v gotovini ____Dostale I gruppo PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 93 (8495) TRST, petek, 20. aprila 1973 «®-IOESKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zahriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni uDoberdoba Gcivcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Etropi. DR. SICA ZASLIŠAL ŠTEVILNE FAŠISTIČNE SKRAJNEŽE Ozadje trenj med fašisti v Primavalle v ospredju preiskave o rimskem zločinu V' Čedalje bolj nejasna položaj in vloga misovca Lampisa V Milanu se je nadaljevalo zasliševanje Loia in Murellija • KINI -o 6 dane' —• Namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Sica l!alle, rtierfu ^ Ve®ie število vidnih članov misovske sekcije Prima-Schiavon • kater'm> sta bila tudi zakonca Schiavon. Moža, Marcella y Prejjn-'!rne.rUjiei° «Schiavoncini», zaradi njegove nizke rasti, tako je ls^ali nJ'h t'neh prišlo do pomote, ko so karabinjerji in policija s,a v zafj6^9 ^ctl'avoncinija, ki je bil medtem varno skrit. Zakonca L6nzionn npb dneh večkrat menjala bivališče, selila sta se iz enega b„, ."q Za v • baje, ker sta se ^ obeh V°*6 z'vh’enje. Zasliševali časa zakoncev je trajalo pre-> iz °b.22- Pa ie dr. Sica Syanje 0je?a U!*ada, kjer je za nadaljeval IrarahinJaret Sa|6Jn Vansco, ki Da 10r Placidi. ‘H L* dr- Sica s' !r za Peljala karabinjerski mu je poma- sedaj opustil proti levičar- >*6rn' dok!nP.arlamen,a'-nim giba-?.slišai v *Ul« tudi dejstvo, da je Je c anov triisovske sek- . °s®bn0 a e' med katerimi je s I 6 Anae?Z0.rnost-'0 obravnaval iz-l* ,0,1Vest;|a .*■'ai31Pisa, moškega, ki _?Ceio Zai dzuz'no Mattei, da ji ' 0^VeS}i| Saf' h'šo. Lampis baje le9ovea, samega Matteia, temveč S ta-S.* Slna Virgilia, ki je isto kdaj '• *'v*ienje v požaru. Ka-| .°teje ZoP od koga je slišal za 2*1 A®? Matteia, ni jasno. Poke0 n®iasen J-ampisa je vsekakor Vjlabinjerjem M.°z 'e tudi Povedal SN Pred ' da zad"ie tablP fiat 5on'SO|Vsko sekc!io par' s, S s: . 0' katere evidenčno dova| IJl,Zabe|aim in jo , WniPreiSk0Va,Ce'P- po- avta ai ™ ugotovili, da je bfl Parlamenta 9n neke levičarske iz- ZVbv ‘v9enip U I Mleren> sta zgu- Sf .tovarišem'delifproti- turt' Si°a ie a 6 pred sekcijo MSI. CoiSilvi° Matt 6S dalj časa zaslišal C1 ie, ra‘tei- sestro obeh žrtev. ^ *%ft***držav- pravd- sovt^anzo TVn° zaslišal sme" iasiffl °i Meo’ o' ga Je ovadil mi‘ k ^ da sta j, Speranza naj bi po- °Pel nieirn T nedeljo zvečer prišla / mlad zvečer pnsia. !*% Achm \ pripadnika «Potere bj °’ M in6 .k? lu Marino Sor- ^'la, gu . .Policija še vedno ni DotM-i.^iserj^R tud?. izslediti film-ba dl 1 Lollov al«^aCCIJla’ ki bi moral boa,’’' »ou. fesll v i® bil aHb!-. sai mladenič trdi, ledeljkorn Vv n^ei med nedeljo in b.°Ha boV d ^racc‘jevem stanova-r- Sica jutri ponovno ^ten j^l^bskegj^6 ,dvr- Viola, namestnik S > *asl* Z,avneSa pravdnika, 4Vltt°na T 31 fašistična bomba-biaJa’ ki j„ la in Maurizia Mu-v n„,: , obtožujejo sodelova- la Sa5ara 3ranllac Murellija >>a«?b>anju ^ ~ V L i-sal iuglasov.' '.kar ^e111 odpotovati po konča niti potrditi ni) i Po katerih naj bi v Grči- «li> odstot mp bal’e nekateri ......iu,llli|it et°vali. Saponara je potrdil, da je njegov varovanec izjavil, da nikakor ni vrgel bombe, ki je usmrtila policijskega agenta Antonia Marina. Murelli se skuša izogniti odgovornosti, češ da je vrgel bombo, ne da bi prej odstranil varovalko. Isto trdi tudi Loi. Viola skuša tudi ugotoviti, kako je Murelli prišel do 52.000 lir, ki jih je imel pri sebi, ko so ga aretirali v Firencah. Fant je bil namreč že več časa brez službe. Popoldne je Viola ponovno zaslišal v zaporu San Vittore Gianluigi-ja Radiceja, mladega fašističnega skrajneža, ki naj bi telefoniral policiji in ji omenil imeni Loia in Murellija v zvezi z umorom agenta Marina. Identificiran tretji atentator na brzec Turin-Rim GENOVA, 19. — Genovski preiskovalci so danes identificirali tudi tretjega atentatorja, ki je sodeloval pri poskusu atentata na brzec Turin — Rim. Gre za 28-letnega Giancarla Rognonija, bivšega odgovornega urednika neonacistične revije «La Fenice», glasila Rauti-jeve organizacije «Ordine nuovo». Proti njemu je genovski preiskovalni sodnik dr. Barile izdal zaporni nalog. Dr. Barile je danes spet zaslišal v genovskem zaporu Maura Marzo-ratija, ki je bil na vlaku skupaj z bombašem. Nicom Azzijem, ko je v toaleti brzca eksplodiral detonator. Po vesteh iz genovskih sodnih krogov kaže, da je Marzorati po- trdil, da je Rognoni vedel za poskus atentata. Kaže tudi, da je peljal Azzija in Marzoratija iz Milana v Pavio, kjer sta atentatorja stopila na vlak. Rognoni je že star znanec milanske policije in je bil vpleten v vrsto atentatov in napadov na predstavnike demokratičnih organizacij. Bil je tudi prijatelj padovskega fašističnega odvetnika Franca Frede, ki je obtožen organizacije pokola v milanski Kmečki banki. Mladenič je izginil takoj po propadlem poskusu atentata. Preiskovalci domnevajo, da se sedaj skriva v Liguriji. RIM, 19. — Danes zjutraj je bil odpuščen iz rimske bolnišnice Sari Giovanni kvestor Angelo Mangano. Kot je znano je bil policijski funkcionar ranjen 5. aprila pred svojo vilo v Ul. Tor Tre Teste skupaj z apuntatom javne varnosti Dome-nicom Casello. TISKOVNA KONFERENCA NA BRIONIH Kancler Brandt zaključil yradni d©l obiska v SFRJ Poudarjena pomembna vloga politike neuvrščenosti pri utrditvi miru v Evropi Pozitivna osena pogovorov med Brandtom in Titom ■ Tito povabljen v Zah. Nemčijo (Od našega dopisnika) i rodna vprašanja, med njimi tudi BRIONI, 19. - Na Brionih so se I vprašanje mednarodne monetarne danes končali jugoslovansko - za- j reforme in svetovne nelikvidnosti, hodnonemški razgovori, na katerih ! V sporočilu, ki je bilo objavlje-so z jugoslovanske strani poleg jn0 P° razgovorih se ugotavlja, da predsednika Tita sodelovali član '■50 k ugodnemu razvoju odnosov pri- sveta federacije Edvard Kardelj, predsednik zveznega izvršnega sveta Džema! Bijedič. zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič. predsednik izvršnega sveta Hrvaške dr. Ivo Perišin in druge osebnosti, z zahednonemške strani pa poleg kanclerja Brandta, veleposlanik Zahodne Nemčije v Beogradu Joeni-che' in člani Brandtovega spremstva. Po razgovorih je Tito povabil Brandta na kratek izlet na otok Vanga, kjer sta Tito in njegova soproga priredila za svoja gosta in osebnosti, ki so se ude’ežile današnjih razgovorov, intimno kosilo. V današnjih razgovonn so oorav-navali vsa vprašanja medsebojnih odnosov, med njimi tudi vprašanja odškodnine žrtvam druge svetovne vojne in onemogočanja teroristične dejavnosti proti Jugoslaviji v Zahodni Nemčiji ter aktualna medna- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniHrTiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GROBA KRŠITEV PARIŠKEGA MIROVNEGA SPORAZUMA IN DODATKIH PROTOKOLOV ZDA začasno prekinile odstranjevanje min iz severnovietnamskih teritorialnih veda Hanci: tako ravnanje dokazuje, da ZDA hočejo vsiliti indokitajskim narodom svoj neokolonializem - Kamboška opozicija noče sodelovati v višjem političnem svetu HANOI, 19. — ZDA so spet grobo kršile določila pariškega mirovnega sporazuma: z enostransko odločitvijo so v torek odredile prekinitev odstranjevanja min iz severnovietnamskih teritorialnih voda. Vest je prva sporočila hanoj-ska tiskovna agencija, pozneje pa jo je potrdil tudi predstavnik Pentagona. Kot je poudarilo severnovietnam-sko zunanje ministrstvo v svoji današnji izjavi so ZDA s to odločitvijo grobo kršile drugi člen pariškega mirovnega sporazuma in do datne protokole o odstranitvi in razstrelitvi min v severnovietnamskih teritorialnih vodah. V svoji' noti Hanoi poudarja, da je Severni Vietnam doslej sprejel vse ukrepe, da bi omogočil nemoten potek akcije za odstranjevanje min, kljub temu pa so tehniki ameriške vojske doslej razstrelili le tri mine. Po izjavi severnovietnamskega ministrstva hočejo ZDA s takim početjem nadaljevati blokado severnovietnamskih pristanišč. Dokument nadalje poudarja, da ta odločitev sovpada s stopnjeva- njem ameriških vojaških operacij v Kambodži in z začetkom bombnih napadov na Laos. V ta okvir se vključuje tudi ameriško prigovarjanje saigonskemu režimu naj napade južnovietnamska področja, ki so pod nadzorstvom začasne revolucionarne vlade. Tako ravnanje, poudarja dokument, dokazuje, da se ZDA nočejo odpovedati vojaškemu posegu v Indokini in hočejo vsiliti Južnemu Vietnamu, Kambodži in Laosu svoj neokolonializem. Hanoiska nota opozarja Washmg-ton, da si bo moral prevzeti odgovornost za svoje akcije in odločno obsoja to grobo kršitev mirovnega sporazuma. Dokument nadalje zahteva naj ZDA spoštujejo svoje obveze in naj odstranijo vse mine iz severnovietnamskih teritorialnih voda, hkrati pa naj se strogo držijo določil pariškega mirovnega sporazuma. Kot smo že omenili je predstavnik Pentagona Jerry Friedheim potrdil, da so ameriške specializirane čete dobile ukaz naj prekinejo akcijo za odstranjevanje min. Ukrep fMIIIIIHI|||||||||||||||||l„|||||||||l||m|||||||„„,||,|,n„||„,||||„|I1|,||I|||t||||||||||||||m|||I||||||||I|m|1I|m|m|||||||||||| ^HjPOZIV FEDERACIJE CGIL-CISL-UIL Proslava 1. maja bo enotna v duhu odporniškega gibanja vraln°St sta^ sindikalnih organizacij do nevarnosti desničarskega pre-^ ^ Stva " Podpisan sporazum o pogodbi kovinarjev zasebnega sektorja °rganizar'; ^el;0iS bodo sin' gotovosti političnega položaja ' 1P zaradi brezbrižnosti vlade. skupno pro-Praznik 1, maja. fflestih bodo javne - i —cusra k?terih bodo spre-. m?'kl federacije CG SCtialpi tainu^’ kConkretoo bodo O (CGČPE v ama (CGIL>-V v fioloeni MVanra (UIL) g°-^5 0rvi mfi\ Naaplju to Rimu. ftodo delaje ^ederac|ia pbja- ?la Gasila ir, iCepl’ a istočasno &tevi). ehotni i ^b..kontoderacij iz- traipri kater;ler!f tudi <' v PROPAGANDNA PONUDBA izredni popusti na vse zofe in fotelje za salone tudi po naročilu samo še DANES in JUTRI pohištvo ce 82. & Ul. Settefontane 58, stalna razst»»a ŽERJAL Ul. Madonnina V »Kraški galeriji« razstava slikarja Jožeta Cesarja. gVOja V galeriji Rossoni razstavU^ go- deta slovenski slikar S (ride|'e dina, ki je pripravil ka tje in olj. V glavnem gre za pokrajine. jProfl* V Tržaški knjigarni, UL s^ezi£jeriJ čiška štev. 20, razstavlja Švara. ^pia' V umetniški galeriji *pa -a Jela bo Jože Ciuha razstavljal do 4. maja. Včeraj-danes Danes, PETEK, 2»- 8prU* BOŽIDAR. * Sonce vzide ob 5.11 & ^ ^ U 18.57 — Dolžina dneva i- ob V na vzide ob 22.21 in za ^ Jutri, SOBOTA, -M-*1* Vreme včeraj: najvišja š 14,7, najnižja 9,5, ob ■ stan0' pinj, zračni pritisk 10 ^^ni, ^ ten, veter 6 km na uro, p0oblacf^r3 74 - odstotna, nebo 3/ jg^jpera* ROJSTVA IN SMRTI y Trs*0 Dne 19. aprila «73 se 0$^ rodilo 10 otrok, umr 0 rjoVanns . UMRLI SO: 60-letoa D^ sic vd. Cerebuch, 54-letru ^to«, ^[Morski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 20. aprila 1978 prijetno sonce privablja na plan sedaj, začele i!1 sredni .POIlovno začelo prijetno greti in je privabilo, posebno bo v |„||'<'| in a"? .zdravstvena služba v ^ tap]jp • s°lski otroci še čakajo . fo tv,. !e.pr°ti otroški paralizi. J*jčili in diskusiji so za- cŠalistom rsl!n’e s P°ziv°m KPI ^Ptokrat^ VenBki skupnosti, so- ^uSstianom m levičarskim de~ občin tda Se sestavi nova, ginjena stavka i !varni Coca-Cola m!9 Prf p‘toyarne SIBET Coca-I, napoV6ri°!eku 80 včeraj preki-(jfj.^kfep „ 0 celodnevno stavko. čas° 2 vori^tSpreie^ zat°, ker je talega snnttV0® tovarne d« za-jih^ PristaMUrna’ Vodstvo je t>o 3e,v Preiširu11^ Pogajanja, ki vSBn.°.btlovitvB njlk dneb odklanjalo. poJ*11 zahtev Pogajanj v zvezi z SK boVr'’ki so j* delavci bodnji tedei^Sekakor Pnišlo šele • Vm —------ sporoča. da bo-delo ' apnla zaradi polpraz-P^Jetia odp^6ga urnika vsi uradi p^samo od 7.30 do 10.30. ^[aiiovitcv pokrajinske ^racije jv5rskih klavcev fekv® TrguSOpna pndikalnem sede-Oel^linsko Gl°vanni ustanovili CppVcev ;n taderacijo tiskarskih So ’ Cist uslužbencev papirnic t6> uLS, UIL' Na ^ji, ki tti6hr.ajinskih „lk P^stavniki v'--1’ a alOnih uPravnih odborov al’ uslužbence i Ustanru7n-ZPenSev» so izglaso-bti^torn ,1 Politični dokument, sv°i° Pri- sko °sti. tlnnn delovanje v duhu član federacLoVni odbor P°krajin-tt0 °y- Po deset sestavJia trideset šh, Slr,dikain„ et za vsako posamez- ° * SestajdKietlLoTvajni' ^iovanje policije IržaSeCa marCa sS^atf kvestura in rajonski ko-°blast? q9marc,a 1973 prijavili š! 2akonika njP5e,krškov kazertske-V6 ^ebtie Dr,6i,d iuh so najštevilnej- * o£lkOV prometnega pra-rednosti 1 so ukradenega blaga a nad 10 milijonov lir. S"irtn ------------ bes,J * Posledice K^a 0HCne9a padca «l°SnicePieS^m oddelku splošne *Ut ■ a Mern y,ceraj zjutraj umrla Biagini d' Z°r-v dobrim m11 35' ženska se je tadll03* sPalm™fSe|?em ponesrečila 2 ria'., Zdravnik’ kjer. Je nerodno boln--1 uirn nv,?1 so. ji P° prevozu gttei.Oico ugnfn™,0*3’10™ v splošno O106 in fn0t!Vlll.zl°m desne ste- 'bese8•,prognozoPntl3eli na zdravlje-si >6c’h. K|; ,° okrevanja v treh Šš ,Butova ni zdravniški negi pa *bvi0tIla: naši °F°mogla od hude' firal ie ženska Izjava pokrajinske sindikalne federacije V poročilu, ki ga je izdala pokrajinska sindikalna federacija CG IL, CISL in UIL, je izrečena ostra obsodba nad zločinskimi dejanji v Milanu in Rimu, s katerimi skušajo fašistične sile ustvarjati ozračje napetosti in strahu, da bi izpodkopale demokratične vrednote. Pokrajinska federacija poziva zato vse delavce na budnost in izraza sožalje za tragično smrt agenta javne varnosti v Milanu ter za žrtve nečloveškega atentata v Rimu. Prefektura odvzela vozniška dovoljenja Prejšnjega marca je tržaška prefektura začasno odvzela vozniška dovoljenja naslednjim šoferjem, ki so povzročili hude prometne nesreče: Bruno Cesca (12 mesecev) Fiorenzo Dona (12 mesecev), Giorgio Fanni (9 mesecev), Claudio Brigida (6 mesecev), Giulio De lise (6 mesecev), Rita Rtspoli (6 mesecev), Ugo In-drigo (3 rpesece), .Antonjo Vivoda (2 meseca) in Onesto Bodigoi (en mesec). Poleg tega so Giuseppu Vittoriu odvzeli vozniško dovoljenje za'dva meseca zaradi številnih prekrškov, štirim voznikom so odvzeli dovoljenje zaradi nesposobnosti za vožnjo, nadaljnjim sedmim pa so ga odvzeli, ker se niso podvrgli občasnemu izpitu o sposobnosti za vožnjo. Fotografski natečaj na temo «kruške hiše» Ljubiteljem fotografske umetnosti in predvsem Krasa ter njegovih značilnosti se v teh dneh ponuja velika priložnost. Fotoamaler-ski krožek Pristaniške ustanove prireja pod pokroviteljstvom podjetja Seboflez fotografski natečaj na temo «Kraška hiša in njeni ašpek-ti». Natečaja se lahko udeležijo vsi fotoamaterji in poklicni fotografi naše dežele. Fotografije, v črnobeli tehniki, morajo poslati prilepljene na beli lepenki formata 70X100 najkasneje do 1. junija 1973 na naslov: Circolo Ente Porto Stazione Marittima 34100 Trst. Pošiljki morajo obenem priložiti tisoč Ur vpisnine. Glede motivov je izbira prosta. , Fotografi bodo v svojih de ih po-! leg zunanjih aspektov kraške hiše | lahko prikazali tudi njihovo notranjost in sploh vse značilnosti, ki zadevajo okolje kraške hiše. Dovoljene so tudi fotografije, ki so bile posnete na jugoslovanski strani Krasa. Dela, ki bodo razstavljena, od četrtka, 21. junija, do 1. julija, v glavni dvorani. Pristaniške ustanove, bo ocenila petčlanska strokovna komisija. V tem okviru so predvidene tudi bogate nagrade. Zmagovalec bor prejel ~za nagrado fotografski material na izbiro v vrednosti 50 tisoč Ur. Za drugo mesto je predviden fotografski material v vrednosti 30 tisoč lir, za tretje pa material v vrednosti 20 tisoč lir. težaven položaj najemnikov stanovanj, katerim lastniki groze z izgoni in zahtevajo stalno višje najemnine ter s tem krše obstoječe predpise. Prefekt je zagotovil,, da bo opozoril ustrezne urade ter podčrtal važno socialno vlogo, ki jo vrši omenjeno združenje. Izdatki za razsvetljavo in številna popravila ŠTEVILNA UPRAVNA VPRAŠANJA NA SEJI OBČINSKEGA ODBORA V kratkem bodo objavili sezname davkoplačevalcev družinskega davka za leto 1973 Tržaški občinski odbor je na svo- upravičencev, ki mu je obrazložilo ji zadnji seji razpravljal o števil- ‘ nih vprašanjih upravnega značaja. Sklenili so, da lahko zavod Burlo Garofolo in dr. Alessandro e A-glaia de Manussi zgradi poslopje za socialno medicino in oddelek za ginekologijo ter pri tem presežejo gradbene standarde. Ta sklep mora odobriti nadzorništvo za spomeniško varstvo in bo o njem dokončno sklepal občinski svet. Na predlog odbornika za javna dela Verze je odbor odobril izdatek 13 milijonov lir za razsvetljavo in električne naprave srednje šole na Čampi Elisi. Odbornik za osebje Vascotto je predlagal, da se prizna začasno zaposlenim delavcem razdobje zaposlitve od 1. julija 1970 in različne kvalifikacije, da se lahko dokončno uredi njih prejemke. Odbor je nato odobril nakup rastlin in drugega materiala za ureditev parkov in drevoredov. Poleg tega so kupili posode iz steklenih vlaken za napravo za čiščenje vode. Za ureditev športnih naprav so o-dobrili izdatek za nakup materiala v višini 4 milijonov lir. Za občinski stadion «Pino Gre-zar» so odobrili nakup amplifika-toria za popolno ozvočenje stadiona. Odobrili so nakup električnih naprav za razsvetljavo botaničnega vrta in varnostne svetlobne naprave v morskem muzeju. Na predlog odbornika Del Tutta so sklenili, da bodo del posojila v višini 120 milijonov lir porabili za popravo vhoda v pokriti bazen, ureditev telovadnice v rikrea-toriju De Amicis, popravitev stavbe knjižnice in naravoslovnega muzeja, popravilo strehe na srednji šoli «A. M. Slomšek», ureditev higienskih naprav v otroškem vrtcu ONAlRC v Ul. Ruggero Manna in ureditev higienskih naprav ter nekaterih učilnic na starem sedežu tehničnega zavoda «Volta». Popravili bodo streho oratorija v Križu in naprave za dabavljanje vode in plina v hišah IACP na Opčinah. Končno so na predlog podžupana Lorize odobrili davčne sezname za leto 1973, ki jih bodo objavili v prihodnjih dneh. ria, ki sta v svojem življenju tudi j špediterskih tvrdkah. V odboru so v težkih okoliščinah vedno izpriča- j Morocutti, DelTOrco, Thomann, Bala svoje protifašistično mišljenje. | stiani. Dal Pont. Silvestri in .Spa-Glede dogodkov teh dni je dejal, da' no. Po dvednevni stavki bodo našo hoteli fašisti v Milanu ponoviti daljevali borbo za dosego nove de-nerede iz Regg.io Calabrie. Treba lovne pogodbe skupno s šoferji je izvajati ustavo in že v zamet- , tovornjakov in drugih težkih vozil. ku uničiti fašizem. Poietto je pred-! ----------- lagal da bi se pokrajinski svet! Goričanka bo prvič v zgodovini pridružil peticiji 0 prepovedi fašisti- namiznega tenisa nastopila na drenih organizacij, ki jo v vsedržav- žavnem finalu tekmovanja v tem nem merilu predlaga ANPI. Enako športu, ki ga prireja CSI v Avel-cbsodbo je izrekel liberalec Lugnani i linu od 27 do 29 aprila. To je Provokatorski govor fašista Co-1 schine je vzbudil proteste vseh svetovalcev. Ko je dejal, da niso fa- i šisti krivi za milanske dogodke, so se njegovim besedam glasno uprli Poietto, Waltritsch, Marizza in Cian. Nato' so svetovalci na Wa!tritsc.hov predlog v znak protesta zapustili dvorano in fašist je nadaljeval svoj govor .... praznini. Socialist Semola je v obsodbi dogodkov orisal razvoj fašizma v prvi svetovni vojni in njegov nasilni značaj. Danes hoče fašizem, da bi v Italiji spet zavladal teror, zato ga moramo že v začetku svojega pohoda streti. Demokristjan Cian je omenil obisk dijakov v tržaški Rižarni in dejal, da je treba mladino vzgajati v protifašističnem duhu. US Azzurra, ki je letos deželna prvakinja društev CSI. V torek na pokrajini proslava 25. aprila Včeraj smo poročali o obisku goriških dijakov v tržaški Rižarni, ki ga je priredila pokrajinska u-prava. V okviru spominskih svečanosti ob prazniku odporništva 25. aprila bo pokrajinska uprava priredila v torek, 24. aprila ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta spominsko svečanost, na kateri bo govoril prof. Arturo Toso iz Vidma. LTro prej bodo predstavniki pokrajinske uprave položili venca pred spomenik padlim na glavnem pokopališču in pred spominsko ploščo internirancem v židovski sinagogi. Ob razstavi Jožeta Cesarja v umetnostni galeriji «11 torchio» Te dni je razstavljal svoja novejša dela v goriški umetnostni galeriji Ki TorcL:o» tržaški slikar Jože Cesar. Gre za šestnajst platen s trojno motiviko: pokrajina, portret in tihožitje. Če se ne motim, je to njegova prva samostojna razstava v Gorici. In tudi pri skupnih razstavah slovenskih slikarjev mi ni znano, da bi on tu sodeloval. Torej «krst-na» predstava 66-letnega slovenskega slikarja v Gorici. Škoda, da se tako pozno oglaša. Lahko bi naštel imena starejših in še posebno mlajših tržaških slikarjev, ki so se oglašali v Gorici. In Goričani so jih bili veseli, da so jih smeli spoznavati. Cesarjev opus, ki pomeni vsakomur lahko razumljivo govorico, bi Goričane prav gotovo navduševal, saj bi jim pomagal posredovati likovno «zgodbo» o tržaškem slikarstvu v zadnjem pet-desetletju. Pustimo to. Ko stopiš v galerijo, ti v prvem trenutku Cesarjeva platna prikličejo v spomin velike evropske mojstre (dejal bi filozofe) kolorizma polpretekle dobe: tako Gauguinovo simbolično vsebino, tako Cezannovo vero v trdno skladnost narave, tu pa tam tudi Munchov nemir. že dejstvo, da je slikar ostal pri platnu, človeka prijetno prese- neti, saj je ta «podlaga» danes že prava redkost. Še bolj pa prevzame obiskovalca, ko ugotovi, s kakšno zavzetostjo in prepričljivostjo izpoveduje slikar svoj zagovor narave, dejal bi, svojo vero v elementarno resničnost narave, v kateri naj bi tudi človek srečal svojo resničnost. Slikar v klasičnem pomenu besede se Cesar poslužuje izključno barv. Te so se posebej zgovorne, ker so enostavne in zato tem bolj bistvene. Vsako najmanjše prelivanje je nedopustno, saj bi izzvenelo v ohlapnosti. V tej poenostavljeni burnosti barv pa se dogaja ravno narobe: pokrajinski izrezi so tako temeljiti, da komaj zdržijo v odmerjenem jim prostoru. Ista psihološka poglobitev pri portretih (izmed teh sta še posebej posrečena dva — ženska) in pri tihožitjih. Ob tej Cesarjevi razstavi ima človek vtis, da ima pred seboj postavo zelo podobno oni G. A. Kosa, ki je šel prav tako samostojno in pokončno mimo raznih «iz-mov», pa se je kljub temu v izraznem pogledu neprestano v sebi presnavljal. imiiiiiiiiiiiiiiiiimtiimiiiiiuimiiiiiiiiiiimimiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||i,i|iiii* RIMSKA BIROKRACIJA MEČE POLENA POD NOGE... k vedno težave in zavlačevanja zaradi železniških tovorov skozi Gorico Blago iz tretjih držav ne bi smelo v tržaško pristanišče - Naprave na goriškem kolodvoru so že pripravljene - Interpelacije poslancev KPI in KD Ballarin in D’Alessio) poslala iste-' mu ministru interpelacijo, v kateri zahtevajo pojasnila zakaj ni prišlo do dovoljenja za tovrstni promet Pred nekaj dnevi sta podobno in- Leta j.n leta zahtevamo v Gori-Tudi Ferletičeva (SDZ) je ostro ci. da bi ravnateljstvo državnih že- obsodila fašistično divjanje ter de- lezmc izdal° dovoljenje za uspo- jala, da je naše prebivalstvo veli- : sobljenje goriškega kolodvora in že-ko pretrpelo zaradi fašizma. Ena- iezniške zveze med Gorico in No-ko obsodbo so izrekli še svetovalci j vo Gorico za promet s tretjimi dr- Zorzenon (PSDT), Marassj (KPI) žavami. Kljub tem prizadevanjem, ternelacijo vložila tudi demokri- kljub številnim 'obljubam, m j im te stlnska poslanca Marocco in viirurn dokazom, da je goriški ko- i Floret. lodvor dejansko Usposobljen za tak j Nekateri odgovorni ljudje se to-promet, v Rimu in tudi v Trstu j rej z Gorico igračkajo. Na eni mečejo vsak dan nova polena pod strani vemo, da so jugoslovanske noge. Ko so pred k ti, na pritisk - tukajšnjih gospodarskih in politično - upravnih krogov, po določe- siancev (Menichino, Lizzero. Škerk, polago imamo osebje in carinike, v ---' Pontebi in na Proseku pa morajo vlaki čakati tudi po več dni zara- in Marizza (KPI) Po diskusiji so svetovalci odobrili protifašistično resolucijo. Na tajni seji, ki je trajala celi dve uri, je nato pokrajinski svet imenoval novega ravnatelja umobolnice. S 14 glasovi je bil izvoljen prof. Eugenio Pasqui, sedanji ravnatelj umobolnice v Benetkah. O- \ nem času spet uvedli promet po sem glasov je dobil prof. Agosti- : železnici med Gorico in Novo Go-no Pirella, sedanji ravnatelj urno- j rico ,sta se obe železniški direkci-bolnice v Arezzu in nekdanji pri- j ji domenili, da bodo tod prevažali marij v goriški umobolnici. Epa samo" ,bla8° Poizvedeno v Italiji .-<■1 — • i *i_ ti rr ■ , ■ n amonionn «7 . Ti i 1 o Triin ir« glasovnica je bila bela. Komunisti in socialisti so nam po končani seji izjavili, da šo glasovali za prof. Pirello, V Špetru ob Soči bodo proslavili 25. april 25. april, dan odporništva, bodo počastili tudi v Špetru ob Soči, kjer bo ob 11. uri na Trgu del Popolo govoril poslanec Paolo Šema iz Trsta o pomenu tega dneva. Pozneje bodo na občini odkrili stensko risbo, ki so jo izvršili nekateri goriški umetniki, na kateri so posneti trenutki trdega boja za svobodo. • Prefekt Miccli je včeraj sprejel predsedstvo Združenja stanovanjskih Naravna smrt dveh upokojencev Osebje Rdečega križa ter agenti javne varnosti so morali včeraj poseči v dveh primerih smrti. V obeh primerih je šlo za naravno smrt starejših oseb. V jutranjih urah je telefoniral Rdečemu križu nečak 62-letne upokojenke Olge Lenardon iz Ul. Pinguente 2 in povedal, da je malo prej obiskal svojo teto. Ker se ni dolgo odzvala njegovemu trkanju, je s pomožnimi ključi odklenil stanovanjska vrata in vstopil. Lenardonovo je našel v spalnici. Sprva je milisl, da spi, a je kaj kmalu z grozo spoznal, da je mrtva. Ležala je negibno in obšla jo je že tista značilna bledica. Zdravnik Rdečega križa dr. Can-ciani je po pregledu trupla izjavil, da je smrt nastopila najbrž zaradi srčne kapi. Podobna groza je včeraj okrog 18. ure obšla tudi 44-letno občinsko asistentko Antonio Haller por. Radoico iz Ul. Grandi 4. Ženska po svoji službeni dolžnosti obiskuje obnemogle starčke in jim streže. Včeraj je obiskala 73-letnega upokojenca Bortola Alujevicha iz Ul. Fonda 12. Ker je imela ključe njegovega stanovanja in misleč, da ga ni doma, je vstopila v stanovanj. Skozi priprta kuhinjska vrata je tedaj zagledal Alujevicha, ki je ležal na tleh v mlaki krvi, ki mu je pritekla iz ust. Nemudoma je obvestila agente javne varnosti in osebje Rdečega križa, ki so ugotovili, da je priletni upokojenec umrl zaradi srčne kapi Moški je namreč dolgo vrsto let bolehal za tuberkulozo :n želodčimi motnjami in včeraj se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo. Pokojnikovo truplo so z dovoljenjem državnega pravdnika dr D’Onofria odpeljali v mrtvašnico splošne bol nišnice, kjer je na razpolago sod nim oblastem. Delovanje posameznih sindikatov CISL V Gorici ie bil pokrajinski kongres sindikata kemičnih delavcev CISL. Izvolili so delegate na pokrajinski kongres CISL, ki bo maja meseca. Prisotni so bili zastopniki tovarn NesLPack, Tec-Friuli, Fiocco iz Podgore in manjših obratov. Izvolili so tudi novi odbor: tajnik je Franco Greco. Prav tako je bil tudi kongres namenjeno v Jugoslavijo in obratno. Čez Gorico ni smelo iti jugoslovansko blago namenjeno 'hipi -v Francijo, niti blago iz Madžarske namenjeno v Italijo, prav tako ne blago proizvedeno v Italiji in namenjeno v Romunijo. V Gorici in v Novi Gorici pa so si zainteresirani krogi prizadevali, da bi to omejitev odpravili in da bi bila tudi ta železniška povezava usposobljena za tako imenovani promet s tretjimi državami. Kolodvora v Novi Gorici in v Gorici sta zmožna sprejeti večji promet. To je bilo večkrat dokazano. To pred več leti, ko so bile v vsej Furlaniji hude poplave in so ves promet iz Avstrije v Italijo preusmerili na našo progo. Tako je bilo, ko so popravljali železniški most pri Dogniji v bližini Pontebe. Prav tako je bilo ko ni bilo moč zaradi bolezni prevažati blaga in živine čez mejo po železnici Sežana - Prosek. Železniški prehod pri Gorici in na jugoslovanski strani soška železnica sta dokazala, da je prevažanje večjih tovorov po tej poti ne le možno, marveč celo razbremeni ozka grla na Proseku in v Pontebi. Ob nedavnem obisku ministra za prevoze Alda Bozzija v Gorici so ga zastopniki trgovinske zbornice in drugih ustanov seznanili s tem vprašanjem. Minister je seveda obljubil svoje zanimanje. Konec marca je skupina komunističnih po- železnice pripravljene takoj dovoliti prehod blaga namenjenega tretjim državam, na drugi vemo tudi, da hoče sedaj železniška direkcija v Rimu dovoliti čez goriški kolodvor samo prehod tistega blaga, ki rje bi bilo namenjeno tržaškemu pristanišču. To je navaden izgovor, da se Gorici dovoljenja za te prevoze ne da. Vprašamo se_kakšho’lkodo' bT imelo tržaško pristanišče ali italijanske železnice, če bi blago prihajalo v pristanišče v Trst čez goriški prehod in ne čez proseškega ali pontebskega. V Gorici so na kolodvoru naprave proste, na raz- di prenatrpanosti železnice. Zaradi pomanjkanja tega dovoljenja ne trpi samo gospodarstvo Gorice. marveč tudi tisto vse dežele in države, saj mora blago čakati na natrpanih progah več dni. Urnik trgovin za praznike Goriška zveza trgovcev javlja, da bo ob priliki velikonočnih praznikov veljal naslednji urnik trgovin. V soboto bodo lahko trgovci imeli zvečer odprto čez uro, mes niče bodo odprte tudi popoldne. V nedeljo, za Veliko noč, bodo vse frgovme'zaprte." Na velikonočni ponedeljek bodo v dopoldanskih urah odprte pekarne, mlekarne in cvetličarne. V sredo, 25. aprila pa bodo dopoldne odprte mlekarne, pekarne, vse ostale trgovine pa bodo zaprte. Obvestilo izletnikom na Malto in v Tunis Vse udeležence tradicionalnega izleta »Primorskega dnevnika* na Malto in v Tunis obveščamo, da bo odhod iz Trsta v Pulj. kjer se bomo vkrcali na ladjo, v soboto, 28. aprila ob 13. uri z avtobusi izpred sodnijske palače na Foru Ulpianu. Izletniki iz Gorice pridejo v Trst z lastnimi sredstvi. Izletnike prosimo, da od torka 24. t. m. dalje dvignejo pri vra tarju Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi G podrobne programe in vozovnice. iiiiimiiuiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiimiiiiiiiiiiiimimimiiiimmiiiimimmiiiimiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiimuii ŠTEVILNE CESTNE NESREČE Zaradi avtostoparja trčenje dveh avtomobilov Dve nesreči pri prehodu Rdeča hiša Včeraj zjutraj se je v Ul. CJdine i letni trgovec Aidermo Bressan iz v Gradišču pripetila huda nesreča, j Gradišča. Zaradi visoke hitrosti o- pri kateri se je ponesrečil 32-1 etni1‘ J—- mehanik iz Medeje Alfieri Dimarc, katerega so sprejeli v goriško splošno bolnišnico s pridržano prognozo zaradi močnega možganskega pretresa. Dimarc se je približno ob 9.50 vozil v svojem avtomobilu GO 45713 po Ul. Udine v Gradišču, ko je od daleč videl nekoga, ki je štopal. Zaradi precejšnje hitrosti je mož hitro zavrl avto, dia bi pobral štoparja. Za njim pa je vozil 49- Maketa nove gluhonemnice beh vozil ni drugi utegnil zaustaviti svojega avta in tako silovito trčil v vozilo Dimarca. Pri trčenju je bil hudo ranjen mehanik, ki so ga takoj z rešilcem prepeljali v mestno bolnišnico, kjer ie njegovo stanje precej resno. Na Majni ci se je ponesrečil 60-letni upokojenec iz Gradišča Alessandro Bergamasoo, ki se bo v bolnišnici zdravil 10 dni zaradi lažjega udarca v glavo. Pri Rdeči hiši je prejšnji dan prišlo do ponovnega trčenja dveh avtomobilov. Tokrat gre za enega iz Jugoslavije, v katerem se je vozila 19-letna gospodinja z Vogrskega Zdenka Ipavec ter drugega z goriško registracijo, v katerem sta bili 32-letna gospodinja Gianfranca Bertogna por. Bertoli in 52-letna Vittoria Pahor por. De Bartolo-mei. Vse tri ženske so sprejeli v splošno bolnišnico s prognozo o-krevanja v nekaj dneh. Na jugoslovanski strani Rdeče hiše se je ponesrečil šofer, 32-letni Adriano Furlan iz UL Dei Gelsi 14, ki se bo zdravil v splošni bolnišnici nekaj dni zaradi udarca v glavo. Mož je namreč padel s kabine svojega tovornjaka. • Vodstvo ENAL javlja, da so v Gorici, Ulica Montesanto 73 odprli strelišče za karabine in pištole kal. 4,5. Vaj se lahko vsako popoldne, od 15. do 19. ure, udeležijo samo člani Unione italiana tiro a segno. Podrobnejše informacije in vpis na sedežu ENAL, Korzo Verdi 115 v uradnih urah. Manj avtobusov v prazničnih dneh Avtobusno podjetje Ribi javlja vozni red svojih avtobusov ob priliki bližnjih praznikov. V nedeljo, 23. aprila, na Veliko noč, bodo avtobusi vozili na naslednjih progah z naslednjim voznim redom: GORICA — MILAN: običajni vozni red. GORICA - GRADEŽ: iz Gorice ob 13.30 in ob 19.30, iz Gradeža ob 12.15 in ob 18.15. GORICA - GRADIŠČE - TRŽIČ: iz Gorice ob 8., 12.30, 15. in 19. uri, iz Tržiča ob 9., 13.30, 16. in 20.10. GRADEŽ - TRST: iz Gradeža ob 6.30, 8., 13.30 in 18. uri, ’z Tr sta ob 8.15, 13., 17.45 in 19.30. Vse ostale proge so ta dan ukinjene. Na velikonočni ponedeljek bo na vseh progah veljal običajni praznični vozni red. Razstave V galeriji modeme umetnosti «11 Torchio* v Ul. Mamelli 6, razstavlja svoja dela tržaški slikar Jože Cesar. Razstava, ki si jo lahko ogledate vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure, bo odprta do jutri, 21. aprila. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da priredi na velikonočni ponedeljek popoldanski izJet k izviru Hublja in v Ajdovščino. Večerjo, srečolov in zabavo bodo imeli v starem hotelu Planika v Ajdovščini. Za to priliko bo SPD dalo na razpolago avtobus. Pohod iz Ajdovščine do izvira Hublja bo vsi t* z eno prisotnostjo «Planinstvo in spori za vsakogar*. Organizator obvešča, 'i* če ne bo avtobus ves zaseden bc izlet odpadel. Vpisovanje na sedežu SFD, Ul. Malta 2, tel. 2495 JCino Na naši sliki vidimo maketo zgradbe nove gluhonemnice, ki jo namerava goriška pokrajinska uprava zgraditi v Ulici Terza Armata. V novi gluhonemnici, ki bo najmo- derneje opremljena, bo prostora za I kazala 300.000.000 lir, potrebno pa ofn _ 1 1 • . i r 1 : _ J,-. 1-.^. ,rr n /-% rfr* O Fo\ 7 ča OTI. sto deklic in dečkov iz vse de žele, kii bodo tu dobili potrebno šolsko in strokovno vzgojo. Za glu-honemnnico je deželna uprava že na- bo verjetno za dograditev še, enkrat toliko denarja. Z deli bodo najbrž pričeli že proti koncu tega leta. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Daniele Augusti, Paola Missio, Gianluca Gregorig, Gianluea Drigo, Laura Romanzin, Enrico Gar-dina. Prispevki Namesto cvetja na grob pokojne Mirande Ščurk por. Waltritsch daruje družina Primožič 10.000 lir za Dijaški dom. V isti namen darujeta Aldo in Adri-jana Bavcon 6.000 lir za Slovensko planinsko društvo in 4.000 lir za športno združenje Dom. Gorica VERDI 17.15—22.00 «L’ultimo tango a Parigi*. M. Schneider in M. Bran-do. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. CORSO Danes zaprto. CENTRALE 17.15—21.30 «La collera di Dio». R. Heyworth in R. Mit-chum. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «1 falehi attaccano all alba». P. Brown in R. Jason. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Jutri ob 17.15—22.00 «Fratello homo, sorella bona*. C. Nel! in S. Leonardi. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO Danes zaprto. EXCELSIOR Danes zaprto. PRINCIPE Danes zaprto. Mova Gorico SOČA «Ljubimci in drugi tujci*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Perverzna zgodba*, ameriško italijanski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE Prosto. RENČE «Rdeči gusar*, ameriški barvni film — ob 19.30. TRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORIC Danes ves dan in ponoči ie deti lekarna Tavasani, Korzo Italija tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolč, UL 1. maja. tel. 73328. PRIMORSKI DNEVNIK 4 20. aprila it' | j 1 ■■iHr iiiBlSiil llllll ■ — mm m gns MH w—tu— ■H&iaan POENOSTAVITEV DIPLOMACIJE Poglavarji držav v • • se srečujejo namesto ministrov Ob skorajšnjem dvakratnem srečanju Nixona in Pompidouja - Popoln neuspeh razgovorov med ministri za poljedelstvo obeh držav Potovanja in srečanja znanih ministrov postajajo vse redkejša, sestanki med poglavarji držav vse pogostejši. Nixon in Pompidou bosta v teku tega leta dvakra potrdila to pravilo. Najprej se bosta sestala konec junija in v začetku julija, in sicer tako, da ne bo to «ne v Franciji ne v Združenih državah*. Nato bo ameriški predsednik na jesen, ob priložnosti svojega potovanja v Evropo, uradni gost Pariza. Sicer sta se poglavarja obeh dežel že sestala na »nevtralnem o-zemlju», ko sta se 1. 1971 srečala na Azorih, na pol poti med obema kontinentoma. Takrat so monetarna vprašanja predstavljala poglavitni problem. To pot bo na vrsti zunanja trgovina, a še zlasti vprašanje komercialnih odnosov med «deveterico» in ZDA. Ker je to danes vprašanje številka ena. Zakaj zadnji čas je bilo na relaciji Pariz - Washington mnogo manjših in večjih spopadov okrog teh problemov, rekli bi nekako, da so koncepcije daleč od tega, d abi bile uglašene. Amerikanci so za liberalizem v trgovini, vtem ko Francozi ogorčeno branijo prednosti, ki jim jih daje Evropska ekonomska skupnost kot poglavitnemu poljedelskemu proizvajalcu. Če bi se Nixon in Pompidou pogovarjala, kot sta to storila njuna ministra za poljedelstvo prejšnji teden v Parizu, potem bi njun dialog ostal brez uspeha. Saj sta ministra svoje koncepcije oziroma koncepcije svojih vlad o tem, kako je treba proizvajati in trgovati s poljedelskimi proizvodi, postavila kot dve popolnoma nasprotni tako rekoč protislovni teoriji. Ta ameriško - francoski dialog pa je imel precej mesta tudi v diskusiji, ki so jo vodili ministri istega resorja iz 23 dežel Organizacije za sodelovanje in razvoj (OE CD) pa so zahtevajoč se prav njim ostala domala nedotaknjena vprašanja položaja na tem področju v nezadostno razvitih deželah. Na zadnji seji francoske vlade ie predsednik Pompidou odločno nastopil proti priporočilom, ki so bila predložena (ne pa tudi sprejeta) na tem sestanku, da naj bi namreč industrijsko razvite dežele proizvajale nekaj manj določenih poljedelskih proizvodov in tako omogočile onim, ki jim je to glavni proizvod in poglavitni vir dohodkov, povečan izvoz. V trenutni situaciji, ko se čedalje bolj pojavlja pomanjkanje te vrste blaga, je nesmiselno govoriti o zmanjšanju proizvodnje, pravi Pompidou. Pri tem je očitno mislil predvsem na ZDA, katerih žito, tolšče in drugi proizvodi vse močneje trkajo na vrata Skupnega tržišča. To je Nixon nedvomno zapopadel in se mu zdaj mudi na sestanek s Pom-pidoujem, da bi Zahod s kar največ skupnimi stališči poslal svoje pogajalce v Tokio, kjer se bo septembra začel velik dialog o svetovni trgovini v okviru GATT (Splošni sporazum o trgovini in tarifah). Svojo strategijo pogajanja so A-merikanci formulirali pretekli teden z vrsto predlogov, ki jih tako oni kot nekateri v Evropi smatrajo za dovolj elastično in široko a-meriško platformo za pogajanja. Ko pravimo nekateri, se to ne nanaša na Francoze, ki jih moti to, da se «deveterica» ne more sporazumeti o skupnem stališču na tem področju. Ta teden potekajo v Bruslju odločilna pogajanja o tem na sestanku ministrov za poljedelstvo Evropskega skupnega tržišča. Pariz je dvignil svoj glas z opozorilom ter zahteval znatno povišanje cen za mleko in meso. Njegovi partnerji, pa imajo drugačne predloge, bržkone tudi v pričakovanju ameriških predlogov v okviru trgovinskih pogajanj Zahodna Evropa - ZDA, da bi vsaj do neke mere zmanjšali francoske pogoje. Glede na to, da se bo Nixon pred sestankom s Pompidoujem srečal z Willyjem Brandtom (v začetku maja) ter italijanskim ministrom Andreottijem (še v teku tega tedna), bo pogovor med poglavarjema ZDA in Francij'! omogočil izmeriti vse možnosti sporazuma Zahoda. Ko bo to o-pravljeno bodo ministri za zunanje zadeve imeli lahek oosel. Zato bo morda, nasprotno želji Francozov, tudi drugo srečanje mod Ni-xonom in Pompidoujem poteklo v preučevanju ekonomskin vprašanj, vtem ko bodo drugi veliki problemi svetovne politike ostali nekoliko ob strani. Razen seveda evropske konference o varnosti in sodelovanju. V Parizu zaenkrat ni tako rekoč nobenih uradnih komentarjev v zvezi s tem, razen ugotovitve, da je bila vest o srečanju med Nixo-nom in Pompidoujem sprejeta »zelo dobro». Potreba po kompromisu se je očitno uveljavila še preden so se razgovori začeli. ' UtoM-JBlij RIDOTTO — Mesečni gledališki pregled — Leto XXII. štev. 10. POLITICA - Leto XVIII, štev. 48. Uredništvo: Firence, Via For- tP77fl fi ESPANA HOY - Revija za kulturo, politiko in ekonomijo — Štev. 28. ZA ZAHODNO AFRIKO IN ZA AZIJO... Osrednjo Ameri ko zajela huda suša V dveli deželah Nekateri krivijo proglasili že izjemno stanje to ZDA, ki da «kradejo» dež MEXICO CIUDAD, 19. - Kot bi ne bilo dovolj, da je velik del zahodne Afrike v nevzdrženem stanju zaradi suše, kot bi ne bilo dovolj še izredno sušno Stanje, ki je zajelo gosto naseljena področja nekaterih azijskih predelov, se je to zlo zgrnilo tudi nad Srednjo Ameriko, kjer doživljajo sušo, kakršne sedanja generacija še ne pomni. Najmanj 30 let je, ko v teh predelih Amerike niso imeli tolikšne suše. Pri tem pa je značilno to, da določeni meteorološki krogi prtijo krivdo za val suše v Srednji Ameriki — severnemu velikemu sosedu ZDA, ki da kradejo dež temu delu sveta, to se pravi da ZDA «kradejo» dež Mehiki, Hondurasu, Kostariki, San Salvadoru, Gvatemali in drugim večjim in manjšim deželam Ekonomisti so izračunali, da je že dosedanja škoda zaradi suše prekoračila vsoto, ki bi jo v lirah ocenili na 60 milijard. To se morda ne zdi tako velika vsota v merilih večjih in bogatejših dežel, toda za majhne in v glavnem nerazvite dežele tega dela Amerike je to veliko, podatki pa izhajajo neposredno iz tajništva skupnega tržišča, ki ga sestavlja šest dežel Srednje Amerike. Razmere so v nekaterih deželah tako hude, da so na primer v Kostariki ter v Hondurasu proglasili že izjemno stanje. Prej smo že omenili, da iščejo meteorologi vzroke v nekaterih posegih ZDA v vremenske razmere. Kaj je na stvari? Nekaj geologov najde ali bolje išče vzrok za to sušo v povezavi s potresi, ki tako pogosto pretresajo to ožinsko področje med ameriškima celinama. Načelnik meteorološke službe v San Salvadoru pa zvrača krivdo na ZDA, oziroma na njihove poskuse, da bi zajezili orkane, ki tod pogosto divjajo. Načelrrk omenjene službe, znani meteorolog Leopold Reyes, je v zvezi s tem rekel: «Ti poskusi le pokvarijo prirodno ravnotežje in privedejo do teh nesreč, ki jih sedaj doživljamo*. Strokovnjak podrobneje pravi, da ameriški poskusi, da bi razbili ali preusmerili orkane s pomočjo raznih kemičnih pripomočkov, »blokirajo* «rep» velikih zračnih vrtincev in zato ti vrtinci ne morejo seči do Srednje Amerike. Ti zračni vrtinci pa so po navadi prinašali temu zemljepisnemu področju dovolj padavin, Na vsak način pa je gotovo, da je izredna suša, ki se je začela dejansko že lansko leto, ko je bilo razmeroma malo padavin, in nadaljevala v prvih mesecih letošnjega leta, povzročila velikansko škodo na vseh kulturah od Mehike do Paname in pripomogla tudi k temu, da so se na primer osušila velikanska zajetja vode, TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Koncert; 17.20 Bachov Brandenburški koncert; 17.45 Kako in zakaj?; 17.55 Glasbeni utrinki; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 19.15 A. Rebula: «Znamenje»; 19.25 Franckova Sonata za violino in klavir; 20.20 Gospodarstvo in delo; 20.25 Vokalno - inštrumentalni koncert. TRST 12.10 Komorna glasba; 14.45 Glasbeno - govorni spored; 15.10 Simf. koncert; 17.00 Literarna oddaja. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija; 1.000 Melodije; 11.15 Pianist G. Noriš; 11.30 Glasba in pesem; 11.45 Poje Frank Sinatra; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Tretja stran; 14.50 Juke box; 15.00 Klavirske skladbe; 16.40 Ital. zbori; 17.00 Tops - Pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Pisana glasba; 19.00 Zborovsko petje; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.00 Stare skladbe; 9.35 Na sporedu je Beethoven; 10.00 Simf. koncert; 11.45 Tri Scarlattijeve sonate; 13.15 Strnjena komedija; 14.05 Fre-scobaldi, Pasquini, Rossi; 14.20 Simf. koncert; 17.00 Pasijon; 18.30 Albinom in Pergolesi; 19.10 Sindi- PETEK, 20. APRILA 1973 kalno - ekonomska panorama; 19.25 Operna glasba; 20.00 Ljudska drama: «Ludus Paschalis*; 21.15 Sončnica. ■ I. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Melodrama; 9.35 Martini in Mozart; 9.50 Nadaljevanka: G. Mazzini*; 10.35 Berlioz, Schubert, Brahms, Liszt itd; 13.35 Beethovnove skladbe; 15.40 Skladbe o Kristusovi smrti; 19.45 Mozartov Requiem K. 626 ; 21.00 Baročni koncert in križev pot ob navzočnosti papeža Pavla VI.; 22.43 Nadaljevanka: «Quo vadiš?**. 23.05 Beethovnov Kvartet, opus 18. III. PROGRAM 9.30 Franckove skladbe; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Beethovnov Kvartet ,opus 18; 12.15 Glasba skozi čas; 14.30 Haydn: Sedem Kristusovih besed; 15.30 Plošče resne glasbe; 16.15 Mozartova simfonična glasba; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Ob 100-letnici Manzonijeve smrti; 19.15 Wagnerjev «Falstaf»; 21.30 Gregorijansko petje. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Tovarišica Nuša; 9.35 Glasbena pravljica; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Verdi: odlomek iz «Aide»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.10 Otroške pesmi; 15.30 Napotki za turiste; 15.40 Kvintet na pihala; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Orkester L. Tanor; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signali»; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Trio J. Gor šiča; 20.00 Naj narodi pojo — Tekmovanje na BBC; 21.15 Od da ja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kristusovo življenje; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za mladino; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladi no; 18.45 Jazz na konservatoriju; 19.15 Poljudna znanost; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 20.50 Teden aktualnosti; 22.00 Glasbeni spored; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.45 Vzgojni problemi; 21.00 Dnevnik; 21.15 Križev pot, ob navzočnosti Pavla VI. JUG. TELEVIZIJA 9.30, 14.40 TV v šoli; 11.00, 15.10 Angleščina; 17.40 Kaj vemo, kaj znamo; 18.10 Obzornik; 18.25 Profesor Baltazar; 18.35 Cesta in mi: Alkohol in varnost prometa; 18.45 Mozaik; 19.00 Edvard Kardelj o osnovnih vzrokih sprememb; 19.45 Risanka; 20.00, 22.45 TV dnevnik; 20.30 J. Conrad: Lord Jim — film. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Film: «Levinja»; 21.20 «Mrtvaški ples* freske iz Hrastovelj; 21.30 Dixieland iz Prage. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Svoj poslovni načrt zaupajte le zanesljivi osebi. Skušajte še bolj utrditi svojo voljo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V nekom kar vre od zavisti, ker ste srečnejši od njega. Nepričakovan obisk. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Za nalogo, ki vam bo zaupana, se morate pripraviti. Pazite na zdravje. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Znašli se boste v škripcih med dano obljubo in pogoji za njeno izoolnitev. Prijeten dogodek v družini. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nepričakovana pomoč v obliki večje vsote denarja. Tudi v ljubezni bo šlo vse gladko. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Brez večjega napora boste dosegli to, kar si že dolgo želite. Prijeten izlet s prijatelji. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ne postajajte oholi zaradi uspehov, ki niso le vaši. Izboljšani čustveni odnosi. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Z vašim načrtom ne bo še nič. Čakajte, da razmere dozore. Po zornost, ki je niste pričakovali. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Breznačelnost vam nikoli ne bo mogla koristiti. Prijetno srečanje proti večeru. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Eden vaših tekmecev vam skuša podstaviti nogo. Nezaželen prepir. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne vlagajte denarja v poslovne poskuse, katerih uspeh ni gotov. Z drago osebo bodite bolj iskreni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Verjetno se boste morali opreti na vplivnega znanca, če boste hoteli izpeljati načrt. Zdravje dobro. iz katerih so dovajali vodo za namakanje polj v Dominikanski republiki. Podobno je bilo tudi v nekaterih drugih deželah. Prof. Carlos Santos Duque, ki je poučeval na tehnični fakulteti na univerzi v Nikaragui pa meni, da je suša posledica po tresov. Zanimivo je, da je podobno izjavo dal tik preden je hud potres porušil prestolnico Managuo, Pravzaprav se v zvezi s povezavo med potresom in sušo o-menja tudi nekaj drugega, namreč, hipoteza, da naj bi velika suša bila eden izmed predznakov potresa. Prof. Carlos Santos Du-que namreč poudarja, da so v Nikaragui že pred 42 leti imeli izredno hudo sušo, na kar je sledil potres, ki je 1931. leta porušil Managuo. Prof. Carlos Santos Duque v zvezi s tem pravi, da je suša leta 1931 povzročila velikansko pomanjkanje, kajti pridelek koruze se je skrčil na samih 20 odst., riža in fižola pa so tedaj pridelali komaj za eno četrtino običajne letine. Tedaj je bilo pomanjkanje tolikšno, da so kmetje pojedli celo seme, ki so ga hranili za naslednjo setev. Nič boljše niso razmere danes, posebno v nekaterih bolj odročnih krajih. V severnih predelih Kostarike, ki jih je pretekli teden prizadel potres, je suša letos pobrala 90 odst. riža, 60 odst. bombaža in ves pridelek koruze. Razmere so v Kostariki tako hude, da je njen predsednik Jose Fi-gueres naslovil na državljane poziv, naj varčujejo z vodo. zanimivi srečanji V torek zvečer so imeli v Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani na sporedu srečanje s slovenskim poslancem Albinom Škerkoni. ki je občinstvu pripovedoval o svoji poslanski dejavnosti v rimskem parlamentu IZ UMETNOSTNIH GALERIJ 1 Rosignanova nova olja v občinski galeriji V sredo zvečer je na vabilo Mladinskega krožka prišel v Trst predsednik občinske skupščine Ajdovščina Martin Greif-Rudi, nekdanji komandant Gradnikove brigade in tudi komande mesta Trst. Članom krožka je orisal glavne poteze partizanske borbe na Primorskem Livin Rosignano ni umetnik, ki bi svoje slikarstvo hotel potrgo-viniti z razstavami ma tekočem traku». Rastavlja nekako po enkrat na leto in ne vedno v Trstu. Zadnjič je svoja dela predstavil. občinstvu in kritiki v Benetkah. Toda vsaka njegova razstava je prav gotovo visoko kakovostna prireditev. To lahko spoznamo tudi te dni v tržaški občinski galeriji, kjer visijo v glavnem velike slike zelo skladnih barv iv globoko občutene človeške vsebine, kajti doživljajsko osnovo dela tega slikarja tvorijo ljudje. Tem,eljni razgib tokratne Rosi-gnanove razstavljene umetnosti so odmirajoče okolje tržaških kavarn in njihovi starajoči se gostje. Le poredkoma stopi umetnik iz teh kavarn, kakor na primer v ponočni enourni nevesti ter z ekološkimi pojavi sreča joče se kmetice ob zasmeteni cesti, pušča pa Rosignano, kadar to ovira odličnost povsem slikarske obdelave motiva, vedno vse nepotrebne podrobnosti pohištva in celo kakega dela okončin telesa. Vse to se potem potaplja in izginja v snovno pestrost povodnji barv, ki se razvijajo v širokih ploskvah. iz katerih raste lik starca ali starke tako, da se naša pozornost veže na izraz obraza, na držo, na lego. Slikarju uspe z delnim razkrojem, resničnega okolja, zelo impresionistično nakazanega, a vendar spoznavnega, tako da vemo ali gre za kavarno Tomma-seo ali za kavarno San Marco, pričarati občutje minljivosti, pogrezanja v preteklost teh še v sedanjosti živečih ljudi in sicer v sedanjost, ki jo nakazuje za oknom obraz mimoidoče mladenke, v tem ko osamljenega gosta že prekrivajo in se lo- zgoščujejo belkaste Pro^0iajoči prene barv, ki so kot pl P mrtvaški pajčolan. . „oS{. V teh svojih oljih se P gnano v zrelosti moške a -janja gotovo povzpel do viška z ^ t vredne slikarske P°P° J; Jasi* njo mu uspe posredovati „ no tragično občutje, da prelestni lepoti sveta, prekipevajoči bujnosti v življenja človeštvo PrO.i;zfL.0. P vsakem oziru prezgodaj s ^0igo podčrtuje z glavo, vellk0.:: steni sliko, ki visi na osreanLensicih in v kateri caplja oo ^e. nogah nebogljen oir,:n,,e br&' gano zre v nas iz 9dsc ^ brižno mimo njega hite nog. MILKO da se ostale^ bamb1^ Koliko je Kitajcev LR Kitajska šteje danes n^javdl milijonov prebivalcev, J kitajs'*6 Či Lung, pomočnik šefa OIu-delegacije na zasedanju za ske komisije Združenih n Azijo in Daljni vzhod. deja‘ V teku zadnjih 24 tet, Či Lung na sestanku, « Pr.en te dni v Tokiu, se je kitaj. 50 bivalstvo povečalo za ve~ ce je omenu, <«. ‘ odst. Zraven je proizvodnja /■' od 1. 1949 do danes pro^Jodst-taric povečala povprečno_ P°vpl nriras' . letno, vtem ko je naravni i g z prebivalstva znašal P°vl °dst. , Jomogta^ Pojasnjujoč politiko “ T(-jtajSki, skega načrtovanja v L- n0tra-je Či Lung poudaril,^ da J dvSen» nja zadeva vsake dežeie E ^0ji ta, da v skladu z lastnin« " določi svojo politiko družine na nad' nja en teden več počitnic v klubu mediterranee Kadar prideš h Coinu, si že gotova, da dobiš toliko toliko idej za počitnice. Kopalne obleke, pritikline za na plažo, obleke. Nove barve zate, za tvojega moža in otroke, in še vse za picnic ter za igre na plaži. Toliko reči, za poletje polno sonca. In še presenečenje, ki ga verjetno ne pričakuješ: teden počitnic več, popolnoma brezplačnih s Clubom Mediterranee iz Otranta. Z osebo, ki jo sama izbereš. Pri Coinu je namreč razpisanih 30 tednov počitnic za dve osebi. Če hočeš dobiti svojega, moraš izpolniti poseben kupon, ki ga dobiš pri Coinu in ga dati do 28. junija v nabiralnik natečaja » il mondo del mare « (svet morja). 23. julija bo v vseh veleblagovnicah Coina razobešen seznam zmogovalcev. Če boš med njimi tudi ti, te bo Club Mediterranee iz Otranta čakal za en teden med 7. in 28. septembrom. Kakor sama izbereš. COin mediterranee H* Urednic TRST, U|V°lu|0prava' °g|asr>i Oddelek, podružni- Mon*ecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 goric*1 Naro«ninaUl' 24 Ma99'° 1 — Tel. 83 3 82 Seino i , letna naroi>'-U lr — vnaprej: polletna 7.50O lir, celoletna 13.500 lir ^ SFRj nina 2a inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» l«n0 1So!.OSame2na številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— poStni teko" ^'n-28 or9an'zac0e 'n podjetja mesečno 22 — letno 220 — din fačun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 20. aprila 1973 ia SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADlT» DZS. Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR naše ekipe skoraj povsod na prvih mestih L c v moški D ligi je goriški Dom še vedno na lestvici brez točk so (razen v če- ^Soriiah1 C*andl) v vseh drugih ?eveda vV prvih mestih. To v teku v ■ prvensUdh- ki so hftioč naših mŽ,’ih kategorijah je *ittia. “ zastopnikov več kot D L'GA - V - rfkkega^Zt?ntem kolu je prišlo do Sači Fpresenecenja v Veroni. pora,roni Je zadal drugi le-^ikarjn,32 vodečemu Po jai..Verone člani GMT. Od-so zmagali bolj j^oajožnega sodnika, kot i žat>i knn* • temu P3 bodo Tr-l še v^m ^agovalci, saj ima- ^°n' je v^o°k prednost dveh točk. h?Vai>je p 00.*;0 opravil zadnje go-iz ^ odličnemu Volley I?Jako soSnpea..ni bilo kaj iskati Dh P°tegnilP0|^C3ni kar trinajst-k^eren <„ ! krajsi konec. Temu Joviči, tudi njihov položaj na brez li? daleč za vsemi in tZlDj i3točk- KOLA: SC Meran — De Vecchi 2:3, Ferroni — GMT| Aurora 1:3, Sloga 3:2, Volley DLF — Dom 3:0, Codo-' Pnzzn _ Are T.in gnato — CSI Friuli 2:3. LESTVICA: GMT 22, Volley Le-gnago 20, Ferroni 16, SC Meran 14, De Vecchi 12, CSI Friuli 10, Codognato 6, Dom 0. ZADNJE KOLO bo na sporedu 28. in 29. t.m. s sledečimi pari: Volley — Codognato, CSI Friuli — Ferroni, GMT — SC Meran, Dom — De Vecchi. 1. DIVIZIJA — člani Odbojkarji Sloge so še vedno na prvem mestu lestvice. Enako število točk ima tudi Are Linea toda Tržačani so odigrali tudi tekmo več. Odlično zastopa goriško odbojko 01ympia, saj je v devetih kolih izbojevala sedem zmag, dve tekmi pa sta bili preloženi. Vsekakor so tudi Goričani še vedno med kandidati za prvo mesto. IZIDI 11. KOLA: PAV Dormisch — Ginnastica Pordenon 0:3, 01ym-pia Libertas Turjak 3:1, ASFJR — "■■■n,..im,,,,,,...tiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiil ^E&BSninBl danes začetek dp naše igralke zopet med favoritinjami hSRgrjf- v znanem zdravilišču dvnr PrvenG 'J“avno namiznote-v3'Ce. tvo za posameznike, PiSC «ne državno za Torriana 3:0, Pozzo — Are Linea 0:3. LESTVICA: Sloga in Are Linea 18, Ginnastica Pordenon 16, 01ym-pia 14, Aurora 12, Libertas Turjak 8, Pozzo in Torriana 6, ASFJR in PAV Dormisch brez točk. PRIHODNJE 12. KOLO bo 24. in 25. t.m.: Pozzo — Sloga, Torria na — ASFJR, Aurora — 01ympia, Libertas Turjak — PAV Dormisch, Are Linea — Ginnastica Pordenon. leti1 b° letn avnistY° na tem prvenci K^anjkau ?anjže kot prejšnja namreč fantje, ta. °Pajoči o,skl konkurenci edini šele v po- se v Bar» s šestnajstdnevne »1 , Prvenot,,U ln v Sarajevu ter — ’ ’ uca« DOSf h ji t0 ne bi W3edVomnnatl ,P°sebnih preglasi naša° pa bo v članski koncil t° ,slabši j,gralka opravila ne-ti^,Jadi ta ri=n,tlast°p. Sicer pa bi tfv<.š_e zmaga ji Te ‘ftolko' v Italiji in manj-državnem Krasi ove igralke so mlajše ItV p, m "šra«»j® malnJetn° • Presenečenje; tova^bjnice \r Verietno, da bodo dvaa in Rehiii naverieva' žiS°-Wnaslova iiova osvojile zopet C^nca dve drugi mesti. v „‘aai, n“ ie, namreč na.7*’ Pa močnejša ^ boljši forU* naše igralke niso ChavnrjevnPrTVsem za Silvano Zguh. deželnih H j® ,na zadnjih ft-eh, z turnirjih dvakrat hTove , žigonovo, pa tudi T slabše lgra N fe lahko na pa tuca z že vso sezono • izrabik0t ,lani* p°hvalneje S" ^elni^lt^nl:^ V PORTOROŽU Planinc prekinil v boljši poziciji Včeraj se je v Portorožu nadaljeval mednarodni šahovski turnir za «Vidmarjev memorial*. Dosegli so take. izide: , -o lunnirjih nanizala ePm uspehov. Ik^vf^nknmi bo nastopila ' ^ >gra letos precej J ?*> saj je osvi Idclf3 kot V««! ^njo zaDrta c-,: zaprta, Razuvajev — Suetin remi Osterman — Tatai 1:0 Gligorič — Matanovič remi Puc — Minič remi Quinteros — Ivkov remi Smejkal — Csom 0:1 Siocitea — Barle (prekinjena v dobljeni poziciji za Barleja). Radulov — Parma remi Planinc — Portisch (prekinjena v boljši poziciji za Planinca, verjetno zmaga Planinc). Danes se nadaljuje turnir s 13. kolom. Prekinjene partije bodo v dopoldanskem času v Portorožu. Nikolič 1. DIVIZIJA — članice Prvenstvo se je za polovico ekip v tej kategoriji končalo. Odbojkarice Sloge, ki bodo verjetno končni zmagovalec v tej skupini pa bodo morale še dvakrat v športno areno. V soboto se bodo v Vidmu spoprijele s PAV Dormisch, v nedeljo, 29. t.m. pa pri Banih se z ASFRJ iz Čedada. Za osvojitev končnega prvega mesta je dovolj, da Sloga zmaga v soboto v Vidmu. Če ji ne bo uspelo zmagati v centru Furlanije, pa bo prav gotovo to dosegla doma z ASFJR. Prav ekipa iz Čedada je izpadla iz te kategorije in prihodnje leto bo igrala v 2. diviziji. V zadnjem kolu je Sloga v domačem derbiju odpravila Bor. Tekma sama ni bila zanimiva in obe šesterki sta razočarali. IZIDI 10. KOLA: ASFJR — PAV Dormisch 2:3, Sloga — Bor 3:0, Azzurra — Torriana 1:3. LESTVICA: Sloga 12, Azzurra, Bor in PAV Dormisch 10, Torriana 8, ASFJR 6. 2. DIVIZIJA — članice SKUPINA A V tej skupini je premoč slovenskih ekip presenetljiva. Na prvih treh mestih so Bor, Breg in tudi Sokol, kar je največje presenečenje. S polnim številom točk vodi Bor, ki je doslej premagal vse nasprotnike. Brežanke so ostale praznih rok samo v srečanju s Tržačankami. Za izredno mlade Na-brežinke pa pomenita dve zmagi izreden in spodbuden uspeh. NEKAJ IZIDOV: Inter - Sokol 2:3, Sokol - Breg A 1:3, FARIT A — Inter 1:3, Bor — Inter 3:0, FARIT B - Breg A 0:3. LESTVICA: Bor 10, Breg A 8, Sokol 4, Inter 2 in FARIT B brez točk. V sredo, 25. t.m. bodo igrali: Sokol — FARIT B in Breg A -Bor. Počival bo Inter. SKUPINA B V tej skupini je očitna premoč odbojkaric iz Doline. Verjetno bomo imeli prihodnje leto še eno našo ekipo v 1. diviziji. Dolinčan-ke so v petih nastopih premagale vse nasprotnice z izidi, ki ne potrebujejo nobenega komentarja. O-stala dva naša zastopnika nista kaj prida uspešna. Kontovel je doslej osvojil dve točki v derbiju s Slogo. Mlade slogašice pa so še vedno praznih rok. Od mladih in neizkušenih igralk ni mogoče pričakovati hitrih uspehov v tako tehnično zahtevni igri kot je odbojka. IZIDI: UGSS - Breg B 0:3, Breg B — Sloga 3:0, Kontovel — FARIT A 2:3, Breg B - FARIT A 3:0. LESTVICA: Breg B 10, UGSS 6, FARIT A 4, Kontovel 2, Sloga 0. Ker je Breg B že igral s FARIT A, bo 25. t.m. samo ena tekma in to med UGSS in Slogo. 2. DIVIZIJA — člani nasprotnik. Nato sledijo tri ekipe, ki imajo po dve točki med katerimi je tudi Breg. Edini brez točk jg Kirbiš IZIDI 2. IN 3. KOLA: Breg -Bor 0:3, S. Giacomo — II Carso 3:2, Inter A — Kras 3:0, Kras — Inter B 0:3, II Carso — Inter A 3:0, Bor — S. Giacomo 3:2. LESTVICA: Bor in Inter 6, S. Giacomo 4, Breg, II Carso in Inter A 2, Kras 0 točk. PRIHODNJE KOLO: S. Giacomo — Breg, Inter A — Bor, Inter B — II Carso. G. F. MINDEN, Francija in KOLESARSTVO KOŠARKA OB ZAKLJUČKU TEKMOVANJA V 1. ZVEZNI LIGI *" ’t"”"' 1 Beograjski Radnički zasluženo osvojil naslov najboljše ekipe v Jugoslaviji 19. - ZRN, Nizozemska Belgija, so se u- V nedeljo se je zaključil v Bergamu teden mednarodnih amater-! skih kolesarskih dirk, znan pod imenom «Bergamski kolesarski teden*, ki so ga priredila kolasar-ska društva tega mesta. Nastopili so nekateri med najboljšimi evropskimi amaterji, kjer so se najbolj izkazali Čehoslovaki, čeprav je končna zmaga pripadla Italijanom. Ti so predstavili nekatere nove amaterje, ki bi morali prevzeti mesto vseh tistih novoprofesional-cev, ki so pogoreli lani na olimpijskih igrah v Miinchnu. V močni mednarodni konkurenci so nastopili tudi jugoslovanski kolesarji, med katerimi je bil med najboljšimi Cvetko Bilič, ki je v končni uvrstitvi zasedel enajsto mesto z dvema minutama zaostanka za zmagovalcem Mainusom. Slovenski kolesar Valenčič pa je bil štirinajsti z 214” zaostanka. Bilič je bil tako drugi med tujci (prvi je bil Pedersen), medtem ko so prvih devet mest na lestvici zasedli italijanski predstavniki. Med vsemi se je najbolje izkazal Pietro Algeri, na katerega že sedaj računajo mnogi kolesarski izvedenci. vrstile v polfinalni del «Zahodno- j' Žal so precej razočarali Jugoslo- evropskega pokala* za ženske, ki bo v Mindnu v torek, 24 t. m. Italija se bo skupaj z Dansko, Španijo in Švico potegovala za peto mesto. vani, ki so poslali v Bergamo številno zastopstvo, toda med prvo petnajsterico so uvrstili le dva svoja predstavnika. Radi Olimpija je letos razočarala - Šolman najboljši strelec - Slovenski sodniki na vrhu lestvice Radnički je novi jugoslovanski prvak prve zvezne košarkarske lige. Beograjsko moštvo, ki ga trenira Slobodan Ivkovič, je zaradi svoje moderne in hitre igre zasluženo osvojilo naslov po več kot dvajsetih letih čakanja. To moštvo ki se je rodilo v senci bolj znanih beograjskih ekip (Crvena zvezda, Partizan in Beograd), je pod novim trenerskim vodstvom končno le doseglo svoj največji uspeh. Ne gre namreč pozabiti, da je prav to društvo pripomoglo k velikemu uspehu beograjske košarke, saj je v svojih vrstah vzgojilo Žeravico (trenerja Partizana), Čermaka (kapetana jugoslovanske reprezentance), Djordjeviča (trenerja Crvene zvezde) Trener Ivkovič je predvsem razumel okolje, v katerem je živel in delal, discipliniral je igralce (kot dolgolasega Ivkoviča, «čud-nega» Damjanoviča, temperamentnega Jariča). Sestavil je homogeno ekipo, katero je odločno vodil prerojeni Ražnatovič, izkoristil je hitrost vseh igralcev in velik košarkarski smisel celotne ekipe. Zmaga je bila torej programirana, zaslužena. Izredno izenačeno prevenstvo ni dopustita osvojiti prvo mesto Crve-ni zvezdi, ki je bila zaposlena tudi v pokalnem prvenstvu. Poleg tega je moštvo, zaradi nesoglasja, zapustil eden najboljših evropskih košarkarjev, Simonovič. Njegova odsotnost je bila v derbijih odločujoča in Zvezda se je morala zadovoljiti le z drugim mestom... pred presenetljivim Partizanom. Ta sicer ni imel velikega izbora igralcev, ima pa za trenerja Žeravico, ki je s svojo izkušenostjo in disciplinskim delom spravil Partizan med favorite tega prvenstva. Med ekipe, ki so razočarale, moramo uvrstiti tudi ljubljansko O-limpijo, ki niti zdaleč ni izpolnila upov domačih navijačev. Starokopitno vodstvo in poprečen trener sta pripomogla, da je Olimpija o-stala na slabem šestem mestu. Pod ............................................................................................n............................................ NOGOMET TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV Primorje (mladinci) in Breg (naraščajniki) še vedno kandidata za vstop v finalni del lige V začetniškem prvenstvu je imel Breg v soboto premočnega nasprotnika Velika tekmeca za končno zmago bi morala biti, sodeč po doseda njih spopadih, Inter in Bor. Oba sta v treh nastopih trikrat zmagala. Borovci so imeli nekoliko več težav s S. Giacomom, katerega so premagali šele po petih setih igre. ,0:1. Libertas Šv. Na tretjem mestu je zadnji Borov I val. MLADINCI A SKUPINA Primorje je pripravita v nedeljo prijetno presenečenje, saj je premagata Rosandro, ki je bila pred pričetkom poprvenstvenega tekmovanja favorit za vstop v finale. Nedeljska zmaga je za «rdeče-ru-mene» zelo važna. Z njo so se precej približali drugouvrščenemu Don Boscu, ki je zgubil z Giarizzolami. Naši predstavniki morajo odigrati še zaostalo tekmo s Campanellami, ■zato imajo precej možnosti, da končajo prvi del prvenstva na drugem mestu. S tem bi lahko še upali na morebitni vstop v finalni del prvenstva. Prosečani bodo odigrali prihodnje srečanje v sredo, 25. t.m. prav proti Campanellam. Razumljivo je, da bodo dali vse od sebe, da bi dosegli zastavljeni cilj. IZIDI: Primorje — Rosandra 3:1, Campanelle — Costalunga 2:1, Don Bosco — Giarizzole 1:3. Libertas Sv. Sergij je počival. LESTVICA: Giarizzole 10, Don Bosco 8, Primorje 6, Libertas Sv. Sergij 5, Rosandra 4, Campanelle 3, Costalunga 2. PRIHODNJI ZAOSTALI TEKMI: Campanelle — Primorje, Libertas Sv. Sergij — Costalunga. B SKUPINA Union je končno osvojil prvi par točk v tekmi z Demacorijem. Ta zmaga bo vsekakor spodbudila U-nionove nogometaše. V drugi skupini se nadaljuje zmagoslavni pohod Cremcaffeja, ki je prepustil nasprotnikom v dosedanjih spopadih le točko. Veliko presenečenje je pripravil v nedeljo Libertas Rocol, ki je premagal S. Giovanni. S tem je brez dvoma napravil uslugo Libertasu od Sv. Marka, ki je obdržal drugo mesto. Prihodnje tekme bodo zaradi velikonočnih počitnic odigrali šele 29. aprila. IZEDI: S. Giovanni — Muggesa-na (odigrano 8. 4.) 2:0, Muggesana — Cremcaffe 1:2, Libertas Rocol — S. Giovanni 2:1, Demacori — Union Marko je poči- LESTVICA: Cremcaffe 11, Libertas Sv. Marko in S. Giovanni 7, Muggesana 6, Libertas Rocol 5, Demacori 4, Union 2. NARAŠČAJNIKI A SKUPINA Breg je doživel v nedeljo svoj drugi prvenstveni poraz. «Piavi» so bolj kot kdaj prej občutili odsotnost poškodovanega vratarja Ote, ki je dal v ključnih trenutkih o-brambi gotovost in koordinacijo. Položaj dolinskih nogometasev-na lestvici se je z drugim porazom poslabšal. Trenutno zaostajajo za tri točke za vodečo Edero ter za dve točki za drugouvrščeno Mug-gesano. Obe vodeči enajsterici morata še počivati. Brežani imajo tako še nekaj možnosti za uvrstitev v finalni del prvenstva. Zanje bo gotovo odločilna tekma z Edero, katere ne smejo zgubiti. Tudi naraščajniki bodo v nedeljo počivali. IZIDI: Breg — Muggesana 0:2, Demacori — Cremcaffe 1:2, Stock — Edera 1:4. Ponziana je počivala. LESTVICA: Edera 13, Muggesana 12, Breg 10, Ponziana in Cremcaffe 7, Stock 3, Demacori 2. B SKUPINA Gaja je ponovno razočarala. V nedeljo je imela izredno priložnost, da osvoji celotni izkupiček in si tako popravi svoj položaj na lestvici. Gajevci pa so zaigrali tudi proti zadnjemu na lestvici, Olimpii z Grete, zeta ležerno in neborbeno. Zanimivejše so bile ostale tekme. CGS je samo remiziral z Interjem od Sv. Sobote, prav tako sta se Opicina Supercaffe in presenetljivo dobri Roianese domenila za delitev točk. S tem se je najbolj okoristila ekipa tržaškega Iibertasa, ki se je z zmago nad Aurisino prerinila do drugega mesta. V sredo bo odigrala Gaja zaostalo tekmo z Aurisino. Obe enajsterici sta v zadnjem času v težavah, zato je možen vsak rezultat. IZIDI: Op. Supercaffe — Roianese 2:2, Gaja — Olimpia Greta 0:0, Aurisina — Libertas TS 0:2, Inter SS - CGS 1:1. LESTVICA: CGS 14, Libertas TS 12, Opicina Supercaffe 11, Roianese in Inter SS 8, Aurisina 7, Gaja 5, Olimpia Greta 1. ZAOSTALO SREČANJE: Gaja — Aurisina C SKUPINA Vesna je zasluženo premagala Esperio od Sv. Alojzija. Križani so se tako pomaknili proti sredini lestvice. V tekmi, ki je odločala o prvem mestu so Giarizzole nadkrilile Trie-stino. Tako imajo kar štiri točke prednosti pred Rosandro (Triestina nastopa izven konkurence), kar jim praktično zagotavlja vstop v finale. IZIDI: Vesna — Esperia Sv. A-lojzij 2:0, Triestina — Giarizzole 1:2, Costalunga — Rosandra 0:1. LESTVICA: Giarizzole 12, Triestina 10, Rosandra 8, Vesna 4, Costalunga 3, Esperia Sv. Alojzij 2. ZAČETNIKI Breg je po predvidevanju klonil močni enajsterici S. Giovannija s 4:0. Nasprotn;ki so bili za razred boljši, kar dokazuje tudi lestvica. Svetoivančani zaostajajo za vodečo Triestino le za točko. Prihodnje kota začetniškega pr venstva bodo odigrali 29. aprila. IZIDI: Breg — S. Giovanni 0:4, Rosandra — Esperia Pip Xn 3:2, Libertas TS — Muggesana 1:0, Giarizzole — Tergeste 1:0, Libertas Rocol — Triestina 0:2, Ponziana — Opicina Supercaffe 2:0, Zau-le — Fortitudo 1:0. LESTVICA: Triestina 31, S. Gio vanni 30, Giarizzole 24, Zaule 22 Opicina Supercaffe 19, Ponziana IB Libertas Rocol in Libertas TS 12. Breg, Esperia Pio Xn in Rosandra 11, Muggesana 8, Tergeste 7, For titudo 6. M. K. V 1. slovenski moški ligi Zmaga Izole Izolčani nadaljujejo s serijo dobrih iger in visokih zmag. To pot so v gosteh visoko premagali zad-njeuvrščeno moštvo Plamena iz Krope in se utrdili na vrhu lestvice. Prednost Izole je tolikšna, da lahko sedaj že mirno napišemo, da bo Izola prvič osvojila naslov slovenskih prvakov. Izola je sicer že velikim uspehom igrala v 2. zvezni ligi, toda naslova slovenskih prvakov še ni osvojila, saj je takrat v slovenskem prvenstvu osvojila drugo mesto, za moštvom Ljubljane, ki je odklonilo igranje v zvezni konkurenci. Bovec je bil v nedeljo prost in je "to izkoristil za ogled tekme v Kanalu. V naslednjem kolu sprejema Izola v goste moštvo Branika. Srečanje je še pred nekaj kolih veljata za derbi, ki naj odloči o novem prvaku. Po nepričakovanem polomu mariborskega ligaša pa bo to le tekma prestižnega pomena. Bovec pa gostuje v Celju kjer so nesporni favorit domače Gabrje, ki so se dalj časa potegovale za naslov prvaka, nato pa zaradi notranjih razprtij zašle v krizo. Rezultati primorskih predstavnikov: Plamen - Izola 0:3 (11:15, 11:15, 13:15) Bovec — prost. LESTVICA pričakovanjem sta igrali tudi Ju-goplastdka in Lokomotiva. Kičanovič najboljši To prvenstvo je bilo prvenstvo mladih igralcev. Stare «zvezde», kot Plečaš, Kapičič, Jelovac in Šolman so morale prepustiti mesto boljšim mladim košarkarjem, ki dajejo zveznemu trenerju Novoselu jamstvo za uspešno delo tudi v bodočnosti. Najboljši jugoslovanski košarkar je bil letos Dragan Kičanovič, član Borca, ki je v posebni lestvici prav v zadnjem dnevu potisnil na drugo mesto lestvice Dalipagiča (Partizan Beograd) prav tako novo zvezdo jugoslovanske košarke. Kičanovič je v zadnji tekmi proti Rabotničkemu dal kar 59 točk (rekord prvenstva). Lestvica najboljših: 1. Kičanovič (Borac) 117 točk, 2. Dalipagič (Partizan) 115, 3. Šolman (Jugoplastika) 114, 4. Kapičič (Crvena zvezda) 111, 5. Kota-rac (Beograd) 105, 5. Damjanovič (Radnički) 104 itd. Najboljši strelci Reprezentant Šolman je tudi letos dokazal izredne realizatorske sposobnosti. Lestvica najboljših strelcev: Šolman (Jugoplastika) 801 (poprečno na tekmo 30,9), Kičanovič (Borac) 771 (p. 29,9), Kapičič (Crvena zvezda) 744 (p. 28,9), Dalipagič (Partizan) 691 (p. 26,9). Slovenci najboljši sodniki Če so bile statistike skope z ljubljansko Olimpijo, pa imajo Slovenci le zadoščenje, da so dali prvenstvu daleč najboljše sodnike. Lestvica: 1. Beloševič (Beograd) 24 točk, 2. J. Kavčič (Ljubljana) 19, 3. K. Brumen (Domžale), 4. Oblak (Ljubljana), itd. Gledalci Največ gledalcev je imel Zadar 81.000, Jugoplastika 75.000, Crvena zvezda 73.000, Partizan 69.200, O- limpija 67.200 itd. • * « Padel je zastor nad jugoslovanskim prvenstvom. Košarkarji pa so še vedno brez miru. Na sporedu je sklepni del tekmovanja za Pokal Jugoslavije, turnir televizije, nato pa priprave reprezentance. b. L Izola 12 1 37 11 24 Bled 10 3 35 12 20 Branik 9 3 27 18 18 Gabrje 7 6 27 22 14 Bovec 6 7 23 25 12 Trebnje 6 7 22 27 12 Mežica 4 10 21 35 8 'tavo mesto 4 9 18 30 8 lamen 1 13 9 E. 38 2 Hvalica VATERPOLO HVAR, 19. — Italija je zmagala v mednarodnem četveroboju v Hvaru. Na lestvici je z dvema zmagama in enim porazom pristala pred Jugoslavijo, ki je z istim številom točk imela za dva zadetka slabšo razliko v golih. Na tretje mesto se je uvrstila Kuba, četrta pa je bila Španija. Ma(ra zmagala na 1000 km v Dijonu DIJON, 19. — Francosko vozita matra je osvojita drugo zaporedno zmago v tekmovanju športnih avtomobilov. Po šesturni dirki v Val-lelunghi je dvojica Larousse - Pe-scarota zmagala na tej «1000 km* in to s precejšnjo lahkoto, čeprav so predvsem ferrariji razpolagali z boljšimi piloti. Matre pa so se izkazale kot najpopolnejše: poleg večje hitrosti so tudi izstopale zaradi stabilnosti, tako da niti Ickx ni mogel nasprotovati njihovemu zmagoslavnemu pohodu. Belgijski as ima na vsak način zaslugo, da je s svojim vozilom osvojil drugo mesto in tako pripomogel, da je ferrari še vedno na čelu skupne lestvice (matra v prvem od treh dosedanjih tekmovanj ni nastopila in je tako zgubila kar 15 točk pred ferrari jem). Lestvica nedeljske dirke: 1. matra (Larousse - Pescarolo) 2. ferrari (Ickx - Redman) 3. matra (Cevert - Beltoise) 4. ferrari, 5. gulf mirage, 6. lo-Ia itd. Lestvica prvenstva za športna vozila: 1. ferrari 45 točk, 2. matra 40, 3. porsche 31 točk. 4leu' , Ga, nder a,a- Peter Partizanski zdravnik .44. °gatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika %, sva w ^ je Za- kar ostala na mestu in počaikaia še kakšno uro, rnesta ° mraditt- šele tedaj sva se spustila do dogovor-W S Prvim 1^7 so vojak- ^rakom sva že bila čisto blizu ceste. Ves čas, od-tooič 1.0dšlk ni bilo nikogar več. Sedela sva za smre-k, tohi s a čakala, kdaj se bo kdo od mojih prikazal med ^ 6‘ šum • e . mi- Ni bilo treba dolgo čakati. Zaslišal se je V J® Pojavih i/2 P°lmraka sta se pojavili, dve postavi. Najprej °ti lje ,.ark°» za njim pa mladinec Ivanček iz Travnika, titi °d ga ?nŠel v bolnico pred nekaj dnevi. Sam bog vedi, Sriri ia tež v prinesl°- Bil je še ves otročji in čeprav je bila DrbfhŽii ]yta Se ni bal. Ko smo se v četrtek razšli, se je a havzrtrkU’ s katerim sta se že prej poznala. Sedaj sta Sa b. kaj po bribu in vsa srečna jela v naglici pripove- V6j d°Voij doživela, čakali smo še druge, zato je bilo ča- 0f(?IWvo a Smo ^ Pogovarjali o tem, kako je kdo preži- (v ^arko IfJ^v je mali Ivanček, ki mu ni bilo mnogo čez 12 let, °dpra •,VMle*1 večjt bi močnejši, sta se takoj, ko smo se ^ skala.m711- vi*e v vrb- Namenila sta se, da se potuhneta Ha Rtsta s- aR Pa zlezeta na gosto drevo, kakor bo pač kazalo. bpeia daleč, morda kakih sto metrov od tod. Hrane ni- en nekaj krompirjev in kos slanine pa vsak svojo čutarico vode. še isti dan kasno popoldne sta začutila premikanje vojakov po gozdu. Nista jih videla, le slišala sta njihovo hojo, ko se je patrola pomikala čez hrib. Toda ker so šli v koloni, podobno kot bočna patrola mimo mene, ju niso o-pazaii. šum, ki ga je povzročila hoja vojakov, sta zaslišala iz varne oddaljenosti in se previdno umaknila. Ko so vojaki odšli mimo in se njihovi koraki niso več čuli, sta zlezla na že prej izbrani drevesi in tako za vsak primer počakala do mraka. Mislila sta si, da je bolje tako, saj se patrola lahko vrne. Tudi drugega dne se je pojavila patrola. Ponovilo se je isto, vendar sta iz previdnosti že zgodaj zjutraj zlezla na dre vo in čepela na njem vse do kasnega popoldneva. Tudi ona dva sta slišala v petek popoldne streljanje in kričanje od bolnice sem. Zaskrbelo ju je, če ni morda kaj narobe z ranjenci. Tako smo se pogovarjala in čakali še druge tovariše. Mrak se je že spustil, vendar ni bilo še nikogar. Čakati ne bi imelo več smisla. Preganjala nas je skrb, da pridemo čim prej do bolnice in vidimo, kako je z ranjenci. Pogovor nas je vse pomiril. Za hip smo lahko odtrgali misli od svojih doživljanj, ki so sicer bila še vsa sveža. Radost, da je najhujše mimo, pa je trajala le kratek čas. Odpraviti smo se morah naprej novi negotovosti naproti. Namenih smo se seveda najprej v bolnico. Upali smo, da bo tam končno tudi kaj hrane in vode, saj smo bili vsi lačni in žejni. Že od srede nismo skoraj ničesar užili, popili pa le vsak kak liter vode. Usta so nam bila suha. Sedaj, ko je glavna nevarnost mimo, se je želodec vse močnejše oglašal, neizprosno je zahteval svoje. Spustih smo se po kratki strmini še nekaj deset metrov niže in prispeli do ceste. Imeli smo srečo. Tam nekje prav blizu je bil votel štor in v njem voda. Z dolgimi, hlastnimi požirki smo pili gosto, mlačno vodo, ne oziraje se na mah in uvelo listje, ld je sililo v grlo. Po treh dneh smo prišli zopet do toliko vode, da smo se lahko pošte- no napili, še mar ni bilo nikomur, kakšna je ta voda. Najmanj pa, če je zdrava. Zadovoljni, da smo tako hitro in lahko prišli do vode, smo se odpravili naprej. Medtem se je že močno stemnilo. Počasi in previdno se odpravimo v reber. Gremo po dokaj strmi gozdni poti. Gledamo, da hodimo kar se da tiho. Skoraj tipaje se premikamo. Gost mrak je že, pot pa grda in polna kamenja, ki se proži pod nogami. Pogostoma se ustavljamo in prisluškujemo. Tako le počasi napredujemo, časa imamo dovolj. Do bolnice ni daleč. Previdnost je bila čisto na mestu. Če so Italijani našli bolnico, so morda postavili okoli nje zasedo z namenom, da pričakajo še koga od osebja, sem si mislil. Tako smo previdno vendarle prodrli v gozd že precej daleč. Tedaj se začuje čuden šum in pritajen človeški glas. Potuhnemo se ob poti in čakamo, da bi videli, za kaj neki gra Noč je temna, da ni videti nekaj metrov naprej. Iz daljave je prihajalo: «Ho, ho!» in razločita je bilo težko in enakomerno hojo volov. Nekaj korakov pred nami so nenadoma zavili s ceste in se usmerili globlje v gozd. Težki, počasni koraki volov so se kmalu zgubili. Verjetno je kdo napajal živino, ki jo je skril pred sovražniki, da mu je ne bi zaplenili. Sedaj pa jo spet žene v skrivališče. Nismo šh za njim. Mudilo se nam je v bolnico. Previdno in tiho smo nadaljevali pot skozi temo. Noč je bila tiha, mirna in tako temna, da ni bilo videti več niti krošenj dreves. Culo se je le naše zadržano sopenje. Kmalu ni bilo več mogoče vedeti, ah smo še na pravi poti ah smo zašli. Naenkrat ni nihče več vedel, katera smer je prava. Morah smo se ustaviti. Nadaljevanje po taki temi ni bilo več mogoče. Zaradi gostih oblakov je bilo nebo prav tako temno kot tla. Vsaka orientacija je postala nemogoča. Kamor si pogledal, je bil le neprodiren mrak. Ni nam torej preostalo drugega, kot da si nagrebemo listja in poležemo na mestu, kjer smo bili in da pričakamo jutra. Zmenili smo se, da bo vsak dežural po eno uro, medtem ko bodo drugi spali. Prvi sem dežural jaz. Sedel sem na mehkem listju, naslonjen na drevo in poslušal enakomerno dihanje tovarišev, ld so takoj pozaspali. Dremež mi je silil na oči, tako da sem se ga komaj otepal. Gledal sem v temo in skušal razmišljati. Skrbelo me je, kako se bo mogoče podnevi pnbhžatd bolnici. Bal sem se zased. Danes je bilo zelo primemo, da bi prišli do nje, vendar nam je gost mrak to onemogočil. Mučile so me misli, kako bo sedaj z nami, ko so vojaki odšli. Kako bomo poslej živeli v bolnici? Vsaj v začetku bo treba živeti kar se da skrito in tajno. Sam pri sebi sem upal in si mislil, da sovražnik ne bo ostal v Loškem potoku ah tam pustil posadko. Sedaj, ko se je ofenziva komaj pomaknila iz Loškega potoka proti Grčaricam in verjetno naprej na Kočevski Rog, bo gotovo še nemogoče oditi v vas in pri ljudeh kaj več izvedeti, kakšna je situacija. S takim in podobnim razmišljanjem sem skuša) dojeti situacijo, ki je nastala, vendar mi to ni preveč uspevalo. Nikakor si nisem mogel zamisliti, kako bo čez več dni ah celo teden. Misli pa so mi kljub temu venomer begale v prihodnost. Ranjencem sem, upam, pustil dovolj hrane in drugih stvari, da bomo lahko živeli še nekaj časa brez pomoči od drugod. Seveda je vse odvisno tudi od tega, če se bomo vrnili v bolnico še drugi tovariši. Spet sem se spomnil, da položaj bolnice ni več varen. Gotovo se bomo morah seliti drugam Preblizu vasi smo, poleg tega se je o bolnici že kaj izvedelo, morda so koga od osebja ujeh ali se je sam preda! sovražniku. Tako sem razmišljal zdaj o enem zdaj o drugem. Vedno pa so se mi misli vračale k bolnici. Kaj je z mojimi ranjenci, kako so prebili ofenzivo? So morda moje slutnje, da se jim je kaj zgodilo, resnične? In če so? Nemirno sem se obračal na kupu listja. (Nadaljevanje sledi) fgggggg V - gfglll-iii I HMsi MoM C 11»