CELOVEC SREDA 11. JUL! J 1990 Letnik XLV. Štev.46 (2561) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Vertagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. din.10 P.b.b. Sprejem v Ljumjani .S/ovca.ska v/aJa /ta čc/a .s prcJ.scJa;7coai Lojzefoat Fc-ter/etoar /e pretek/; feJea pr:-reJJa prv: a ra Ja/ ypre)eat za preJ^;ara/ke .s/ovea.sk/J aaroJao.sta//: skapao.s;/ v /1 v.strj/, 7:a/;p ta aa MaJzar-.ske/n. /Va .s//k/ ta;'a;'k ZSO Jr. Mar)aa Starat ta koorJ:-aator DS so.seJapk Ježe/ Jr. Fraact Ziv/aer p razgovora z oaat.strooi za S/oveace po jvcta Jr. Jaaezoat Da/ar-/eo!. Spravna slovesnost v Kočevskem Rogu Preteklo nedeljo je bila v Kočevskem Rogu spravna slovesnost z mašo in simbolnim pogrebom po vojni usmrčenih domobrancev, ki jih je angleška vojaška oblast z vetrinjskega taborišča vrnila partizanom. Oba govornika, predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan ter ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar sta izrazila željo za pokoj vseh mrtvih in spravo med živimi. Prireditve se je udeležilo okrog 25.000 ljudi, zvečine sorodnikov žrtev povojnega obračuna. Kulturni spored so med drugimi oblikovali Tone Kuntner, Drago Jančar in Rudi Šeligo. Več na 3. strani. Mdjučene organizacije so______ formirate koordinacijski odbor ..Koordinacijskega odbora koroških Slovencev ni več", smo poročali že pred dvema tednoma, saj je Narodni svet samovoljno in brez posvetovanja z Zvezo slovenskih organizacij ta organ, ki je v preteklosti služil usklajevanju narodne politike, spremenil v svoj pododbor. Hkrati pa je NSKS iz tega ..razširjenega" KOKSa očitno zavestno izključil predstavnike ZSO ter mnogih drugih organizacij in strokovnih združenj, ki pa bi po izkušnjah v preteklosti morale biti vključene v razširjen koordinacijski odbor. Zaradi nastale situacije so se pretekli ponedeljek na sedežu ZSO zbrali predstavniki Zveze slovenskih organizacij, Slovenske prosvetne zveze, Slovenskega šolskega društva, Slovenske športne zveze, Zveze koroških partizanov, Zveze slovenskih izseljencev, Slovenskega planinskega društva, Zveze slovenskih žena, Strokovnega združenja pedagoških delavcev, Društva slovenskih pisa- teljev v Avstriji, Inštituta za proučevanje prostora Alpe-Jadran ter vodja Skupnosti južnokoroških kmetov Janko Zwitter z namenom, da skupno preučijo nastalo situacijo in skušajo najti pot iz nje. V načelni oceni so ugotovili, daje Narodni svet s svojo potezo ukinil za usklajevanje želja in potreb doslej tako pomemben organ narodne skupnosti. Prisotni so menili, da Narodnemu svetu z ustanovitvijo tega „novega koor- dinacijskega odbora" nikakor ne gre za usklajevanje narodne politike, temveč da je to poskus zlorabe že uveljavljenega imena koordinacijskega odbora za svoje lastne namene. Frakcijski vodja SJK Janko Zwitter je celo poudaril, da je NSKS prešel avtonomnost Skupnosti južnokoroških kmetov, saj ŠJK kot celota takega nadaljnjega razcepljanja narodne skupnosti ne podpira: „Drži, da smo se v SJK pogovarjali o raz-f Ja/je aa 3. stran:) Ustavnega zakona ne bo Spornega manjšinsko-šolskega ustavnega zakona za vso Avstrijo, ki sta ga hoteia izsiiiti koroški dežeini giavar dr. Haider in posianec Zeiene atter-native Kare! Smotte, zaenkrat ne bo! Pred!og zakona so na zadnji seji avstrijskega parlamenta zavrnite SPO,OVPin ceioFP.Kot je znano, so se poteg večine koroških Stovencev proti takemu zakonu izre-kti tudi gradiščanski Hrvati, saj je 7. čten ADP tudi zanje neposredno uporab-tjiv. Zakon bodo - če sptoh - sprejeti šete v prihodnji tegistaturni periodi avstrijskega partamenta. Na peti strani boste danes hrati/e o moških na karenčnem dopustu, o prvih izsiedkih naše ankete, o potetni modi in o psi-hotoških vzrokih deheto-sti. Poteg tega pa smo si gtave betiti še o raztič-nem pristopu žensk in moških do kompjuterja. ,,Novi" SAK seje predstavi! Slovenski atletski klub jev savljevič, Krausler, Lipusch, Dohrli vasi svojim navijačem Blažej in Lcitgch, med naj-prcdstavil ekipo, s katero se boljše pa je ta dan sodil tudi bo v prihodnji sezoni potego- Erwin Galo (na sliki desno), val za naslov koroškega nogo- ki se tudi ni zbal znanega metnega prvaka. Proti imena Hugoja Maradone (le-Rapidu (1:2) so za SAK vo), ki ga je večkrat preigral, nastopili novi igralci Stani- Več na 12. strani. SMa. Mohar Vabilo na XL jubitejni spominski pohod na Komeij PO POTEH DOMNOVE ČETE ki bo v nedetjo, 15. ju!ija 1990 Pohodnikom bosta na votjo dve raztično dotgi poti, in sicer: # Za tiste, ki radi in lahko grejo peš, je zborno mesto pri Lombarju - Koteniku v Čirkovčah in od tam odhod ob 9.30 uri. Pot v eno smer je dolga 7 km. # Za tiste, kinezmorejotakodolgepoti.jedoH.OOure zborno mesto pri gostitni PR!STOTN!K na Komtju/Kommet pri Ptiberku. Pot je dolga 2,5 km Ob 13.30 uri je pri spomeniku pri Cimpercu SPOMINSKA SVEČANOST PADLI DOMNOV! ČET!, nato pa pri Štibarju TOVAR!ŠKO SREČANJE. Pohod in spominska svečanost bosta ob vsakem vremenu! Zveza koroških partizanov Zveza stovenskih izsetjencev področni odbor Ptiberk SPD Edinost v Ptiberku ITOM^OGR/S .Soc;Z;/Aw!oAr;;zsAo g/Aa-n/e A*oro.fAcw rucJ vojnama Zn se z/a.s;Z po vo/nZ /e Z/neZo ve/ZAo s/ovgn.sAZA čZa-nov M pr; voZZ/vaA več .s/o-ven^AZA voZZZccv Ao/ v^e <7r;;ge s/ranAe sAnpa/. /a AaA.fna /e AZZa ojmevno.s/? N; /e AZZo. Aa.spro/no, za JoArega soc;a/;s;a /e veZjaZ /;.s;Z, A; /e čZm AoZj nac/o-naZZ^/Zčno aasropa/ pro/Z KOMENTAR GOSTA MAKODMOSr W S7RANFM svo/Zn; .sZoven.sA;n; /ova-rZicm, za JoArega ,S7oveaea pa /Z.s/Z, A;; ^e /e Aar .se Ja ne.s/rpno okrega;/ o/; socZaZ-JcmoArafsAega ro/a A a. Bo se<7a/ Aa/ Jragare? Bazvo/ v za^ap7; <7e^ef/e-;/ZA /e poraza/, <7a /;;JZ po/Z-/ZAa o$reJn/;A organZzac;/ Ao-ro.s'A;7; .S/ovencev a; n;č.s/a;Zč-aega, pa /uJ; aaror/ao.sfaa poZZ/ZAa ne. /n/ere.sno za-^/op^/vo ^ZovemAe naroJ-ae sAMp;;o.s/Z aa Boro.s'Aem /e ver/efao prej pomemAno pre/oaia;co. Zveza s7ovea-sAZA organ/zac/j se pr/znava A; ;e;aa, e/a Aro; z/urna organZ-zac;/a že/; v svp/e s;raA;are vAr//ačeva;/ ;a<7/ .s/ovea.sAre .soc;a/ae JemoAra/e. 7o /e /;va/evree/aa zaaa.se/. 7ea;a pa ra o ra/o sZeJZ/; e/o/očeae AroaseArveace, Z.S77 a ara reč ae raore sarao čaAa/Z, e/a A o Are/o pr/.fe/ /a Ara/ s/or;7 zaa/o, ;era več raora saa;a o e/ se/re posArr/re/; za /e //ae/; - vsa/ ;o/ZAo Ao/.sArAZ a/; se /e poArZ-ga/a za pr;pae/a;Are neAa/erZA e/rag/A: poZZ/ZčnZA sArap/a. /Varoe/a; sve/ AorožA/A .SZo-veacev pa Ao raora/ aaaovo oprer/e/;7; oe/aos e/o s/ovea-sAr/A: soc;a/;'s/ov, Ara//; če pre-g/ee/arao n/ZAove vrs/e, ZaAAo ago/ov/rao, e/a /e raee/ s/ovea-sAr/ra; soc/a/a/ra; e/eraoArra/; n a/A rž več pr;pae/a;Arov /V.SA".S Aro/ Z.SO. Zap/ra/; oč; pree/ /era e/e/s/vora ae Za AZZo parae/ao. A7ee/ s/oveasAr/ra; soc;a/-a;ra; e/eraoArra/; se /e pree/ aee/ava;ra ses/a/a ZnZcZa/Zvna sArap/aa, Ar; /e ;'ze/e/a/a /e-rae//ae zara/s/; o Zroe/oč; več-/Z orgaa;z;raaos/; avs/r;/-sAr/A: aaroe/a;A; sArapaos/; zao-/ra/ /ega g/Zraa/a. Deže/ao vere/s/vo AroroiAre soc;a/;s/;čae s/raaAre /e /e zara/s/; v g/av-aera /ae/; spre/e/o /a s /era oe/pr/o raožaos/, e/a JoAZ e/e/ovaa sArapaers/ avs/r;/sAr;A; aaroe/aos/; /ae/; a.s/rezao orgaa;zac;/sAro zasaerver v prav;7;A: soc;a/;s/;čae s/raaAre. Če se Ao /o zgoJZ/o, /o ZaAAo Arez pr/e/ržAra vree/aoZ/rao za zgoe/ov/asAr; e/ogoe/eAr. /Va/og /aAre e/e/ovae sArapaos/; v ce/o/; sevee/a a; raogoče op;sa/;, Ara//; prag-raa/;čao aas/opaa/e v poZZ/ZA; pr/vee/e e/o vee/ao novZA /zz/vov, Ar; /ZA veZ/a spre/e/;. AaAro AoJo aas/a/a/e /ae/; vee/ao aovepo/reZre. /Vače/ao pa se Ao /reZra posve;;7/ pree/-vsera aas/ee/a/;ra /eža/aa;. # zZr/ra/; pr/pae/a/Are avs/r;/-sAr/A: aaroe/a;A: sArapaos/; zao-/ra/ soc;a/r;oe/eraerArra/sArega g/Zraa/a, zas/opa/; a/;A:ove prav/ce /a poe/p/ra/; a/;A:ove že//e /a pr/zae/evaa/a, # a/r/eva/; ;e/ea/;7e/o /a sAra-p/asAro zaves/ pr/pae/a/Arov avs/r;/sAr;A; aaroe/a/A; sArapaos/; zao/ra/ -SA'Č, # v avs/r;/sAr;A; r;aroe/r;/A: sArapaos/ZA razš;r/a/; /a a/r-/eva/; resa/čao soc/a/e/e-raoArra/sAro ra/se/aos/; # v vo/;7a;A g;Zrar;/;'A poe/-p;ra/; Araae/Ze/a/e Za ZZs/e socZa/Zs/Zčae s/raaAre; # s srao/raZra e/e/ora v /av-aos/Z posree/ova/Z rea/Z-s/Zčao s/ZAro o ž;'v//ea/sAr;7; oAro/ZsčZaa/; aaroe/aZA sAap-aos/Z /er oe/s/raa/eva/Z pree/-soe/Ae; # z raee/AaAaraZra; s/ZAZ sArAe/Z za oe/pravZ/aa/e aape/os/Z, A; /ZA povzroča/o aac/oaa/Zzra/, Pr; /era raora A;7; sarao-araevao, e/a se v e/e/ova/ sAapaos/; aporaAZ/as/ovea-sAZ /ezZA, s/cer pa se s A asa aveZ/avZ/a/; /aaAc/oaaZaa e/vo- aZZ več/ezZčaos/. Če e/osZee/ao sZee/Zrao zas/avZ/eaZra cZZ/era, /e /reAa sevee/a poae/ar;7Z /ae/; e/o/očeaa pr/čaAovaa/a.' # zas/ops/vo e/e/ovae sAapaos/; avs/rZ/sAZA aa-roe/aos/Z v raz/ZčaZA s/raa-AZaZA as/aaovaA; # apos/evaa/e pr; ses/a-v//aa/a AaaeZZe/a/aZA ZZs/ so-cZaZZs/Zčae s/raaAe /S vs/rZ/e oA voZZ/vaA v oAčZasAa, e/e-žeZaa, zvezaa Za zAoraZčaa zas/ops/va; # e/os/op e/o sree/s/ev /av-aega oAvežčaa/a. /čer a; prZčaAova/Z, e/a A; se ce/o/aa s/raaAa v vsera ZeZea/;/;cZraZa z e/oZočeaZra; /efa/ara; aaroe/a/A sAapao-s/Z, se sevee/a oe/p/ra /ae/Z e/o/očeao Aoa/ZZA/ao poe/-roč/e. OA vsera aaprezaa/a za vza/eraaos/ raora AZ/Z v /eraeZ/aZA zae/evaA avs/r;/-sAZA aaroe/aZA sAapaos/; e/erpa.fčeaer, e/a se poae/ar; raz/ZAa raaea/a raaa/i/ae e/o več/asAega raaea/a Za e/a ae pr/e/e e/o AaAega prZsZ/aega ra/se/aega poe/re/aa/a aa-roe/aos/Z. 77;e/; raee/ AZoveaeZ aa AčerrerfAera /e pr/čaAova/; veČ/Z po/Z/Zča; Za sve/ovao-aazorsA; p/ara/Zzera. AZo-veasA; socZaZa; e/eraoAra/Z Aoe/o pos/aZZ e/e/ava/A, A; ga ae Ao raogoče prezre/Z. Prava e/eraoArac;/a žZv; oe/ pZ-saae a:aogo/ZAos/Z. Poe/a Aa/ /e p/ara/Zzera? 7e s/o-veasA; pZaraZZzera res /aA, Ao/ga vZe/Z ŽarAer Pe/e;a.7az Za /az Za /az.. ? A' /era, e/a se Aoro.fA/ AZerveaeZ vAZ/aČa/e-a;o v razZZčaa poZZ/Zčaa gZ-Aaa/a, Ao/e aZ; aeAo/e pos/a/arao /eAa:ec/. ZaAa/ ae? /1/; pa raorarao AZ/Z zarae/Z /ega /ae/Z aaspro/-aZAZ? Prva sArA Ao raora/a AZ/Z, AaAo s/ Aorao zaa/Z as/var;7; aovo po/Z/Zčaer AaZ-/aro, AaAo se Aorao zaa/Z pogovar/a/Z, Za ae r a zgo-var/a/Z. Stovenski dan v LjuMjani: ,,Upoštevati pluralizem!^ „ZVova sZoveasAa vZae/a aa/ AZ v svo/Z poZZ/ZAZ apos/evaZa pZaraZZzera zao/ra/ s/oveasAe aaroe/aos/ae sAaapaos/Z aa Berro-šAera, sa/ s;' ae raorerao preeZs/avZ/a/Z, e/a Aoe/o Z/ae//e, AZ so zra-sZZ; eaopar/;/sAZ sZs/era, /aAsaega poraaga/; as/var/a/Z zao/ra/ aeAe raaa/sZae." IVAN LUKAN S temi besedami je tajnik ZSO dr. Marjan Sturm prete-kii torek v okviru slovenskega dneva v Ljubijani" -samo dan po razglasitvi suverenosti Repubtike Slovenije je predsednik vlade Lojze Peterle za Slovence v Avstriji, Italiji in na Madžarskem priredil sprejem -izrazil pričakovanja in željo velike večine pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem glede bodočih odnosov Slovenije do koroških Slovencev. Dr. Marjan Sturm je novi slovenski vladi čestital k imenovanju ter ji zaželel mnogo uspeha, saj so uspehi slovenske vlade neposredno povezani tudi s Slovenci zunaj meja Slovenije. „Na Koroškem imamo precej odprtih vprašanj in pri njihovem reševanju bomo potrebovali tudi podporo in pomoč Republike Slovenije", je dejal tajnik ZSO in pri tem izpostavil, da naj bi bil za novo slovensko vlado za reševanje vseh teh vprašanj odločilen 7. člen Avstrijske državne pogodbe. Marjan Sturm je na srečanju z zamejskimi Slovenci, katerega so se poleg predsednika vlade Peterleta udeležili še minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, minister za izobraževanje in telesno kulturo dr. Peter Vencelj, minister za kulturo dr. Andrej Capuder, ministrica za delo Jožica Puharjeva, minister za kmetijstvo prof. dr. Jože Osterc ter minister za informiranje Stane Stanič, informiral o novem narodnostnem programu za koroške Slovence, ki ga bo izdelala Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v sodelovanju z vključenimi organizacijami in iz katerega bodo sledile tudi nove organizacijske strukture ter narodnostna platforma, ki naj bi bila temelj povezovalne narodnostne politike koroških Slovencev. Sturm je s tem tudi odgovoril na „predstavo" (sedaj še) poslanca v avstrijskem parlamentu Karla Smolleja, ki je pred predstavniki slovenske vlade in Slovencev v zamejstvu delu koroških Slovencev napovedal vojno, ko je dejal, da je na Koroškem sedaj konec enotnosti, ter da se bo med koroškimi Slovenci odločalo z večinskim glasovanjem. Ustanovitev koordinacijskega odbora Narodnega sveta" pa je slovenski vladi skušal „prodati" kot „prvi korak k demokratizaciji" med koroškimi Slovenci in pri tem citiral Gorbačova, ki da je rekel. da bo med kolesja zgodovine prišel vsakdo, ki se ni pravočasno zavedel zgodovinskega trenutka. O svojem delu v avstrijskem parlamentu pa je Smolle dejal, da je bila žetev bogata, da pa zanj pri Zeleni alternativi ni več mesta, ker je - po Smollejevem mnenju -manjšinam odvzela avtonomnost. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je v svojem uvodu konkretiziral stališče vlade do slovenskih narodnostnih skupnostih v Avstriji, Italiji in na Madžarskem in poudaril, da bo njena stalna skrb in zahteva nasproti sosednjim vladam njihova zaščita ter da za slovensko vlado Slovenci v zamejstvu in po svetu niso most, po katerem hodijo drugi, temveč partner in subjekt. Pri tem je tudi poudaril, da za novo slovensko vlado v odnosu do slovenskih narodnostnih skupnosti v zamejstvu ne bo odločilno ideološko, ampak narodno načelo, da pa bo potrebno odnose uravnotežiti in to upoštevati tudi pri finančni podpori Republike Slovenije Slovencem v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Peterle se je v svojem nagovoru dotaknil tudi tematike sprave med Slovenci v Sloveniji in po svetu in dejal, da je slovenska vlada pripravljena pri tem pomagati. Nedeljsko komemoracijo v Kočevskem Rogu je ocenil za simbolično dejanje, ki naj bi prispevalo k spravi. V več kot dve uri trajajočem razgovoru s predstavniki slovenske vlade so se k besedi javili še drugi iz delegacije kor. Slovencev. Dr. Jože Messner je posvaril pred nacionalistično politiko med koroškimi Slovenci, saj bi ta ustrezala Haiderjevim načrtom in poglobila nevarnost nadaljnjega razdvajanja. Nadalje je predsednika slovenske vlade zaprosil, naj pri svojih stikih z avstrijskimi in koroškimi politiki odločno intervenira za ustanovitev javne dvojezične ljudske šole v Celovcu. Zbornični svetnik Janko Zwitter se je v imenu Skupnosti južnokoroških kmetov zavzel za tesnejše stike med koroškimi Slovenci in Slovenijo na agrarnem področju, Jože Partl je poudaril pomembnost dialoga v trenutkih nesoglasja, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer pa je Peterletu izrekel posebno zahvalo za prisrčen sprejem kulturnega delavca, duhovnika Vinka Zaletela pri slovenski vladi. Dr. Franci Zwitter st. je kot koordinator Delovne skupnosti narodnostnih skupnosti sosednjih dežel poudaril potrebo po pomoči najmanjšim skupnostim, ter napovedal, da bo ta delovna skupnost na svojem letošnjem kongresu v Osijeku izdelala normo o zaščiti teh manjšin in tudi sprejela tozadevni sklep. Konkretno se je zavzel za štajerske Slovence, ki tokrat na sprejemu še niso bili zastopani, in slovensko vlado pozval, da tudi njim pomaga pri narodnostnem prebujanju in razvoju. Sprejema pr/ s/ovensA; vZad; so se ode/ež;/; fod/ dr. Gus/av Brumn/A, dr. A/e/ga Mračn/Aar, Jože Par/Z, un/v. as/s/er?/ dr. M/rAo H/aAoun;g Z/? Janez l/Po/Ze-Loc /z Zeve). Izključene organizacije... (uHc/u/jcvaujc^ /. .sfan;) širitvi KOKSa, zahtevali smo, da smo v njem tudi zastopani. Toda za enostransko razširitev se nismo zmenili, saj tudi SJK kot zastopstvo kmetov ne more voditi enostranske politike. Tako SJK doslej tudi še ni sklepala o predstavniku v skupnem koordinacijskem odboru, kaj šele v takem..." Iz teh vzrokov ZSO, SPZ in tudi druge včlanjene organizacije takšnega koordinacijskega odbora NSKS ne priznavajo, saj ta predstavlja le del oziroma preostanek nekdanjega skupnega koordinacijskega odbora. ZSO, SPZ in vse ostale organizacije tudi nasprotujejo, da bi se pojem KOKS zlorabljal za enostranske namene, kot se je to zgodilo že na ustanovni seji novega koordinacijskega odbora NSKS, ko se je ta soglasno izrekel za novi šolski zakon, čeprav so tako ZSO kot tudi Strokovno združenje pedagoških delavcev in znanstveniki z univerz opozarjali na hude posledice tega zakona. Za nov narodni program Prav iz teh razlogov so se predstavniki ZSO in vanjo včlanjenih organizacij odločili, da s svojim koordinacijskim odborom slovensko javnost opozorijo na neodgovorno ravnanje NSKS. Koordinacijska skupina, ki je odprta vsem slovenskim organizacijam, strokovnim združenjem, Klubu slovenskih občinskih odbornikov, Skupnosti južnokoroških kmetov, študentskim klubom, delovni skupini slovenskih socialistov, zelenim ter znanstvenikom in aktivistom demokratičnega tabora večinskega naroda, bo preučila celotno narodno situacijo in izdelala osnutek za obsežen narodni program. Prav tako pa bo ta skupina odprta za koordinacijo z NSKS in ostalimi narodnopolitičnimi organizacijami in bo pogovorni partner s Slovenijo ter koroškimi in avstrijskimi oblastmi. Andrej Mohar Informacije ne držijo! V prejšnji številki „nt" je Karel Smolle ostro napadel zastopnico avstrijskih manjšin v ZAL Terezijo Stoisič, češ „da torpedira ustanovitev dvojezične trgovske akademije", ker se je na tiskovni konferenci izrazila proti nekaterim točkam manjšinskega šolskega zakona. Stoi-sičeva je v pogovoru zavrnila vse tozadevne obtožbe: „Ni-koti nisem bila proti dvojezični trgovski akademiji, v manjšinskem šolskem zakonu pa me moti, da vsebuje neobvezne vaje. Sem tudi proti temu, da bi dvojezični pouk zunaj dvojezičnega ozemlja zmanjševal pravice na dvojezičnem ozemlju!" (Več v prihodnji številki SV). /Ve/c <7/to 23, morr/a /Mt/Z 30 /Zsoč //MJ/ se c f;ec/e//'o zOro/o f?e&t/eč or/ /oote por/ /^reHOf?! c ^očew/cew /?ogM, 0/ pr/so-Vcova/; ,,.sprarw s/ovesMosO" za fam/caj M-smrčeae JooioOrance. za/c//MČ/ca .s/cora/ 3ve ar/ /rajajoče pr/ret/Z/ve pa ,s/a .s/ v/w0o//čao seg/a v ro/te pret/.se