StftV, 232. (Posamezna jterilka S vtojev.) - - -■ ——^^ hrti«1 a vsak dan, Ml ob nedelj«* ta ob S rjutrij. lirtdmilvo: UHca Sv. FraoBSka AsiHtega A. 20, L nadsfr. — Vrf m! m poUlJajo uredili«*« HiU. Nefcankliaat ptsma se M •prejemajo in rokopisi se ne vračajo. IzelajateH In odgovorni urednik Štefan Oodiaa. Lastnik konaorcf] Brs .Edino*-. — Tlik ti»kame .Edlnortl*. vpzadruge s o-eJrrvm poroitvoc: v Trsta, ulici St. Franćiika A»!5kega it 30L Te'efon nradništva In uprav« ker. 11-57. &t rot n i n a z n a I a : Za celo 'eto .......K 3120 i pc: leta............... • • • 1560 ta tri ir. t sere.........• •••»• • 7'8i |a n e d cljak o I ada j* za cala Ida............. M C« pol leta............ • • • • • W Tnta. a »rado. g^i»gmta 117 Letnik XIII. PtIIBll«« itevilfc* .Edinosti* te prodajajo po S vinarjev« aastarde Številke po 10 vtaarjev. Oglasi se računajo ne milimetre v šh oko .sti ene kolone* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov « ... . ti m po 10 vi«. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............nun po 20 vtn. Oglaai v tekstu lista do pet vrst........K 20.-^ vsaka nadaljna vrsta.......i— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejeme Inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnini In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. PlaCuje se IzkljuCno 1« upravi .Edinosti* — Plača In toži se v Trstu. Uprava tal Inseratnl oddelek sa nahajata v ulici Sv. Frani lik* — aa — Poštnohrenllnlčni račun it '41.651 Z UfVFP SVf SSJ? AVSTRIJSKO. DUNAJ. 21. (Kot.) Uradno se razglaša: 2i. avgusta 1917. , _ vzhodno ?r balkansko bo- * i s č e. — Nespremenjeno 11 a M i a n s K o b oii s č e. — Ena! ta s<>ka hiika je v polnem razvoju. Sovražnik napenja vse sile, da bi stri sflo nase. v 10 bitkah zmagovite obramb®. To se mu ni posrečilo od višin Julijskih a»P dO Adrijo i a nobeni t »v-i. Na severnem 70 km dolge črte. v ozemlju Vršiča In ivr-r^. se jo ra/V«l italijanski napad po sv3-loviu v posamične sunke, ki so bih vsi gladko odbit Južno Avč In vzhodno Kanala ie zamogd sovražnik z zastavitvijo novih sir potisniti našo fronto nekoliko nazaj. ItaJiianski napnd je bil ujet pri Vrhu, potem ko so posamični oddelki trajali na svojem mestu do popolne ob-. fltve in se umaknili P^tem sredi skozi napadalce. Med Desklam1 in Vipavsdco * v noć In dan trajajočih bojih sledil naval za navalom na uaše Junaško hranjene črte. Poleg strelskega polka št. 7, se je zopet posebno odlikovala zmagoslavna prva črnovoiniška brigada, moštvo iz Avstrije pod in nad Anižo. Enako uspešno so se borili priznani branitelji kraške Pla: ijote. Osvojitev razrušenega Sela tvori pdinl krajevni uspeh, ki ga je zamodvodniki so v Atlantskem in Severnem morju potopili vnovič 5 par-nikov in 2 jadrnici. • P O D L i S i E K. Mi^Jonsr, ki le Izgini!. Roman. Francoski spsal Evgeo C ha vat ia- Ko je nato še s stoterimi različnimi vzroki." ki pa so imeli le namen, da bi ga razdražili še i>oij, skušal pomiriti notarja, se e končno iianlbul podiovil od njega in se liiiro vrnil v palačo. Medpotoma pa si je mislil Hanibal: — Ha, iiriciiei ni neumen! Nasprotno, de L^eril in jaz sva prava bebca!____ Jasno ie, da si je Brichet le izmislil ono ženitev. da bi nas vse lepo uspaval in imel po. od, da di*bi vse imetje v svoje roke. Potem bi pa nekega lepega jutra izginil ter pustil na cedilu ženo in hčer, tasta in zeta. da naj čakajo njegove vrnitve, da osive. Ej. paziti bo treba na skrinjo! Ko se je vrnil v rffflačo, je našel de Lo-zerila pri Brichetu. ki mu je pravkar odgovarjal na de Lozerilovo nestrpno ugovarjanje proti zavlačevanju poroke: — Toda kaj se vendar pritožujete. dragi moj baron? Ali vam morda moja hiša ni dovolj prijetna, da ne morete potrpeti nekoliko? Pavlina se gotovo odloči in morda prav tedaj, ko se borno nadejali najmanj. Saj je stvar odvisna edino le od nje. Dota je že tu in čaka samo vas. Prefriganec. spoznal sem tvojo igro! -r-> ie dejal sam pri sebi kapitan, ki je vstopil ob zadnjih besedah. Brichetovo življenje se je odslej popolnoma izpremenilo. Niti prestopil ni niti v hiši niti zunaj hiše, da ne bi ga bila spremljala kapitanjn de Lozeril ki sta mu sledila kot senca. Namesto pa da bi se bil pritoževal zaradi tega nadzorovanja, ga je bil Brichet očrvidno zelo vesel. * Petnajstega dne zjutraj pa veudax n! Povratek cesarja na Dunaj. DUNAJ, 21. (Kor.) Cesar se je danes zjutraj iz Pešte vrnil semkaj. Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 21. (Kor.) Pri ministrskem predsedniku dr. Seidlerju se je vršil včeraj-popoldne daljši ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi člani kabineta. Izročitev kitajske vojne napovedi na Dunaju. DUNAJ, 21. (Kor.) $itajski poslanik na , Dunaju je prispel da res k ministru za j vnanie stvari in ga po naročilu svoje vla-I Je obvestil o vojni napovedi Kitajske Avstro-Ogrski. Kitajskemu poslaniku so bili izročeni potni listi. Debaca o papeževi neti v slavnem odseku rajhsiaga. BEROLIN, 21. (Kor.) Giavrti odsek rajiistaga se je sestal danes popoldne v navzočnosti držafvnega kancelarja, državnih tajnikov in številnih članjuv zveznega sveta, ki je izvolil najprej na mesto dosedanjega predsednika dr. Spahna, ki je vsled imenovanja za pravosodnega ministra odložil svoi državnozborski mandat, za predsednika centrumskega poslanca Fehrenbacha. — Nato se je oglasil k besedi državni kancelar dr. Michaelis. Po govoru državnega kancelarja je odsek sklenil, da zavzame najprej stališče napram papeževi noti. in da pridejo ostala vprašanja vnanje politike šele pozneje na vrsto. Socijalistična frakcija je živahno pozdravljala papežev korak, posebno ker pričakuje od njega dobrih uspehov. Napredna stranka j« izjavila, da soglaša z državnim kancelarjem v simpatičnem mnonju o papeževi noti in da s£ pridružuje papeževim izvajanjem. Centrum se je istotako pridružil izjavam kancelarja. Narodni liberalci so naglašali, da se za enkrat še ne more;o spuščati v materijalno vsebino note. Enako so se izrazili tudi konservativci. Nemška frakcija je poudarjala, da ji je papt zeva nota simpatična kakor svoječasna M ilsonova. Pašič pride v Rim. LUGANO, 20. (Kor.) Italijanski listi napovedujejo, da pride srbski ministrski predsednik Pašić k< nceni tega tedna za dva dneva v Rim. Pašic je izra-zii napram korespondentu »Gazzette del Popolo« mnenje, da zamorejo biti Italijani zadovoljni, ako jim prepusti Trst, Pulo in Va-lono. Vendar pa razni italijanski listi pričakujejo. da bo mogoče pripraviti Pašića tekom njegovega gibanja v Rimu do na-daljnih konc^ij, posebno glede Dalmacije. Vpoklici na Grškem. LUGANO, 20. (Kor.) Novinci letnikov 1916 in 1917 na Grškem so poklicani za 10. septembra pod orožje. Požar v Solunu. LUGANO, 20. (Kor.) Listi poročajo: Včeraj ob 2 popoldne je nastal v Solunu velik požar, ki je uničil polovico mesta, vštevši trgovinski del. Okoli 70.000 oseb, večinoma zidov in mohamedaaicev, je brez strehe. Število ŽTtev je trenotno majhno. Danes so požar omejili. Anarhija na Finskem. AMSTERDAM, 20. (Kor.) Anarhija na Finskem narašča. Kakor poroča »Allge-meen Handelsblad« n Stockholma, je prišlo v Melsingiorsu do resnih nemirov. Kozaki so napravftf zopet red. Par oseb je bilo ubitih. Japonska proti ruskim koncesijam AmerikL STOCKHOLM, 20. (Kor.) »Stockhohns Tidningen« poroča iz Petrograda: Japonski veleposlanik v Petrogradu se je pri provizorični vladi resno pritožil radi obsežnih političnih m gospodarskih koncesij, ki jih je dobrla Amerika v Sibiriji in na otoku Sahalinu, kakor titdi radi koncesije za zgradnjo strategičnih železnic v Sibiriji. _ Enoten narod — enotne narodne organizacije. ♦ V 24. številki »Hrvatske Njive«, ki je začela priobčevati tudi slovenske sestavke, piše pod gornjim naslovom dr. Srgjan Budisavljevič: • bilo de Lozerila na svojem mestu. Sel Je h gospe de Brageron, katere ni vide! več od tistega dne, ko je prišla k njemu v hišo doktorja Gardie, da mu sporoči ugodni Brichetov odgovor. Markiza ni z nič manjšo nestrpnostjo, kot de Lozeril sam, pričakovala poroke, ki naj bi omogočila baronu, da ji na stežaj odpre vrata hiše njene tekmovalke. — No, torej, ali bo že kmalu poroka? — vprašala živahno de Lozerila, ko je vstopil pri njej. De Lozeril je zmajal z glavo hi dejal: — Markiza, bojim se, da so naju oba, vas in mene, speljali na led. Nato je pripovedoval o vsem, kar se je zgodilo tekom zadnjih dveh tednov, o svojih brezuspešnih poizkusih, da bi se približal Pavlini, in o nevtralni uk>gi, ki ' je igral Brichet, namesto da bi uvelja-svojo očetovsko avtoriteto. (DalieJ jo vil Narodna edinost Slovencev. Hrvatov in Srbov ne pomenja — kakor hočejo danes v naše veselje že redki nasprotniki narodne edinosti — da bi se odrekali narodnih imen slovenskega, hrvatskega in srbskega ter je zametali. Narodna edinost pomenja čut in zavest, da so Slovenci, Srbiiin Hrvatje eden narod s tremi narodnimi imeni. Iz te zavesti pripadnosti k enemu narodu se poraja zanimanje, se poraja ljubezen do vse narodne celote. Iz te ljubezni se pa zopet poraja težnja, se poraja volja za delovanje, za delo v korist in blagor vse narodne celote. Da pa bo moglo biti to delo čim uspešneje, je potrebno, da je tem enotnejše. Da se pa omogoči to, je treba, da so enotne vse narodne organizacije, katere delajo v b'a-gor, korist in napredek naroda. Enotne pa bodo le tedaj, če se delavci, ki delajo v posameznih narodnih organizacijah, ne bodo kot doslej, zbirali v skupine po pripadnosti k temu ali onemu delu naše narodne celote, temveč po pripadnosti k eni enotni celoti. Da govorimo konkretno: doslej so na slovanskem jugu Slovenci, Hrvatje in Srbi ustanavljali svoje narodne organizacije po pripadnosti k posamezni omenjenih narodnih skupin, tako da so bili v teh narodnih organizacijah Srbi, v onih samo Hrvatje, v tretjih samo Slovenci. To je popolnoma razumljivo, če se upošteva, da so se narodne organizacije v prošlosti ustanavljale in organizirale v času, ko zavest narodne edinosti Slovencev Hrvatov in Srbov ni bila tako močna, ni bila tako splošna, kot je danes. Odslej pa, ko je zavest narodne edinosti prešla v dušo vsega naroda, se ne bodo mogle več ustanavljati nove narodne organizacije na izkljucevalni podlaki, bodisi srbski, hrvatski ali slovenski. Nasprotno bodo pri ustanavljanju in delovanju narodnih organizacij sodelovali skupno i Slovenci i Hrvati i Srbi. V enaki meri elja to tudi za politične, kulturne, prosvetne, socijalne in gospodarske organizacije. Pri ustanavljanju omenjenih narodnih organizacij ne bo več merodajna pripadnost k tej ali oni skupini enotnega naroda, temveč se bodo pri ustanavljanju narodnih organizacij Slovenci, Hrvatje in Srbi grupirali skupno v posameznih narodnih ' organizacijah po svojih svetovnih in narodnoživljenskih nazorih. Tako se na primer znajdejo v politiki v isti strankarski organizaciji na eni strani konservativni elementi, na drugi strani pa liberalni elementi slovenski, hrvatski in srbski. Ne more biti dvoma, da bo tako enotno organiziranje Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotne narodne organizacije velikega pomena za koristi in bodočnost vsega naroda. V politiki je eden glavnih pogojev za usDeh moč, ki deluje za uresničenje zahtev politike. Cim večja je moč, tem več je upanja za uspeh. Kot važen činitelj za dosego uspehov pristopa še enoten nastop za zabteve, ki se stavijo v politiki. Enoten nastop pa je vedno mogoč samo v enotnih organizacijah. Da je to res,^ mislim, da se najbolje vidi v velikem času, ki ga preživljamo danes. Ko bi danes na slovanskem jugu imeli veliko enotno stranko Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki bi imela v svojem programu ostvaritev naše popolne svobode, neodvisnosti in ze-dinjenja, ki bi enotno nastopala za uresničenje teli žalitev in bi bila pri tem pripravljena, da gre do skrajnih meja, ne more biti dvoma, da bi bili upi uresničenje naših narodnih teženj in zahtev danes veliko boljši---- Prilike so nanašale, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi preživeli večji del svoje preteklosti vsak v svojem posebnem življenju Posledica je bila, da je tudi naš kulturni razvoj krenil v razne smeri. Prebujena zavest o narodni edinosti pa brez dvoma dovede dotod. da bodo kulturni stiki med Slovenci, Hrvati in Srbi v pri-hodnjosti vedno tesnejši, to pa mora dovesti do enotnih kulturnih organizacij. — Vse to pa bo imelo zopet za posledico, da se bodo vse tri kulturne smeri našega enotnega naroda polagoma zlile in spojile v eno enotno narodno kulturo. Enotno kulturno delovanje enotnega naroda pa bo moralo v bodočnosti donašati večje pridobitve, kot pa so bile pridobitve treh panog enega naroda, katerih je vsaka delala sama zase na kulturnem poliu. Vse to velja za prosvetne in socijalne narodne organizacije. Kar se tiče gospodarskega življenja, je treba samo, da malo pogledamo, kaj se danes godi v velikem svetu, pa vidimo takoj pota, po katerih moramo kreniti tudi mi. Danes veliki narodi iščejo potov in načinov, da stopijo v čim tesnejše stike z drugimi velikimi narodi. Delajo pa to zato, da se tem lažje vzdrže v veliki svetovni tekmi. In če tako delajo veliki narodi, moramo stokrat bolj mi mali narodi, da vsaj med seboj ustvarimo močne gospodarske zveze in enotne gospodarske organizacije. In tudi v tem slučaju še vedno ne bomo gospodarski bogve Rako močni. Da bo zavest o narodni edinosti morala v bodoče dovesti do enotnih gospodarskih organizacij, nam že kaže naša preteklost. Evo za to nekoliko primerov: V noveiši naši politični zgodovini se je stvorila na Hrvatskem politična skupina hrvatsko-srbska koalicija, katera stoji na stališču narodne edinosti. Formalno sestoji od dveh političnih strank: hrvatske in srbske samostalne stranke. Dejanski danes te Ive stranki ne obstojite več, temveč je hrvatsko-srbska koalicija danes ena enotna politična stranka, v kateri se nahajajo Hrvaije 111 Srbi. To zedinje-r.je ie samo logična posledica naše narodne edinosti Hrvate v ia Srb«,v. Siične pojave rt al •uja»rio ti. li v drugih pandah narodnega živllcnja. Jugoslovanska akademija zianusti in un.c;nosti je zadnja leta stopila v temnejši s Srbsko akademijo nauka v Belg'adu. V najnovejšem ča^u tiska Matica Hrvatska v svojih letnih izdanjih po eno knjigo kakega srbskega pisatelja. Srpska Književna Zadruga pa tiska zopet v svojih letnih izdanjih po eno knjigo kakega hrvatskega pisatelja. Slovenski, hrvatski in srbski umetniki tvore skupno umetniško društvo »Lada«, slovenski, hrvatski in srbski književniki pa izanenjavajo vodno bolj in pogosteje svoja dela v srbskih, hrvatskih in slovenskih književnih in naučnih listih. Slovensko, hrvatsko in srbsko Sokolstvo se je pripravljalo, da na sokol, zletu, ki bi se naj bil vršil v Ljubljani leta 1913., oziroma 1914., ki se pa ni vršH zaradi političnih razmer, nastopi enotno kot ena enotna skupina* Slovencev, Hrvatov in Srbov. Končno je nacijonalistiška omladina po balkanskih vojnah začela opušeti dotedanje posebiffc slovenske, hrvatske in srbske organizacije, ki so dotlej obstaja! > na vseučiliščih, in ustanavljati enotne organizacije slovShskih, hrvatskih in srbskih omladincev. Samo gospodarski stiki med Slovenci, Hrvati in Srbi so bili doslej slabi ali pa jih sploh ni bilo, kar se da razumeti, ako se upošteva konservativnost, ki se bolj ali manj nihaja povsod v pridobitnih krogih. Kolnkor bolj seje krepila zavest o narodni edinosti, tem tesneji so postajali stiki med posameznimi deli našega enotnega naroda. Tako nas uči že naša preteklost, kako pravilni so zaključki, da mora zavest o enotnosti naroda dovesti do enotnih narodnih organizacij, in z njimi in po njih morajo našemu narodu napočiti lepši iit svetlejši dnevi. Naša preteklost, dokler smo bili razdeljeni in razcepljeni, je bila častna. Naša bodočnost, ko bomo enoten narod in edin, mora biti velika------- Razne peSatKns vest!. Spovlnještaierski »Nemci« proti Jugoslovanom. V nedeljo. 19. t. m., je v Mariboru zboroval nemški »volksrat« za Spodnio Štajersko. Zborovanju so prisostvovali skoraj vsi župani spodnicštajerskih »nemških« mest in trgov. Predsedoval je veliki, najpristnejši »Nemec«, sin kranjskega slovenskega učitelja, dr. Oton Am-brosehitseh (oče se je pisal za Ambroži-ča, eden bratov za AmbroschHtza, drugi pa za Amhrositscha). Na zborovanju se je sprejela naslednja resolucija: »Zahteve po vzpostavitvi posebne državne tvorbe za Slovence, Hrvate in Srbe ali tudi !e preko deželnih meja se-gajočega državno-pravnega zedinjenja Slovencev moramo kot koristim četverozaveze ugodne imbi-jati z vsemi sredstvi, posebno ker merijo na raztrganje naše štajerske domovinske dežele, dovaiaio nas Nemce na jugu Av-striie v pogubo te* hočejo nemški narod odrezati od dohoda k Adriji in gospdar-skim ozemljem na Balkanu in i:a vzhodu. Zato pozivamo svoje parlamentarne zastopnike, da končno z najbrezobzirnejšo odločnostjo nastopijo proti vsemu, kar služi uresničenju teh stremljenj in delujejo z najskrajnejšimi sredstvi za izpolnitev v velikonočnem programu izrečenih nemških zahtev. Izjavljamo pa tudi, da bi bilo uvedbo narodne samouprave na Spodnjetn Štajerskem smatrati za koncesijo slovenskim politikom, ki se ne da upravičiti z ničimer in ki bi najtežje ogroževala naše posestno stanje v jezikovnih otokih. V tem smislu pozivamo nemžki Nationalver-band, da to točko svojih vodil opusti glede našega ozemlja.« — No^ menda tudi tj spodnještajerski nemškutarski pritlikavci ne zrastejo do nebes! . j0 so — »bratje«! Madjarski list »A N;ip« je pisal te .dni med drugim, da je Hrvatska šele pod gospodstvom Habs-buržanov postala — Hrvatska. Poprej da je bila čisto madjarska dežela, pa tudi prekodonavski pokrajini Bačka in Banat da ste bili madjarski! Potem pa vzkiika: »Cemu smo pobili Srbe, če sedaj Hrvatska zahteva to, kar so poprej zahtevali Srbi? Na kaki podlagi si upa lopov in ve-leizdajalec, (meni Radića) zahtevati, naj se iz dežele sv. Štefana, naše madjarske dežele, izžene vsak Madjar, in kako more glasno izgovoriti to, jie da bi ga z mesta ukovali v železje kot roparja!« »Hrvatska Riječ« je pripomnila na to madjarijado: »S tako surovostjo ni posluženo stvari. »A Nap« je slabo razumel idejo demokracije. Demokracija ni — prostaštvo in to. kar so napisali »A Nap« in njemu podobni listi, je prostaštvo«. — Mi bi pripomnili: Prostaštvo je, seveda! Ali ravno v tem prostaštvu se odraža madjarska duša, Sir ar TT. »EDINOST- Štev. 232* (.v V Trstu, dne 22. avgusta 1917. s adja.^ka narav! ProstaŠtvo v madjar-ili Ustih ovaia, kaj bi oni hoteli napravit! .z Hrvatske in Hrvatov! Madiarski komkat s hrvatskimi heloti! Da niti ne govorimo o gorostasni zgodovinski laži, ki je v trditvi, da je Hrvatska šele pod gospodstvom Habsburžanov postala — Hrvatska! Ali ti ljudje res ne poznajo zgodovine. ali res nič ne vedo o hrvatski i r( ! st?, o narodni dinastiji Hrvatov! — i'rvaije so se po pogodbi podredili žezlu f Talsburžanov\ a kako bi bili mogli to, če rc bi bili — Hrvatje?! Tako traktirajo '•laJiari Hrvate celo v tem trenotku, ko jim hrvatska kri rešuje domovino! Po i h izbruhih, ki — ponavljamo — ovajajo resnično madjarsko narav in madiarske namene. moremo soditi, koliko so vredne tiste besede o »bratstvu«, ki jih Madjari včasih pišejo in izrekajo, da bi slepili svet. _ t .Miroslav Martelanc. V Puli je umrl v ■ onedeljek, 20. t. m., po kratki, mučni bolezni nenadne smrti gospod Miroslav Martelanc, stavbenik, član splošno znane in spoštovane barkovljanske rodbine in družabnik ugledne stavbne tvrdke Ivan Martelanc in drugi. Umrl je v rezervni bolnici v Puli, kjer je služil kot. c. kr. čr-novojniški narednik ter opravljal službo f a vojaške požarne brambe. Po-" "Vik. splošno priljubljen po svoji veseli družabnosti, prava naša slovenska kore-:, soprogo in deset otrok: šest hčera i l pusto in prazno. Prodajalnice, gostil-nice in tudi druge hiše — vse zaprto in ljudi nikjer. Nekateri celo niso imeli toliko ča^a. da bi zaklenili hiše za seboi, in so pii-tili vse odprto. Varnostno oblast prav jM-v-bej opozarjamo na to dejstvo, da \ s:;i ubogim ljudem ne rzgine še ono •i; 'o, kar imajo, kajti v takih slučajih ie 0 prevečkrat in le prerad prijatelj hujši od • »vražnika. Tupatam se vidijo po vasi . jinki sovražnih granat. Večina prebivalstva je ostala v neposredni bližini vasi. Par noči so prespali tam v borovju. C uje vc otroški jok, ženski krik, in če prideš Miže, vidiš mater z dojenčkom, blizu nje rivezano za drevo kozo ali kravico. naokoli nekoliko posteljnine, otroke, ki se vzlic vsej grozoti, ki je ne čutno in ne poi-mijo, veselo igrajo, starca ali starko, ki ob majhnem ognjiču pripravlja borno večerjo itd. itd. Ljudje so ostali v bližini, ker so v prvem trenutku groze pograbili le najnujnejše stvari in nimajo^ čim živet-i, če se umaknejo še dalje. Tako pa se vendar v daljših presledkih med sovražnim obstreljevanjem vračajo domov po obleko, hrano in druge potrebščine. Sami so, zapuščeni. in nimajo nikogar, da bi se obrnili nanj. Če vprašaš po vaškem načelniku, nihče ne ve zanj; izginil je z drugimi vred. Veliko je rodbin, ki sploh ne vedo več, -kam. Za take bi bilo pač res nainujneje treba poskrbeti. V Trstu je stotine in stotine praznih stanovanj, in prav lahko bi sc pomagalo takim revežem, posebno če bi jih nastanili po hišah in stanovanjih tistfli ljudi, k* tam z one strani or azujejo, kako padajo granate na Trst in okolico. Če se je svoj čas menda s socijalno demokratske strani predlagalo popolnoma resno, da naj se prebivalstvo iz Starega mesta naseli po izpraznjenih stanovanjih, bi bilo sedaj gotovo popolnoma pravilno, da se naselijo ra likaj begunci z Opčin, ki so tudi Trzaja nš. Taka odredba bi bila itak potrebna najbrž le za malo časa. kajti, kdor ima svoi lastni dom, se itak vrne le prerad vanj. kakor hitro ie minila najhujša nevarnost. Kakor rečeno, je bil včerajšnji dan miren, in je gotovo, da se je marsikateri Openc že vrnil v svoj dom. kjer tudi r-tane. če se ne ponovi sovražni napad. | Pogreb žrtev sovražnih granat se ni v; šil, kot je bilo prvotno določeno, včeraj 1 opoldne ob štirih, temveč se bo vršil danes v sredo, ob 9 cTopcfdne iz mrtvašnice rri Sv. J listu. Sadje se ne sme uporabljati za izdelo-\ anje žganja. Urad za ljudsko prehrano je prepovedal uporabo marelic, breskev, hrušk, češpelj, jabolk m drugega sadja ter ostankov sadja za izdelovanje žganja v svrho nadaljne prodaje. Izjeme more dovoljevati urad za ljudsko prehrano samo >a tako sadje, ki ie neu/itno ter tu Ji h uporabljivo za sušenje ali izdelovanje marmelade. Prošnje za taka dovoljenja je vlagati potom zelenjadne in sadne centrale na Dunaju. Sprejemna cena za repo, C. kr. namest-ništveni svetnik v Trstu razglaša: Vojni zavod za promet sč žitom (podružnica v Trstu) ie spremenil vsled dobljenega pooblastila od c. kr. urada za ljudsko prehrano ceno za zdravo, prsti očiščeno repo, prosto iz vagona železniške postaje od kraja , kjer se ie pridelalo do 31. julija 1917., 15 kron in do 31. avgust 12 kron za 100 kg. V tukajšnjem vojaškem domu se je 17. t. m. vršila proslava cesarjevega rojstnega dneva. V to svrho se je priredila v vsej z zelenjem okrašeni dvorani, tombola z mnogimi dobitki. Ob 5 pop. pred začetkom žrebanja, je deklamiral mlad vojak-mladostrelec za ta dan nalašč zloženo pesem ge. Ele pl. Kamler, v kateri opeva ljudomiiega in miruželjnega našega vladarja in končava s prošnjo po skorajšnjem miru in z vzkliki na slavljenca. Ne-utrudljivi g. Viljem Fabiani, ki posveča vse svoje moči, kedar se ima prirediti kaj za naše vojake, }e pojasnil v kratkih, Jedrnatih besedah pomen dneva in sicer v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Nato se te pričela tombola, kateri so posetniki sledili z največjim zanimanjem in pričakovanjem, da »zadenejo« kaj. Ker je bilo mnogo darov — 230 — je skoro vsak dobil kaj, kakšen celo po dvakrat ali trikrat. Vojaki so bili pogoščeni z vinom, kruhom in cigaretami. Vino sta v ta namen darovali naši dve tvrdki: J. Fer-tolja in drug ter N. Grison, za kar jima bodi izrečena najtoplejša zahvala. A. S. Razdeljevanje podpor med volne invalide. Preteklo nedeljo ob 11 dop. je v tukajšnji bolnici Rdečega križa eksc. baronica Lucv Fries-Skenejeva, soproga gospoda namestnika, osebno razdelila znesek K 2000, ki sta ga namestnik in njegova soproga darovala povodom cesarjevega Fojstnega dne, med tukaj nastanjene vojne invalide. Razdeljenih je bi.lo,9 podpor po 10u K in 22 podpor po 50 K. Vsi vojaki iz Medar.e v Brdih, ki so na fronti ali v bolnišnici, naj pismenim potom javijo svoje sedanje bivališče Teodorju Simčiču, Pendicc Scorcola 605,' Trst, da bo poročal v domovino. Prosi tudi vse one, kateri vedo kaj o kakšnem padlem vojaku, da mu tudi naznanijo. Iz tobakaroarskih krogov. Leta 1915. je imelo društvo tobakarnarjev svoj shod radi razvrščenja v kategorije. Pozneje pa so nekaterniki — tajnik in pa par odbornikov, ki pa po društvenih pravilih niso imeli pravice za take sklepe — ne da bi tobakarnarje obvestili o tem — določili kategorije po razmerju plačevanja pristojbin od dobička. Stvar pa ni šla, ker je odločala protekcija in samovolja. Toba-karnarji so se začeli pritoževati. Izsilili so sklicanje občnega zbora, do katerega pa zopet ni prišlo, pač pa je tajnik samo-lastno sklical v hotel »Europa« nek tajen sestanek, ki pa je bil seveda neveljaven. Vložila se je pritožba proti takemu nezakonitemu vodstvu dne 7. novembra 1915. Ta pritožba še danes ni rešena. Nekateri tobakarnarji so večkrat drezali in zahtevali rešitev. Dobivali so pač obljube, ali rešitve Ie ni. V mesecu januvarju je bil nek shod v društvu »Eintracht«, na kate- slednja najfinejša vinar belega, fiiiega namrznega vina 34 steklenic, rizlinga 28 steklenic, refoška 35 steklenic, burgundca 35 steklenic, malvazije 56 steklenic, šampanjca 10 steklenic, skupaj 198 steklenic, t. j. 150 I vina. Za ta velikodušni dar naši tvrdki najtoplejša zahvala. Tvrdka N. Grison je tudi darovala v gorenji namen 99 I črnega vina. Tudi tej ugledni tvrdki iskrena zahvala. Darovi, došli vladnemu komisarju. — Tvrdka A. Ferfolja je povodom cesarjevega rojstnega dne darovala K 800 za vdove in sirote padlih častnikov. Vojno - oskrbnemu damskemu komiteju so povodom cesarjevega rojstnega dne došli naslednji darovi: Ladjedelnica »Au-stria« K 1000, baron Ivan Economo K 500, Mihael vitez pl. Galatti in zborni poveljnik fml. Maksimilijan Csicserics pl. Bacsavy po K 100, London Bjscuft Factory A. Gattt K 30, tovarna za linolej v Trstu K 25, Erna Marno pl. Eichenhorst rti Roman Karis po K 20. — Skupaj K 1795. :: NALI ©GLASI:: □□ se raiuaajo po 4 sto t. besedo. ItutM lisk&M b«Mda m raoiu naj o enkrat ni — Najmanjša : pristojbina uuia 40 stoti nit. • Deček it. 29. pol težaka even. učenec za je-tvinsko stroko s« sprejme. Plesničar ul. Giuliu 1405 Itfe se služkinja za zjutraj tn Dopoldne. — Naslov pove Ina odd. Eainosti. 1408 Kupim sode za preroz do 1000 hl. Perojević, Lazzaretto vecchio it. 39. 129i Sode vinske kupim ; plačam vis ke cene. Bol e, gostilna, 1'ojan 2. 1401 £«•**«AffVfof? pntKfma 7.a trgovino je "7j[?UUllllU s p rej me. Po a ud b e pod ,1'godnost* uh iu-er. odd. Edinosti. 1404 itn proda Vprašati pri . Trst | ie hiš* že z obdelanim zemljišče.n, J pro:ia se brez • posredovalcev. — iiiežnik ul. Scolieto Guardiela 228, 1296 Kupujem M«r*;on sode rinske, petr^lejeve, oljeve v vsaki množini Ulic* SoHtario 21, 1271 KlrtlA opol, žganje ter vermouth prodaja V&ilU Apollonio, Trst. Amalia 10. i2i)7 nVAffirfm ti§ice £ zemljisčim. — Višnjavec rFUUUIll Jo^ip. Guardelia beoglietto 350 tl3«)0 Kupujem žaklje vsake vrat«. F. Babič, Molin grande 20. 1-102 Sode vinsk St 2. e kupim od 10J 1 naprej. Tetronio G uli 6. i284 FC iotf Anton Jarkič pos'ujc r a rojem ateljeja Ul r Trstu. Via delle Poste it 10. 407 Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, brat in tast, gospod Miroslav stavbenik, doslej c. kr. črnovoj. narednik v Puli včeraj, 20. t m., po kratki bolezni, star 45 let, nenadoma preminil. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, 22. t m., v Puli iz rezervne bolnice na tamo-šiye pokopališče. TRST-BARKOVLJE, 2L avgusta 1917. MARIJA rej. FERLUOA, soproga, por. Uubutchtr, Anica, Marica, Marta, Klara, Eleonora, hčere. Aleksander, Marij, SergeJ, sinovi. M. LeubllSCher, c. in kr. poročnik v rez., zet ', župnik, brat. Tužnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem, žalostno vest, da Je naš ljubljeni sin oz. brat gospod Josip Kralj mladostrelec po dolgi in mučni bolezni v 20 letu svoje mladosti, previden s sv. zakramenti, včeraj ob IIV2 dopoldne izdihnil svojo blago dušo. Pogreb dragega pokojnika bode 23. t. m. iz vojaške bolnišnice na pokopališče k sv. An L Trebče - Trst, 22. VIII. 1917. Jakob in Ivana, stariši. Viktoria, sestra. Priporočljiva tvrdka. Brivnica rem se je predlagalo, naj bi za čas vojne ^^ Torr.nU ^ Togal «1. 8. Giovanni, VSI tobakarnarji dobivali enako tobaka. zravea Restavracije .Aurora*. Točna fcigijenična Zastopnik finančne oblasti ie bil spora- : p«#trežba. — Vadja F. Renttt. 7*2 zumlien s tem. toda predsednik Josip Gi-raldi je protestiral, sklicevaje se, da veliki tobakarnarji imajo velike iroške. Nekaj Perutnina Iz Štajerske (živa) race, kokoši, goske, plščeta Itd. prodaja po zmernih cenah A. MARI SSAN Trst, ulica Boschetto štev. 10. Odvetniška pisarna Bf. JOSIPA FERFOLJA se ie preselila Iz uL Kolino plccolo 1 v ul. Vienna 17, I. tobakarnarjev ie šlo na redarstveno oblast, kjer so zopet urgirali rešitev gori omenjene pritožbe, dobili pa so precej oduren odgovor, da v sedanjem času tudi druga društva ne delujejo. Po dolgem natezanju in posredovanju se je vendar doseglo, da je predsednik Giraldi letos v marcu obljubil, da skliče občni zbor društva, ki naj reši vse te zadeve. Ali še do danes ni storil tega. Tako je društvo danes brez zakonitega ^odstva, ker je bil med tein odbor odstopil in je dobil Giraldi le nalogo nekakega posredovalca med društvom in oblastmi (Na to se je namreč nanašal tudi gornji odgovor, češ, da saj tudi druga društva sedaj ne delujejo). Prosimo kompetentne oblasti, naj vendar ukrenejo, da bo naše društvo moglo zopet zakonito delovati. Tukajšnji slovenski železničarji, člani mtk j-v«* »maIIh**«! Z. J. 2., so vabljeni na izredni občni zbor * Pigufl SC UUDFO UpeiJunO ;>odružnice Trst I-, ki se bo vršil v nedeljo, 26. t. m., ob 7 zvečer v ulici Gian Ri- j naldo Carli št. 10. — Tovariši železničarji,! poskrbite, da bo udeležba na občnem zboru čim častnejša. Poštni promet med Avstrijo in ozemljem vojaške uprave v Romuniji. Do preklica so dovoljena v prometu med Avstrijo in med ozemljem vojaške uprave v Romuniji Ie navadna pisma in dopisnice. Vknji-žene pošiljke, ki so že odposlane, se vrnejo. O, ta uradni — šimel! V »Rundschau* čitamo: \ zadnjem razglasu o prebiranju, tioočem se letnikov 1899, 1898 in 189/ je rečeno, kakor v vseli dosedanflli takih razglasih: »Izvzeti so vojaški gažisti -umirovlienci in razmerja izven službe.« — Koliko ie neki takih vojaških gažistov -u mirov I jen cev v starostni dobi IS—20 let?! O. ta — uredui šimei! Mestna zastavljalnica. V četrtek, 23. t. m., se bodo oJ 9V1» dop. do 1 pop. in od 31>2 do 6 pop. prodajale na javili dražbi dragocenosti, zastavljene meseca oktobra leta 1915. na rdeče listke serije 138 in sicer od št. 218.701 do št. 222.400. Stavbeno podjetje Ivan Martelanc in drugi naznanja tožno vest, da je njihov drug, gospod Miroslav Martelanc stavbenik, doslej c. kr. črnovoj. narednik v Puli včeraj 20. t m., po kratki bolezni v tamošnji rezervni bolnici, star 45 let, nenadoma preminil. Pokojnika, našega sorodnika, ki Je bil krepka opora na-fiega podjetja, ohranimo vedno v najblažjem spominu. TRST-BARKOVLJE, 21. avgusta 1917. JADRANSKA BfiHKfl Trst, Via Cassa di Risparmio 9 (Ustno poslopje) Kapital ki razarva K 13,200.000.- FILIJALE £: Duaaj Tegethafsttasse 7—9, Dubrovnik, Kotor. Ljubljana, Metkovl«, Opatija Split, Šibenik, Zada'. VLOGE NA KNJIŽICE 3 t! O • 2 t« ==— s ca. 300.000 Ma jelke, bora, bukve. — Cena nizka. Ugodna plovitba. Oddaljenost od mesta in žel. postaje 12—25 km od adriianskega pristanišča samo 120 km. Pomidbe od resnih reflektantov na fnseratni oddelek lista pod: »Lesna in-duserija 300.000«. od dnnra vloge do dneva vzdiga. I.'entni davak p'ačaje baaka svojega. Obrest.ova.aje vlog Da tekočem in žiroračunu po dogovora - Akredetiri. čeki in nakaznic« na v»a ta-in inozemska tržišča. KUPUJE IN PRODAJA: vrednotne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete. delnice, trečke, valute devLe, promese itd Daje PREDUJME na vrednostna papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSITS PROMESK.--Prodaja srečk razredne lote rije Zavarovanje vsakovrftnih papirjev proti knrzni izgubi, revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kre-lit. reiiibours krediti. Boruta naročila. — Inka-iO. MENJALNICA.----ESKOMT MENIO. Telefoni; 1403, 1733 in 2*t76. Uradni urei otf • * o t popoldne. Brzojavi: JADRANSKA Kate! in restavracija METROPOLE Trst. ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja či- i Dobrczncna providna ženskih oblek JEŠ v Trstu, oL Boitlem sžtcSia 13 (pritličje in polunudstropjei katera je bila za kratki čas zaprta, je zopet odprta V zalogi: . obleke za ženske, plašči, jopice, krila i. t. d. za prihodnjo sezono. stost — Cene zmerne. I ■MtMHia Siiuj m stusnje m vezanje, pragi nein-šKl uzorci, Seldsi a Reumann in ..SiDssr" Ras? & Oasser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljena leta 1878. — FRANCEICO BED Km Trst, u!šca CampaniEe št. 19. DAROVI. Za pogostitev naših vojakov v tukajšnjem vojaškem domu ob proslavi rojst- B ntv{a dne našega vladarja je darovala na-!« i'.. iia: 'JtvrJka J. Ferfolja in drug. ra- Ihm rHeiEHIIMHMillHlHB^ : HARUA EHERl I X. fh j g Trrt, Vojalkl trg SALONE EDISON P-"a£a V.anei.o I £QlOSO mnmm | g WDaa« MIO Mtrciar^a predstava fi j predmetov h I od 9 zhtnl do 3 popoldne. IE 5 iiimB MA mmm - gn v glavni vlogi glasovIU AL VIN NEUS. i OPunE slZOOprl CSTKVL i g novost -mm iDuuLnjuuaaaamLOuuuuunuu^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ _________ _____ __ □ □ □ II, | u NOVOST PT novost g ■Jobc Tajnost jezera