Korotanski Naš zasužnjeni svet »Koroške ne ljubi le oni, kdor je ne pozna.« K. S. Moji Ijubi prijatelji! Vi ste Slorvenci. Ali pa tudi veste, kje vse bivajo Slovenci, ali poznate lepo zemljo sldvensko? Res, sra- mota bi bila, biti Slovenec, pa ne poznati in ne ljubiti lepe zemlje slovenske! Kos slovenske zeralje je tudi naš slovenski Korotan. Prelepi slovenski Korotan je za»Jnarsikoga čuden svet. Čuden zato, kcr ga ne pozna. Kar nam je tuje, neznano, temu se čudimo, se nam zdi čudmo. Ali je slovenski Korotan tudi vam, mladi bralci in bralke »Vrtca«, čuden svei? Ko ga boste spoznali, ga boste vzljubili z gorko ljubeznijo in boste rekli: Naš slovenski Korotan je krasen svet, je diven svet! Da, naš slovenski Korotan je krasen svet! Silne gore kipijo proti nebu, pod njimi se raztezajo lepe doline z bistrkni potoki in mogočnimi rekatni, doline se širijo v rodovitne ravnine in polja, iznad ravnin pa se dvigujejo bela mesta Celovec, Beljak, Velikovec, Št. Vid... Med hribi in gorami se lesketa nebroj jezer in jezerc — vseh je na Koroškem nad dvesto — vse to je združeno v tako skladno celoto, da se človek kar ne more načuditi tej naravni krasoti. Gospod pisatelj Ksaver Meško, ki je bil skoro dvajset let župnik na Koroškem, piše o Koroški: »Duh mi plove, vse misli hite čez slikovito gorenjsko stran, tja v drugo mojo domovino, ljubljeno, da ne more biti bolj ljubljena prava mati. Res, ni me rodila ona, a krov mi je dala in kruh, vzroka dovolj za toplo, hvaležno ljubezen. In krasna je tako, tako \sa čudovita s svojimi resnimi, skoraj grozečimi gorami in s svojimi sanjavimi, melanholičnimi jezeri, da jo srce mora Ijubiti in oboževati.« Naj splove tudi vaš duh, naj pohitijo tudi vaše misli, mladi čita-telji »Vrtca«, gor na Koroško: napravimo v duhu izlet v naš staroslavni Korotan! Ogledali si borao Korotan, kakršen je bil nekdaj, in kakršen je seda;, in pripovedovali si bomo lepe koroške pravljice. 1. Koroška pred prihodom Slovencev. Žc nad trinajst stoletij živijo Slovenci na Koroškem. Koncem 6. sto-letja po Kristusovem rojstvu so zasedli celo Koroško in se razlili šc daleč preko njenih mej tja na Tirolsko, Solnograško, Srednje in Zgorfije Štajcrsko, Spodn]e in Gornje Avstrijsko. Šele, odkar so prišli kakih dve-sto let po svojem prihodu v sedanje alpske dežele korotanski Slovenci pod nadoblast nemških Bavarcev, so začeli prihajati Nemci na Koroško. Slovenci so bili skoro dvesto let prej na Koroškem nego Nemci, od druge polovice osmega stoletja dalje pa so jih začeli Nemci izpodrivati in so jim odvzeli večji del dežele. Po zdaj nemški Koroški je vse polno slo-venskih imen krajev, hribav in voda, in ta imena še zdaj pričajo, da so tod nckdaj živeli Slovenci. O ponemčeni Koroški poje lepa Gregorčičeva pesem: Naš bil nekdaj je ves ta raj, Zatrt sedaj je tod naš glas, očetom našim domovina; in tuji krog zvene glasovi, tuj narod tod se širi zdaj, tuj trg in grad, tuj ves je kras, naš raj je tujcev zdaj lastnina. oh, naši so samo — grobovi! Pa poletimo v duhu daleč nazaj in poglejmo, kako je bilo na Koro-škem tedaj, ko še noben človek ni živel na zemlji. V prastarih časih je bilo v naših krajih mnogo milejše podnebje, nego je danes. V rjavem premogu, ki ni nič drugega nego zogljeneli gozdovi, ki so rastli pred davnimi časi v naših krajih, se nahajajo ostanki rastlin, ki rastejo le v tropičnih, vročih krajih. Tedaj so rastle tudi na Koroškem tropične rastline, palrtie so zibale svoje krone v vetru, in mcd lavoriko in smokvijo- so zelenele mirte. Pa postajalo je na zenjlji mrzleje in njrzleje. Severna Evropa in visoke Alpe so se zavile v leden plašč, in v njegovem smrtonosnem ob-jemu je zamrlo vse življenje. Nastala je ledena doba. Ledeniki (ledene reke) so se pomikali z gora v doline, in bil je čas, ko je bila skoro cela sedanja Koroška pokrita i ledom. Samo vrhovi najvišjih gora so kakor otoki moleli iz ledenega morja. Največji ledenik na Koroškem je bil dravski ledenik. Od obeh strani pobočij, mimo katerih je drčal ledenik, je padalo nanj kamenje in skalovje, nastaje so na obeh straneh ledenika meline ali morene. Marsik/e še najdemo ostanke takih melin, ki jih /e ledenik puščal za seboj, in iz njih moremo sklepati na višino ledenikovo. Najvišje ležeči ostanek dravskega ledenika je na Beljaški planini pri Beljaku, 1558 m visoko. V Srednji Koroški je morala znašati nadmorska višina ledenikova še vedno 1000 m. Ker leži Srcdnja Koroška 500 m nad morjem, je moral biti tukaj ledenik 500 m visok. Torej cela ogromna ledena gora, ki se jc počasi premikala naprej, vsako leto povprečno za 100 m. V okolici Pliberka se je pa ledenik tajal in izpreminjal v reko. Ko je nastajala zopet toplejša doba, so se tudi ledeniki umikali vedno višje v gore in pokrajina je dobivala svoje sedanje lice. Kjer je teža ledene mase izorala pregloboke brazde in se topeča ni mogla odteči, ondi so nastala lepa koroška jezera, ki so pa v prejšnjih časih bila mnogo večja. Hijreje pa nego zunanja podoba zemlje so se izpreminjali njeni pre-bivalci. Ohranili so se še razni spomeniki, ki nam pričajo o njih. Čez velik del Južne in Srcdnje Evrope se je razprostiral pred davnimi sto-letji narod Ilircev. Ilirce so izpodrinili bojeviti Kelti ali Galci, ki so prišli okrog 1. 500 pred Kristusovim rojstvom z vzhoda in so polagoma prodrli do Atlantskega morja. Kelti so bili okrog 500 let gospodarji na Koroškem, dokler jih niso podjarmili Rimljani. Kelti so ustanovili na Koroškcm več mest. Tako mesto Teurnija, ki je stalo na mestu sedanjega Št. Pctra v Lesu v bližini mesta Špital blizu MilŠtatskega jezera. Teurnijo so razdejali Slovenci, ki so v 6. stoletju po Kristusovem rojstvu zasedli to deželo. Še sedaj se pripoveduje med Nemci okrog Špitala zanimiva pravljica, da so bili tukaj Slovenci premagani od Nemcev. In da je tedaj star častitljiv Slo-ven, kazoč na tri lipe in na kotanjo poleg njih, izrekel preroške besede: »Še bodo stale te lipe, ko se bo zppet bil boj med Nemci in Slovenci in se bo ta kotanja napolnila s krvjo in bodo Nemci premagani.« One lipe baje še danes stojijo. • Drugo znamenito keltsko mesto je bilo Virunum na sedanjem Gospo-svetskem polju, na križišču važnih prometnih cest. Mesto Virunum je izginilo v viharjih preseljevanja narodov. Okrog 1. 150. pred Knstusiovim rojstvom so Kelti sklenili zvezo z Rimljani. Leta 15. pred Kr. r. pa so Rimljani razširili svojo oblast do Donave, tn Koroška je postala del rimske pokrajine Norikum. Toda Rim-I ljani niso preganjali Keltov. Le-ti so mirnp ostali v deželi, lc da so morali Riml/anom plačevati davek, dajati vojake in jim pustiti prost pre-hod skozi svojo deželo. Tudi za časa rimskega gospostva nad sedanjo Koroško sta bila Virunum in Tcurnlja najimenitnejši mesti na Koroškem. Poleg teh še Santicura, ob križišču cest, ondi, kjer sto^i sedaj Beljak, in Juena v bližini sedanje vasi Globasnica v Podjunski dolini. Rimljani so gradili tudi ceste, ki so služil? predvsem premikanju vojaških čet. Na sedanjem Koroškem so zgradili cesto iz Pontafla na Beljak mimo Vrbskega jezera na Gosposvetsko polje in dalje protl sevcru. Iz Beljaka so zgradili drugo cesto mimo Osojskega ^zera, preko seda-f njega Feldkirchna na Gosposvctsko polje (Virunum). Zgradili so tudi cesto ob Dravi preko cele Koroške na Štajersko. Z rimskim gospostvom se je jelo širiti tudi krščanstvo v naših krajih. V 3. in 4. stoletju se že omenjajo škofje, ki so stolovali na Koroškem. V Teurniji je bil škofovski sedež, ravno tako v Jueni. Polagoma so Kelti, zlasti v mestih, privzeli latinski jezik. Iz nckdaj • kcltskega mcsta Virunum je nastalo rimsko mesto. Nad mestom se je dvigala Magdalenska gora z lepim razgledom. K]'er je nekdaj stalo mesto, tam je danes polje. AH so mesto pokončali Huni ali Gotje ali Sloveni, še ni dognano. A pokončali so ga temeljito, kajti pozneje se mesto nič več ne omenja. Iz razvalin mesta Virunum so poznejši rodovi zidali nova bivališča, tudi vojvodski prestol na Gosposvetskem polju in knežji stol pri Krnskcm gradu sta vzeta iz snovi teh razvalin. Krščanska vera se je razširila v onih časih po koroških krajih iz mesta Oglej. Ondi je oznanjal evangelij sveti Marka, ki je krstil svetega | Mohorja. Sveti Mohor je "bil postavljen za škofa Ogleju in vsem bliž- njim deželam. Zvest pomočnik svetega Mohorja je bil sVeti Fortunat. Ime Mohorjeve bratovščine nas spominja na apostola. naših pokrajin, svetega Mohorja.. Tedaj seveda še ni bilo Slovencev v teh krajih, Prišli so šele koncem 6. stoletja, a korotanskim Slovencem so oznanjevali Kri-stov evangelij nemški misijonarji. Oglej so v 5. stoletju razdejali divji Huni. Če bi bili korotanski Slovenci prejeli krščanstvo od juga, bi Ko-roška nikdar ne bila tako ponemčena, kakor je danes. (Nadaljevanje.)