OB 36. OBLETNICI OSVOBODITVE NAŠEGA GLAVNEGA MESTA
Srečno, Beograd
Beograd bo 20. oktobra slavil 36. obletnico osvobodi-tve, slavil bo nove delovne zmage in krepitev bratstva in enotnosti, saj toliko nafodov in narodnosti, kot jih živi prav v našem glavnem mestu, ne bi mogli nikjer našteti.
Beograd je svobodo doča-kal s peščico za stanovanje primernih hiš in nekaj več kot dvesto petdeset tisoč prebi-valci. Danes pa je Beograd moderno mesto polno novih naselij, industrije, visokošol-skih ustanov in zavodov, je center federacije in njenih or-ganov, predvsem pa je Beo-grad mesto z več kot milijon štiristo tisoč prebivalci. Z ra-zliko od drugih jugoslovan-skih središč pa Beograd mest-nega jedra nima strnjenega v občino Center, temveč si sre-dišče mesta delijo kar štiri ob-čine: Stari grad, Savski venac, Palilua in Vračar. Občani ljubljanskega Centra bi se laž-je znašli, če bi jim napisali, da so v teh občinah Terazije, Ka-lemegdan, znana Knez-Mihaj-lova ulica, Narodni muzej, Gospodarska zbornica Jugo-slavije, Skupščina SFRJ, te-levizija Beograd, Politika, Borba, glavna pošta, palača Beograjčanka z razglednim stolpom, v najvišjem nad-stropju najvišje hiše v mestu pa deluje najbolj poslušana postaja Beograda Studio B.
V omen}enih štirih občinah so tudi mnoga predstavništva gospodarskih organizacij iz Slovenije, med njimi Krke in IMV iz Novega mesta, Emo-ne, Litostroja, Avtotehne iz Ljubljane itd. Vsekakor pro-blemi štirih centralnih občin Beograda niso prav nič dru-gačni kot problemi ljubljan-ske občine Center. Najbolj pe-reči pa so vsekakor gradnja in rekonstrukcija mestnega sre-dišča, pi-enatrpane predšol-ske ustanove, slabe zdrav-stvene usluge in komunalni problemi. Naj omenimo samo problem občine Stari grad, ki ima v svojih predšolskih usta-novah po normativih prostora za 1720 malčkov, vpisanih in sprejetih pa je bilo kar 2508 otrok.
Predšolsko varstvo je za se-daj najbolj urejeno v občini Vračar, ki je po populaciji naj-starejša v Jugoslaviji, najbolj naseljena, in ima najmanj ze-lenih površin na prebivalca v naši državi, vendar pa je naj-več novih namensko grajenih predšolskih ustanov kombi-niranih z jaslicami. V tej obči-ni je delavnik od 5.30 do 16.30, ob ponedeljkih in sredah celo do 17.30. Dežurajo ob sobo-tah; lani so uvedli tudi tako imenovano popoldansko izmeno za otroke, katerih ma-tere delajo popoldan. Žal pa je zaradi premajhnega zanima-nja letošnje leto ta izmena ukinjena. Vračar ima prav ta-ko moderno urejen počitniški dom za mladino v šuplji steni pod Avalo, nedaleč od Beo-grada, kjer po zelo pristopnih cenah poteka tudi šola v na-ravi.
Zdravstveno varstvo v mestnem jedru še ni na zavi-dni ravni, vendar je iz dneva \ dan boljše, ker imajo pri za-ščiti občanov veliko vlogo tu-
di krajevne skupnosti. Prav od njih je prišla pobuda, da zdravniki, ki stanujejo na po-dročju posameznih KS, vsak petek izmenično merijo krvni tlak v prostorih krajevnih skupnosti. Odziv je velik, predvsem pa so starejši obča-ni rešeni čakanja v zdravstve-nih domovih. Verjetno bodo že do konca letošnjega leta imeli možnost telefonskega naročanja pregledov, z največ polurnim čakanjem. Izredno dobro je razvita tudi patronaž-na služba. Starejši občani pa se shajajo v klubih upokojen-cev ali klubih starejših obča-nov, kjer so jim na voljo pri-merni obroki.
Komunalni in stanovanjski problemi so bolezen vsakega starejšega središča mesta. Ta-ko je na primer v središču Beograda še moč videti hiše iz turških časov, iz blata, ki so za normalno življenje neprimer-ne, saj so brez kanalizacije. Vendar pa zavod za izgradnjo in rekonstrukcijo Beograda še nima dokončnih urbani-stičnih načrtov, še manj pa denarja, da bi lahko porušili takšne hiše, kajti v Beogradu primanjkuje več kot sto tisoč stanovanj. Vsem, ki bi jih seli-li, pa morajo dodeliti nado-mestna stanovanja. Seveda nihče noče iz središča mesta, še posebej stari ljudje, kva-dratni meter stanovanjske po-vršine pa je že presegel dva stara milijona dinarjev.
Težave so seveda tudi pri komunalnih ureditvah; elek-tronapeljava je stara, tako da se pogosto kvari, prav tako vodovodno omrežje, telefon-sko omrežje pa je tako obre-menjeno, da novi interesenti nimajo v tem desetletju nobe-ne možnosti za dodelitev tele-fona.
V mestnem jedru so tudi glavne kulturnoumetniške ustanove, med katerimi je najbolj znan narodni muzej z bogatimi zbirkami in narodna knjižnica, ki pa je žal najbolj dragocene knjige in zapiske izgubila v bombardiranju 6. aprila 1941. leta. Knez Mihaj-lova ulica, ki se končuje pri Kalemegdanu, bo ohranila svojo prvobitno podobo, prav tako tudi stara akademija zna-nosti. Ljubljančanom je vse-kakor najbližja in najbolj zna-na Skadarlija, ki je letošnje poletje gostovala tudi v Liub-ljani.
Živopisni Beograd, še pose-bej pa njegovo središče, obča-ni naše občine vse premalo poznajo, zaradi tega je treba iskreno pozdraviti pobudo predsednika skupščine mesta Ljubljane Marjana Rožiča za zbliževanje obeh mest. Sode-lovanje se je z družbenopoli-tičnih organizacij preneslo tu-di na gospodarske, kar vseka-kor priča o odprtosti obeh mest in želji za še tesnejšim sodelovanjem.
Marina Milanovič