ob 8. dop. samostan šolskih sester. Ker so konča tečaj 3. 7., je vsem udeleženkam omogočena udeležba na skupnem zborovanju v Celju, ki se začne 4. julija dopoldne. Letošnje glavno zborovanje »Slomškovo zvezo« se bo vršilo v Celju dne 4. in 5. julija. Prvotno je bilo dolčeno 3 dnevno zborovanje, a radi tečaja štajerskih učiteljic, ki ga bodo imele v Mariboru od 29. junija do 3. julija, moramo zborovanje v Celju 3. julija opustiti in pričeti še-le v p e t e k, L j. 4. julija in to zato, da omogočimo udeležbo tudi onim štajerskim tovarišicam, ki se bodo udeleževale tečaja v Mariboru. Pričetek našega glavnega zborovanja bo torej dne 4. julija, in sicer po nastopnem dnevnem redu: 1. ob 8. uri sv. maša v župni cerkvi; 2. ob 9. uri predavanje v v dvorani v hotela pri »Belem volu«. Predavali bodo gg.: Dr. Ogrizek: »Pravna zaščita vzgojno ogrožene mladine«, nadučitelj Alojzij Kržišnik: Socialno-kulturno delo učiteljstva«; dr. Ant. Medved: »Krščanska vzgoja mladine — najtrdnejši temelj države in človeške družbe«. — 3. Skupno kosilo v hotelu »Evropa«; 4. izlet v okolico. — Drugi dan, t. j. 5. julija pa bomo imeli redni občni zbor »Slomškove zveze, kakor sledi: 1. ob 8. tiri sv. maša v župni cerkvi; 2. ob 9. uri pričetek obč. zbora v dvorani pri »Belem volu« po običajnem dnevnem redu, t. j. poročila tajnika, blagajnika, ureduika, upravnika; 3. obravnave posameznih predlogov in nasvetov; 4. poročila podružničnih načelnikov; 5. raznoterosti; 6. volitve novega odbora. — Prijavo za zborovanje v Celju sprejema nadučitelj Štrukelj, Vič pri Ljubljani; one za Maribor pa Belka Kac, Maribor. Po že doslej priglašenih tovariših in tvoarišicah se obeta v Mariboru kakor tudi v Celju prav lepa udeležba. Kočevska podružnica Slomškove zvezo ima svoje zborovanje dne 24. t m. v Kočevju po prihodu dopoldanskega vlaka. Na dnevnem rodu bo predavanje in občni zbor. Po možnosti si bomo ogledali tamošujo predilnico. — Stanovska zavednost nas kliče, torej: Hajd' na noge! Dijaški d Skupščina Akademske zveze bo v petek, 20. t. m. ob 4. popoldne v dvorani Akad. doma. Ker so na sporedu zelo važne stvari, naj se je vsak udeleži. Dnevni red je razviden iz oglasa v Akad. domu. Prldctivsjts navih naročnikov' Јашез Oiiver Cunvood: 45 Kazan, volčji pss. (Kanadski roman.) (Dalje.) Noč, ki je sledila, je bila mirna in jas-tta. Weyman je spal v svoji koči, zunaj pa veliki danec, priklenjen na svojo verigo. Edino Kazan je bedel s svojimi polodprtimi očmi. Čeprav je bil manj razburjen kot pro-5lo noč, je vendar včasih dvigal glavo in đuhal v zrak. Nenadoma pa je začul, kako je počila vejica na tleh. Odprl je popolnoma svoje )či in vonjal. Neposredna nevarnost je bi-a v zraku. Debeli danec je še vedno mirno >paval. Nekaj trenutkov pozneje se je senca »okazala v smrečju za kočo. S sklonjeno ?lavo in stisnjenimi ramami se je previdno Mižala. Kazan pa jo vendarle pri blesku svezd spoznal sirovi obraz Sandyja Mac rriggerja. Po volčjem načinu se ni javil, emveč se delal, kot da ničesar ne sliši in ie vidi. To pot pa Mac Trigger ni imel biča niti m na Reki, sporoča vsem lesnim trgovcem in industrijcem radi varriosti, da ni imela in nima v Jugoslaviji nikdar nobenega pooblaščenca nli zastopnika, ki bi bil upravičen sklepati kupčije zn njun račun in pod njenim imenom ter morajo taki skiepi, ako hočejo biti voljavji:, imeti vedno podpis od enega gori menovanih, ki podpiše sklepe pod imenom: «Giuseppe & Roberto Bonomo«. -- Ljubljana, 8. junija 1924. — Gio^eppe &. Roberto Bonomo, veletrgovina z lesom na Reki. 3500 * Za vsebino toga dopisa odgovarja uredništvo le toliko, kolikor določa zakon. nika, tisoči zvezd, ki so so svetile nad njegovo giavo na širokem nobu in slednjič sreča zopet zadobljene svobode, vse to mu je dajalo njegovo prejšnjo vztrajnost in vzbujalo gibčnost njegovega tekanja. Dirjal je naravnost naprej, kot pes, ki brez ovinkov sledi svojega gospodarja. V krogu je obšel Red-Gold-City, obrnil se je proč od Velikega jezera sužnja in jo rezal naravnost preko grmičja, gozdov, močvirij in skalnih grebenov v smeri proli reki Mac-Farlane. Ko jo je dosegel, je tekel ob njej navzgor celih trideset milj. Ni dvomil o tem, da ga tam še čaka volkulja Sivka, kot ga je povsod vedno čakala, in sicer na meetu, kjer je bil ujet. Ko se je zdanilo, jo prišel do svojega cilja, poln zaupanja. Gledal je okoli, iskal svojo tovarišico, rtežno cvilil in mahal z repom. Toda volkulje Sivke ni bilo nikjer. Vsedel se je in zatulil, toda noben glas mu ni odgovoril. Nalo je pa začel povsod diihati. Tisoč sledi se jc križalo in ves dan je zaman iskal. Tudi večkrat je zaman tulil. Toda ista stvar, ki se je izvršila v možganih volkulje Sivke, se je tudi njemu pripetila. Menil je, da bo brez dvoma našol ono, ki je Izginila, na enem onih krajev, kjer sta bila obadva živela. Najprej je mislil na votlo drevo v gostoljubnem močvirju, kjer sta bila preživela prošlo zimo. In noč in dan jo tekel naprej, neutrudljivo čez drn in strn.20 Vočkrnt jo " Ne samo volk tudi pes more preteči veliko razdalje, no da bi zgrešil poti. l'si, ki so spremljali Francoze pri Napoleonovem pohodu do Moskve, so se po smrti njih Rospodarjov sami vrnili pod domači krov v Franciji ali Italiji. (Oponi. nrevaialca.) bil tako utrujen, da ni mogel naprej, ubil je zajca, a pojedel samo nekaj grižljajev, nato spal eno uro aii dve in dirkal je naprej. Četrto noč ja prišel v dolino, ki vodi do močvirja. Šel je vzdolž reke in prišel do prve naselbine bobrov. Ko je pa prišel do druge, ki jo je sezidal Zlomljeni zob in njegova družina, je bil ves obupan. Na to je bil popolnoma pozabil. Zlomljeni Zob in njegovi dnlvoi so končali svoje delo. Umetno jezero je pokrivalo močvirje in votlo drevo, kjer sla imela Kazan in Sivka topel brlog. Pokrajina je bila čisto spremenjena. Kazan se je ustavil pmd tem vodovjem, duhal zrak, ki je bil napolnjen s slabim duhom bobrov. Tedaj mu je pa upadel pogum in vsa njegova moč je klonila. Njegove šape so ga bolele vsled dolgega i ntežkega dela. Vsled nezadostne hrano so so mu že p>oznala rebra. Ves dan je hodil okoli vode in iskal, ves zmeden in preplašen. Tudi od tod je bila volkulja Sivka odšla I Vendar je hodila tu mimo. Ko jo šel Kazan pit vodo v reko malo nad jezerom, je našel kup razdrobljenih školjk. Bil je to ostanek obeda slepe volkulje. (Konec sledi.) Maribor. »Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — Zato naročilo »Zvonoglas.« Dr. Havlička čaj za želodcc in čiščenje, znano sredstvo proti težki prebavi, proizvaja edino le Mestna lekarna v Zagrebu, dobiva se ua do izvirni ceui v lekarni Le ustek. Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. v tem med na- šim ljudstvom po deželi naj' bolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa boc' ii v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) veliki ali pa tudi v priprosti zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je .Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj priporočljiv! POPOLNOMA za SVOJO se odda petletna DEKLICA kmečkih staršev, zdrava, močna in prikupljivega obraza. Pism. ponudbe upravi pod šifro »UBOGLJIVA«. Sprejme se dobra, spretna GOSTILNIŠKA Kuharica srednjih let. Plača po dogovoru. — ЈЕМС PAVEL -Breg št. 18, Ljubljana. SPREJME SE PRISTAVNIK fmajer) — srednje starosti, 'oženjen, brez otrok, kateri ima veselje do živinoreje, poljedelstva in vrtnarstva Žena bi bila za pomočnico In prevzame oskrbo prašičev. Vstop 1. ali 15. julija t. 1. Plača prav dobra po dogovoru. Predstaviti se je: Pisarna hotela «SLON« — v Ljubljani._3512 DRUŽABNIK t 200.000 DIN kapitala ee IŠČE za staro, dobro vpeljano trgovino s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami v Ljubljani. Prijazne ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod naslovom: «DRUŽABNlK«. Pridno in pošteno DEKLE z dežele Vešča vseh domačih del, ki ima veselje do kuhinje, se takoj sprejme pri tvrdki Lud. Kraatsdorfer, Loče p. Poljčanah._ 3486 Dobro, pridno ln pošteno KUHARICO ali OSKRBNICO IŠČEMO na večje posestvo na deželi za takoj ali 1. julija. — Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 3501. Mlad trgbv. pomočnik, ki ima tudi veselje za skladišče, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. M. BER-DAJS, MARIBOR. 3442 Prodajalka ttarejša moč, galant. stroke, vešča pisarn, del, se sprejme v večjo trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava lista štev. 3285. Do 10.000 Din kavcije zmožen, agilen in energičen KNJIGOVODJA z velikim veseljem do pravnih zadev išče mesta. Ponudbe pod »ZNAČAJEN«. MALIN0VEC PRISTNI, NARAVNI 1 kg 20 Din nudi LEKARNA dr. G. P1CCOLI v Ljubljani. KOŠNJA sena in otave na travniku blizu Koseške cerkve, se ODDA (tudi za več let). — Poizve se od 12 do pol J4 Aleksandrova cesta itev. 3, L nadstr., desno. 3499 3 ROČNI VOZIČKI za težo 600 kg so naprodaj. Celovška cesta 66, dvori-* šče — Spodnja Šiška. V NAJEM SE ODDA stara, zelo dobro upeljana TRGOVINA z meš. blagom in gostilno, blizu far. cerkve v večjem kraju na Dolenjskem, ležečem 7 km od železn. postaje. Vso informacije pri tvrdki- J. Koren-£an, Ljubljana, Mestni trg 20. štev. 1, 2 in 3 kakor stenski tresor za vzidanje, se radi opustitve predmeta ccno in pod ugodnimi pogoji proda. THE REX Co., LJUBLJANA, Gradišče 10. PAPRIKA Madjarska - sladka, 65 Din kilogram. »Konstantinovič«, Subotica, Šenoe 32, 3461 LETOVIŠČE! Oddasta se 2 SOBI a kuhinjo v lepem kraju Gorenjske — Vodovod, razsvetljava in gozd, — Naslov v upravi pod «GOZD štev. 3420. Konfekcijsko delo na dom dobite proti kavciji takoj pri konfekcijski industriji Drago SCHWAB, Ljubljana, Dvorni trg 3. - Plača sc dobro, re-flcktira se le na trezne, zanesljive in dobre delavce! IZJAVA. Podpisani obžalujem in preklicujem vse žalitve, ki sco> jih izrekel napram g. Franu Radeščku, pregledniku dohodarstvenega urada na zborovanju mest. uslužbencev 24. maja 1924. Franc Jeraj. LETOVIŠČARJEM nudi zračno stanovanje, ev. z uporabo kuhinje; Višnja-gora štev 38. KOŠNJA se odda v najem (3 in pol ha) na gradu. Lončarska steza 10. POZOR! Izdelujem lesno-strugarske izdelke, ovalne okvirje in vsa v to stroko spadajoča dela po konkurenčnih cenah. - Za cenj. ponudbe se priporoča HLUPIČ KAROL, strugarski mojster — LJubljana, Gosposvetska cesta 16 >9B9DIE< Slavna »loga cigaretnega papirja In vseli vrst ovofni papir A. Lampref. UubUano. Hrakoi trg 10 Za želo so nofboljSl pravi raorsnerovl sumeči llmonodnl bonboni Dobilo se povsod. Grosisiom popust Glavna zaiofio Josip Vlfeh, Liubljana Kreftov trg a. DAMA se najhitreje mo-derno in okusno počeše z uporabo lasnega GlirccHa Vedno velika izbera vpletk (kit). Priporočam sc za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z »L'Oreal Hene«, tudi v modn. barvah. M. Podkrajšek frizer za dame in gospode, St. Petra cesta 32. RAZGLEDNICE vseh vrst, pisemski, kance-lijski, konceptni, trgovski, svilen, krep, gladilni, stekleni, ovojni, maščobni, per- ?;ament, kredenčni in tafet barvan) papir, papirnate servijete, vpisalne knjižice, noteze ter barvice — priporoča veletrgovina OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg štev. 9. 3156 Lep črn premog ■ 4 do 5000 kalorij, franko Otmož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba i«,i,t Ljubljani, Wolfova ulica 8L 1. ,Vesna' Pohlin & drugovi Kamnik, Slovenija tvornica vlasnlc, rinile, kfluklc za Celje, raznih sponk in kovlnastlb gumbov se priporoCa za cenjena naročila. Zahtevajte cenili in viorce. Trgovci popust. — Pisma na Ljubljana I, poštni predal 126. ©0000000100000000000000000(310® i Prometni zavod za premog d. d. ® V LJUBLJANI prodaja PREMOG IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo 0 m 0 © 0 0 0 0 © © INOZEMSKI PREMOG Ш KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvorstni čehoslov. in angleški koks za livarno in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in briketo Naslov: Prometni zavod ca premog d. d. V Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15. П. 0 (30001301 Si 0 0000000000000000@](3(g Dobro in poceni kupijo gg. trgovci moško perilo veoh vrst pri tvornicl perila A. Ražem Co., Ljubljana Žabjak št. 8 ' Samo na veliko 1 Postrežba točna I Razpis stavbe. Stavbeni odbor Ljudske hranilnic« in posojilnic« r. s. t mod, z>, Kmetijske nabavne in prodajne zadruge r. s. s o. s. in Prosvetno društvo, vse ▼ BraslovČah, razpisu)« zgradbo Društveni tlom pod sledečimi pogoji; 1. Načrti so na ogled vsako nedeljo v Ljudski hra. nilnici in posojilnici od 8.—11. ure in vsak dan pri tajniku g. Antonu Prislanu v Parižljah 26 do 29. junija. 2. Odbor si pridrži pravico oddati stavbo ne glede na višino ponudene vsote. 3. Ponudbe se naj pošljejo do 6. julija t. 1., zape* čatene, na ovitku z napisom: .Ponudba za stavbo društvenega doma v BraslovČah«. 4. Podjetnik, kateremu se bo delo poverilo, mora vložiti 10% vadij v gotovini. Braslovče, dne 15. juni)a 1924. RAKL barva, Črnila, lak«, kit, amajl«, iopKa in zajamčeno čisti firnaZ najboljše kakovosti nudi MedK-Zankl STi Maribor Ljubljana Novi Sad podružnica centrala skladišče Tovarne LJubBJana — Medvode. Proda se racii družinskih razmer veliko posestvo obstoječe iz hiše, gozdov, njiv in travnikov. Hiša je nova in v neposredni bližini industrijalnega mesta ter velikega prometnega rudnika na Dolenjskem. Hiša obstoji iz obširnih gostilniških in trgovskih lokalov z velikim, zasajenim vrtom, kegljiščem in opremljeno s prvovrstnim gostilniškim in gospodarskim inventarjem. Gostilna izkazuje letno čez 100 hI vina in cirka 80 HI piva prometa. Cena zelo ugodna. — Več se izve pri ALOMA COMPANY, Lfubljana. 3444 m sup! najnovejši APARAT za klepanje in brušenje KOS — naročite takoj pri IVAN SAVNIK, Kranj. - Cena za 1 komad 60 dinarjev. — Trgovci znaten popusti VSAKOVRSTNA ročna dela vzamem v komisijsko raz-prodajo v moji iilialki na Bledu. Naročila je poslati na »Atelje ročnih del« Nika ZIPSER, Kranj (telelon 31). fiotorii GEHROT (kakor DKW) za montiranje na navadna dvokolesa, se daleč pod ceno s-: PRODAJO. THE REX Co., LJUBLJANA — Gradišče 4 (dvorišče). 3479 Iz naše se države Izvozi godimice velika množina krzna od dlvljači, koža od sitne stoke (ovaca i koza) a mogla bi se izvoziti i vuna, kostrjet, Iteline 1 si. Taj izvoz nije organizovan pak zato ne zadovoljava ni vanjske kupce niti odbacuje domačim proizvadjačima i trgovcima onu dobit, koja bi sc mogla polučiti, kad bi se on organizovao po primjeru inozemstva. Inicijativom Zagrebačkog Zbora podpisani ustrajaju dioničko društvo, koje će se baviti prikupljanjem gore navedenih surovina, te če ih stručno sortirati, rediti i slagati u prostorijama Zagrebačkog Zbora. Tu če se valjano pripravljena roba i to ponajprije kožica i krzna aukcijama, kako su običajne u inim tržnim sredlštima, prodavati uz najpovoljnije uvjete za kupce i prodavaoce. Kasnije Izraditi če se sličnim načinom prodaja vune i ostalih surovina. Dioničko društvo sa ovom svrhom osnrva se pod imenom »SANSAR« sa sjedištem u Zagrebu na neograničeno vrijeme. Dionička glavnica iznosi 10,000.000 Din sa ukupno 50.000 dionica, koje se glase na nominalnih 200 Din svaka. Upisna cijena je 200 Din i 20 Din za troškove uteme-ljtnja. Od ukupne dioničke glavnice emitira se predhodno 3,500.000 Din dok če dalje emisije sli-jediti prama zaključku ravnateljstva. Upls odnosno uplate mogu se izvršiti za vrijeme poslovnih sati počam od 10. do 30. juna god. 1924, bilo osobno bilo pismeno na blagajnama PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE u Zagrebu i kod svih njezinih filiala. O upisu i uplati dobiva podpiaatclj potvrdu, na temelju koje če moči podići originalne dionice sa talonom i kuponima, o čemu če biti naknadno obavješteni. Utemeljitelji si pridržaju pravo reparticije upisanih dionica medju podpisatelje kao i prava imenovati prvo ravnateljstvo u smislu § 183. t. z. U ZAGREBU, dne 4. lipnja 1924. Zagrcbački zbor: Josip Radković m. p„ predsjednik. — Dr. Oto Frangeš m. p., podpredsednik. — Sekcija trgovaca kožom, krznom i vunom lrgovačkoga udruženja za grad Sarajevo: Božidar s. Mlinarovič m. p., starešina. — Z. Alkalay m. p., perovodja. Mavro Fischer m. p., veletržac u Sisku. Stjepan Suballć m. p., veletržac u Bugojnu. — Ladislav Krajacz m. p., veletržac u Senju. —i Mavro Taadler m. p., veletržac u Zagrebu. — Anton Roglna m. p„ velekrznar u Zagrebu. Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vis A vis hotela „Union"). Telefon St. 57 ln 470. Пабип poStno čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.94б, т Zagrebu Stev. 89.080. Podružnice: DJAK0V0, MARIBOR, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED. Interesna skupnost z: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. KapitaS 5rs rezerve skupno nad Din 15,000.000--. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekoCem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.