Domovini!
O, vdova tožna, zapuščena,             Kdaj se oko ti vjasni kalno?
ti mati toliko sirot,                          Kdaj slečeš to obleko žalno,
s krvjo, solzami napojena,                kdaj solnee zlato sine ti?
ki bol poznas le, nič dobrot,            O, da z močjo in sreco, sJavo,
oj, mati vdanega ti sina,                  ne s krono tmjevo nebo
oj, zlata mati — domovina!             ovilo bi ti sveto glavo   —
kako bi jaz ti pel glasno!
Ti krasna si, krasnejše ni,               A ker nihče ne šteje te,
kar jih obseva zarja dneva;             keI Ves te svet tepta z nogami,
krepostna si, vsa vredna ti,             jaz ljubim tem srčneje te,
da krona venča te kraljeva!            jaz ljubim tem zvesteje te,
A trnjev le tvoj venec je,                a Ijubim te s solzami!
in rod tvoj rod-mučenec je;             Oj, mati moja domovina,
sovražni svet te le prezira,              Ijubezen moja ti edina,
prezira te in te zatira!                     Bog čuvaj dobrotljivi te,
Kdaj to gorje pač mine ti?              Bog živi te, Bog živi te!
S. Gregortič
Opomba urednigtva: Prekrasno Grcgorčičevo pescm nDomovini" priobčujcmo v proslavo desetletnice smrti naSega Ijubljenega in nepozabncga pesnika, ki smo jo prazno-vali dne 24. novembra 1916. — Naučite se to pesem na pamet m je nikoli ne pozabite! — .Zvonček" je o Gregorčiču že obSirneje pisal, in sicer v V. lelniku na slrani 2SO-2S2 Icr v VIII. letniku na strani 20. — Opozarjamo na ta dva spisa! — Slava spominu miljcnca slo-venskega naroda — pesnika in proroka Simona Gregorčiča!