Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v o4meriki. The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. -i? TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered M Second-Class Matter, Sep t ember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1S79. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 251. — ŠTEV. 251. NEW YORE; THURSDAY, OCTOBER 25, 1906. — V ČETRTEK, 25. VINOTOKA, 1906. VO LUME XIV. — LETNIK XIV Izdatki za pošto. Proračun za I. 1907. PRIHODNJE LETO BODE POTREBOVALA POŠTNA UPRAVA V WA SHINGTONU 1,528,920 DOL. Za vzdrževanje pošte bodo potrebovali $206,662,190. NEPRESTANI NARAŠČAJ. Washington, 25. okt. Glavni poštni ravnatelj Cortelvou priposlal je tajniku zvezinega zaklada svoj proračun za 1. 1907. Iz t etra je j»osneti, da bode prihodnje leto potrebovalo po.Štno ravnateljstvo v Washington*! $1,528,-;11i >121.." !0 ver. nego letos. Za vzdrževanje }*i>te se bode potrebovalo prihodnje leto $200,062,190, ali za .fl.V.HMMHMi ve«", nego letos. Izdatki bodo radi tega večji, ker potrebe vedno bolj naraščajo, tako. da je treba osobje in urade pomnožiti. Tako bodo drugo leto samo za plačo poštarjev j>otrel>ovali $1,500,000 več, nego letos; za plače klerkov 1. in 2. razreda $3,000,000, za plače klerkov 3. razreda $150,000; za plače pisjno-nos $1.150,700; za pneumatično pošto $ $50,000; za prevoz pošte po železnicah $4,600.000 več, nego letos. FOMANJKAMJE MORNARJEV. Pritožbe generala Eliiota. Wa-hi. ir:'»n* 25. <>kt. Poveljnilk v.giii- i,';or:ian«e (možtva) jnej mornarici zelo ve-IBm» je to'ik-» bolj občutiti, kuli-k-ir večja postaja iti niarica. Afeo k :r.ri<-- pri j ri n.dnjem za-edanju ne j >. a 11 ' i ii ili korakov za i>o množite v ni-i/tva, j"i'!ti bodo vsi oddelki moiviai j<-\ na k pnem in na votli premajhni. oziroma neitopolni. Beli sužnji in avstrijski konzulat. ZVEZINE OBLASTI BODO STORILE VSE, DA OPROSTE V JUŽNE DRŽAVE IZ-VABLJENE NASELJENCE. Ljudi pošiljajo na jug v prvej vioti avstro-ogrski čifuti v New Yorku. P REIKO V AN J A AVSTRIJSKEGA KONZULATA. BANKEROTNA BANKA. People's Savings Bank v Washingto nu, D. C., je napovedala konkurz. Washington, li"). okt. Tukajšnjo People's Savings Rank so včeraj radi vladine odredbe zaprli, kajti potom presedanja knjisr se je dognalo, da je insolvent na. Kolike so obveznosti banke, še ni znano. Kolonija za slepce. Bukare.št, 24. okt. Kumunska kra-iea. znana j>esniea "Carmen Sylva" sklenila ustanoviti kolonijo za slep-ki jih je na Rumunskem nenavadni mnogo, namreč nad 20.000. Slepci > navadno revni, ako ne naravnost i-i a« i. V koloniji se bodo izučili krtko »kodelstvo ali sploh delo, ki ga bodo ihko doma opravljali ter živeli pri rojih rodbinah. Tudi ne samo ročnih •muč tudi duševnih opravkov se bodo : učili na novem pisalnem in tiskar-cem s t r«i ju. ki ga je iznašel kraljičin eni tainik Theodoresen. Med švedskimi in norveškimi ribiči je nastala prava vojska. Položaj je zelo napet, k«*r so švedske oblasti konti skovale narveškim ribičem čolne in druge priprave za lov. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.5G ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, »a % 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane »vote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAK8ER, 109 Greenwich Street, New York. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Predsednik Roosevelt je imcn >val Mr. ltussell ja posebnim kom^atjem. da preišče osodo delavcev, k Ure izvabijo brezvestni posredovali d"la v južne države, kjer se postopa z njimi kakor s sužnji. Da se je pričela tuidi vlada zanimati za take brezsrčne posredov-aive uela, zahvadti se je pred vsem ueuvorske-mu avst ro-ogrskemu konzulatu. Od avgusta t. 1. naprej so se oii imenovanem konzulatu neprestano množile pritožbe, ki so prihajale \f Alabame od avstrijskih drvarjev, k'e-i so zaposleni večinoma pri Lockha? da, l.a., v tamošnjih gozdih. Skor.:j vse ta-mošnje nesrečnike poslala ;e v A abali ia posredovalnica dela Mdler & to., -t. 201 2. St. v New Yorku. De a.ee >. > najeli v New Yorku za delo v goz-diii za mesečno plačo po $25, str. i in hranu. Voznimi v znesku .flS se odtegne v mesečnih zneskih po £3. Imenovana tvrdka je posiala med 1. in S. avgustem v Loekhard kakih 153 mož vsake starosti. Iz pisem, ktera so te žrtve le po zvijači posla e v Ne v.- York, je raz videti, da nesrečniki v Alabami niso drugo, nego sužnji. V nezdravem podnebju južne Alabame morajo o-■ r.i .1 i-it i n:.jtežja dela. Hrano in sta-:;. vanje imajo še slab.so nego psi. Tu-.1: ako je k a do bolan za liirz ieo, mora delati, in sicer pod — zamorskim nadzorstvom. Zamorci oboroženi od n j do glave in z biči v rokah priganjajo nesrečnike k delu. Denarja ni-hče ne vidi, pač pa se njihovi do .go vi pri daiksi n Lumber Company, za katero morajo delati, vedno boij ninože. Brez denarji ne more nihče uteči, in denarja nikdar ne dobe. V svojem obupu so se obni.i na avstrijski kooizulat, od kjer so poslali atašeja dr. Feitseherja v Lockha*~t, Ala., kteri seje ravnokar vrnil v New York. Kaj in kaxo bode poročal o tem vladi na Dunaju in poslaništvu v Washington!!, je za sedaj še uradna tajnost. Za danes zamoremo javnosti sporočiti le toliko, da je dr. Feitscher svoje rojake v Loc-khartu, Ala., rešil in poslal v Pensaeo.o, Fla., kjer so dobili delo, dočim je zvezino sodišče obtožilo imeno^-ano Jackson Lumber Cempany raJi vzdrževanja sužnji-štva. — Nezgode na železnicah. Cleveland, O., 25. okt. Pri Chagrin Falls, O., skočil je voz ulične železnice, na kterem je bilo deset delavcev raz tir. Osem delavcev je ranjenih, med njimi jeden smrtno. Pittsburg, Pa., 25. okt. Pri Belle-vue. šest milj zapadno od Alleghenyja je skočil raz tir nek vlak Pennsylvania železnice. Lokomotiva je padla v reko Ohio. Več osob je ranjenih. MUČNA NEGOTOVOST. Ako kak član Vaše rodbine oboli, mu vsakdo skuša pomagati. Vse se stori, da se ublažijo bolečine bolne o-sebe potom kakega zdravila. Vi letate v lekarne in nazaj, polni mučne negotovosti, bode li zdravilo dodelilo bolniku zaželjeno pomoč. Toda poznan je samo jeden slučaj, v kterem ni treba dvomiti o vspehu in to je Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero pomaga v vseh slučajih želodčnih bolezni in drugih. Ono ne daje le takojšnje pomoči, temveč popolnoma ozdravi bolnika; ono mu podeli zdrav tek, uredi prebavanje in ojaci prebavalne organe. S spopolnjenjem prebavanja obnovi kri, podeli novo moč mišičevju in živcem, poboljša možgane in podeli koži svežo rudečo bojo. Zdravim ljudem ohrani in poveča njihovo moč. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ash-' • t land Ave., Chicago, HI, roparji v North Dakoti, BLIZO MINOTA, N. D., SO VJEU ONIH PET ROPARJEV, KI SO OROPALI BANKO V SAWYERJU. Predno so jih vjeli, so pometali denar po preriji in v močvirje. ROPARJI SO MLADI. Minot, N. D., 25. okt. Šerifovemu moštvu se je po 36urnem lovu posrečilo vjeti onih pet roparjev, kteri so minoli ponedeljek oropali banko v Sawyerju. N. D., in odnesli $4800. Lopove so zasačili na nekej farmi, ne daleč od tukaj. Spočetka so skušali uiti in v boju, kteri je vsled tega nastal, dobil je jeden izmed njih krogljo v nogo. Zopet drugi je bežal 2 $900 v zlatu in papirju v močvirje, kjer je vrgel denar v vodo. Tudi na preriji so našli deputyji denar, kterega so roparji vrgli proč. Vsega denarja skupaj so dobili deputyji še $3000. Štirje roparji so še mladi in ne nad 25 let stari. Njihov vodja je nekoliko starejši. Vsi so bili lepo oblečeni. VELIKANSKI STRAJK PRETL V krogih železniških delavcev zelo vre; zahtevajo osemnrno dnevno delo. Cleveland, Ohio, 25. oik t. Danes se je vrnil semkaj iz Chicaga predsednik P. H. Morrissey, kteri vodi vsluž-bence tukajšnjih železničnih prog. — Morrissey je bil v Chieagxt, kjer je železnič-nim družbam nazna.nii, da zahtevajo čuvaji izogibališč vpeljavo 8-11 rnega dnevnega dela, ne da bi se jim znižale plače. Stvar se tekom prihodnjih 10 dni še ne bode razvila, ker so si to premirje železnice izgovorile. da se glede tega vprašanja medsebojno posvetujejo. Kavno to zahtevajo tudi vslužbenei železnic v Pitbsburgu, Pa. Ako železnice ne ugodijo zahtevam, bodo vsi čuvaji pričeli štrajkati. VESTI IZ CUBE. Voiaki Zjed. držav imajo slaba taborišča. Havana, Cuba, 25. okt. Razne ame riške črte, ktere so v posadkah pokrajine Santa Clara, se pritožujejo, ker morajo trajno bivati v šotorih, kajti v hišah ni dobiti stanovanj. General Bell je odšel na inšpekcijsko potovanje, da preskrbi vojakom dobra stanovanja. Včeraj popoludne metali so euban-ski topničarji v globoko morje orožje, ktero so oddali ustasi. Y 30 čevljev globoko vodo so pometali na tisoče pušk. V pokrajinah Puerto Principje in Santa Clara so se vedno nekoliko v skrbeh radi nekterih ustaških čet, ktere ropajo po farmah. Prebivalstvo v Holguinu je naprosilo vaistva proti tem ustašem. Mehikanski zarotniki. Aretovani v Chihuahua. V DRŽAVI CHIHUAHUA SO ZAPRLI NAD PETDESET RE-VOLUCIJONARJEV. Vsi so bili v zvezi z mehikansko revolucij onarno jnnto v St. Lonisn. GROZILNA PISMA. El Paso, Tex., 25. okt. Governer države Chihuahua, Creel, j"e včeraj po noči dal v Chihuahua zapreti nad 50 osob, ktere so bile vedno v pismenej zvezi z glavarjem mehikanske revo-lucijonarne junte, ktera je imela svoj glavni sedež v St. Louisu, Mo. Glavarja junte E. Flores so izgnali iz Missouri ja. Sedaj se zatrjuje, da je bil kapitan Jiminez Castro od mehikanske vojske, kterega so zaprli pri zborovanju tukajšnje junte, mehikanski ogleduh. Tukajšnji mehikanski konzul dobiva dan za dnevom grozilna pisma, podpisana z "La junta". Revolucijonarji mu prete s smrtjo, ako ne preneha s svojim zasledovanjem junte. PARNIK ZGOREL. Ogenj na parniku je nastal vsled pre-vrnjene petrolejske svetilke. Blizo Stamforda. Conn., zgorel je včeraj dopoludne mali tovorni parnik Hastings, ki je bil na potu v New York. Parnik je v megli zadel ob neko nepoznano jadranko, in pri tem se je prevrnila petrolejska svetilka radi česar je pričelo na njem goreti. Mornarji so skušali ogenj pogasiti, toda ta se je vedno bolj razširjal, radi česar jim ni ostalo druzega, nego v rešilnih čolnih iskati rešitve. Končno so se rešili na parnik Middletown, ki je plul v New York. Hastings je zgorel do vodne gladine in se potopil. Ukradeni dijamanti Ane Held- Cleveland, O., 24. okt. Policija in detektivi še vedno zaman iščejo dragulje v vrednosti $150,000, ktere je nekdo ukradel igralki Ani Held, ko se je v ponedeljek peljala semkaj na nekem vlaku Pennsylvania železnice. Dragulje je imela v malem usnjatem zavoju in poleg njih tudi za $6000 denarja, vrednostnih listin in razne bančne knjižice. Policija spočetka tem navedbam ni hotela verjeti, sedaj pa vendar verjame, da je bila umetnica okradena. Ana Held je opisala dva sumljiva moža in detektivi trdijo, da so ju zasledili v Baltimore, Md. Mir na S an Pomingu. Washington, 24. okt. Državnemu oddelku se poroča, da so se v San Do-nringu med vlado in ustaši, zbranimi pri Monte Cristi, ponovno pričela mirovna pogajanja, ktero 30 se nedavno nepričakovano prenehala. Pričakovati je, da se v kratkem us taja konea in da ustaši oddajo orožje. SILVEIROV BEG. Governer Cube ne bode zahteval od Venezuele izročitve beguna. Havana. Cuba. 24. okt. Cubanski governer Magoon ne bode zahteval od venezuelske vlade, da pošlje tjekaj ubeglega bankrja Manuel Silveira, ker dosedaj ga ni še nihče kriminelno tožil. Tat Silveira je sedaj v Caraca su popolnoma na varnem. V južnem viharju. Izpovedbe rešenca. JOHN RUSSEL, DELAVEC FLO-RIDSKE OBREŽNE ŽELEZNICE , DOSPEL V NEW YORK. Dvaintrideset njegovih tovarišev je ntonilo. NA VALOVIH. 1 Vesti iz Rusije. Proti demonstracijam. Bluefields na otoku Jamaiki v razvalinah. Boston, Mass., 25. olkt. S parnikom Limon, kteri je dospel semkaj iz Puerto Limon, Co ali pa undfte ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila m voine cene na: FRANK SAKSER, 199 Oracawkh St, New York, N. Y, ker tu bodei naj poštene je in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastop> nik suh im'nihlih Tumhmitni'ti dmlh ker tu bodei na postreien. Fr. nik vseh ivKDiaih S parnikom El Paso od Morgan Line dospel je včeraj v našo luko J. Russell iz Salema v Floridi, kteri je jedini rešenec ladije, na kterej je pri gradnji obrežne železnice v Floridi stanoval s svojimi tovariši. Ladiji, na kterej je stanoval, je bilo ime Haley, ktera se je z raznimi drugimi potopila v orkanu, ki je divjal dne 19. t. m. krog Floride. Russell pripoveduje o svojem doži%'-Ijaju: "Z 32 tovariši sem bil nastanjen na ladiji Haley pri Matakobi Key. Dne 18. t. m. proti 1. uri zjutraj, ko je vse spalo, pričel je vihar divjati. Razun velikega sidra spustili smo v vodo še dva, toda, toda v peščenih tleh ni ni jeden držal in valovje je ladijo nepopisno metalo sem in tja. Končno je priletela na pesek, toda naslednji val jo je odnesel zopet seboj na vodo, ne da bi bila kaj poškodovana. Sedaj jo je pogodil zopet jeden val, ki je bil večji od prejšnjih in je odnesel osem tovarišev seboj v vodo. Tem jih je sledilo kmalu še več in konečno sva ostala na ladiji le jaz in par in tovariš McBride iz New Yorka. Kmalo 11a to je pa valovje tudi mene odneslo, vendar sem se pa prijel za neka lesena po vodi plavajoča tla, na kterih je že bilo deset osob. Ko so se tudi ta tla razbila in ko je par tovarišev utonilo pred mojimi očmi, prijela _sva se s tovarišem McBride nekega stebra, ki je plaval po vodi. Potem so naju zadela neka plavajoča vrata, ktera je valovje dvignilo bas na glave. Vrata so se zopet približala. McBride jih je prijel in odplaval na njih. Na to ga nisem več videl. Ko je potem priplaval v mojo bližino drugi komad poda. dolg kakih sedem in širok štiri čevlje, zlezel sem z velikim naporom nanj in tako prebil noč. Žeblji v lesu so mi raztrgali roke in vse truplo, in kri je privabila some, kterih sem najmanj 12 videl. Ponoči sem moj plav povečal, ker sem našel na vodi vrvi, s kterimi sem privezal k plavu par tramov, ki so plavali krog mene. Dne 18. oktobra plulo je mimo mene več ladij, toda nijednej se nisem mogel javiti. Naslednji dan je dospel nek parnik z rumenim dimnikom, toda kapitan se ni oziral na mahanje z mojo suknjo. Ob 1. uri sem končno u-gledal parnik El Paso, na kterem so končno slišali moje kričanje in me rešili.'' Russell ima v Brooklynu svojo teto, toda kakor hitro mogoče odpotuje nazaj v Florido, kjer ima ženo in dvoje otrok, kteri gotovo mislijo, da je njih oče že mrtev. OBLASTI V ODESI SO PRIPRAVILE VSE POTREBNO, DA ZATRO PRETEČE DEMONSTRACIJE. V Varšavi se nadaljujejo hišne preiskave, ktere vršita policija in vojaštvo. PREISKAVE V LODZU. Odesa, 25. okt. Generalni guber-nator je izdal proklamacijo, s ktero naznanja, da bode vojaštvo zatrlo vsalko demonstracijo, ktero bi skušalo prebivalstvo prirediti dne 30. oktobra. Kakor znano, izšel je lani 30. okt. carski manifest,- kteri daje ruskemu .judstvu gotovo samovlado. Štraj-karje, kteri !>i v torek demonstrirali, bodo poslali jednostavno v prognan-stvo in one, ktere bodo agitirali za nemire, bodo za tri mesece zaprli in potem izgnali. Varšava, 25. okt. Tukaj oblasti nadaljujejo z aretacijami in hišnimi preiskavami. Policija ima obilo informacij od prejšnjih teroristov, kteri služijo sedaj vladi za detektive. Položaj postaja vedno bolj resen. Oblasti so pripravljene, tako da zamorejo najmanjši nemir nemudoma zatreti. Lodz, okt. Policija je v mino-lej noči preiskala v tukajšnjem mestu 143 hiš. Sedemdeset zdravnikov, odvetnikov in prodajalcev so zaprli. London, 24. okt. Iz Ivodanja na Danskem se poroča tukajšnjej Daily Mail, da so prišli tjetkaj trije ruski anarhisti z namenom frmoriti carinjo vdovo. Vendar je pa kodanjska policija dobila pravočasno obvestilo iz Petrograda o prihodu anarhistov. S.ednjim so potem na parniku naznanili, da bodo takoj aretovani, ako se izkrcajo, ako se pa vrnejo v Rusijo, jih ne bode nihče nadlegoval. Anarhisti so se vrnili v Rusijo. KAMENOVANI FARMER. Dečki so kameno vali farmer j a Milli-bacha v Renaultu, 111. Red Bud. 111., 25. okt. Minoli torek so dečki kamenovali nemškega far-merja Antona Millibacha na njegovej farmi pri Renaultu, Monroe county, 111. Vsled zadobljenih poškodb je farmer sedaj umrl. Minoli torek je bil imenovani farmer v mestu, kjer se je nekoliko napil. Ko se je vračal domov, so ga dečki in mladeniči napadli in vrgli na ulico. Farmer se je vsedel na svoj voz in se odpeljal. Zunaj mesta so pa isti lopovi nanj čakali in pričeli nanj^ metati kamenje, dokler se ni onesvestil. Pokojnik ostavlja vdovo in petero otrek. O so da mehikanskih ustašev. Phoenix, Ariz., 24. okt. Iz Taesona se poroča, da je nek tamošnji meščan, ki se je vrnil iz Nogalesa, Mexico, prinesel vest, da so mehikanske oblasti poslale Saleida in druge iz Arizone v Mexico poslane mehikanske ustaše v Hermosillo, kjer so jih ustrelili Iz Avstro-Ogrske. Novi minister, DOSEDANJI AVSTRIJSKI FO-SLANTK V PETRO GRADU, AEHRENTHAL, JE IMENOVAN MINISTROM INOSTRANIH DEL. Nemci so z njim kot prijateljem Nem čije zadovoljni. DOMA JE IZ ČEŠKE. Razne novosti iz inozemstva. PSI IN KONJI KOT HRANA NEMCEV; KLANJE PSOV JE NA-RASTLO ZA 33 ODSTOTKOV. Otok Malta na Sredozemskem morju stoji na nevarnem morskem dnu. PROGRAM NOVEGA FRANCOSKEGA KABINETA. -o-- Berolin, 25. okt. Uradcma - . znanja, da se v Nemčiji .klanje psov in uživanja pa^jeir;: m vsa :zr< i : : tro mno, i. S.uuo • : . . I.» :: pojedli s j za :l\ . , . nego prejšnja l^ui. 'i', k •>. 1. leta so samo na Pr;;>ki-m pejedii psov in 81,312 kerj. lv , v.ada še vedli.> m j>.:-ii ,Li v Nemčijo živine iz inozemstva. London, 25. okt. Ki . 1 kn >J.:i:.v so na obrežju opazili padanje i:i naraščanje morja, dasiravmi v Sredozemske mmorju ni plime in . -eke. Tu si sedaj tolmačijo tako, da se otok giblje t je in sem in da otok ne .Ji na trdnih tleh. Paris, 25. okt. Novi kabinet izdeluje st Jaj svoj pr igram, kteri bode zelo obširen. Nova vlada bode izvedla zakon za ločitev Cerkve od države v polnem obsegu. Razun tega bode uvedla tudi pokojnine za delavce pri gotovej starosti iti podržavra za-padne in južne železnice. Nadalje namerava vlada uvesti tudi monopol za petrolje 111 alkohol. NEMIRNI INDIJANCI. Ute-Indijanci se nečejo vrniti na svoje rezervacije. Omaha, Neb.. 25. okt. Iz Wyominga se poroča, da je dospel kapitan C. P. Johnson z dvema narednikoma v tabor upornih Ute-Indijancev pri Little Powder R iverju, -40 milj severno od Gilette. Indijanci se odločno branijo, vrniti se na svoje rezervacije in izjavljajo, da potujejo v Dakoto. Coav-bovi naznanjajo, da so Indijanci pričeli z vojnimi plesi in da je pričakovati odločnega odpora. Dunaj, 24. o-kt. Novi avstro-ogrski minister inostranih del postane Lesa Aehrenthal, sedanji avstro-ogrski poslanik v Petrogradu. Aehrenthal je bil danes pri cesarju Fran Josipu v avdijenei in je sprejel ponujeno mu nasledništvo Golmcbowskega. Dunaj, 25. okt. Nove imenovani avstro-ogrski minister inostranih del je znan prijatelj Nemčije in je bi! imenovan ministrom najbrže vsled u-kaza iz Nemčije. Zoj>et drugi pa zatrjujejo, da je nasprotnik trozveze in da želi izposlovati zbližanje Avstrije in Rusije. Grof Goluchowski je mora! odstopiti edino le radi krize 11a Ogrskem. Minister Aehrenthal je bil rojen dne 27. sept. 1S54 v Veliki Skaa na Češkem L11 je študiral v Pragi. Od ieta 1S77 naprej je diplomat. Cesar Fran Josip je včeraj popoludne obiskal grofa Goluchowskega in mu je podelil red sv. Štefana z bri-Ijanti. Dunaj, 25. okt. Vojni minister Pitreich je odstopil, ker ogrska vlada ni hotela povišati števila vojaških novincev. Njegovim naslednikom bode imenovan Fran Schoenaich, avstrijski minister domobranstva. Are to van bančni blagajnik. Jasper, Lid., 25. okt. Tukaj so zaprli bivšega blagajničarja People's banke v Huntingburgu, Ind., ker je poneveril $24,000 bančnega denarja. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Rhein 24. ukt. iz Bremena. Graf Waldersee 24. out. iz Hamburga. Teresa 24. okt. iz Trsta. Majestic 24. okt. iz Liverpoola s 773 potniki. Astoria 24. okt. iz Glasgowa s 704 potniki. Dospeti imajo: Hudson iz Havre. Victorian iz Liverpoola. Ginlia iz Trsta. Albano iz Hamburga. La Provenee iz Havre. Celtic iz Liverpcola. Umbria iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Columbia iz Glasgowa. Blueeher iz Hamburga. Zeeland iz Aetwerpena. Cretie iz Grenove. Ryndam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Georgic iz Liverpoola. Odplnli so: La Savoie 25. okt. v Havre. Amerika 25. okt. v Hamburg. Chemnitz 25. okt. v Bremen. Odpluli bodo: St. Louis 27. okt. v Southampton. Kronprinz "Wilhelm 27. okt. v Bremen. Finland 27. cnkt. v Antwerpen. St. Cuthbert 27. okt. v Ajitvrerpen. Koenigin Luise 27. okt. v Genovo. Astoria 27. okt. v Glasgow. Pretoria 27. okt. v Hamburg. La Gascogne 27. okt. v Havre. Hudson 27. okt. v Havre. "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdaja slovensko tiskovno društvo FRANK SAK-El^, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 100C>. Za lct-o vel i» list za. Ameriko . . . $:«.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.f>0 I " " " pol leta.......2.r,<> " " četrt leta...... 1.7.3 V Evropo poSiljamo list skupno dve _štcvi Iki._ "GLAS NAHODA" izhaja vsak dan iz- j vzemSF nedelj in praznikov. »GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every dnv, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za og'ase do deset vrstic se plača 30 Doni«i brez podpisa in osobnosti se Denar naj se blagovoli pošiljati po 1' i spremembi kraja naročnikov r<"> i-no. da se nam tudi prejšnje bivali-■1 ■ ■ i i «? • hitreje najdemo • aslov-!im l* Dopisom in pošiljatvam nare ite «Gkus Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Tekfon 1^70 Rector. Naseljevanje. /..' ! , ;< ii:ii kru/ljo j»rl nas vesli, da W.l- trgovinski tajnik Metcalf ]*• nto/t: -lajšal uase jevanjo onih «■!!■..:. kterih >tari~i >o v domovini. Te \ —ti. dasinivrio so talio eloveko-ljiilj . n-s!!iesie. kajti dejstva nam d. kazujejo bas nasprotno. Neka misijonarka se je včeraj pri g-lavnemu naseloiskeinu komisarju Sarpentu os*>bno zavze.a za slučaj 9-letne Terezije Andrič, ktera je dospela te dni iz Evrope s svojo teto, da potuje k svojej sestri v Milwaukee, Wis., kamor jej pa naselniska oblast ni pustila potovati. Misijonarka je skuša a izjv-siovati, da pride ta slučaj .^e enkrat pred inkvizicijo, toda Sargent j«- dejal, da v tej zadevi ne more nii'-e-ar ukreniti. Zopet v nekem drir/em slučaju do--peli .-ta -emkaj dve deklici v starosti l(i !ii 13 let, kteri ste hoteli potovati k svojim sestram. Jedna sestra se je ravnokar hotela poročiti in otroci so >e veselili, da bodo zamogli prisostvovati slavnosti. Toda to veselje i jim pa pokvarili in otroke bodo I -.a i nazaj v Evropo. 1 \t- K -tojnili virov -e poroča, •e izkrcali, bose daj \> lake o-obe pridržali ^a inkvizicij«:. a j i ti je jednostavno izlo-čili, ker tako žele v Washingtonu. vi- lila?* -o i>a ( d tam marsik- mu volili ;. vn ati >e. V bodoče se bode ( a i i pi» lehalo, kajti v Washiugtouu - . I . :-."-ani. da postanejo take oso-1k p;>j :»!i - javnosti nadležne. To naznanilo naj vzamejo na zna-: i« . . 'ujiiki, kteri nattreravajo sem-K.;j dobili kace^ra svojca, ki ni i«>pol-ne-a / Iravja. kajti take naseljence >■ ■ naprej pošlje jednostavno tje, od kjer so }iris i. Današnje razmere. V IMacicpoolu na Anirle/.kem >e je ravnokar vršil k; u^rres organizacije .-. :iitani::i iusj cktorjev. Predsednik iu' ' i v a": i 'ija conirresa. učenjak Jas. Civ ;>. ,i Browne, je v svojem otvorit-vim n . in.ru govoril o ''evangeliju odri- ••.>.". kterim povodom je omenil tudi izn:iKe.iost in prenajorno delo < j i ► v i:: 11 i k ji- dejal, da je izrn učenost v.-lcJ .1 1" . . ■ "i dela jedna naj-v( jih ite.a :i> -ti sedanjega časa in to je tudi v/, k. da je vedno nianj i-,./,,t« na -v« u I-.j za p sest pre-i t. za <1< biček iu kruh je sedaj h. -i, .. - • bil kidaj popreje. Pri-r- . . - . j-r< -elil sedaj od mi-■:t . . če kajti tizi.-na mož je :t i« -i :a - ; a lom iu ele; trie i teto ju ti :: je živčne moči za kontrolo r.. živčevje se pa preje porabi Deh -ei morajo delati vsaki dan j:.;. ■ n i.i iKde škodljivo. Zdravniški je namreč -ukazano, da so delavci, ki so plačani '"oo]>o]iia je stvar jx> ! svoje zasukal. Morem vam iz najvedostojnejšega viia naznaniti, koliko je na tem resnice in Uako se stvari razvijajo. Aristokracija, ki jo imamo, je ali popolnoma tuja, ali pa odtujena ee- ' lemu našemu živ.jenju. Posebno v Slavoniji so ogromne laiilundije, ki imajo velike privilegije pri plačeva- . uju raznih naklad iu pristojbin, a že ' s svojim obstankom ter vsled krivičnega lovskega zaliona, ki varujje go-sjH.-ko divjačino na veliko škodo kmetskemu posestvu, davijo kakor mora male jiosestniie. \'sa ta aristo-k racija v svojih težnjah, da ostane vse pri starem in brez vsake narodne zavesti, je bila na strani časopisja stan-ga režima. Sele zadnji čas je -i.ipil na stran o^xizieije gi'oi' M. Ku.-mer, ki je bil dolgo časa pasiven. Ba-t< n 1*. Raueh je bil samo iz osobnih razlogov zaklet sovražnik Khuenov, ki r je aspiriral in še aspirira na ba-n vo stoiico, ali bi v drugi smeri uvedel popolnoma enaki nasilni sistem, kauor je liil Ivlinenov. Končno je še veleposestnik v Kutjevu Turkovič, ki vili najbo.j intenzivno gospodarstvo z velikim ekisjiortom. iguial nekako ulogo v strainJki obzorasev. Grof M. Ivulmer je bil 3. maja z velikim slavjem izvoljen za narodnega i>oslanea, ko je njegov protikandidat, zloglasni TomaŠie, že dan poprej odstopil, sluteč svoj poraz. Kulmer ni vstopil v nobeno obstoječih strank, temuč je v saboru divjak. Ko je prišel v sabor, zbudila se v njem pohlepnost po politični karijeri. Sam seveda ne more ničesar skleniti. -Najbolj je še simpatizoval z najmanjšo in najmlajšo parlamentarno stranko 1 — z naprednjaki. Tembolj, ker so v napredni stranki mladi gospodar- . ski strokovnjaki, ki so ž njim v poslovnem občevanjiu Ko je napredna 'stranka izšla s svojim vsestranskim binkoštnim programom, tedaj se je uprav med prijatelji izrazil, da bi tatioj vstopil v to stranko, ako bi le iie bilo v programu točke o ločitvi ■ cerkve od države. Istotako veleiK>--< stnik Turkovič, ki ga radikalne de-mokratsS.ie zahteve v gospodarskem programu naprednjakov prav nič ne nu.tijo, najbolj simpatizuje s temi, ker obzoraši ne j k isto je kot stranka. To dvojico priteguje k naprednjakom njihova realna politika, nag asajoča posebno gospodarske potrebe, nadalje l.idi strankina agilnost, ki jima pro-n.kuje bodočnost, a odbija ju prest ra aiitiklerika.na nota in v splošnem — razlika v letih med vodstvom napredne stj-anke in njima. Zato je ravno ta dvojica prišla na misel, posebno ob priliki gospodarske razstave, ali bi se ne dali interesi agrareev nasloniti na obstoječo na-i»redno stranko, ali bi se pa naj osnovala nova agrarna stranka. Misel nove agrarne stranke sprejemajo z največjim veseljem tisti veleposestniki in aristokrati, ki so s porazom khuenovske straaike osta.i brez stranke, tedaj brez političnega vpliva, a vsaka obstoječa stranka se obo-tavlja sprejeti jih v svoj krog, da se ne kompromituje. l>o formalnih dogovorov med napredno stranko in temi veleposestniki se ni prišlo ('kakor nekteri časopisi krivo poročajo), temuč se je le med pojedinimi pretresala ta misel. Kaki o* sem zvedel, so pri tem velike ovi-•. da bi v resnici prišlo do fuzije med tema dvema skupinama. Na eni strani je ravno gospodarski program .. . . :• l ratue vse.-koz doirb-krat- . osnovan za varstvo malega j -i -t.lika pi. :i ; rivilegijem ve etn>-. ■ a na drugi strani so napred- ki :.aš i zašb,mbo med l^netijstvom . Slavoniji uprav zaradi te jniteze svojega programa. Razun tega bi na--rednjaki sprejeli v svojo sredino • . >akega velepfisestnika in aristokrata, cer bi gledali, da zberejo vse, iki jih ežejo enaki interesi, a to bi se zo-1 pet protivi.o političnemu delovanju u ugledu naprednjakov. Zato sma-tram, kolikor so mi stvari znane, da kombinacija, z napredno stranko nikakor ne bode uspela. Najnaravmeje bi bi.o. da se ti veleli sestniki pridružijo stari hrvatski trauki prava, ki je v kulturnem in gospiHlarskem oziru vseskoz konserva- i tivna in ki jih vabi k sebi. Tu pa je : zopet zapreka. Inteligentne glave med veleposestniki odbija od stranke prava ne baš inteligenčno vodstvo stranke ter njono laviranje med sta rim drža vno- pravn im programom in . reaH ; litiJio nove stru^ . Zato bi se morala pri nas ustanoviti nova, osrednja, konservativno-agrarna stranka veleposestnikov. Ali lx.de morda zaradi pomanjkanja mlailih moči, ki bi preporodile to idejo, ostalo i»e pri načrtu "Saveza go-spodara' \ Pred dvema mesecema je prišel v Zagreb splitski škof Palunko :kot apostolski vikar, da usede preiskavo proti nadškofu Posiloviču, ki >o ga tožili zagrebški klerikalci. To je provzročilo veliko senzacijo. K erikalci skupno s tukajšnjimi jezti-iti so zasnovali zaroto proti svojemu nadškofu. Posijovič jim daje neprestano denarja, da izdajajo klerikalni dnevnik "Hrvatstvo", .'ki ima okoli 800 naročnikov. Ali vse to jim še ni dovolj. Zato so dvignili tudi proti njemu obtožbo, v prvi vrsti seveda radi njegovega glasovanja« za inter-konfesijonalni zakon, v drugi vrsti so mu pa očitali, da ne upravlja dobro cerkvenih dohodkov, nadejajoč se, da Iki de Rim imenoval nadškofu za koad-iutorja kakšnega klerika ea, ki bi potem glob je posegal v nadškofovo blagajno. Sedaj se kažejo posledice one preiskave. Škof Krapac je imenovan za kapituJarnega vikarja, to je za nad-škofovega namestnika, Posilovič je pa odpotoval naravnost h kralju na Dunaj, da se pritoži radi one preiskave, ker imenuje kralj koadjutorja. Ivra- | pae je pa odšel v Rim. a tjekaj je takisto pozvan voditelj tukajšnjih klerikalcev Seigersehmied. Ta dvojica pae ne boe foregoing resolution was duly passed, a ma. iority of all the Senators elected voting in favor thereof, three-fifths being present. By order of Uie Senate, J. RAINES, Temporary President. State of New York, In Assembly, May S, 1906. —The foregoing resolution was duly passed, a majority of aU the members elected to the Assembly voting In favor thereof, three-fifths being present. By order of the Assembly, J. W. WADS-WORTH, JR., Speaker. State of New York. Office of the Senvtary of Mata. ssl: I have compared the preceding copy Sf concurrent resolution, proposing an amendment to section seven of srticle seven of the Constitution, with the original concurrent reaolu-tiei> on file In this otfice, and I do hereby certify tkat the same is a correct trans:ript therefrom, ad of the whole thereof. Given under my hand wd the seal of office of the Secretary of State at the city of Albany, this twenty-fifth day of July, In the year of our Lord, one thousand nine hundred and six. [L. S.) JOHN F. O'BRIEN. See-retarv of Slate._ STATE OF NEW YORK, OFFICE OF THE Secretary of State, Albany, July 25, 1S06.—Pur-luant to the provisions of section one of article lourteen of the Constitution of the State of New fork, and section Efien of chapter nine hundred ind nine of the Laws of eighteen hundred and oiaetv-six, notice Is hereby given that the following proposed amindtnent to section two of article twelve of the Constitution of the State of Kew York is referred to the Legislature to be fhosen at the next General Election of Senators In this State to' be held on the sixth day of November, nineteen hundred and six, and is published once a week for three months next pre-redin™ such general election in coniarmitv with the aforesaid provisions. JOHN F. O'BRIEN, 3ecrctarv of S'r te. ' AMENDMENT NTMBEB. TWO. Concurrent Resolution of the Senate and As-lembly, proposing an amendment to section two Df article twelve of the constitution in relation to the classification of cities. Section 1. Resolved tke ysar of o«r Lord. — flu—nil alas kw STATE OF NEW YORK, OFFICE OF THS Secretary cf State, Albany, July 25. 1906.—Pursuant to the provisions ui section one of articls fourteen of the Constitution the Slate of New York, and section seven of chapter cine hundred and nine of the Laws of eighteen hundred and ninety-six, notice is hereby given that the following proposed amendment to section tan of article eijjht of the Constitution of the State of New York is referred to the Legislature to be chosen at the next Cent ral Election of Senators in this State to be heid on the sixth day of November, nineteen hundred and six, and is published once a week for three months next preceding Euch general election in conformity with the aforesaid provisions. JOHN F. O'BRIEN, Secretary of State. AMENDMENT NUMBER THREE. Concurrent Resolution of the Senate and Assembly, proposing an amendment to Beet i on ten of article eight of the constitution, relating to the limitation of indebtedness cf counties, cities, towns artd villages, by excepting cities of the second class frcm the provisions of eaid section after the first day of January, nineteen hundred and eight. Section 1. Resolved (if the senate concur), that section ten of article eight of the constitution be amended to read as follows: Article V1IL S 10. No county, city, town or village eiiall here-; alter give any money or property, or loan its money or credit to or in aid of any individual, association or corporation, or become directs or indirectly the owner of stock in, or bonds of, any association or corporation; nor shall any such county, city, town or village be allowed to incur any indebtedness except for county, city, town or Tillage purposes. This section sludl not prevent such county, City, town or village from making such provision for the aid or support of its poor aa may be authorized by law. No county or city ■hall be allowed to become indebted for any purpose or in any manner to an amount which, including existing indebtedness, shall exceed tea per centum ef the assessed valuation of the real estate ot such county oc city subject to taxation, as it appeared by the assessment rolls of said county or city on the last assessment for state or county taxes prior to the incurring of such indebtedness; and all indebtedness in excess of such limitations, except such as now may exist, shall be absolutely void, except as herein otherwise provided. No county or city, whose present indebtedness exceeds ten per centum of the assessed valuation of its real estate subject to taxation, shall be allowed to become indebted in any further amount until such indebtedness shall be reduced within such limit. This section shall ■at be construed to prevent the issuing of certificates of indebtedness or revenue bonds issued in anticipation of the collection of taxes for amounts actually contained, or to be contained in the taxes for the year when such certificates or revenue bonds are Issued and payable out of such taxes. Nor shall this section be construed to prevent the issue of bonds to provide for the supply of water; but the term of the bonds issued to provide the supply of water shall not exceed twenty years and a sinking fund shall be created on the issuing of the 6aid bonds for their redemption, by raising annually a sum which win produce an amount equal to the sum of the principal and interest of said bonds at their maturity. All certificates of indebtedness ot revenue bonds issued in anticipation of the collection of taxes, which are not retired within five years after their date cf issue, and bonds issued to provide for the supply cf water, and any debt hereafter incurred by any portion or part of a city, if there shall be any such debt, shall he included in ascertaining the power of the city to become otherwise indebted; except that debts Incurred by the city of New York after the first day of January, nineteen hundred and four, and debts incurred" by any city of the second class after the first day "of January, nineteen hundred and eight, to provide for the supply of water shall not be eo included. Whenever ' the boundaries of any city are the same as those of a county, or when any city shaU include within its boundaries more than one county, the power of any county wholly included within ruch city to become indebted shall cease, but the debt of the county, heretofore existing shall not, for the purposes ef this section, be reckoned as a part of the city debt. The amount hereafter to be raised by tax for county or city purposes, in any county containing a city of over one hundred thousand inhabitants, or any such city of this state, in addition to providing for the principal and interest of existing debt, shall not in the aggregate exceed in any one year two per centum of the assessed valuation of the real and ^personal estate of such county or city, to be ascertained as prescribed in this section in respect to county or city debt, fi 2. Resolved f • v t^n > ^^piJHž! i*,* f»X*»TJ STf* II Mn*J VffcHF/ ?? Mi m al &£GŠCAl ^TiiUiE V NEW Y0HK-U. Kaj \v-1 i- ^ svet vldtil nt ! I z vs*')i -m.n1 nn-r; k i p. ).mi.. c;l }mi»ih Slovencev proirsrr.jn r.a^epi zavoda. Vsnki dan d<»sp«* si » ni M'» t »kili :»i<«'ni. /.-is-MVii i naštet prof snrja i a imi > ozdravele, mm^im bo bolečiuu vstii •• cstih iu vaseh. CUDRAVLJZiS EOLNKI IZ DALEČ. Jaz ližjc ptxir".vj.m iz avl am, da sem za moje pepeiro ozdravlje- ® ^Vfi nje dolžnik . orav "ca za zdra\ktere mi }e poslal z obratno pošto f profesor Universal Medical inVuttite v New Yorku. Trpel sem dolgo ^^ časa na glavobol u, v nrbtu. zaprtju, r.ervoznosti in želodec mi ja bi i 'i/*-., ti'^, tako oslabel, da ni mofei skoraj nič prebavpati Dokler so me drugi f, f7/ zdravniki zdravih sera le denar zaman trosil in čas ubiL. ^'W&gf^ Danes setn popolnoma o zdravljen ter rre veže dolžnost, da se x^^^H^y gori imenovanem rofesnrju zahvalim in ob enem dovoljujem, da to jfttežf^, -4' W izjavo v novmah tiskati da. ' jG^Sfij/gf*^'- Valhalla, N. Y. 7. julija 1903. A^i^^^ Aug. Rečinič. ^fflfc V^t Priče: Ig. ToraveskiČ, 124 E- 89 St., N. Y., R. Bakerič, 32 Stan " \"«t\j / Qf/Ž ton St., N. Y. \ 1 r ' JlPg^ OZDRAVLJENA OD BOLEZNI V KOSTEH. Cenjeni gospod profesor J HiZf 5e javno zahvaliujem profesorju Universal Medical Institute v New ' ■ " r ~ I J^&iŽC^ York-u, kteri mi c ozdravel tekom jednega meseca mojo hčerko od bolezni v , .J}*'-. /• nogi, ktero drugi zdravniki niso mogli ozdraveti, niti napraviti da bi mala ho- fi " ^^ diti mogla. -35L Še enkrat se Vam zahvaljujem ter Vam prilagam fotografijo moje hčerke, 1> ' " 'J? t opombo da jo smete ponatisniti daii t.*r vsi m priporočam, kteri trpe na kake j % /' ' / \ bolezni, da se obrnejo na Universal Aiedical Institute v New y. rku, kajti to ie N ( 'V - ^ edini zavod kjer se more hitro ozdrave»i# ' • ' '. ' . ' V »da rJsztllLT?, Coz 11«-, Dupiey, Pa. Trpifo na leten teh bolezni! Trcranj« osh bc ;«r a i > ra!f/.l/n h barviti. • ;i:]jj i ali tnri M.! -t »/čeli, ušesih, liosn, pr^li. i/.pa^. »njt- la s hcltrzui v želodcu, \ ; ' : J t-i, zlati /A i, sifiiiii« moško lirsiiosobhiMi, nei'«oze, kašljn, oniedleuir. i»r!e:.. loka, i i i bolečin v hrbtu in dr» k i č -te i*. V" rs v s em » !z!;u krep jo. \ D., a za daev i s j č r"'® ?••• č">- j^i v kratkem ča-^u kakor preroi ni in s-mr t-V > «•-•. I i vn no o t živeli i Ako s* n« č tako kakor bi morali biti se ne >■ o e e d u . č ■ prep-ičr.ti. k k r da sami poskusite. A!.o V* * 'ii dru-'e z'I avila niso pomagale, ako Vas drugi zdravniki ozdraveli nijo mogli, z t be in Y;.še družine dobro š enki c poskusit . -Ne siibite časa. O^aravtti se moi-e, ta ki vtnnu? • kakor oni ki stanuje dnieč ven in _________ rS'CVV VORKA. ____ Ako stan'i'ete 'aleč izven New Yorka, se isto lahko ozdravite. T.e p site in sicer v slovenskem io-ai"*«.st teropišiie Vi.šo b- L-zen k kor narbol'še znate. Zdra.ila Vam pošljem.oz brzo pošto, ako Vi stanujete v kterej koli državi ZjeMinj ni'i držav, Kanadi ali Mek iki. Te zdravila lahko pri zaprt!a očjh vživate, ker te naznačno krai vaše bolezni. Bolniki, ki stanujejo v New Yorku se lahko zdrave s pomočjo eL ktričaoga stroja. To se tudi preišče s X ŽARKI -91 1-mIk I X š&rai-tcT, s pomočjo teh se vidi v Vaše telo kakor odprto knjigo ter se tako lahko precej mesto bolezni najde in le tako je mogoče prave zdravila predpisati. Ako nimate denarja, je zaman pisanje ker Vam niti odgovorili ne bomo, ker :o nf njkakošen dobrodelni zavod, kajti to je zavod kteri hoče le zboiniki delovati, kteri žele da bi ozdravljeni bill. .'•MHySftjSt^^j^^^^^^^^^^ Glejte kakošno je Ya§e telo, ako se istega s pomočjo X žarkov UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 W. 29th St., NEW YORK, N. Y. bIteu B„oaclway. Uradne ure sa; Vsaki dan od 10 do 12 predpolne, popolne od 2 do & ure. V nedeljah od 10 do 1 ure popoldne. "5___ t Ako kailjai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in^i se naveličal zdravnikom denar dajati; ne o lla-2 Msgr. Seb. Koelpp. šai pisati takoj po KT.ji?ico: S J "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-I vihj Knajpovih /.dravii" katero dobiš | zastonj ako dopošiješ poštno znamko I za dva centa za poštnino, u Knaipova zdravila so poznata in fj odobrena i o celem svetu in se upo-P rabljajo z dobrim uspehom pri vsih g naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprece- jlji-g ve vrednosti, pravi blagoslov za vse g trpeče človešt\ o in nikaka sleparija, | katerih je dandanes n nogo na dnev-S nem redu. To je moj naslov; | K. AUSENIK, S 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. VABILO na PRVO VINSKO TRGATEV, ktero priredi SLOV. PODP. DRUŠTVO SV. JOŽEFA V BROOKLYN!!, N. Y., v soboto, dne 27. vinotoka (okt.), 1906 v spodnjih prostorih Grand Central Hall (Military Hall), Cor. Leonard & Scholes Sts., Brooklyn, N. Y. Vhod v dvorano je na Leonard St. VZPORED: 1. Toe no ob S. uri prieetek veselice. 2. Ob 9. uri slavnostni sprevod vi-nieare, viničarjev, župana z občinskim svetom, občinskim slugom ter prisotnih gostov z godbo na čem. 3. Slavnostni govor in otvoritev vinske trgatve po županu "Ata Žu-žamažurr. 4. Prečitanje novega občinskega in policijskega reda. 5. Javni oklici in naznanila. 6. Vinska poskušnja. Med trgatvo godba in ples. Vstopnina za osobo 25c., ktera se plača pri vhodu. Garderoba prosta. Opomba. Ker je to prva domača vinska trgatev v Greater New Yorku, je ukrenil društveni odbor vse potrebno za zabavo in razvedrile eenj. gostov, vsled česar vabi na ta večer vse cenjene rojake in rojalkinje kar najvljudneje. Na veselo svidenje! Odbor. ^lov ensiv > katoliško ^_t——-* podp. društvo j ||||| svete Barbare 1 -----^» Xa Ztedin]ene države Severne Ameriko- Sedež: Forest City", Pa. l-HiSOStKirirano dn« ai. januarja 1Q02 v državi l-Vorutrt - ____ _ -o-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAX. Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN. Bos (107, Forest City. Pa. H. tajnik: ALOJP1J ZA VER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : rVAN DRASLER, Box 2S, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 103, Thomas, W. V a. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORSTXHC, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". POGODBA ZA IZDELOVANJA DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodb« u francoske doge in sa doc« ** kail Posodimo tudi potrebni denar sa izdelovanje doc* Ako imate doc e na prodaj, pilite nam, naii pogoji so ngoini FMEDLAENDE1 k OLIVEN 00. Vkreveport La P O Bax B§t Rojaki, naročajte se na "Gla* N* roda", največji in najcenei«i dnevni*: Za bližajoče se božične prnz» nike priporočamo rojakom krasne božične razglednice Sta. Claus, Zvonovi, Angelji, Božje drevce, itd. itd. Cena: ena. 3c, tucat 30 centov. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St„ New York, N.Y, i 7 A DnVIP i" NOVO LET0 i DUZilV/ pošiljajo Slo- ' _ venci kaj radi | darila svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjenih držav zgolj gotov denar* ; to pa na]= ' bolje, najceneje in najhitreje i preskrbi ! FRANK SAKSER CO., ' 109 GREENVICH ST., 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. 1 NEW YORK, N. Y. ^^^ CLEVELAND. OHIO. I Jugoslovanska l|||jp Katol. Jednota. Inkorpornuia dne 24. januazja 1901 v držav* Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. CKADN'IKT: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7tb St., Calumet, Mich., p.. i'lr.-.Ued-iik: IVAN' GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. (Slavni tajnik: JURIJ BROŽIČ, Box 424, F.ly, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MKPOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn. IVAN KKRŽISNIK. III. nadzornik. Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, •5S24 Blackberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in dru-e listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Mum., |kj svojem tajniku in n« benem drugem. h nrrie poŠiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN' t; or ŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-pen.. Za-; piikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. \ ^e pritožbe <>•! strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov r,«ij -e t a j., na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 r»la< k .M i rj St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe « Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". ZOPET SPREJETI. \ >v. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 20. sept.: I K imp cert. 2539 I. razred. Društvo šteje ? udov. -iVM sv. Petra in Pavla št. -"> v Li ydcllu, Pa., 21. sept.: Matija Tur. iČ ceit. 2223 L razred. \' . u-tvo sv. Petra in Pavla št. 33 v Tre-1 le, f'a., 30. avg.: Ivan c rt. :»4►—T" 1. razred. Društvo Šteje 119 udov. V ,h ;-t \ ■ i sv. Jožefa št. 14 v Cricket tu. Ca!.. 21. sept.: Anton Plut illlti II. razri-d. Ivaa Petrie cert. 1121 L razred. V društvo Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu. Wash., 21. sept. Al"j/.ij Mavrič cert. 2119 I. razred, Fran Kramar cert. 2108 I. razred. V društvo .sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 30. sept.: Mi!.- V n j novic cert. 933 I. razred. Društvo šteje 252 udov. V društvo sv. CLri a in Metoda št. 16 v Johnstownu^ Pa., 23. sept.: Ivan Tome cert. 1266 L razred. V društvo Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu, Colo., 23. sept.: Fran Verhovc cert. 4099 1L razred. ODSTOPUiL društva Marija Danica št. 28 v Cumberlandu, Wyo., 2S. sept.: Fran Frlician cert. 1^63 I. razred. Društvo šteje 46 udov. < >d društva sv. Jožefa Št. 12 v Pittsburgu, Pa., 15. sept. Ivan Šer-eelj cert. 1052 II. razred. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 20. sept.: Miha--i Muh v ič cert. M2. Josip Lovrin cert. 2540, Ivan Rom cert. 2989, Martin Budič cert. 37ti2. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 1 udov.. Od društva -v. Sree Jezus št. 2 v E.y, Minn., 29. .<4ept.: Ivan Martin-čič eert. .UMU I. razred. <>! društva -v. Petra -t. 59 v I)t Kalbu. 111., 15. sept.: Josip Krpan eert. 4t>33 I. razred. Društvo šteje 14 udov. JURIJ L. BROŽIČ, gla vni tajnik. DR0BK0STI KRANJSKE NOVICE. Uzmoviči. Mošta si je hotel preskrbeti 8- oktobra na Rudolfovem kolodvoru 171etni hlajn-c Fran Zakotnik iz Zgornje Šiške, pa ga je pri točenju iz »oda v -teklenico presenetil železniški čuvaj in jn)teni oddal lolieijL— Salame je ljubil 23!etni hlapec Fran Brunšek iz Trebeljevega. Sumili so ga da je ukradel hlapcema Ludoviku Ma-roltu ni Franr-etu Pungeršiču v hlevu 8 K 36 v. denarja. Ko je policija pri njem potem prei-kala. je našla nekaj vitrihnv, -alami in drugih sumljivih re< ij. Dobila je pri njem tudi "Gra-cioza"-kolo, za ktero se fant se zvija in dvakrat jednako ne pove, kje je je dobil. No, jki se bode pravi lastnik že zvedel. — Poštnemu oficijalu Lavren-ciju Saneinu je nekdo izpred kuhinje v restavraciji "pri Levu" na Marije Terezije cesti ukradel 80 K vredno kolo. — Nekemu gospodu je bil na Bleiweisovi ce>ti v Ljubljani ukraden iz kuhinje bankovec za 10 K. — Neki delavki je v neki gostilni na Sv. Petra nasipu izginil dežnik. — Do se da j še neznani paglavci v kolodvorskemu okraju v Ljubljani nekemu možu iztrgali i/, rok um in jo popihali. — Pri p./ i r. V v i tvrdki v Ljubljani so pred ratkim prišli na >Ie l. da je 23-U-tni hlapt <• Ivan K k pokradel več oblek. Kii je iant to izvohal, jo je popihal. a _'a je ornžjiištvo v Kranju prijel« in o-ldalo deželnemu sodišču. Po krampu je dobil poželjenje pri rr.«--toi klavuiei neki posestnik iz Slivnice. Najprvo ga je bolel od mestnega delavca kupiti in ko to ni šlo, ga je pozneje pobasal sam, tod- neko oko je to videlo in kmalu sta bila skupaj z možem i*.stave. Sej mar je imel pri sebi 1(H) K denarja in bi bil ta šport tedaj lahko opustil. Otrok ponesrečil. Stara mati in užitkarica Helena Zaplotnik iz Sute, okraj Tržič, je imela nadzorstvo čez tri male otročieke svojega sina. Med tem. ko je starka kuhala zajutrek, se je odstranila za trenutek, a že so bili otroci smuknili iz sobe v kuhinjo. Dve in pol leti stara Ančika je jela odpirati durace štedilnika, pri tem ji je padla iskra na srajčko, ki se je vnela. Otrok se je do vratu tako opekel, da je vsled teira umrl. Mati zadavila lastno hčer. O. Kra- i.ar. užitkarica iz Iške vasi, bivala je že delj časa pri svoji hčeri v Ljnb-iani. Starka Štela je že krog 80 let, vsled česar se ji je duh omraeil. V zadnjem času pričela je pa kar noreti j in besneti, vsled česar je bila hči prisiljena, jo jx»lati domov v Iško vas k >voji sestri, kjer je imela zgovorjen kot. Med tem se je pa ženi bolezen taki» |>o»hibšala, da je doma postavljena na proste noge razbila vse, kar ji je prišlo po«I roko. Zgrabila je tudi svojo drugo hčer, ki je omožena na domu, za vrat, in jo daviia tako, da -i je le-1 a le s težavo rešila življenje, a ne za dolgo; kajti vsled prestanega strahu ni mogia več govoriti, ne ust odpirati. Umrla je v Ljubljani._ Na njenem grobu žaluje njen mož in več malih otrok. Blazno Kramar so pre-I>eljali v deželno blaznico na Studenec. Smrtno sunil je svojo ženo v prepiru s ere vi jem od zadaj posestnik Antim Trebee dne 30. septembra in jo tako poškodoval, da je 2. oktobra umrl. a. Smrtna kosa. Dne 6. okt. je umrla na Voloskem gospa Marija Tomičic, sestra dvornega svetnika Ljudevita1 Tomičiča v Trstu in pomorskega ka- : pitana Viktorja Tomiciea na Volo-1 ..<■:■>. — I mrl je v Sv. Križu na Vi- r - •-( -e Filip Trpin. — Unnb je v ' itiji a Marija Hostnikova, roje- i damičeva. Zadela jo je srčna kap. TRIMORSKE NOVICE. i ISletni defravdant. V Trstu je 33-'etni vajenec Ivan Zivie poneveril -vojemti gospodarju Šturmu 80 kron in pobegnil. Hudi svakinji. 221etna šivilja Ka-' t.irina Lenarduzzi je živela pri svo-' jem bratu v Trstu in se je pogosto i prepirala s svakinjo Ofelijo, češ, da ta nima dosti ljubezni za svojega pr-vorojenčka. Vrhunec je pa dosegel prepir nedavno, ko je Ofelija zgrabila steklenico s karbolovo kislino in izda strup po Katarini, nato pa ostanek sama spila. Prihiteli so ljudje, ki -o takoj poklicali zdravnika. Ofelija !eži doma, Katarina pa je morala v bolnico, ker je po rokah in prsih vsa opečena. Samomor T Blizo Kopra je vlak povozil nekega Nikolaja Marina, ribiča.' Marin je trpel na neozdravljivi bolezni. vsled ktere ni mogel spati. Sumijo, da se je sam vrgel pod vlak. Kaj vse kradejo po Trstu. K vra- tarki Ani Movia je prišel nek mladenič in misleč, da nobenega ni v jsobi. je pograbil stol. vreden 1 K 40 vin in z njim jKipihal. Vratarka je poslala za njim policaja. Tat postavi stod sredi ceste na tla in urnih nog zbeži. Toda roka pravice ga je vendarle pograbila in ga odvedla v zapor. — Detomor. Poročalo se je, da je nedavno izvršila v Gorici detomor neka Sorli. Sedaj se pa javlja, da je Šorli pač detomorilka in je zaradi tega že v zaporih, toda dotični detomor je izvršila neka Marija Le.ščak iz Vrtojba, ki so jo zasledili šele sedaj. Skladiščnim delavcem v Trstu je izposloval namestnik princ Hohen-lolie ugodne plače. Hohenlohe je o tem obvestil delavske voditelje. Ne vtikaj se v rodbinske razmere! Nek tržaški policijski stražnik je v ulici Economo čul ponoči iz neke hiše glasno klicati na pomoč. Ker so hišna vrata bila še odprta, je stopil v vežo, toda na dvorišče, kjer se je vršil lep prizor, ni mogel, 'kajti dvorišče je bilo zaprto z železno ograjo. Policaj je torej čez ograjo opazoval, kako je nek pijanec tepel svojo boljšo polovico. Policaj je opozoril pijanca, da tako početje ni dovoljeno. Pijanec pa se je razsrdil, stopil k ograji in za-vpil nad policajem: "Glejte, da se spravite spat, vi ste-ravno taka baraba, kakor jaz!" Policaj seveda tega ni mirno utaknil v žep, ampak je zabeležil ime prijaznega moža, kterega je slučajno poznal. Cela obitelj bi se kmalu zastrupila v Trstu. Vdova Antonija Ciana ni bila trdno privila plina, ko je legla na večer s svojimi štirimi otroci k pokoju. Ko ni bilo drago jutro nikogar iz njenega stanovanja, so vlomi": vanje in našli celo obitelj nezavestno. Došli zdravnik je pravočasno pomagal in tako preprečil smrt. Državni uslužbenci v Trstu so imeli shod, na kterem so zahtevali izboljšanje plač in penzij, hitrejše aktiviranje ter 341etno službeno dobo mesto 401etne. Na shodu je govoril tudi neki policijski stražnik, kterega je moral predsednik poklicati k redu. . Vseh organiziranih državnih nižjih uslužbencev v Trstu je 600. Deček povožen. V Trstu je bil povožen 9letni deček Rožic, stanujoč v ulici del Llovd. Deček je takoj izdihnil. — Samomor. V Gorici si je končala v bolnišnici življenje nevrastenična Justina Ziani. ŠTAJERSKE NOVICE. Nevarna ljubica. Anton S. je prišel k vojakom v Maribor in je hotel še prosti čas kolikor mogoče dobro uporabiti. Pil je v gostilni, kjer se mu ' je pridružila mlada punica, ki ji je naš Anton razkladal bolečine svojega j krvavečega srca. Pozno v noči sta šla v mestni park. da se še tam naužijeta ! gorke ljubezni. Ker je pa bil Anton 1 precej natreskan, je zaspal na klo- j piči, ljubica ljubljena mu je pa po- . segla v žep in vzela 28 kron denarja ' in uro z verižico. Ko se je Anton pre- j budil, ni bilo ženske-jiikjer. Sin našel obešenega očeta. Dne 9. okt. ponoči se je v Mariboru obesil 51 let stari kovač Štefan Gradišnik v svojem stanovanju na kuhinjskih vratih z jermenastim pasom. Prvi je opa- ; zil obešenega Gradišnika njegov lastni sin. Gradišnik je živel s svojo družino v največji bedi. Od žalosti se je udal še pijači in se je v takem stanju* obesil. Zapušča osem nepreskrbljenih otrok. Splašeni konji so že povzročili v Mariboru velike nesreče. Največkrat se je nesreča pripetila v bližini kolodvora ali pod železniškim mostom, kjer se konji plašijo pred železniškimi stroji. Tako tudi nedavno. Hlapec Franc Perdan je imel nekaj opraviti na tovorniškem magacinu. Ko je šel v pisarno, je pustil zunaj s parom konj vprežen voz brez nadzorstva. Med tem časom se je pripeljal tovorni vlak in sta se konja vsled sopihanja stroja ustrašila in začela dirjati proti plinarni. En konj je pri dirja-i ju pa lel in -e znatno po'kolovaL Med p. t jo sta pa konja -e podrla ročni voziček, na kujem je peljal neki trgovski hlapec veliko steklenico olja. ki se je ubila. Škode na olju in ste-.' klenici je okoli 90 kron. i HRVATSKE NOVICE. i Laška druhal na Reki napada po- | noči Hrvate tako, da se ti še na cesto ; ve' ne upajo. Hrvatski listi poživljajo reškega guvernerja, naj napravi brezpogojni red. RAZNOTEROSTI. Za materjo ▼ smrt. V Ogrski Pecs-ki obesili sta se dve hčeri neke učiteljske vdove Antonije Torma takoj po smrti matere. Obesili sta se ob materinem mrtvaškem odru. Snltanove koncesije. Turški sultan je dal svojemu justičnemu ministru koncesijo za zgradbo električnega tramvaja iz Skadra v Kadikoi. Sin šejka ul Islama je dobil od sultana koncesijo za zgradbo železnice iz n« obrer'e in Zeki r>a£a kon- I cesijo za električno napravo v Cari-I gradu. Sultan je izdal te koncesije, I ne da bi kdo zanje prosil. Govori se. da so to prvi sultanovi koraki, da bi zgoraj imenovane zastopnike raznih turških strank pridobil za izpremem-bo prestolonaslednikov na korist svojemu sinu Burhan Eddinu. Žena in hči obdolžili očeta. Na materino in devetletne hčerke ovadijo je milansko porotno sodišče obsodilo očeta zaradi nekega grdega hudodelstva v llletno in dvamesečno ječo, dasi je zatrjeval, da je nedolžen. Mati je hirala in lani umrla, hčerko so pa odvedli v samostansko vzgojevaJnieo, kjer so jo predavanja o krivi prisegi tako pretresla, da je izpovedala, da je krivo prisegla, ker je zločin izvršil v sporazumu z materjo neki Gaetano GiollL Koliko velja potovanje na Japonsko. Izza vojne z Rusijo je zaslovela Japonska tudi po Evropi v toliki meri, da v japonskih mestih ne zadostujejo več dosedanji hoteli za prenočevanje tujcev. Posebno angleških, ameriških in francoskih turistov je bilo to poletje zelo mnogo na Japonskem. Japonska vlada in trgovinska zbornica se pripravljata, da zgradita po vseh večjih mestih zadostno število z vsem potrebnim opremljenih hotelov. Kdor si hoče vsaj vsa znamenitejša japonska mesta ogledati, potrebuje šest tednov, za kar znašajo stroški za razvajenega Evropejca do 9300, za manj razvajenega pa 7300 frankov. Prvi perzijsiki parlament je bil v Teheranu slavnostno otvorjen. Od mrtvih je vstala v Rimaseču na Ogrskem 171etna kmečka hči Boroš. Med blagoslovi jen jem krste se je namreč zbudila iz navidezne smrti ter začela trkati na pokrov. Ako bi se bila zgodila le par minut pozneje, bila bi pokopana. Obletnica madjarskih mučenikov. Dne 7. okt. je bil spominski dan mu-čeniške smrti 13 madjarskih generalov revolucijske armade, ki so jih v Aradu usmrtili. Letos se je spomin obhajal posebno slovesno, ker je bila prvič zastopana tudi vlada. Predsednik poslanske zbornice Justh je prišel z večjo deputacijo poslancev ter položil venec na spomenik. Pri posredovalen za službe. Posredovalec: Vi pridete z dežele, kuhati ne znate, drugega se tudi še niste ničesar naučili — no, potem se pač morate za sedaj zadovoljiti s službo dekle za vse! Dva in pol milijona kron je priigral v Budimpešti bivši davčni uradnik Rotli. Prepovedano igralnico je imel v svoji vili štiri leta, preden ji je sedaj prišla policija na sled. Zopet anarhistična zarota nasproti življenju italijanskega kralja.. Italijanska policija je zasledila novo zaroto na življenje italijanskega kralja. Zaprli so mnogo osumljenih oseb v Rimu. Milanu. Florenci. Genovi in Livornu. Zarotniki so nameravali bombni atentat na kraljevo dvojico. Ekspresni vlak je skočil s tira blizu Piacenze. Šest osob je ubitih, nad 50 pa ranjenih. 48 ur-je igral za stavo na klavirju učitelj Bird v Londonu. Ves čas ni odmaknil prstov od tipk ter je preigral 1500 komadov. Med igro so ga krmili in celo obrili. Kako kaznuje cigan nezvestobo. Sodišče v Curihu je obsodilo cigana \ adoša v desetletno ječo. ker je svoji mlada ženi zaradi nezvestobe odrezal jezik, nos in ustnice. Stoletnico obstoja obhaja tega meseca nemška tehnična šola v Pragi z raznimi slavnostmi. O DIAMANTIH. Diamante so poznali že v starem veku pri Rimljanih in Grkih (P.inij jih je imenoval najdragocenejšo ljudsko imovino). Dandanes so diamanti znani in razširjeni po vsem svetu; v to je pripomogla njih tehniška potreba, kauoy tudi razkošoost bogatih ljudij. Najstarejše nahajališče diamantov je Iztočna Indija in otok Borneo, do-čim se sedaj največ diamantov dobiva v južni Afriki. Vrednost surovih t. j. nebrn.š-j.nih diamantov je kaj težk-d Včiti. ker tu ne odločuje sami. v-1-1: -t. mr ak i h l'ka ter kak > vi T; j bi de diamant r > brušenju. Med največje in najbolj znane dir. I m:-rite spada "Kohinar" (gora s v t- ; th.sti); Kakor pripovedujejo p.u-o-< ila, naši s;> jra pred 5'JO0 leti v indiji. Zdaj je la.st angležkega kralja, i Z brušenjem v obliku briljanta se je njegova teža znižala na 106 in eno šestnastimko karata. (Karat tehta približno eno petiniko grama.) Največji istotako znani diamant je "Orlov", težek 194 in dve tretinke karata, ki diči vrh ruskega žezla. Najprej ga je imel šali Nadira; ko je bil ta umorjen, kupil ga je ne&i armenski trgovec, ki ga leta 1772 prodal za 450,000 rubljev in plemiški naslov ruski carici Katarini II. V lasti sultana otoka Borneo se nahaja diamant najčistejše vrste, težek 367 karatov in v obliki jajca. Našli so ga leta 1740 p>ri Landoku in od tega časa se smatra kot talisman su -tanove dinastije. Med najbolj znane diamante spada še "Florentin", težek 133 in pol karata; izbrnsi' ga je v obliki dvojne reset e Lndovik van Berquem, prvi • misač diamantov. Bil je last Karla Predrznega, ki ga je leta 1476 izgubil v bitu i pri G rans+ nu; nato je prišel v zbirko dragocenosti v Milanu; nosil ga je potem papež Ju ij II.. dandanes" pa je last avstrijskega cesarja. Istotako je diamant "Saucy", težek 53To karata od Karla Predrznega ki ga je zgubil leta 1477 v bitki pri Nanevju. Skozi mnogo let je dospe naposled v last huge no takega plemiča Sancvja. Pozneje ga je imel LtAlovik XIV., nato Ludovik XV., ki ga je nosil pri svojem kronanju. Leta 1835 je bil kupljen za pol mi ijona rubljev za ru.-kega carja. Za najkra-snejši briljant sploh se smatra "Regent" ali "Piti", ki je teže'k 13614 karata. Doma je iz Iztočne Indije; neki mornar ga je prodal governerju Pittu, od čegar je prišel v last vojvode Orleanskega. Za časa francoske revolucije je bil v Be-rolinu zastavljen. Pozneje je krasi! meč Napoleona I. in se še dandanes nahaja med dragocenostmi francoske krone. Največji v Braziliji najdeni diamant (leta 1853), prvotni težek 254 karatov, je tehtal po brušenju samo še 12f) 'karatov in je znan pod imenom "zvezda juga". Zdaj je zasebna last. Med znane diamante spada še "veliki mogiti", težek 279 karatov. Največji diamant "Excelsior" so našli leta 1893 v južnej Afriki in tehta 971 karatov. Plavo-bele barve je. — j Kritika v številkah. !??:ijan Bogi-no je iznašel ararat. i :e i '"vljnčil vsako prist ran os t vi le lališčni kritiki. Njegov stroj ima na jedni strani napis: "igra mi jej ugaja'a", na drugi strani pa: "igra1 mi ni ugajala." Pri vstopu v gledališče dobi vsak obiskovalec marko, ki jo po predstavi domov grede vrže v aparat; aiko mu je namreč igra ugajala. vrže na prvi, sicer pa na zadnji strani. Kadar so v avtomatu vse marke, se pokaže, na spodnji strani rezultat v številkah. Tako bode ve-: del avtor, pa tudi intendanca, kako je z igro. Časnikom pa se bode lahko poročal uspeh Redeče: D'Anunzio 3200. 2153, 1045, !kar pomeni: oddanih je biA> 3200 glasov, za 2153, proti 1045. lojafci. .naročart» p* o». roda", najiwiji in najcenejši dnevnik | Kade vam zamore pomagati j Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? ! Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške Ijoleznl, J trpljenja in slabosti! ■ ROJAKIi Pazite komu pjverite zdravljenje Vaših boleznij! j Kajti v Vašem zdravju obrisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih in dragih, i za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite, da je naš stari, izkušeni in po celem svetu znami in slavni : j Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, edini, kateri zamore in kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni naplučah, prsih, želodcu, črevab, ledvicah, jet rab, mehurju kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, I mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizera, giht, trganje in bolečine v križu, | rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle j noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samoizrabli-evanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, Brbenje, lišaje mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje m zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tajne spolno bolezni moške in ženske. POZOR ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikov ! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili — potem je popolnoma naravno, da se jim ljudje ne zahvaljujejo. Tudonašamo parslikomh bolnikov katere jenaš slavni Dr. E. C. COLLINS. M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega Ozdrivioo • Ozdravljena: ooležn i v prsih želodfnejra t.- dihanja in slabosti. .uzaravjen . bolečin vkrizu in taja težkega dihanja in bolezni srca. rheumatizi^a v ^^^^^^^^^^^^^^ J miloI'LAVISd : j i VIADniTR q TOV4VOVTrw 0zdravljei> :prebadanja v rebrih. . ' j vna^Kb. JUVA^OVICH, MARKO TRBOVIČ MICHALINA MOKRAWICKA, . JNew AJnanj, Ind. 2J River Bank- Kansas Ci»y. Kans. 45—5th Street, Passaic, N. J ' Imamo še na stotine drugih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanjkanja prestora nemoremo vsih naenkrat abjaviti. — Zaloraj rojaki Slovenci ! Predno se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za svet — ako Ste bollli, slabi illi neillOČIli — ali ako V as drugi zdraviki nino mogli ozdraviti, — točno in brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko sto stari — koliko časa traja bolezen ter vse glavne zna ke bolezni Ako Vam bolezem popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastoni ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na dediči naslov • DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, ! 140 WEST :! ltli S'T., TfEW VOlžK, IV. Y. potem nmete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja. | / Kedor hoče osobno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od to rredpoldnem do 5 popoludne. -ob nedeljah in praznikih od 10 do 1. Zeppelinov zrakoplov. Te dni se je dvignil v Friedrichs-havenu na Nemškem ob Bodenskem jczen.i sp-iif Zeppelin s svojim zrauo phivom. V višini se je zrakoplov najprej zasukal in jxiteni odplul proti švicarski meji. Po parurnem .etu se je vrni! grof Zeppelin z zrakoplovom nazaj na mesto \zeta. Poizkus se je docela posrečil. Zrakoplov je vozil s hitrostjo 42 kilometrov* na ure. Zastrupljeni. 30 obitelji je obolelo na zast lupljenju v Vaalsu. Nevarno bolnih je ilu 100 osob. Vzrok so najbrže klobase ali tudi voda. Kje je VIDE PLANINŠEK. po domače Starničev? Doma je iz Za-gorice pri Št. Vidu na Do enjskem. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. John Zaletel, 112 Smith Ave.. Joliet, 111. (24-27—10) Podpisana naznanjava vsem znancem in prijateljem, da sva dne 6. oktobra 1906 otvoril a LEPO UREJENI slovenski saloon z velikim in krasnim KEGLJIŠČEM. Prva slovenska gostilna v tem mestu! Rojake postreževa s pristno pijačo, dobrim prigrizkom in finimi smodka- mi. Pogorite se lahko v slovenskem, hrvatskem, nemškem in angležkem jezik u. Vsako sredo, soboto in nedeljo in3 va VESELICO s s ovensko godbo. Za mnogobrojen obisk se toplo |>>i-poroČava vsem cenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. ANTON in JOSIP KOSMAČ. P. O. Box 9, Meaderville, Mcnt. McQueen Addition. ^^^ušnja uči! ® Podpisani naznanjam rojakom, \ j[ j) da izdelujem h) I ZDRAVILNO 6RENK0 VINO I d po najboljšem navodilu, iz najbolj- [) gib roi in korenin, ki jih je dobiti v ) \ W Evropi in Ameriki, ter iz finega, w f naravnega vina. | ^ Kdor* boleha na želodcu ali ^ (prebavnih organih, naj ga pi- a je redno. * • Pošilja se v zabojih po 1 tucat w (12 steklenic) na vse kraje zapad- (§) nih driav Severne Amerike. j V obilna naročila se priporoča (n JOSIP RUSS f 432 Soatfa Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. ^ DELO! DELO 11 DELO 1! 1 V šumah Kettner v New Mexico dobi takoj 150 de avcev delo. Delo 'je stalno za več let. Plača za goniti konje je .f45.00 in za žagati hlode pa •r40.t>0 na mosec po eg stanovanja in dobre hrane. Polovico vežnje jilaca American Lumber t 'omprny. Natanfneja poročila vam pošle drage volje: FRANK GULIN, Kettner. N. Mex. (22-27—10) n - l Pozor Slovenci v Clevelandu! | ^ Podpisani priporočam vsem I. I Slovencem v rievetundii iu | j okolici svoj dobro ure-oni j Saloon "Bank Cafe" | I na voglu St. Clair & Willson Aves. f ' (S5th Street.) W % Itll am vedno pripravljen do- ^ 4 ber mrzli in ^orki prigrizek ^ 4 (free uneh). ^ Slovence postrežem z pristno § j pijačo ter dobrimi smodkami. f ? Za obilen obisk se priporoča fr l MATHIAS STEINEN, j 5501 St. Clair Ave. N.F..t Cleveland, 0. | Jersey električni pas zastonj. L ^Jjako ne moret obče- ' ' - ■ —-----J \ 11. čtr n preliav- ljate, če imate kilo ali zlato žilo, ako ste izdali zdravnikom ie dovolj denarja, ne da bivam bili pomogli, potem \asozdia-vi Jersey električni pas. Vemo, da se z našim pasom ozdravite in da ga boste priporočili drugim, kadar ozdravite sami. Na ta način dobimo mi dovolj naročil, -'a se poplača ta dar, KAJ PRAVIJO LJUDJE: "Vaš pas je naredil vse, knr sem zahteval in še več. Napravil je iz mene mladega in močnega človeka". Frank Lenčič, 30 Bryan Ave., Chicagtf. "PoTabljal sem vaš pas v zelo navar-nem slučaju kile, a me je ozdravil popolnoma". Ivo Golich 645 E. 152 St., N. , Y. — Izretite to in pošlite nam zajedno z vašim imenom m naslovom ter poštno znamko, pa dobite pas zastonj. NASLOV, JERSEY SPECIALTY CO. 119 — CEDAR ST., NEW YJRK. "Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naj-oda" R. (Nadaljevanje.) Zdaj se vrne tisti del Indijancev, kteri je odpravljal konje, in posede I ali jMle. e. Nekaj polglasnih povelj zaslišim od tamkaj kjer si mislim vodjo; tfeved* jih ne razume?m, ker Tie poznam kiowaSkega. jezika. Kmalu se oddalji nekaj rdečnikov. To so najbrž straže, ktere razpostavijo. Takoj zapazim. da zastražijo le dolino, ne pa gozda; to je zelo ugodno zame, ker se mi ne lx>de treba ogibati, kadar odidem. Kar jih je v tal>oru. govore med seboj potihoma. a vendar tako, da se sliši vsaka beseda. Le škoda, da nič ne razumem. Kako dobro bi bilo, če bi bil razumel, kaj govore! Pogostoma pripovedujem, kako sem za časa moj.-a bivanja na'zapadu zalezoval Indijance različnih rodov v njih taboriščih. Tej nkohiosti pripisujem mnogo mojih uspehov, to mi je rešilo večkrat življenje. Kd<»r <"ita, gotovo ne ve in nima nobenega pojma, kako težavno in ::< varno je zalezovanje. Težava ni samo v tem, kar se od člo-v.-ka zahteva, namreč spretnost, moč in trpežnOst, ampak pred vsem duševna i/urji-iiost, inteligenca in znanje, kar mora imeti vsakdo. Kaj mi pomaga, če / i>!> dujem talxni.V-a Indijancev. Beduinov. Ivurdov, sodanskih Seribov ali južnoameriških Gauchov še tako izvrstno, če pa ne razumem njih jezika iu vem, kaj govore! Večinoma je bas vsebina govora bolj važna, kakor vse druge okolno-ti. Za!o sem od nekdaj gledal na to, da se naučim najprvo j.«z;ka ti>ie_a naroda, s kterim nameravam občevati. Winnetou je znal šestnajst indijanskih narečij in je bil moj najboljši učitelj. Pozneje se mi ni več pripetilo, da bi oblezoval kako taborišče, ne da bi razumel, kaj govore.. Primeroma deset minut ležim na kamnu, ko zasljšim klicati straže; takoj zaslišhn meni jako ljub odgovor: ''Jaz sem. Sar.ter. Vi ste šli torej v dolino?'' ••I»a. Naj gre moj l>eli brat malo dalje, kier dobi rdeče vojnike." T c in-< h- razumem, ker je Santer govoril mešanico iz angleških in indijanskih besedi j. Kmalu pride vodja, ga pokliče in pravi: ••Moj beli brat je izo>tal mnogo del j. kot je bilo določeno. Imel je gotovo važne vzroke." '•Važnejše kot sem slutil. Kako dolgo ste tukaj?" -•T; .,«» doliro primeroma, kot pravijo bledoliČniki pol ure." ■■»»—•■Ali ste našli mojega konja. •• I>;1. k.-r sm- j*, tvoji -ledi. Ustavili smo se tam. kjer si ga bil privezal: nato smo se vrnili in ga vzeli seboj." -V, j,i m. rali o-tati zunaj na preriji! Tukaj ni varno." '■Mi nismo ostali tam. ker smo mislili, da se tukaj boljše tabori in da hoj j Im / skrbi: vrnil bi se bil kmalu, pa bi nas bil opozoril." ••T., ni tako. Jaz >em izostal, ker smo bili v veliki nevarnosti in sem m..ral j*.izvedeti, kje tiči. Old Shatterhand je tukaj." "Nem »i mislil. Ali ga je videl moj brat?" * * I >a." "Mi ;ra vjamemo in ga pripeljemo našemu glavarju, kteremu je zdrobil ob.- viigi. Smrt na mučeniškem kotu je gotova zanj. Kje pa je?" Ki"wi na- torej niso hoteli zvabiti v njih vasi in so uganili, da se vrnemo k Winnetouvu. ••S,- ni tako gotovo, da ga vjamemo," odvrne Santer. "To se zgodi, ka.iti ti psi imajo samo trideset vojnikov, nas pa je petkrat deset -.Arlitcga tudi ne vedo, da smo tukaj. Mi jih torej popolnoma *-y. s -.ilno ni"iiš. Oni vedo, da pridemo. Mogoče celo že vedo, da ste tukaj, kajti oni -o na vsak način odposlali jednega ogleduha." * • ! 'f¥ ' t?,. - vp>d<, ? " • ^ •••Da.'1 "Pott in jih j-a ne moremo iznenaditi." "f,ot..vo ne." •■t V j.h t..rej napademo. pride gotovo do prelivanja krvi, kajti Win-net-.u in Old Shatterhand se spoprimeta lahko vsak z desetimi vojniki." "Da, tako .. . Smrt Inču-čnne in njegove hčere jih je gotovo silno raz-,;r , ,,. :a p« maščevanju in se bodeta kot stekla psa in razdražena t 1 h »rila. Toda Winnetouva moram vjeti na vsak način." "Zakaj njega?" "Wadi mineta. On je g.dovo edini, kteri ve za najdišče zlata." "A ga gotovo ne izda živi duši." !i ne, če ga vjan emo?" ".la ga mučim toliko časa, dokler mi ne pove." "A i kljub temu molčal. Ta mladi apaški pes se smeje vsem mu-Sit'. pa. če ve. da pridemo, bode gotovo pazil, to pa-t, v ktero je mislil nas izvabiti." "V pa-' izvabiti? V kakšno?" "Oni b-r-e.jo. da bi mi Šli v ozek predor, kjer bi se ne mogli braniti in kjer bi nas jednostavno polovili." ■•rti'! Ali ve moj beli brat Santer to natančno?" "Ali pozna predor?" "Saj sem bil v njem." "Povej mi, kaj si zvedel!" ".laz -em tvegal mnogo, zelo mnogo. Če bi me bili opazili, bi moral i.ivi i na nui- eniškeni kolu in sem prokleto vesel, da se je to srečno steklo. Za i a dober uspeh se moram zahvaliti samo okolnostim, da sem že jeden-i.iat j »ven ;e i il pot na Nugget llill in poznam dobro kraj, kjer stojita gro- "< i robova? Winnetou je torej, kot sem slutil, pokopal svoja mrtveca tam gori?" " ha. To je bilo zame zelo ugodno, ker niso Apaclii toliko pazili name." Tak"j sem >i mislil, da so gori na planjavici in sem izredno pazil. Jaz sem že mnogo preživel in lahko rečem, da sem dober westman; toda tako previden nisem bil še nikdar kot danes. Seveda nisem šel po dolini, ampak ]*.» gozdu ob robičku. Tam, kjer se pride na desno v predor, imajo konje. Ni bila majhna stvar, priti gori, ne da bi šel po predoru; a posrečilo se mi je vendarle. Na vrhu sem moral svojo previdnost še podvojiti in porabiti vso zvijačo. Zdelo se mi je nemogoče priti do planioe; toda Apachi so imeli oči in ušesa le za pogreb. Zato sem si upal iti za neko skalo, ktera loži ob robu planiee. Od tukaj mi je bilo mogoče opazovati vse." "M j beli brat je bil zelo drzen; da živi, se mora zahvaliti samo po- • • i udi -am pravim! Ko je bil pogreb končan, je poslal Winnetou svoje ljudi po konje." "Da jih pripeljejo gori? Ali ni to težavno?" "Zelo!" "Potem je moral imeti važen vzrok!" ••Gotovo. Mi^naj bi videli sledove in šli s konji za njimi vseskozi po sledu, kteri vodi v prodor." "Kako si moreš to misliti?" "Jaz ne mislim, ampak vem; saj sem slišal." "Od koga?" "Od Winnetouva. Ko je poslal ljudi po konje, je ostal sam z Old Shat ferhandom: ker nista stala daleč od skrivališča, sem slišal in razumel vsako besedo." "I tT! To je bil velik čudež! Winnetou je bil vendarle zalezovan! To je bilo le tako mogoče, da je bil zelo raztresen, ker je gotovo mislil na očeta in sestro." "O ni bil tako raztresen ne. Drugače bi ne bil poslal na najvišje drevo na vrhu paznika, kteri bi naznanil naš prihod." "Ali nas je zapazil?" V Ne; vsaj jaz ne vem ničesar o tem. Zdaj vidiš, kako je prav, da sem jahal sam pred vami; samegpa me ni mogel videti.'"' "I>a, ti si ravnal zelo previdno; niadaljuj!" "Ko pripeljejo rdečniki konje, se odpravijo nemudoma; zapuste pla-nico in gredo proti dolini. Na drugi strani te se pride v zelo ozek in dolg prodoi> kterega stene so nepristopne; tam so nameravali nas zajeti." "Torej je sklenil Winnetou skoro gotovo zapreti vhod in izhod t" '' Da. Toda šele potem, ko bi bili mi v njem.'' Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpeilerjem Dr. Goldstein, 134 Iko kulturno društvo "Femka" je imelo te dni svoj letni zbor. Namen društva je pomadjariti Slovake. Število udov se je v zadnjem letu pomnožilo za 1400. Premoženje društva znaša 261.000 kron. Društvo vzdržuje v slovaških krajih 45 otroških vrtcev; na si o vaško-m ad j a rsk i meji je ustanovilo 107 knjižnic za ljudstvo. Udeleženci zborovanja so se zahvali i na učnemu ministru grofu A. Appo-n vi j u. da je državno podporo za ljudske knjižnice "Femke" povišal za 5000 kron. Dvojna mera. 3S5,000 dunajskih Cehov nima niti dvorazredne šole. Za 849 Nemcev in 611 Židov v Kromerižu na Morav-skem se vzdržavata dve ljudski šo.i s pet razredi in meščanska šola. Za S4 nemških in 74 židovskih otrok je na razpolago 15 mčilnie, medtem ko se nahaja v češki učilnici 82 učencev. Ma'orusi proti razširjenju gališke avtonomije. Lvovski ruski dnevnik "Galiča-nin" napoveduje oster protest proti razširjenju deželne avtonomije v Galiciji. List piše: "Naš položaj bi bil naravnost neznosen, ako bi Poljaki dosegli še razširjenje deželne avtonomije, to je ako bi se poljska nadvlada še povečala in ojačila. Zato moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da pokažemo vladi in parlamentu, da polovica gališkega prebivalstva ne le ne želi razširjanja deželne avtonomije, temveč odločno pro-testuje proti taki nameri, ker je to samo želja nenasitnih poljskih politikov. A.ko pa bi kljub temu Poljaki zmagali, bode to dokaz, da avstrijska vlada vedoma in namenoma žrtvuje interese ma oruskega prebivalstva, da ugodi po.jskemu klubu. Zanimiva pravda v Sofiji na Bolgarskem. Meseca marca t. 1. je priobčil sofijski list "Mir" članek "Stambulo.vski cinizem", v kterem se je očitalo mini-sterstkemu predsedniku Raeu Petrovu in vojnemu ministru generalu Savovu, da sta se dala leta 1903 pri nabavi pat rono v podkupiti od neke budim-peštanske tvrdke, ki jo je zastopal neki Elija Kiselov. Ministra sta nato tožila odgovornega urednika "Mira" Visilij-a Hristova za obrekovanja. Prva obravnava v tej tožbi je bila dne 13. maja. Sodišče je obsodilo Hristova, češ, da se mu nastop-ljen dolkaz resnice ni posrečil, na 1 mesec težke ječe in 200 levov globe. Proti tej razsodb se je urednik Hri-stov pritožil na kasacijsko sodišče, pred kterim se je dne 5. oktobra pričela vzkliena obravnava. Obtoženca nastopajo štirje zagovorniki: S. Bo>b-eev, znan Slovencem kot predsednik "Zveze jugoslovanskih književnikov Delo dobe dobri IZDELOVALCI DOG. Delo za celo leto. Les je dober in se rad razkolje. Največja plača, in sicer takoj. Mas Fleischer, 253 Grove St., Memphis, Tenn. Pišite mojemu delovodji: Mike Tom'janovich, P. O. Box 47, Dumas, Ark. (12-29—10) POZIV. S tem poživljamo in prosimo rojaka JAKOB ERŽENA, ki je bival še dne 20. junija t. 1. v Trestle, Pa., in rojaka ANTON STAVERJA, ki je bival meseca avgusta v Suttersville, Pa., da nam blagovo.ita takoj naznaniti njun sedanji naslov zaradi denarnih pošiljatev. Upravništvo "Glasa Naroda". JOHN KRAGKiR EUCLID. O. in časnikarjev", Todorov, Radev in Zlatanov. Ministra pa zastopata odvetnika Ivančev in Halačev. Obravnava bode trajala več dui. "Sovenski J,ng'' prenehal izhajati? List f' Slovenski Jug", ki si je pridobil nevenljivih zaslug za propagiranje jugoslovanske ideje, je baje, kakor poročajo iz Belgrada, prenehal izhajati. To bi bil velik udarec za jugoslovansko stvar! AVSTRIJA IN ITALIJA. Italijanski poslanec Ciemeni je izvedel od nekega ministra, da predložita vojni in mornarični minister mi-nisterskemu svetu zahteve za visoke kredite. Mornarični minister bode zahteval 120 milijonov lir za gradnjo cele divizije vojnih ladij. Vsled polemike v avstrijskem in italijanskem časopisju o trozvezi piše rimsko oficijozno glasilo "Popolo Romano": "Nihče (?) v Italiji ne misli na odpoved trozveze, koje obstoj ]H> letu 1908 je že zagotovljen. Obžalovati je, da v javnem mnenju traja nekako razburjenje, dasi avstrijska in italijanska vlada kljub hipnim dogodkom vedno zdržujeta prisrčno razmerje. Tako razburjenje v javnosti je, dasi večinoma umetno vzgojeno, vendar neprijetno, zoperno in obžalovanju vredno, Iker pripomore, da se ohladi in zatemni obzorje, kjer bi morala pred vsem vladati temperatura presrčnosti. Ako Avstriji zvračajo vso krivdo na iredentično propagando in na del italijanskega časopisja, ne sme se pozabiti, da so tudi v Avstriji spletkarji, ki izrabljajo te hipne trenotke za ščuvali je." Iz Milana z dne S. oktobra poročajo: Mornarično ministerstvo se bavi z načrti za napravo mnogih obrambnih pristanišč ob Jadranskem morju do Castelmare adriatico. -o- Raztopljeni les. Nekemul francoskemu nadzorniku se je posrečilo raztopiti les. S hidravlično stiskalnico močno stisnjeni les je močno razgrel v harmetično zaprtem prostoru. Ker ni bilo zraka, ni mogel les zgoreti. Na ta način je dobil raztopljeno tvarino, ki je dobila ohlajena črno barvo. Iznajdba je važna, ker ima na ta način dobljena tva-rliia razne lastnosti, iki so za praktično porabo velike važnosti. Ker je les slab prevodnik, se raztopljena tvari-na rabi pri raznih električnih napravah 7.3. cene izolatorje; nada je je ne-prodirna za vodo in nepristopna naj-•uj-im kislinam. Glavna prednost raztopljenega, lesu pa je, da se da ."t is nit i v poljubno obliko. A ' Slovencem in Hrvatom pn-i poročam svoi ; SALOON h V obilen poset. Točim vedno , sveže pivo 9 dobra y vina. in whiskey ter h imam v zalogi zelo fir*© , smodke. ' Rojakom pošiljam denar-^ vstaro domovino y hitro in poceni; preskrbim pa» robrodne in že'.ezni= ^ dke lističe. V zvezi sem ^ z g. Frank Sakserjem v New ^ "Yorku. Z velespoštovanjem y Ivan Oovže, , E00 ,, 12,000 „ "LlApuitaine" „ „ „ .................10,000 „ 16,000 „ „ "La Bretange" .............................. 8,000 ,, 9,0(H) ,, „ "La Chamqagne" ............................ 8,000 „ 9,00i: „ ,, "La Gascogne"............................... 8.000 „ 9,»X)0 ,, „ Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št- 42 JSorthKiver, ob Morton St., N.Y. La Gascogne 27. okt. 1906. *LA SAYOEE 22. nov. 1906. •LA PROVENCE 1. nov. 1906. La Gascogne 24. nov. 1906. •LA LORRAINE 8. nov. 1906. *LA PROVENCE 29. nov. 1906. La Breta^ne 10. nov. 190S. *LA LORRAINE 6. dec. 1906. •LA TOURAINE 15. nov. 1906. *LA TOURAINE 13. dec. 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. V^« Ko^illinski, generalni agent za zapad. Deaborn St., Chicago, III. PARNIKI PLUJEJO MED ' TRSTOM, REKOlN NEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTO Ii M KE0TU ZA SET AN JE POTNIKOV TRETJE (.i l R\ZR ED4 , K FA11IA m^^ ULT0N1A SSS- ^S^^Mfe nAppAvnuv!!«,^ UfilirnllllG novembra. TTLTONr.V. StAVOXlA iu PAXXOXIA so parniki r.a i! 'a vi-Jaka. ri parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zel., prikla.ini za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat na djii pri mizi i>ostrež na. Vožnje listke predajajo pooblaščeni aientje in Tie Cunerfl Steaiij Co., Lffl, BOSTON: AIIINIVEAPOLIS: CHICAGO: 12(3 State St. .'.Guaranty Building:. 67 Dearborn St. ____ 21=24 STATE ST., NEW YORK. 14FVTTr.iifninv TtFF I I il IIU S y V a il I l ž b a & .141 & .1» | | Regularni potrl parniki I ^ T I fc6GHJUI/\" odpluje 31. oktob-a. 1 "FRANCESCA" odi>lujeL3^noviiubia. i vozijo med Nsw Yorkum, n-n - t-i »-t ko. > I __; iJCaii»iipravi'fjša in D»j«*ei!t-j^a j-au.l k i!i ;i <"rtM v Ljubljano in sploL na Slovensko. Železnica \ei.ja <: